C
o isdai^Je.)
19. številka.
V Trstu, v torek dne 13. februvaija 1894.
Tedaj XIX.
„EDINI
uhaja po trikrat na taden t Ae.tik it-danjih ob torkih, A«trtklh in aobotakh. Zjutranje izdunjo izhaja oh fl. uri zjutraj, vcći-rno pa ah 7, uri »večer. — Obojno izdanje stane : ta jeden nsaec . t. —.»0, Izven Avstrije t. 1.4« m tri m«Mc. . . 2.0U , . i,—
M pol leta . . . 5.— ... t__
aa n« leto . . . IS.— . „ „ 18.—
Ni naroćbs brez priložen« naročnine <•
r.t jsml|s silr. PoHanićPe številka aa dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trstu po S nvu,, V Gorici po m nvl. Sobotno većern« iidanja v Irttu a ni., p Gorici 4 nć.
EDINOST
Oglaai ae rakune po tarifa v petitu; ia nn'l.it- t debelimi črkami ta plačuje prostor, kolikor obsega t avadnih vrsti«.
1'ii-luiiH OKinrtniOi« in j trnozah vale, domaći oglati itd. »e rv-nnajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj te pošiljajo uredništva : ulica Caourma št. 13. V »ako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana aa ne ■•pn-j Mnajo. Rokopisi no ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogla«« ipr«-joraa upravntitvo ulica Caserms 18. Odprte reklaaaeij« so proiU poštnin«.
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
„T »MnaMi J« mtil'
M tf.
Cirila In Metoda V Trstu.
V nedeljo dne 11. t. m. zbra'.o ae je ob 8. uri pop. dovoljno itefilo druiabnic. Podpredaednics g.s Ponikvarjeva po-adravila j« navsoče danes primernim, lepim nagovorom. Ko je le predttavils vladnega sastopnika, viijega kositar je Bscherja, posvala ja g.čno tajnico, da prebita avoje poročilo. Ko t« j« sprejelo porodilo bres »govora in opaak, prebita i« g.čna blagajnica svoj račun o dohodkih in troikih minolega leta. Med sborom dojds brsojav g. prof. Msndiča, ki se abora ni mogal udeleiiti, in se glaano prečita.
Ko. nasnanl g.a podpredsednica, da s« preide k volitvl novega odbora, prosi besede g.ina Gombačeva, ki predlaga, naj ae voli stari odbor, kateri si jo pridobil ie mnogo saslug.
Druisbnioe so temu pritrdile enoglasno a tom, da ao ao vzdignile rat sedelo*
Poročilo tajnice se je glasilo: Častile družabnioe!
Odstopajoči odbor stoji ie sopet pred vami, da vam poroča o svojem delovanju v preteklem letu. Ako se ozremo za leto dni naaaj, ko smo ae abrale bat v teb prostorih, sdi ae nam, da je čas preiel kakor bi mignil. Leto dni 1 Kaj je to v zgodovini kacega na* roda, morda to, kar je kaplja vode v iirno morje; v skrbeh in opravkih gineva nam leto ia letom. Narod nal pa gleda in pričakuje, kaj atori v njegovo korist, t njegov prid, posamesen sin, posamesna njegova hči. Zdi ee mi, dn hčeram svojim posebno kliče nal narod s potnikom:
»Domovina na vas gleda, Od vas iito enačaj — čeda.* Prosto, Iirno polje sa delovanje v prid na-lomu narodu daje nam bal druiba sv, Cirila (n Metoda. Za nobeno drugo drnltvo ni ie kasalo in ne kale ienstvo naie tolikega aa-ni manja, kakor bal sa to iolsko družbo. In to po vsej pravici 1 Saj spotnava, da uporablja tn najlaže avojo moči, da je uprav tu najbolj na svojem meatu. Tudi letos iskasale ste, čestite druiabnice, toliko ljubavi nali slovenski deci, videle smo vas tako ginjene ob nali .Božićnici", da ne morem drugafie, nego da se vam srčno sahvaljujem sa vaio pomoč in aaoimanje.
Odbor val pa stopa pred vas tudi sč
podlistek.
(8)
Kri ni voda.
Vssoloigra v jodnom dejanji.
(Dalje.) DESETI PRIZOR.
