glci} zmaja Številka 6 JUNIJ 1983, leto XVIII Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Hl[3[a[č]|čH3(3J3[3[3[3[3[3[3|3[3[E][č][člfč]tčl[3[čl(čl[el[čl[čHil[E]fč]t3f3[3[čJ|cJtel(3 Za boljše gospodarjenje se je treba boriti odločno KAKO URESNIČUJEMO ZASTAVLJENE CILJE GOSPODARJENJA IN KAKŠNA SO PREDVIDEVANJA V DRUGEM POLLETJU ? Preden bomo začeli obravnavati tekoče probleme in dogodke se bomo ozrli nekaj let nazaj, da mmmmmaummmmam z naslovne strani 0 stroju za pokrivanje baterij, ki je bil skonstruiran in izde^ lan v Zmaju in vklopljen v proizvodno linijo 3R 12, smo obširneje pisali že v prejšnjem glasilu. Takšen uspešen dosežek pa še nima prave veljave, dokler ga svečano ne krstimo, so rekli delavci na tej liniji in začeli zbirati prostovoljne prispevke za "likof". Izbrali so si dan mladosti, 25. maj in malce pred zaključkom izmene pripravili svečano otvoritev. Za hip so postali, ko je vodja proizvodnega sektorja Jež Zdravko prerezal vrvico, nazdravili ob prigrizku in nadaljevali z delom. S tem dejanjem je bil namreč stroj "uradno" predan v proizvodnjo. In s tem dejanjem je bil obenem izražen ponos, da je novi stroj rezultat dela domačih - Zmajevih strokovnjakov. se majhno spomnimo kako je bilo takrat, kaj smo ukrenili, da bi bilo boljše in kaj smo dosegli do danes. Nato bi šele skušali odgovoriti na vprašanje , kako gospodarimo in poslujemo danes in kako zremo v bodočnost? Verjetno se vsi delavci Zmaja, ki smo takrat delali, dobro spominjamo druge polovice leta 1979 in prve polovice leta 198o, za katerega smo rekli, da je predstavljalo prelomno obdobje rasti proizvodnje baterij, ker so takrat nastopile hude težave pri prodaji baterij in realizaciji plana proizvodnje. Nič hudega sluteč smo v postavljanju plana prodaje za leto 198o bili tako ambiciozni, da smo si ga fizično postavili za lo odstotkov več kot je bila dosežena prodaja v preteklem letu, čeprav smo vedeli, da smo v preteklih petih letih postav- Vsakodnevna slika nakladanja sodov z depolarizacijsko pasto na tovornjake v TOZD Specialne baterije za potrebe ljubljanske proizvodnje. ljali plan prodaje iz leta v leto za približno 5 do 6 odstotkov več v primerjavi s predhodnim letom. Odločitev je bila enostavna: "želimo večji tržni delež, želimo več prodati in ustvariti več dohodka, saj to ni težko, ker pri nas ne poznamo stagnacije ampak vedno večjo proizvodnjo in s tem prodajo baterij." ... In tako smo razmišljali vseskozi do leta 198o, ko je prišlo do preloma v plasmaju baterij, zaradi nam že dobro znanih vzrokov in ko smo dosegali nekaj nad 60 odstotkov plana. Zdramili smo se, skočili na noge, aktivirali vse sile, zahtevali od komercialnega področja analize, paralize, ekspertize in iskali tisoče vzrokov "zakaj tako"?! Slabo nam je šlo. Zaloge so se kopičile, finančnega efekta ni bilo, sestajali smo se od vodstva, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter sprejemali razno razne sklepe. Eden od najtežjih je bil "moramo zmanjšati vrednost točke za 5 %" in tako je tudi bilo. Ko je to "neurje" minilo smo rekli, da je treba vzroke sistematično poiskati in predlagati dolgoročne ukrepe. Komerciala je bila zadolžena, da pripravi eno tako analizo v obliki poročila ter jo pred- loži v obravnavo vsem delavcem naše delovne organizacije. To je bilo tudi narejeno. Tako je bilo 11.9.1980 izdelano podrobno poročilo pod naslovom "Problematika £|jtenja v naši delovni organizaciji", ki je obravnavalo vzroke,- ki so pri- tK ta peljali do takratnega neugodnega tržnega položaja Zmaja, in kjer ao bili podani predlogi za vodenje gospodarske politike za naslednje srednjeročno obdobje. Med ostalimi vzroki, ki so vplivali na tako stanje, smo omenili tako zvane osnovne strateške vzroke, ki predstavljajo eno od najbolj bolečih vrst vzrokov, ker terjajo praviloma dalj časa in jih je zelo težko hitro odpraviti, ker zahtevajo angažiranost vseh delavcev v delovni organizaciji (porajanje idej, raziskava tržišča, nastajanje novih izdelkov, sprejemanje razvojne usmeritve delovne organizacije) in zahtevajo daljše časovno obdobje (izvajanje investicij, poskusna proizvodnja, uvajanje novega izdelka na tržišče in pd.). Kaj smo mi takrat ugotovili? Ugotovili smo, da imamo zelo ozek asortiman oziroma, da proizvajamo le baterije, če pride na tržišču pri prodaji takega artikla ali ozkega asor-timana do motenj, ki jih povzročajo nepredvideni pojavi, se kaj hitro znajdemo v hudih težavah, ker se ne moremo hitro preusmeriti na proizvodnjo drugega proizvoda, pri katerem prodaja poteka še normalno. Sklenili smo, da prekinemo s tradicijo, da proizvajamo le baterije, ampak da gremo v širitev asortimana in to na proizvodnjo svetilk. Sklenili smo tudi, da na področju baterij gremo pospešeno v razvoj in osvajanje novih proizvodov. Bekli smo, da prvo mora steči proizvodnja in prodaja alkalne LB 6 baterije. Nato bi takoj šli v razvoj LB 14 baterije. Dogovorili smo se tudi, da izboljšamo kvaliteto obstoječih izdelkov z metalnim oplaščen-jem baterij. In kot tretje smo rekli, da gremo v razširitev (nadaljevanje na 5* strani) ************************************* *********** 4. julij - DAN BORCA 22. julij - DAN VSTAJE slovenskega naroda Dobimo se na dan ISKRE Približuje se dan. borca in v okviru tega praznika tudi dan Iskre, ki bo v soboto 2. julija na kopališču ob Sori v Medvodah. Marsikatere podrobnosti o poteku organizacije in programa smo obveščeni iz glasila ISKRA. Vendar ne bo odveč, da se na to srečanje Iskrašev, ki jih organizator pričakuje okrog IS.ooo, spomnimo tudi na tem mestu z namenom, da bi naša udeležba bila čim številnejša. Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da je precej prijavijen-cev iz Zmaja, ki pa ne izklju- čujemo možnosti, da se bo morda še kdo odločil kasneje in se nam pridružil. Naj ponovimo le to, da se bo program začel ob lo. uri in naj bi trajal približno uro in pol, nakar bo zabava s plesom ob dveh glasbenih ansamblih. Takšna srečanja Iskrašev so bila vedno prijetna. In takšno pričakujemo tudi letos. Nasvidenje 2. julija v Medvodah. Nasvidenje septembra Bred nami sta meseca julij in avgust, čas letnih dopustov in kot vsa leta doslej, bo tudi za naše glasilo nastopil dvomesečni premor. Delavci iz TOZD Baterije bodo imeli kolektivni dopust od 5. do 27. julija, v skupnih službah pretežno v avgustu, v TOZD Specialne baterije pa so planirali dopust po proizvodnih linijah. Precejšnje "zatišje" bo tudi za vse ostale aktivnosti do prvega jesenskega meseca. Pred odhodom na dopust pa velja izreči željo, da se temeljito spočijemo, naužijemo svežega zraka, najšibo ob morju ali v planinah in da se zdravi in krepki vrnemo na svoja delovna mesta, sposobni premagovati vsakdanje težave in se boriti za boljše poslovne uspehe. In ne nazadnje, da bi se mreža dopisnikov in sodelavcev pri izdajanju našega glasila razširila. Če pa boste slučajno pri volji, pa z letovanja v Zmajevih objektih opišite vaše vtise in radi jih bomo objavili. V septembru torej nasvidenje z našim glasilom. Urednik Reševanje stanovanjskih potreb v letu ‘83 Kot vsako leto je tudi letos naša delovna organizacija namenila del svojih sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev. Ta sredstva niti niso tako majhna, saj bo v delovni skupnosti skupnih služb v ta namen porabljenih 3.622.600 din, v TOZD Baterije 5.7^.000 din in v TOZD Specialne baterije 2.51o.ooo din. Seveda je prišlo do nekaterih problemov, kot sta prerazporeditev sredstev in posojilo temeljne organizacije delovni skupnosti, ler le-ta trenutno nima dovolj denarja, vendar sta bila oba problema hitro in v zadovoljstvo vseh prosilcev posojil ugodno rešena. Kot rezultat uspešnosti naše stanovanjske politike naj navedem, da samo eni delavki ni bilo odobreno posojilo, medtem ko je en delavec umaknil prošnjo. Posojila so prejeli naslednji delavci: v TOZD Baterije Ljubljana: - za gradnjo oz. dograditev: SOTLER Angelca 12o.ooo,- din - za nakup lastniškega stanovanja PETROVIČ Koviljka 35o.000,-din (vezava sredstev pri LB), LEBAN Dragan 800.000,- din (vezava sredstev pri LB) - za adaptacijo oz. dograditev PETERLIN Milena loo.ooo,- din JURAS Milko loo.ooo,- din BREZOVAR Franc 60.000,- din - posojilo delovni organizaciji zakonca JOSIPOVIČ Tankosava 29o.ooo,-din (vezava pri LB). Skupaj je bilo v TOZD Baterije razdeljenih 1.82o.ooo,- din. V letošnjem letu ima TOZD Baterije tudi planirane obveznosti za nakup 1 enosobnega sta— J novanja, za nakup lastniškega stanovanja za Hatzeta, posojilo Službi družbenega knjigovodstva za družbeno najemno stanovanje družini Tratnik, veliko sredstev pa je odšlo za podražitve samskega doma, kamor se je konec maja vselilo 8 delavcev iz temeljne organizacije : Vidovič Marija, Grbič Milena, Kasapovič Perunka, Damjanovič Obrenka, Sijamhodžič Husein, Stojkovič Slavko, Kostreševič Jovanka in Pepič Sulejman. v delovni skupnosti skupnih služb: Poleg obveznosti za samski dom, kjer sta kupljeni 2 enoposteljni sobi, za kateri ni zanimanja, smo sofinancirali nakup lastniškega stanovanja za Hasanagiča, ki smo mu odobrili 600.000,- din kredita, in obveznosti za sofinanciranje nakupa družbeno najemnega stanovanja družini Petrič (vezava 5oo.ooo,- din kot posojilo RSNZ), smo razpisali 1.500.000,-din; ki jih je komisija za delovna razmerja razdelila med naslednje prosilce: - za gradnjo oz. dograditev MIHELČIČ Bogomir 325.000,- din OVEN Marta hoo.ooo,- din MARGUČ Milan 50.000,- din KRALJ Anka 5oo.ooo,- din KRIŽ Pavle loo.ooo,- din - za adaptacijo ŽNIDARŠIČ Desanka 73.000,- din. Za reševanje stanovanjskega problema tov. Dimiča iz Pančeva Obnavljanje strehe nad proizvodno halo (na sliki) so še vedno v teku. Čeprav se je delo pričelo že se vedno ni v celoti zaključeno. in upravno zgradbo pred prvim majem, pa je zadolžena strokovna služba. v TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični: Ker je bilo letos v TOZD Specialne baterije kar 15 prošenj za stanovanjsko posojilo, je komisija za delovna razmerja predlagala delavskemu svetu, da bi kar 2.94-0.000 din razdelili med delavce. Poleg razpisanih I.800.000,-bi zaprosili pri Ljubljanski banki - Stanovanjsko komunalni banki za premostitveni kredit na vezanih 651.000,- din (+ 175 % = 1.14-o.ooo,- din), ki smo jih prvotno sicer namenili za nakup družbeno najemnega stanovanja. Po tem predlogu bi se stanovanjska posojila namenila naslednjim delavcem: - za gradnjo oz. dograditev 1. PROSEN Marija 500.000,- 2. SIRK Ljudmila 2oo.ooo,- (nadaljevanje s 3. strani) Za boljše gospodarjenje... vsega dosegli, smo lahko zadovoljni, čeprav se slišijo tudi kritike za katere pogostokrat lahko rečemo, da nimajo osnov. Res je, da nove alkalne baterije še danes nimamo, pa ne vem resnično več zakaj ne. Ali imamo pri tem resnično smolo ali smo nesposobni, da jo naredimo, ali je kaj drugega posredi. Tu moramo biti odločni in povedati, ali jo bomo naredili ali ne, saj zavlačevanje in prestavljanje rokov ni več možno. Nadaljevati pa moramo z razvojem novih izdelkov, oziroma dokončati začeto in nato iti naprej. Tu mislim predvsem na leclanche baterije kvalitetno višjih razredov in na nove V juniju so v našo hišo spet prišli pleskarji. Marsikaj so že postorili in marsikaj še bodo. Enega od njih smo "ujeli" ob vhodu poleg vratarnice. 