Prejiua in Tonioa. Tonioa (pride v poročnem krilu s ven-cem na glavi). Nu, tetka P
Sodnlja. Jsieš, saj res! Sedaj si kar gospa generalica in ie te vidim na selenem griču (omahuje) belo cerkvico —
Tonica (pred srcalom). In jss — veste, kaj mialim jas P
Sodulja. Da, da, ljudstvo, hoaana, kaj P Tonica. Jas mislim, da moj oče take hčere niti ne sasluii —
Sodulja. To pa resnico govoril. Ha, ha, ha I On — on PI
Tonioa. Ker, ako se prav pogledam — (se suče pred sroalom).
JEDNAJSTI PRIZOR.
Prejini in Metka. Metka (ustopi v aredi). Nek gotpod povprašuje — (za se) za božjo voljo, kaj pa ti dve lopet počenjate P
zavestjo, da je storil, kar je bilo v njegovi moči. —
Isti ae je zbral k večkratnim sejam, kjer ao ae razpravljale najvažnejše stvari. Pri sejah bil je navsoč gosp. prof. M a n d i č, pripravljen, da nam pomaga po lastni izkušnji tč svojim avetom, na čemer mu bodi tu izrečena iskrena sahvala.
Dne 18. junija priredili smo s možko podružnico koncert v glediSči Fenice. Da ti se nam je bilo za ta koncert boriti z mnogimi težavami in zaprekami, da-si nam je t* koncert provsročit nepričakovano mnogo atrol-kov, vendar ga smemo biti veseli gtede na materijalni, a ie bolj na mor&lni vspeb. Priliko smo imeli prepričati ae zopet, da koncerti v nobeno drugo svrho ne nspolnijo tako prostorov kot bsi konoerti v korist naši šols«i družbi. Slava zs to naiemu občinthu! Za lepi vspeh se pa imamo zahvaliti slavnemu opernemu pevcu g. Trtniku, blagorodni goapč Stranaerjevi, priljubljenim tam* buraiem, zmožnim igralcem dramatičnega odseka ter vrlim pevcam slovanskega pevskega druitva.
Ako bi kstera drožsbnica ie morda vpra-iala po tadu svoje požrtvovalnoati, vprašala kakov-Ii tsd rodi nje letni goldinsr, nje navadni dsr sa Bcižičnioo, svetujem jej, da ti ogleda nale otroške veselico o sv. Cirilu in Metodu dne 6. julija, in o Božićnici, tedaj uvidi, k čomu pomore njen denar, njena žr tev, njen trud. Dno 5. julija priredilo nam je prevredno šentjakobsko učiteljitvo krasno otrolko veselico s predstavo, deklamacijami in petjem. Kdor je bil navtoč. moral jo biti ganjen, moral je hvaliti v svojem srcu Bogs, zahvaljevati se nali velevožni družbi, da nnm je otela toliko otrok, ki bi bili za naB gotovo izgubljeni. In kako nam je je otela, propri-čajte se same, drsge družabnice, ob ennkih otroških svečsnoatih in čuditi so bosto morale onemu vsornemu vedenju, občudovati deoo .Kak jezikom svojim sbori Sladkim glasom materinim Odlikuje medju inim!* Zadovoljne in vesele porečeto si tedaj: Tudi jas sem malo, prav malo pomsgsla do taooga vspeha! Ako se hočete toraj prav posebno oduievljati aa nsio druibo, pohajajte marljivo naie otroike veselice I
Pri veliki skupščini v Sežani dne 96. julija sattopali sta dve odbornici naio podružnico.
V sredo dne 20. decembra praznovala te je naia navada« .Božićnica.* Kakor smo
Tonica (pred aroslom). Ali ae bodeš že učila mančre P Ali ne vidii, da imam na sebi nevestino opravo P Priklone te in reče : nek milottiv gospod te je potrudil, milostivo vprašati, ako jo gospica Antoaneta v raspoložaju — Metka. O tako visoke slovenščine pa Motka ne razumel Ali nsj ga puttim notri P Tonioa. In kdo jo ta gospod, ki vprašuje in kaj vprašuje P Je li atar ali mlad P Metka. Mlad.
Tonica. Za božjo voljo, civil ali vojak P Metka. Vojak, čattnik! Tonica (za ta). Za boga, on bode! — Reci mu, da tem v komoditeti. Metka. Kje da ate P Tonioa. No, reci da ga vaprejmem. Metka (za-te, odhajavši). Take čenče ! Tonica. In sedaj hitro pročl Kajti, ako bi me videl tako — joj in vi tetka, tetka 1 Sodulja (precej omamljena). Kaj P kako P Da, da, general na visokom griču 1 Hi, hi, hil (leze v tobo, kamor jo sili Tonica.)
Tonioa. Za božjo voljo, kje tem, kake zadrege! (odnese steklenico).
DVANAJSTI PRIZOR. Tonioa in G a b e r-G a b r ov i č. Gabrovič (v opravi častnika lovcev, ima dolge brke in naočnike). O milost, milost vi-
le sporočile o tvojem času, odločile smo letos Božićnico ns delavni dan rsdi č. duhovščine, ki to je radi cerkvenih opravil ob nedeljah ne morojo udeleževati. Sklenile smo, dn vstrežemo enkrat njim, snkrst pa posvetnim ljudem.
Da-si je bilo ono tredo nsjneprijctnejlo vreme, natlačena je bila Mally-jeva dvorana takč ze!6, da ni bilo mogoče geniti se v njej in ds je bil dolgi hodnik tudi napolnjen s občinstvom, ki ni moglo v dvorano. Prepričati smo se sopet letos vsi, da nam je vsaka dvorana premajhna za našo Božićnico, kajti ZAnimanje za t« praznik rase od leta do leta in od leta do leta prihaja čim dalje več ob-činstva, Premarljivo Šentjakobsko učiteljstvo skrbi pa tudi, da imajo slušslui res krasen ulitek, česar ne bi pričakovali od otrok. Tu gre omeniti v prvi vrati g. P r e t n e r j a, pa tudi g. Mac&ks, ki tta te mnogo in z vtpebora trudi1« za našo Božićnico. No, o tem •te se prepričale deloma tsmo, deloma pa veste in opisa. Otroci niao bili obdarovani istega dne baš radi velike množice ljudi, ampak druzega dno v šoli. Gdična blsgajnica »poroči vam, koliko te je potrošilo za iste darove.
Ako vam še sporočim, da je postala letos naša podružnica v drugič pokroviteljics z vsoto 100 gld., ako te zahvalim v imenu vso podružnice oenjenomu listu „Edinosti*, ki je objavljal rasna nasnanila, ako isročem tu nsio iakrene zalivalo »I. slovanski Čitaonici, da nam je odatopala svojo prottore za seje in občni zbor, končano je tako moje poročilo. —
Prodno se pa od vat poslovim, dovolite mi ie par besedi.
Mnogosaslužni vodstveni tajnik čital je pri veliki skupščini v tvojem krasntm poročilu med drugim, glede na delovanje narodnega žen&tva po Slovenskom, plodeče betede|: .En zarod poganja, prerojen ves nov !* Pokažimo, drago sestre, da smo v resnici vredne onih besed, vredne pohvale tlavnega vodstva. Delujmo čim dalje bolj sa mhdež naio, od katere zaviti prihodnjoat naše domovine; po-magsjmo po svojih močeh, da otmemo, kolikor moremo naiih otrok potujčevalni sili, da te nam odgoje v krščanskem in narodnem duhu. Učite novih druiabnio, vzpodbujajte one, ki so mlačne, navduiujte se same sa sveto in plemenito tvrho! Ne plašite se onih, ki vam pravijo, da je to pretiranje, ne onih, ki vam govorč, da to ni ženska ttvarl Odgovorita jim, da nima nihče toliko trca do
sokočestita gospica ! Milost s predrznežem, ki si usoja svobodo, prestopiti nepovabljen prag valega svetišča ter motiti Vala blago tihotol
Tonica (za se). Bog, kaj hočotn odgovoriti P (glasno) O prosim, prosim — čast.
Gabrovič. Da te Vam takoj predstavim, moje imo jo: Emil Gaber pl. Gabrovič, laj-tenant tu garnizojočega polka lovcev ...
Tonica. Čast--(za te) Emil — o
moje srce, slutilo si prav !