3. MEDVED Janez loo.ooo,-4-. SIN JUR Marko 4-oo.ooo,- 5. PECELJ Zalka 4oo.ooo,- 6. AHBEGOVIČ Fadil 60.000,- 7. RUS Marija 80.000,- 8. STRNAD Lizika 60.000,- 9. VERBIČ Alojzija 12o.ooo,- 10. RESNIK Vilma 4-oo.ooo,- 11. CIRKVENčlč Zvone 2oo.ooo,- 12. GNIDOVEC Marija 80.000,- 13. PEKOLJ Marija 12o.ooo,- - za adaptacijo 1. DUŠA Štefanija loo.ooo,- 2. KRISTAN Franc loo.ooo,- Breda Karanoviž svetilke. Kar se tiče tekoče problematike in gospodarjenja imamo težave v plasmaju baterij zlasti v maju in juniju. Zato smo tudi izdelali akcijski program, ki so ga sprejeli na delavskih svfetih in po katerem ravnokar potekajo vse akcije. Upamo, da bomo uspeli doseči zastavljene cilje in prvo polletje končali brez izgube. Da smo tako kritični z vidika finančnega rezultata, je vzrok predvsem v visokem porastu cen surovin na eni strani in v . nedoseganju planiranih cen kapacitet linije 3R 12 ter v proizvodnjo 3R 12 super ter razvoj nove 9 voltne baterije, za katero smo že takrat ugotovili, da prodaja nenehno upada, ker se je spremenila struktura porabnikov te baterije. Skratka sprejeli smo tako razvojno in poslovno politiko, za katero smo rekli, da se mora V dopustniških dneh vam želimo mnogo sonca, dobre volje in prijetnega počutja. v bodoče zmanjšati v celotni strukturi proizvodnje delež Leclanche baterij v korist proizvodnje alkalnih baterij in svetilk. Kako gospodarimo in kaj imamo danes? Kljub temu, da nismo našim izdelkom na drugi strani. Upamo, da bomo cene našim izdelkom dosegli v drugem polletju, sicer se ne bomo mogli izogniti večji izgubi. V drugem polletju upamo, da bomo poslovali uspešno v kolikor dosežemo cene in plasiramo nekatere nove izdelke, ki jih imamo v planu. To pa vse poteka v skladu z zastavljenim akcijskim programom, katerega so dolžni uresničiti nosilci posameznih zadolžitev in o tem sproti obveščati samoupravne organe in vse zaposlene. Milan Vukašinovič Bomo v septembru šli na piknik ? Zaradi težav z lokacijo odpovedujemo piknik v Zajčji dobravi. Piknik bo predvidoma v prvi polovici septembra. Tako nas je obvestil s plakatom sindikat po tem, ko smo bili že obveščeni o datumu 25. junija. Kljub letnim dopustom pa je do temeljite priprave piknika veliko časa na razpolago in v katerem bi veljalo na konferenci sindikata razmisliti o pobudi delavcev iz Šentvida, da bi piknik organizirali skupaj za obe temeljni organizaciji in skupne službe v znamenju našega jubilejnega leta in sicer na Dolenjskem. Ob tej priložnosti bi si lahko delavci iz Ljubljane ogledali šentviško proizvodnjo in objekte, kar je sicer bilo načrtovano že pred dvemi leti in še do danes ni bila uresničena obljuba. Šentvidčani so si ljubljanskega Zmaja že ogledali, dočim pa večina delavcev TOZD Baterije pozna Šentvid le s fotografij v našem glasilu. Že 27 let obstoja proizvodnja baterij v Šentvidu, vendar si jo še nikoli nisem imela priložnosti ogledati, je slišati delavko, ki po vseh letih v Zmaju kmalu odide v pokoj. Kot že omenjeno, bi lahko v organizaciji sindikatov imeli skupen piknik z ogledom šentviške temeljne organizacije. Lokacija pa se nam ponuja sama od sebe, če si dobro ogledate priloženo fotografijo. n.m. V TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični imamo čudovit vrt celo z ribnikom. Mi pa se nevedno sprašujemo: KAM NA PIKNIK ?! Kadar ni po voznem redu napovedanega avtobusa, se nam ogreje kri. Če pa se na dvorišču znajdejo štirje naenkrat, pa jih zabeleži le fotografsko oko. Delovni čas Po zakonu iz leta 1982 smo letos 27. marca v vsej Jugoslaviji ure premaknili za 60 minut naprej in s tem prešli na tako-zvano evropsko računanje časa. Sicer enostavnem premiku smo ob upoštevanju družbenega dogovora o boljši izrabi delovnega časa in učinkovitejši porabi delovnih sredstev in tako dalje, zakomplicirali ustaljene navade z voznimi redi in pričetkom dela, sprožili val negodovanja in vroče krvi, o čemer zaradi pogostih sprememb oziroma dopolnil nismo v našem glasilu kot mesečniku ničesar zapisali. Zdaj lahko rečemo, da smo se prilagodili in vskladili. Vprašanje pa je, kako bo v septembru, ko bomo premaknili uro nazaj. Bomo ustrezno pripravljeni? VII Posvedočba Podpisani Anton Galle, notar v Ljubljani potrjujem in posvedo-čujem, da se je dne šestindvajsetega 26. marca 1925 tisočde-vetstotriindvajset vršil ustanovni občni zbor "Hydre", delniške družbe za galvanične elemente in elektrotehniko v Ljubljani, kakor je doslovno navedeno v nastopnem zapisniku, obstoječem iz ene s kolekom za 2 Din kolekovane pole. Galle je odložil pero in ponudil roko obiskovalcu. "Pozdravljeni, gospod Rueh," je dejal z rahlim nasmeškom in mu nakazal sedež za klubsko mizico. "Pričakoval sem vas že." Besedo ,že* je malce poudaril, kar je Rueha nekoliko zmedlo. "Vem, vem, gospod doktor. Napovedana ura je že davno minila." "Le nikar se mi ne opravičujte," se je še vedno nasmihal Galle, ki je bil tokrat izredno razpoložen. "Slaba volja bo tudi minila in sonce se nam že ponuja. Kaže, da se bo razvedrilo." "Ampak sinoči me je pošteno namočilo. Sicer pa imamo dežja preveč. Celju že grozijo povodnji kot preteklo jesen, ko sta prestopili bregove Voglajna in Savinja." Galle je pozorno poslušal sogovornika in motril sleherno njegovo kretnjo. Zdel se mu je občutno drugačen kot sicer. Prepričan v svojo pravilno oceno, da mu je glava pod bremenom sinočnjega ve- čera je pri sebi sklenil, da bo raven pogovora držal v obzirni plitvini. "Predvidevam, da ste kot gradbeni svetnik na široko razpet v delo," je čez nekaj časa spregovoril Galle. "Po pravici povedano gospod doktor - imate popolnoma prav," je živahno potrdil Galletovo ugotovitev in dodal: "Od vas bom kaj hitro pohitel na sejo, na kateri naj bi reševali pretečo nevarnost." Ob tej izjavi se je na široko nasmehnil, kar sicer ni bila njegova navada. Galle ga je z nagubančenim čelom vprašujoče pogledal, zato je Rueh nadaljeval: " Že petega aprila so na seji občinskega sveta imenovali poseben akcijski odbor, ki naj izdela načrt za odstranitev mu-nicijskega skladišča." "In vi ste v tem odboru nepogrešljivi," ga je prekinil Galle. Rueh je za trenutek umolknil. Če bi mu to pripombo izrekel nekdo drugi iz kroga stanovskih kolegov, bi jo smatral za jedko opazko. Galletove besede pa so zvenele kot laskavo priznanje, zato je v živahnejšem tonu nadaljeval: "Za svetovalca so me povabili še na mestni stavbni urad, kateri naj bi pripravil potrebne načrte za zgraditev kopališča na prostem na Ljubljanici." "Kjer so čudovite