Gabrovič (za se). Tu diii po rozoliji — tudi pijć rozolijo P (glasno) Povod moji predrznosti je, gospica, Vaše krasno lioe, katero imam priliko občudovati vsaki dan; Vaše krasno lice in ob jednem želja, sesnaniti se z najisbornilo, z najduhovitejšo goapico tega mesta, katero zasluži ie prištevati se slavnim, ker prebiva v njem bisor slovenskega ženstva, gospica Antoaneta Prolaznikova .. .
Tonioa. O prosim, prosim, čast ! (za te) Moj Bog, vsa sem zmoČena. (glasno) Prevo-liko ča«r, gospod gen ... lajtenant, meni priprosti deklici, zelo sto mi dobrodošli! Zares, kar se tiče duhovitosti — —
Gabrovič. O oproatite, da te potluiim sedeža, kajti iznenadenjo v Vaši duhteči navzočnosti zadela me je v nogo kakor sovražna krogla, da mi ni moči vsdriati te k viško...
deoe, kakor baš žena, katera pa ne sme skrbeti samo aa njihovo telo, ampak tudi sa prsvo odgojo uma in srca. Vprašajte je, sukaj bi Slovenko zaostajalo za drugimi, sakaj bi se ne iskssale:
.Svetina ognjem svoga domoljublja Gdje s'ističu prvakinje majka Kod naroda bud kojeg na svjetu P*
Politiške vesti.
Državni zbor je torej sklican na 22. t. m. Razpravljati mu bode: o proračunu, o predlogah uravnave valute in o trgovinskih pogodbah. Afera Spinčičevn pride gotovo na vrsto po prvih dveh sejsh. Tudi načrt ksienskega sakona pride v raspravo.
Hohonwartova 70letnica. Včeraj dopol« nil je grof Hohenwart svoje 70. leto. Uradniki najvišjega rsčunarskega dvora isročili so mu Čestilno adreso, na kateri se je grof Ilohenwart lepo sahvalil in naprosil uradnike, da bi ga podpirali i nadalje.
Deželni zbor dalmatinikl. V včerajšnji raspravi dež. proračuna izrekel je italijanski poslanec Sslvi nezaupnico dež. vladi osirom na dogodivši se preobrat osrodnje vlado (koalicije), čel, da te dež. vlada v svoji smeri nikskor no strinja s namerami osrednje v I a d e, k a t e r e j e pozdravilo prebivalstvo v Dalmaciji tako simpatično. Povdarja nezaupanje posebno proti naraustništvu, kateregs osobje je baje strsnkarsko v prid hrvatski večini. Čudi se, zakaj morajo noaiti italijanska društva dal-matiimki grb, v tem ko je dovoljena hrvatska sattava celo Šolam in cerkvam. Ta zaatava da je očitno znamenje naporov sa sdruženje Dalmacije s Hrvatsko. Govoril je nadalje o .zatiranju* italijanskega življa v Dalmaciji. Poti. Ćingrija je v lopem govoru pobijal Salvija, izjavljajoč, dn ohrani Dalmacija svojo nezavisnost tudi pod nemškim miniaterstvom. Zatem je kritikoval poti. B i a n k i n i otred-njo vlado. — V jutrajSnji teji pride v raspravo adresa sa spojeaje Dalmacije s Hrvatsko in protiadreia italijanske stranke.
Deielnl zbor ita)ortkl. Včeraj je stavil posl. Starkol nujni predlog, da se takoj ugovarja pri naučnom miniitorstvu gledč saprtja graške politehniko vsled potlodnjih demon-tiracij in da sopot prično predavanja. Nujni prodlog je bil vtprejet.
Deželni zbor čeftki je vsprejel v tvoji
Tonica. O blsgoisvolite sosti. (mu pri makne ttol).
Gabrovič. Hvala Vam, plemenita gospica. (tedo).