sprehajalne poti?" "Prav tam," je potrdil Rueh. Galle se je presedel in položil desnico na rob naslonjača in podprl glavo. Nenadoma, kot da se je pravkar domislil vprašanja, je rekel: "Slišal sem, da ima posel-ska zveza resen namen zidati dom za bedne in stare ter obolele služkinje?" "Da. Tombola na belo nedeljo 8. aprila je v hotelu Union izredno dobro uspela. Trgovci, uradniki in gospodarji so poklonili lepe dobitke in tudi služkinje niso bile izjeme, pa tudi najnižji uslužbenci. Lep kup čistega dobička se je stekel v sklad za zidavo poselskega doma. Kaj več pa v tem trenutku ne bi vedel." "Dobro, dobro," se je nasmehnil Galle."To so izčrpne novice in jako zanimive." Za nekaj trenutkov je umolknil, na to pa rekel: "Včeraj je bil pri meni gospod Legat in je mimogrede omenil, da je že znana lokacija za proizvodnjo izdelkov družbe HIDRA. Baje bi vi o tem vedeli kaj več, gospod Rueh." "Kot članu upravnega sveta so mi res zaupali nalogo, da kot gradbeni svetnik, ki širše poznam objekte v našem mestu, poskušam najti ustrezen prostor. - In veste kje?" Rueh sicer ni imel namena pričakovati odgovora, vendar mu je notar rekel: "Moja dolžnost se suče le okrog pravnih zadev, ki pa jih..." "Mestni trg številka 25," ga je prekinil Rueh sredi nedokončanega stavka. "Tam, kjer je SVETLA," je Galle izrazil svojo misel in se v trenutku spomnil na ravnatelja Kuštrina. Dolgo časa ga že ni videl, zvedel pa je, da je bilo odpuščenih nekaj uslužbencev. Sanaciji SVETLE so se vrata odprla nastežaj. "Da, kot sem že rekel, Mestni trg 25," je ponovil Hueh. "Kot mi je znano, bo SVETLA obdržala lokal tudi po sanaciji, dočim bo drugi lokal v kratkem izpraznjen in vanj se bo iz Stritarjeve ulice 7 že prihodnji mesec preselila Manufakturna trgovina Anton Schuster. Pač pa bi utegnili biti dvoriščni objekti oziroma prostori v pritličju in prvem nadstropju kar prikladni za začetek proizvodnje ." Galle mu na to ni odgovoril in Eueh je povesil pogled. S svojo današnjo zgovornostjo je skušal potlačiti posledice sinočnjega večera, preživetega s prijatelji ob dobrem silvancu v znani gostilni "Pod drčo". Bil je prepričan, da je notar prepoznal spremembo v njegovem obnašanju, vendar se mu ni zdelo potrebno karkoli omeniti. "Malce prostega pogovora nama ni škodovalo," je rekel Galle in pogledal na uro. "Zadnjič sva se menda pomenkovala na Cvetno nedeljo v Lattermanno-vem drevoredu," mu je odvrnil Rueh in vstal, ko je Galle odprl mapo na pisalni mizi. "Gospod Rueh," je dejal notar stoječ za pisalno mizo in se vzravnal. "Zapisniku ustanovnega občnega zbora z mojo posvedočbo so svoj podpis pristavili gospodje doktor Slokar, Hischl in Ler-ner že naslednji dan po zboru in včeraj gospod Legat. Enako boste storili tudi vi. Izvolite." Rueh je ponovno sedel v naslonjač in površno prečital tri tipkane strani. Medtem je Galle položil črnilnik predenj in Rueh je na levo stran pod Legatovim podpisom pristavil: Ing. Pr. Rueh. Ljudje so že z opoldansko naglico hiteli domov in mednje se je pomešal Rueh. Galle pa je sedel za pisalno mizo in v desni zgornji kot na belo polo papirja napisal: Oprav. štev. 7780 Potrjujem, da je meni osebno znani gospod Ing. Franc Rueh, gradbeni svetnik v Ljubljani in član upravnega sveta "HIDRA" delniške družbe za galvanične elemente in elektrotehniko v Ljubljeni, izrecno danes pred menoj priznal, da je predstoječo listino lastnoročno podpisal. V Ljubljani, dne 17. aprila 192? Poverilo 15 Din Kolek 2 Din Ko se je podpisal, je odtisnil še uradno štampiljko, na levo polovico pa prilepil kolek, čez katerega bo že nekaj dni kasneje viden odtis Deželnega sodišča v Ljubljani. VIII Prvi maj leta 192? je bil v Ljubljani sončen in topel. Bil je torek in vse trgovine so bile zaprte, pa tudi delo je v privatnih podjetjih počivalo. Ves dan so se valile reke ljudi v okolico mesta, da se naužijejo res pravega pomladnega dne in da si tam zunaj kaj dobrega privoščijo, je zapisal kronist naslednjega dne v "Slovencu". Kot delavski praznik pa je tokratni prvi maj v Ljubljani izpadel dokaj klavrno in niti od daleč ni spominjal na impozantne manifestacije nekdanjih let. Politična razdrapanost v delavskih vrstah je bila tako velika, da je ovirala solidaren nastop delavstva in ki bi jih ob takih prilikah vendarle kazalo pozabiti, pozabiti na razne strankarske prepire. Tako so bile napovedane socialistične in komunistične manifestacije vse prej kot mani-festativne in obsežne. Potekale so brez incidentov, čeprav ne brez psovk na buržuje, vlado in Orjuno ter še koga. Nekaj dni kasneje, točneje v po- | nedeljek 7. maja je Galleta v svoji pisarni sprejel doktor Ru- dolf Marn, načelnik oddelka Mi- nistrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. "Vašo prisotnost sem včeraj opazil na slovesni otvoritvi nove palače Ljubljanske kreditne banke," se mu je vljudno nasmehnil Marn potem, ko se je notar za okroglo klubsko mizo zleknil v globok naslonjač. "Ob mojih sprehodih me pot najraje potegne na Grad. Vendar sem zaradi včerajšnjega Jurjevanja na grajskem dvorišču in velike množice ljudi spremenil prvotni namen," je odvrnil Galle. "Nekaj zaslug pri tem pa so imeli še nekateri moji znanci in dobri prijatelji," je smeje dodal in s hudomušnim izrazom priprl oči. "Da, da, saj res," je rekel Marn in se vsedel nasproti Galleta potem, ko je površno zložil spise na kup in ga porinil na rob velike pisalne mize iz luže-nega lesa. "Ravnatelj Ljubljanske trgovske akademije doktor Bbhm in še nekateri so bili v vašem krogu." "Pridružil se nam je tudi Ivan Ogrin, predsednik ljubljanskega vzorčnega sejma," ga je dopolnil Galle. "Pa ja ne mislite, da bo jeseni na tem sejmu že HIDRA razstavila svoje izdelke?!" Doktor Marn ni mislil resno. Vprašanje tudi ni zahtevalo odgovora. Kljub temu je Galle dejal: "Mislim, da je ta čas še precej odmaknjen v prihodnost." "Postopek teče zadovoljivo," se je zresnil Marn. "Sicer je vsak začetek nekoliko težak, kar zlasti velja za primere inozemske udeležbe. Kljub vsemu bomo Slovenci zabeležili novo zanimivo pridobitev." "Ugotovitev je na mestu," mu je odvrnil Galle, "če upoštevamo, da je danes v Sloveniji protoko-liranih le 64 industrijskih podjetij." "No, in če sva nekoliko natančnejša," je dodal Marn in segel po Obrtnem vestniku z datumom od 15. aprila 1923, "je v sestavku -Industrije v Sloveniji - povedano še naslednje in sicer, da od tega števila odpade na lesno industrijo 18 podjetij, na industrijo živil 6, na papirno in kar-tonažno 2 in tako naprej." Začel je mrmrati, nakar je razločno poudaril, da je od vseh teh podjetij 28 društev z omejeno zavezo, da so 3 delniške družbe in ena ko-manditna, ostala podjetja pa so ali javne trgovske družbe ali samostojna podjetja posameznih in-dustrijcev. Galle je ves čas prikimaval, obenem pa ostro motril Rudolfa Marna, ki se je z rahlo zasanjanim po- gledom sklanjal nad časopis. Oblečen v rjavo obleko s komaj vidnimi progami in srajco z zaobljenim ovratnikom, ki ga je objemal ozek trak povezan v pentljo je vzbujal vtis galantnega visokega uradnika na Ministrstvu z dolžnostjo načelnika. Gosti in široki brki, temnejši od redkih las na temenu so segali do kotičkov ustnic in so rahlo valovili ob vsaki izgovorjeni besedi. "Ja, gospod doktor Galle," je poskušal Mam zavzeti uradnejši videz, pri čemer je spremenil barvo glasu. "Pravkar sem podpisal naše mnenje glede vpisa HIDRE v trgovinski register, naslovljeno na Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani. Ne samo, da bi vas utegnilo zanimati, temveč želite biti obveščeni predčasno, kar je tudi prav." Pri tem je tudi Galle zavzel strogi notarski videz, ki je bil značilno avtoritativen in ob katerem so stranke v njegovi odvetniški pisarni vedno spoštljivo utišale besede. Vzel je ponudeno listino in pričel brati. "Na dopis z dne 28. aprila 1923 Firm 7?2/23 se naznanja, da je pogoj pod točko 2./ koncesijske listine z dne 22. decembra 1922 št. 8056 stavilo Ministrstvo za trgovino in industrijo, da zasi-gura pri podjetju, pri katerem je udeležen tudi inozemski kapital, našim državljanom odločilen vpliv. Tukajšnji oddelek smatra, da ni potrebno, da se taki ali slični pogoji, ki ne temelje na zakonu ali akcijski regulativi in so zgolj administrativnega značaja, sprejmejo tudi v druž-bina pravila in da zadošča, da se stavijo v koncesijsko listino; naloga družbi postavljenega državnega komisarja je pa, da nadzoruje izpolnitev ob podelitvi koncesije stavljenih pogojev." Dopis je doktor Galle vrnil molče, kar je pomenilo, da nima nikakršne pripombe k besedilu. Po premoru pa je dejal: Načelstvo družbe je zavzeto, da se čimpreje pristopi h konkretizaciji sprejetih listin." "Se razume," mu je odgovoril Mara, ki je v ozadju te pripombe začutil pritisk delničarjev. "Hotenje po obračanju vloženega kapitala je naravno trgovski in bančniški interes." "Namen družbe ima široko območje dejavnosti," je rekel Galle. "Ne gre samo za fabrikacijo galvanskih elementov in elektrotehničnega materiala vseh vrst ali prodajo teh fabrikatov, pač pa tudi za nakup, najem ali zakup nepremičnin in inventarja v obratne svrhe." "Spomnim se, da sem bil o tem informiran iz predloga za vpis v register," je kimaje spregovoril Marn. "Podrobnosti so vam torej dobro znane," je rekel Galle in vstal, da bi se poslovil. "Menda ne hitite nazaj v pisarno," ga je skušal zadrževati Marn, čeprav je za to uro imel naročeno stranko. "Precej dela mi je obležalo na mizi," mu je odgovoril, obenem pa se spomnil, da mu bo gospodinja Reza danes pripravila za kosilo priljubljeno jed. "Torej," je rekel Marn. "Naredil bom večji ovinek do doma, da se malo sprehodim," se je nasmehnil Galle. "Ne bo mi škodovalo zaradi večjega apetita." Ob slovesu, ko mu je stisnil roko, je Marn smehljaje dejal: "V soboto 12. maja bom na otvoritvi restavracijskega vrta v .Zvezdi* seveda, v primeru lepega vremena." "Če me bo želja napotila na večerni sprehod," je odvrnil Galle, "se utegne zgoditi..." "Se vidimo," mu je segel v besedo Marn. Po tem je Galle sklepal, da bo Mara pritegnil nekaj prijateljev. Sicer pa so takšni večeri znali biti s prijetno dražbo en- kratni, ki jih je običajno popestrila še godba Dravske divizije. Gb takšnih priložnostih so padale besede in tekli razgovori, kakršnim ni bilo mesta v pisarnah in uradih. Pridem, je sam sebi rekel Galle, na glas pa ni obljubil. IX Tisti četrtek 24. maja dopoldan je ravnatelj Zadružne gospodarske banke doktor Ivan Slokar dal poklicati v svojo pisarno notarja Galleta, ki je po pravni poti predstavljal in zastopal delniško družbo. Še bolj resen kot je sicer bil, je Galletu izročil na vpogled rokopis sklepa Deželnega sodišča, nato pa stoje za pisalno mizo mrko zrl skozi okno, skozi katerega se je razprostiral pogled vzdolž Miklošičeve ceste tja mimo sodišča do Pražakove ulice. Galle je kar stoje prebral: Prijava oziroma predlog za vpis navedene delniške družbe v trgovinski register se vrača, ker sestava sedanjega upravnega sveta nasprotuje koncesijski listini glede na to, da sta od peterih dva upravna svetnika odločno avstrijska državljana. "Ste pričakovali takšen sklep?" "Nikakor," je odgovoril Galle in odložil list papirja na mizo. "Razvidno je, da je bil sklep na včerajšnji seji sprejet soglasno." "Tudi gospod Keršič," je rekel Slokar. "Tudi on," je tiho potrdil notar. "Uradno obvestilo bo naslovljeno na vas. Tole tu pa sem dobil po privatni poti." "Morda," je rekel zamišljeno Galle in naredil kratek premor, dokler se doktor Slokar ni obrnil proti njemu. "Morda pa je to -zelo, zelo prav." Na ravnateljevem čelu so se gube poglobile. Prodorno, ne da bi trenil, ga je vprašujoče motril. "Da," je sebi še enkrat potrdil 10 GLAS ZMAJA Galle. "Menim, da bi dejansko stanje morali pretresti in upoštevati že preje in v upravni svet koopti-rati še enega Slovenca v skladu z družbinimi