Tonica. Hvala! (tudi sedo). Gabrovič. Govoril sem o Vali duhovitosti ; duhovitosti, ki je preiinela mslone vte mnogobrojne kroge tukajine inteligencije in ki jo prodrla ie tudi periferijo loga metta in kakor gortki zvon pošilja zvoke tvojo čes hrib in plan do potlednje gortka koče, tako je pesem tlave vaše, gospica, sadonela po dvorih naiih graščakov in veleposestnikov. Tonica. Za boga! Ali da ros P Oabrovič. Vi še dvomite P Mari nisem ie danes čul, kako se prizadeva jeden najimo-vitejših veleposestnikov tega okraja, pridobiti si Vaše srce ter Vat povzdigniti kraljici njegove mnogonožne čute P Ali dovolite meni, vašemu in vašega trca ponižnemu slugi, da Vam tu svečano izjavim, da Vi niste po modi odmenjeni žrtvovati Svoje blago in kratno navsočnoat monotoniji na kmetih in kraljevati nad ćeto konj, bikov, krav, ovse in svinj — o k u rt' ti it i ni govora, marveč, da Vas jo dvi-gnola roka On*<gH, ki n«s dviguje vte, visoko nad navadno družbo človeško t
Tonica. Joj, kako lepo govorite.
(Dalje priV)
včerajšnji seji brez razprave zakoniki nafrt o poboljšanju učiteljskih plaĆ. Mladoliki po-•Usci ia ter p«lo vali so cea. namestnik« o do-godkih v razpravi proti „Omladini* ter ra-htevuli, da se odredi potrebno, da morejo vrliti branitelji »Toj posel, ne da bi bila prisotna oborožena sila.
Razpravi proti .Omladini*. (Dodatek k brzojavu v zjutranjem izdanju.) Takoj o pri-četku včerajine razprave hotel je branitelj dr. Baksa konstatovati, koliko je navzočih zaupnikov. Razni obtoženci oglasili ao se ironično krićaje: „Osemintrideset, brez stražarjev I* Vsled tega odgovora nastal je silen hrup. Predsednik poživlja na mir, da mora prijaviti zaključek sodišča o predvčerajšnjih zahtevah braniteljov. Vrišž pa le naraića vsled tega poziva. Dotični obtoženci, kateri so na slobodnem, kričali so : „Mi ue ostanemo tukaj, ako ne odatranito stražarjev! Idimo, haj'lmo !* Nokateri pa so skočili na klopi, in r.izgaljajoč si prsa, kričali ao na stražarje : „Ubijte naa 1 Prehodite nas !" Obtoženec dr. Rafiin je vskliknil: „Odgovornost za to, kar se dogaja, ne pade na nas; kdor je temu kriv, prevzame naj (udi odgovornost!* Predsednik je dni ta vskiik Rašinov zabeležiti v zapisnik. Vrisč in itropot naralča liki hudournik. Obtoženci ' kriče v jednomer: „Sramota! Sramota!" Toliko predsednik, kolikor branitelji trudili so se zastonj, da pomirijo razburjene duhove. Od vseh ■ stranij kriče: „Nečemo nasiUtva! Ven a stražarji!" Branitelja Baksa in Črnohoraki omenila ata predsedniku, da se sicer ne dovoli obtožencem število zaupnikov, do katerega imajo pravo, a v tom pa se napolnjuje dvorana a stražarji, ki v razpravi nimajo kaj opraviti. Obtoženec dr. Raftin vskliknil je na-to : „Za stražarje imutc prostora, za našo zaupniko pa ne !* Kljubu vsemu ugovarjanju pa je predsednik odstranil namesto stražarjev ie tistih par zaupnikov, ki so bili v dvorani. Na to pa je dokipol vrišč do vrhunca. Vsi obtoženci kričali ao: „Proč! Vsi veni Ne ostanemo tukaj brez zaupnikov !* Obtoženeo Neuman skočil je na klop in zakričal sodišču : „Mar mislite Vi, da imate opraviti z živino P!* Na to so kričali vsi obtoženci: „Kar umorite nas! Prehodite nas a bajoneti !" Zatoženoi ao vni ostavili svoje sedeže ter tekali po dvorani. Udrihajo a pestmi po klopeh; čujo su tudi žvenketanje razbitih oken. Obtoženi Čižok dvigno okrvavljeno pe-ati, kričajo : „Proč i bajoneti! Ako ne, dogodi ae kaj hudega! Mi ne aprejmemo odgovornosti !* Ko jo predaednik uvidel, da nikakor ne moro napraviti reda, pretrgal je razpravo. Zaprte obtožence odvedli ao nazaj v zapor. Odšli so kričaje in popevaje ; obtoženci pa, ki ao na svobodi, spremljali ao avojo drugove kričeč po hodniku.