pravili." "Po vrnitvi z Dunaja nekje v začetku meseca marca ste me obvestili, da ste pri partnerju v Avstriji naleteli na odklonilno stališče I?" "Notar doktor Julius Bermann je zavrnil moj predlog," je pojasnil Galle. "Zanj namreč, sledi presenečenje," je poudaril Slokar. "In užaloščenost zaradi ornajanja njegovega avtoritativnega mnenja," je Galle dodal k Slokarjev! ugotovitvi . "Vendar, dejstva so na dlani." Šele tedaj je Slokar sedel in s hitro kretnjo ponudil Galletu prostor njemu nasproti. "Še isti dan, ko prejmem uradno obvestilo, mu pišem," je rekel Galle in se pogladil po laseh nad ušesom. "Za vpis v trgovinski register bomo zaprosili prihodnji mesec. V začetku junija bom sklical sejo upravnega sveta, pred tem pa pripravimo predlog za šestega člana," je v trdo odsekanih stavkih doktor Slokar povedal svojo odločitev. Galle je vedel, da ravnatelj od pravkar povedanega ne bo odstopil. Njegove besede so držale kot bi bile pribite. "Mihael Kuštrin," je Galle nepričakovano omenil ravnatelja SVETLE. "Tako?" se je začudil Slokar in nekaj časa molčal. Potem pa je rekel: "Sicer pa, da boste vedeli. Moje mnenje delim z vašim predlogom ." Notar je zadovoljno prikimal. Nenadoma je Slokar vstal in Galle je vedel, da se mora posloviti. Predtem mu je še namignil, da naj bi opravil razgovor s Kuštrinom in pridobil njegovo privolitev za kooptiranje, nakar bi sprožil postopek za pripravo seje upravnega sveta HTDRE. Predno je zapustil palačo Zadružne gospodarske banke, se je oglasil pri podravnatelju Kristijanu Dietzu. Še dobro potrkal ni, so se že odprla vrata in Dietz, ki je pravkar odslavljal obiskovalca, ga je veselo sprejel, potem pa ju predstavil. "Gospod Avgust Čeme - gospod doktor Galle, sloviti ljubljanski notar." Galle je komaj vidno pokimal, Čeme pa je naredil globok poklon, se obrnil k Dietzu in rekel: "Torej, nasvidenje čez dobra dva meseca!" Čeprav se je poslovil z gladko izgovorjenimi slovenskimi besedami, je Galle v trenutku postal pozoren nanj. Tega človeka še ni bil nikoli videl. Besede so vsebovale čuden prizvok, brez določeno opaznega dialekta in v ušesih so zazvenele, kot bi bile šolsko pridobljene iz raznih učnih knjig, čmo nakodrane lase in počesane na stransko prečo in ki so silili na čelo, kot bi se hoteli dotakniti košatih obrvi, majhne brčice pod nosom in dvoje velikih živahnih oči si ni bilo težko zapomniti na nizki in čokati postavi. "Kočevski Nemec je," je pojasnil Dietz, "in zelo dobro obvlada slovenski jezik." Galle je še vedno stal sredi pod-ravnateljeve pisarne in se oziral proti vratom, čeprav jih je čeme že zdavnaj zaprl za seboj. "Pravkar je prejel potrebne dokumente za odhod k dunajski HIDRI," je nadaljeval Dietz. "Tam naj bi prakticiral dva meseca." "In se naučil izdelovanja baterij in poslovanja s tovarno," ga je Galle zamišljeno dopolnil. "Točno tako, gospod doktor," mu je potrdil Dietz. "Po vrnitvi bo nastavljen za poslovodjo v naši HIDRI." Kdo in zakaj ga je priporočil, Galle ni nikoli vprašal. Tudi čez leta ne. (se nadaljuje) GROSUPLJE v Bašanija že pripravljena na sezono Verjetno ste z zanimanjem prebrali v zadnjem glasilu informacijo o adaptiranju počitniških sob v Bašaniji. Vsa dela so večinoma opravljena in odšli so zidarji in obrtniki, ki so za seboj pustili vidne sledove od malte, apna in druge umazanije, katero je bilo treba očistiti. To je opravilo osem parov pridnih rok od petka popoldne 10. junija do nedelje zvečer 12. junija. V organizaciji mladine je bila formirana ekipa, katere vodja je bil Grošelj Oto in nam je po vrnitvi povedal, da jih je prvi pogled na 7 garsonjer celo prestrašil, ko so ugotovili, koliko in kakšnega dela jih čaka.Vendar so zavihali rokeve že ob svitu in čistili v soboto in nedeljo od stropa do tal in od ploščic do stekla in še kaj. V tem času je bila v Bašaniji tudi akcija mladincev iz ELME, ki so se lotili čiščenja okolice. Da je bilo Letos nas Čakajo trije avtokampi Z lanskim letom smo tudi delavci Zmaja pričeli s kampiranjem v naših stanovanjskih prikolicah in sicer na dveh lokacijah v Puli in pri Poreču, letos pa še na otoku Krku. Brez dvoma boste ob prejemu napotnice in ključev dobili podrobnejša navodila, kako priti do cilja. Nekoliko posplošeno pa velja omeniti, da v avtokampu STOJA v Puli naši dve prikolici stojita na istem mestu kot lani - z električnim priključkom 39 in 41. V LANTERNAKAMPU pa je prišlo do delne spremembe. Prikolica številka 680 je približno tam kot cije po glavni cesti naravnost, zaviti levo na tretji asfaltirani cesti (prva levo se smatra takoj ra recepcijo) nato pa prvo cesto desno. Prikolica z električnim priključkom 139 je na desni strani poti, na levi so sanitarije številka 8. če ste se odločili za otok Krk, boste pri Kraljeviči zavili na desno proti mostu in odtod do kampa v Baški potrebovali še 40 kilometrov poti. Od recepcije kampa ZABLAČE peljete naravnost kakih 150 do 200 metrov in na desni strani v bližini samopos- naših šest mladink izredno pridnih, velja omeniti izjavo predsednika mladine iz EIME, da njihov poln avtobus mladincev ni opravil tolikšnega dela kot naših šest deklet in sicer: VIDOVIČ Marija DAMJANOVIČ Obrenka KOSTREŠEVIČ Jovanka UROŠEVIČ Dragica BOSNIČ Suada GRBIČ Milena Nikakor pa ne smemo prezreti, da sta bila člana ekipe še Grošelj Oto (obenem vodja) in Debevec Djuro kot mizar. Slednji je v dveh dneh opravil veliko popravil in prilagajal vrata in okna in še kaj, za kar so prisotni izrekli izredno in zasluženo pohvalo za prizadevno in učinkovito delo. Ob koncu velja dodati, da bi bila lahko ekipa malo številnejša, sicer se ne bi vrnili v Ljubljano popolnoma beli kljub vročemu soncu. trezne trgovine - v tretji vrsti od ograje in dreves, boste našli prikolico štev. 141. Sanitarije v bližini so označene s 2 in 3• Skoraj vštric, vendar z leve strani ceste pri vhodu na pomol pa boste zagledali prikolico 142, ki je oddaljena od obale kakih 20 