Shod brezposelnih delavcev. Včeraj zborovalo je na Dunaju zopfit okolo 2000 brezposelnih delavcev. Zborovanje je končalo • Btrašauskim hrupom, kateroga je provzročila neka socijalno-demokratUko navdahnjena ženska, katera je pozvala neodvisno delavce, naj dokažejo, kako se odpravi brezposelno stanje a pomočjo anarhijo.
Ogrske finance. Skupni dohodek v drž. blagajnicah iznašal je lota 1893. za 2,700.100 gld. več, kakor pa lota 1892., stroški pa so bili za 2,600.900 gld. večji, kakor leta 1892. Ostane torej prebitka nkornj 100.000 gld.
Srbija. Včerajšnji Beograjski listi objavljajo neko pismo, katero jo dobil kralj Aleksander od svojo matere, kraljico Natalijo. Kraljica roti v tem pismu kralja, naj nikar ne sledi politiki svojega očeta Milana. To pismo je soveda vzbudilo veliko senzacijo. Čudno in značilno jo za sedanje razmere v Srbiji, da pride tako pismo v javnost; vprašanje jo pa lo, da li je bilo ros pisano. Milan ostavi Beligrad baje v nekolik^ tednih.
Italijanski parlament odpre se dno 20. t. m. Na dnevnem redu ao v prvi vrsti vladine izjavo, potem izjave predsedništva.
Italija. Včeraj je razpravljajo vojno izjemno sodišče proti nekemu Pisiniju, založenemu ščuvanja. Državni pravdnik jo zahteval sicor ojstro kazen, toda kljubu temu oprostilo je sodiščo zitolonca. — Nekemu Carusiju pa so priznali 2 leti zapora. — Kakor poroča rimska „Riforma", prekliče italijanska vlada izjemno stanje takoj, ko dovrše vojna sodišča svojo razprave t. j., ko bode menda vso prebivalstvo pozaprto. Zajedno bodo bnjo kazni nekoliko znižano.
Zopet bomba! W«oM je vrgst nek anarhist i dinamitom napolnjeno bombo pred vhodom v kavarno hotela »Termioua* v P a-rizu. Bomba ae je razpršila a silovitim pokom. Deset gostov je ranjenih, neki delarec, ki je tel mimo kavarne baš v datem i kipu, ko ae je razletela kembs, ah ležal je ubit. ILsdodelec je pobegnil vegii bombo, toda rasni stražarji in asaičani so tekli<*a njias, da ga »lovijo. V begu vatrslil je čeatkrat is revolverja proti svojim pregaajalcam in ,ranil dve osebi ; h—čno ao ga ve*i*r prijeli. Brzojavno poročilo ne pove hudobneževega imena.
Različne vesti.
Za elevaneho liturgijo. „Hrvatska" objavlja nastopni telegram iz Rima: Ravnokar je doila v roke sv. Očeta adresa, doposlana od duhovščine splitake biskupije v obrambo liturgije v atarohrvatskem jeziku. Adreao je podpisalo 110 duhovnikov, mej njimi več kanonikov. V Vatikanu je vzbudila senzacijo okolnost, da se je adresa odposlala naravnost av, Očetu, pustivii na strani škofa Nakiča, proti kateremu jo menda ▼ adresi mnogo pritožeb.
Številko govore. Pile se nam: K vašemu zares umestnemu in dobro utemeljenemu članku .Kdo trpi krivico?* moram Vas opozoriti, da ate, navajajoč posamične sodne okraje na Primorskem, izpustili — najbrže v naglici — sodni okraj B u j s k i. Ta okraj je prišteti okrajem i mešanim prebivalstvom. Sta* tiatika, to je: zadnje ljudsko štetje pravi sicer, da je večina v tem okraju italijanske narodnosti, a to nas ne sme motiti, kajti ogromna večina tudi tega okraja je faktično slovanske narodnosti. Torej tudi ta okraj smemo rekla-movati za-se. — Dobro ate pogodili, da ate ae številkami začeli pobijati goroatasno in grdo laž, češ, da je večina v deželi italijanska. Suhe številke so često najiigovornejle priče.