metrov Obe prikolici sta izpostavljeni soncu, le prva naj bi v poznem popoldnevu bila nekoliko v senci. Plaža je lepa, s prodom in mivko ter brez skal. Iz Ljubljane (Zmaja) do kampa ZABLAČE je točno 195 kilometrov. Z dopusta uredništvo pričakuje^ kakšno fotografijo za objavo, še zlasti z otoka Krka. . _ Obala v LANTERNAKAMPU pri Poreču lani. Do nje vodi glavna cesta od recepcije dalje mimo trgovine in po klančku navzdol do obale, nakar zavije ostro levo mimo sanitarij številka 6 in našli jo boste kakih 100 metrov dalje ob hribčku. Do druge prikolice številka 681 pa je treba, če peljete od recep- BATERIJADA '83 je bila v znamenju ZMAJA V organizaciji Zmaja so bile športne igre baterijcev Jugoslavije letos v Ljubljani 28. maja. Tisto deževno in hladno soboto sta se dva avtobusa iz Gospiča in Zagreba najprej ustavila pred našo tovarno in gostje so si ogledali proizvodnjo baterij. Z zanimanjem so si ogledovali posamezne delovne operacije in jih primerjali s svojim načinom dela. Močan vtis je na nekatere strojnike naredila naša velika in dobro opremljena strojna delavnica, kot tudi delovni pogoji nasploh. Po deseti uri jim je v obratu družbene prehrane ob zakuski izrekel dobrodošlico direktor delovne organizacije Zmaj in jim ob koncu zaželel veliko športnih uspehov. Zatem smo se skupaj odpeljali v Vodmat, v Klub invalidov ob Malenškov! cesti, kjer so se okrog poldne začela tekmovanja v malem nogometu, streljanju, kegljanju, šahu in namiznem tenisu. Po večerji je bila svečana razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, nakar se je ob plesni glasbi razživel prijeten družabni večer. Gostje iz Croatie so v pozni večerni uri odpotovali domov, Gospičanci pa so prenočili v hotelu Ilirija in se naslednji dan v nedeljo napotili na ogled Postonjske jame. Letošnje športne igre so tokrat resnično potekale v znamenju Zmaja, ki je osvojil tudi največ pokalov kar pomeni, da je zasedel večino prvih mest. Tretji je bil le v malem nogometu in drugi v kegljanju in streljanju za ženske. Podrobnejše rezultate športnih iger si lah- Goste in udeležence športnih iger BATERIJADA 83 smo po prihodu iz Zagreba in Gospiča ter po ogledu baterijske proizvodnje povabili k zakuski v obrat družbene prehrane. ko ogledate v tem glasilu na zadnji strani. Vodja celotnega poteka Bateri-jade je bil predsednik sindikata TOZD Baterije Erbežnik Lado, ki je letošnjo organizacijo in športno aktivnost ocenil za zelo dobro. Kot gostitelji in organizatorji pa smo se izkazali tako, da so nam gostje namenili obilico lepih priznanj. Kljub vsemu pa si lahko priznamo nekatere manjše tehnične spodrsljaje, katerih gostje niso občutili v veliki meri. Predvsem so pogrešali več naših delavcev z različnih vodstvenih in tehničnih področij, s katerimi bi radi izmenjali' nekaj mnenj in izkušenj. Obeležje našega 6o-letnega obstoja je ostalo v senci tega srečanja in športnega dogodka. Tisto jutro smo sicer izobesili pred vhodom našo zmajevo zastavo, uro pred pričetkom pa v jedilnici transparent z dobrodošlico na Baterijadi. To pa je bilo tudi vse. Ni bilo obvestil oziroma velikih plakatov, ki bi že teden popreje obveščali in vabili "Zmajevce" na udeležbo in kjer bi bodrili in navijali "za naše". In da še enkrat omenimo, ni bilo naše jubilejno leto skoraj nikjer (ali težko) zaznavno. Baterijada je uspela in ponosni smo na to. Vse drugo pa je ostalo v senci. „ Desno: Trikrat hura za ZMAJ kot zmagovalca BATERIJADA 83• Boštjan Prebil je visoko dvignil osvojeni pokal. Desno spodaj: Nogometaši Zmaja so morali kloniti pred močnejšimi nasprotniki kljub dobri igri in izredni borbenosti. Levo od zgoraj navzdoTT Podržaj Zlatko je bil v streljanju - moški najboljši posameznik s 167 krogi. V gol namenjeno žogo je naš vratar Turk Jože prestregel kar v "baletnem" skoku. V namiznem tenisu je zablestel zmaje ve c Kanc Mare in dobil naslov najboljšega posameznika. Erbežnik Lado, Prebil Boštjan in Besal Igor pri urejanju rezultatov tik pred svečano razglasitvijo in podelitvijo pokalov. S pravkar dograjenim prizidkom v TOZD Specialne baterije bo med drugim urejen tudi nov vhod v tovarniške objekte. Prizidek odpira nove možnosti Lani ob koncu meseca novembra, prav na dan srečanja upokojencev v Šentvidu, je bila zasajena prva lopata in zdaj po nekolikih mesecih so vidni rezultati. Prizidek k obstoječi stavbi je bil pred kratkim dokončan in je v svoji osnovi namenjen vertikalni komunikaciji. Novo dvigalo z nosilnostjo 2.ooo kilogramov sega do drugega nadstropja, s tem pa so dane možnosti za nadaljno adaptacijo objekta. Vsi stropi so leseni, je povedal direktor temeljne organizacije Jože Hren. Zato bi jih med drugimi deli morali betonirati, nakar bi lahko celotno prvo nadstropje namenili za proizvodnjo, drugo nadstropje pa za skladiščenje reprodukcijskih materialov. S prizidkom pa je pridobljen tudi prostor za novo vratarnico in s tem dani pogoji, da se v dogovoru s podjetjem "Varnost", organizira 24 urno čuvanje objektov in nadzor vhoda. Zdaj je namreč le 16 urno v popoldanskem in nočnem času. Dodati je treba, da bo vhod v tovarno, v TOZD Specialne baterije po 27 letih obstoja dokončno dobil takšno podobo, kot si jo brez dvoma zasluži in se ga ne bo treba sramovati. Kajti, prvi vtis pri obiskovalcu, ki ga dobi že na samem začetku ob vstopu v tovarno, pušča globoke sledove. Prav tega pa se delavci v Šentvidu krepko zadevajo. V mesecu MAJU so bili sprejeti v delovno razmerje: MARINKO Alojzija, izvozni komercialist, za nedoločen čas v skupnih službah dne 4.5.83, KURENT Erik, vodja prodajne službe, za nedoločen čas v skupnih službah dne 1.5.83, ERZIN Cvetka, administrator, za nedoločen čas v skupnih službah dne 16.5.1983. V MAJU je prenehalo delovno razmerje: ŠUŠTARŠIČ Metka, administrator v skupnih službah dne 3-5.83, ŽEMVA Peter, znanstveni sodelavec v skupnih službah dne 1.5.1983, STRAJNAR Ivanka, baterijska delavka v TOZD Specialne baterije dne lo.5.1983, MRHAR Franc, vodja sektorja delovnih sredstev in vzdrževanja v TOZD Baterije dne 31.5.1983, ZUPANČIČ Boštjan, transportni delavec v TOZD Baterije dne 24.5.1983, Urejeno parkiranje v Šentvidu Da je pred objekti TOZD Specialne baterije velik problem za parkiranje osebnih avtomobilov, je znano že dalj časa. Številni tovornjaki in javna cesta, ki teče poleg vhoda in še nekaj osebnih avtomobilov povzroča nemalokrat velik prometni zamašek, ki bi se zaradi novega vhoda v tovarno še bolj povečal, če se ne bi v Šentvidu odločili, da pripravijo posebno parkirno mesto. Ne daleč od deponije za manganovo rudo so zakoličili zemljišče in nasuli gramoz. Parkirni"prostor bo tako namenjen vsem delavcem, ki se pripeljejo na delo z osebnimi avtomobili, enako pa velja tudi za ostale, ki pridejo po službeni dolžnosti v Šentvid. Verjetno pa bi kazalo namestiti tudi opozorilne table. UPOKOJITEV S 1. julijem letos odhaja v starostno upokojitev delavka iz TOZD Specialne baterije DRČAR Emilija. V Šentvidu se je zaposlila lo. junija 1958 in delala na različnih delih, od katerih omenjamo oblačenje tablet in vezanje blokov pri starejši izvedbi 9 V baterije, v pokoj pa odhaja z nakladanja mrežic v pozitivne elektrode na liniji 6 BF 22. Po 25. letih dela v Zmaju ji ob odhodu v zasluženi pokoj želimo še obilico krepkega zdravja, obenem pa na svidenje ob našem letnem srečanju. Sodelavci Rojstni dan praznujejo... V JULIJU V AVGUSTU V SEPTEMBRU Gabrijela DRAB Anica TRDIN Anica PUC Anton OROŽIM Nevenka MIRJANIČ Rezka VINKLER Janez DEBEVEC Justina MRAMOR Zoran ŠMIGIČ Perida HIRKIČ Anton NERAT Obrenka DAMJANOVIČ Marija URANIČ Jožica JERŠIN Dragica UROŠEVIČ Marta FELDI Violetka DRAGIČ Franc OBERČ Cilka JERLAH Janja PAJK Jožica KALIŠEK Perunka KASAPOVIČ Alojzija KUTNAR Marija SITAR Anka HAJDAROVIČ Ivo SMODIŠ Anica FORTUNA Andrej KAJDIŽ Avgust GRABLJEVEC Anton KASTELIC Marija KERZNAR Olga KOBETIČ Vera SIRNIK Anton ŽAGAR Fadil ALIBEGOVIČ Alojzija KLEMENČIČ Šefik BOSNIČ Franjo ŠTIGLEC Nada MOSTAR Ana KOLENC Marjan BOŽIČ Stanka DIMITRIJEVIČ Rozalija VIDIC Janja KELBIČ Jože DROBNIČ Rulada BOSNIČ Zineta ČORDIČ Stane KONČINA Fanija FILIPOSKA Nada BURSAČ Zinka KENDA Dragan LEBAN Aleš SMRDEL Avgust KASTELIC Marija GRČA Anton KONČAR Emica GARDLA Viktor GROŠELJ Alojz OMAHEN Fani PAVLIHA Anica NOVAK Bojan PRIMOŽIČ Ivanka SREBRNJAK Milena PETERLIN Dobrosav VOJSKIČ Anka KRALJ Ilija VARDIČ Franc ULČAR Edvard BOMBEK Vida ŠEME Franc MAGYAR Vidak MARINKOVIČ Anica KASTELIC Mara OTRIN Žarko BEGO Anton GROJZDEK Marija PREK Jelka LOKAR Agata STRAH Anica BIVIC Nataša SIREC Ignac STRMOLE Jovanka KOSTREŠEVIČ Rudi FRANCELJ Desanka ŽNIDARŠIČ Fani MOŽINA Ljuba NANUT Matjaž BAVDEŽ Marija ŠTEFANČIČ Slavica KOLAR Marta JAKOMIN Rozalija KLEMENČIČ Katarina SMREKAR Anica MAVRIN Rasim MESIČ Suada LIVADIČ Milan VUKAŠINOVIČ Frančiška GORIŠEK Aleksander JAKOMIN Marija KASTELIC Marija MEDVED čestitamo! Darinka KUSARI Fikreta SINANOVIČ Vojka ILIČ Anica KASTELIC Marija VIDOVIČ Marija MEDVED Marija KOPAČ Genovefa ZORC YYYYffMYMYyYMYMY Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 73 žensk 146 Skupaj 219 TOZD Specialne baterije moških 41 žensk 91 Skupaj 132 Delovna skupnost skupnih moških 51 > žensk 5o Skupaj lol Dne 1. junija 1983 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj 452 zaposlenih, od tega 165 moških in 287 žensk. Ivanka Zdešar V 76. letu starosti je 16. junija letos nenadoma umrla naša upokojenka Johanca, kot so jo radi klicali njeni sodelavci v takratni stiskalnici mošnjičkov. V Zmaju se je zaposlila 22. novembra leta 1952 in delala na ročni "preši", dokler se ni upokojila 31. maja leta 196o. Poznali smo jo kot redno udeleženko naših letnih srečanj z upokojenci in zadnjič je bila z nami tudi 15. aprila na praznovanju 60 - letnice obstoja tovarne baterij. Za vedno je odšla iz vrste naših upokojencev, ohranili pa jo bomo v globokem spominu . SKUPNO: Športni rezultati BATERIJADE 1983 1. ZMAJ 2. TESLA 3. CROATIA 17 točk 13 točk 12 točk. NAMIZNI TENIS Zmaj - Croatia 5:* Tesla - Croatia o:5 Zmaj - Tesla 5:o Rezult.v igrah točke 1. ZMAJ lo:4 4 2. CROATIA 9:5 2 3. TESLA o:lo o Najboljši posameznik KANC Mare - Zmaj 5;o. ŠAH Zmaj - Croatia 3:2 Tesla - Croatia 3:2 Zmaj - Tesla 3:2 točke 1. ZMAJ 6 2. TESLA 5 3. CROATIA 4 Najboljši posameznik JERMAN Andrej - Zmaj 2:o na prvi deski. STRELJANJE - MOŠKI 1. ZMAJ 484 krogov 2. TESLA 333 krogov 3. CROATIA 297 krogov Najboljši posameznik PODRŽAJ Zlatko - Zmaj 167 krogov. STRELJANJE - ŽENSKE 1. TESLA 354 krogov 2. ZMAJ 352 krogov 3. CROATIA 26o krogov Najboljša posameznica OLBINA Mira - Tesla 13o krogov. Zakaj tako? človek res ne more stopiti v kletni prostor pod proizvodnjo, da se ne bi spotaknil ob "nebodijotreba" nekdanjo staro in slavno ročno stiskalnico. Na njenih ročajih so številne naše delavke in udarnice dobivale krvave žulje. Nekdaj težaško in znojno delo so zamenjali stroji in leta 1968 so jih dokončno spodrinili stroji paperlined. Bila pa je naš prvi "stroj" iz leta 1923 in ki je po 60.letih obstala v kleti, ki je deležna edinole prestavljanja iz kota v kot. Naše jubilejno leto bi lahko dočakala na vidnem mestu, kjer je že bila in obstala vsem na očeh kot spomin in zgodovinsko muzejski primerek. "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73 KEGLJANJE - MOŠKI 1. ZMAJ 2.355 kegljev 2. TESLA 2.167 kegljev 3. CROATIA 1.794 kegljev Najboljši posameznik DOLJAK - Zmaj 449 kegljev. KEGLJANJE - ŽENSKE 1. CROATIA l.o65 kegljev 2. ZMAJ 9*5 kegljev 3. TESLA 89o kegljev Najboljša posameznica LJUBIČ - Croatia 412 kegljev. MALI NOGOMET Zmaj - Tesla 2:3 Tesla - Croatia o:9 Zmaj - Croatia o:7 Rezult. v golih točke 1. CROATIA 16 :o 4 2. TESLA 5:11 2 3. ZMAJ 2: lo 0 Najboljši posameznik VUKOVIČ - Croatia z 8 goli. Športni referent iz sindikata je bil Boštjan Prebil in od mladinske organizacije Igor Besal. Redakcijo glasila smo zaključili 20. junija