Škedenjcl SO odločni. Pile se nam iz Skednja: Včeraj je došel k nam neki komedijaš ali čarovnik, da priredi tu svojo predstavo. Ali glej ga zlomka: tudi pri tej predstavi pokazalo je avoje roge — jezikovno vprašanje. Bog ai ga vedi kaj je šinilo „čarovniku" v glavo, da jo vprašal „alavno občinstvo", v katerem jeziku naj bi predaval pri avoji predstavi; ali bodiai kakor hoče, ponudil ae je govoriti slovenski ali italijanski, kakor želč poslušalci. No, naši Skedenjci ne bi bili narodni Škedenjei, kskorini v resniei ao, ako ne bi bili odločno zahtevali slovenskega jezika. In zahtevali ao ga kar najodločneje. Tej opravičeni zahtevi ae je uprla pelčioa tukajšnjih reuegatov in nastala je huda borba in silen vrišč radi tega šmentanoga jezikovnega vprašanja, vilic vsej dunajski koaliciji in vilic izdani paroli, da naj aa trenotek mi-rujejo jezikovna in narodna vprašanja. O ti šmentani Škedenjoi, ki se niti ne zmenijo za koalicijo in nje želje! Pač: v toliko so se ravnali po uhtevi koalicije, da so tudi pred čarovnikom branili svoje „posestno stanje* : slovenski snačaj svojega sela. Tn zmagali so slavno : peščica isdajic ae je morala umakniti iz dvorane, na kar se je predstava vršila v slovenskem jeziku. Skedenjci ao energično presekali zamotani voza! in tako ae jo rešilo preklicano jezikovno vpraianje — v Skednju. Da bi so le tako povoljno reiilo tudi povsod drugod !
Od IV. Ivana ao nam piše: Nekoliko pozno sicer, a še vedno ia čaaa — kaj ne, g. urednik P — Vam prihaja moj dopia. A kaj hočete, danes je gledalo temu vražjemu „pustu* uho še iz zemlje, pa hajd zakopavat jo; jutri je nekdo opazil, da mu še rep moli iz zemlje, pa atom, pojdiuio še to zagrebst itd. Dolžnosti pa počivajte in čakajte ugodnejših časov ! Pa evo me z Vami. V nedeljo t. j. 4. t. m. je bila pri naa voselioa s plesom. Še pred določeno uro bili ao naši društvu ni proatori prenapolnjeni. Razpored vršil so jo popolnoma redno. Le omeniti moramo nekih nodoatatkov, ki se pri sv. Ivanu, kjer jo vso mogoče, lahko odpravijo pri dobri volji. Petj e namreč, glavni magnet pri narodnem preporodu, ne ugaja več, ako jo tako slabo kakor je bilo pri nas. Mi ne obsojamo no« bega, no voditeljev ne pevcev, mi te vestno poročamo. Tudi tamburaši so takrat nekoliko površno udarali. Tu pa moramo grajati nekatero tamburaše, ki tako redko prihajajo k
vajam. Dramatični prlaor „Oče* je toli ugajal in uplival aa poslušalce, da si videl marsikatero solzo. Skoda le, da se je žena-mati ii nekega nes; ametnega ozira vedla nekoliko p emrzio. Najhujši moralist nima nič ugovar-jati, ako kmm po aedmih letih ia ob nepričakovanem aeatanlfu plane v naročje moža, o katerem je mislita, da je iagubljen za njo, ae ga oklene in diha srečo blaženosti v njegovem naročji — ča tod i lo v igri.
Zadnja točka je bila veseloigra „Jat nisem Talijanka*. Igra sicer ugaja jedaemu delu občinstva in je njo namen preblsg, a jaz sem čuden človek in ne morem hvaliti tega, d* se igrajo take igre, kjer ae tako slavi in poveličuje pretepanje, aurovoat in jednake senčne strani naših okoličanov, če tudi vse to za narodno idejo. Igrala ae je kaj dobro. Le Juri je preveč pretiraval in se zvijal, da občinstvo ni moglo slediti ukupnosti in je moralo gledati le Jurija. Tega Juri ni prav naredil. — Zbor golorokih, nekoliko vinjenih, domačih funtov: to ni bilo posebno dostojno. Tudi gospodinja dpela bi morala malo glasnejo in oblastneje govoriti. France pa nekoliko ljubcznivejži. — Po odmoru je bil ples.
V torek pa je bila maakarada. Sponesla se je tako dobro, da ao gospodje gostjr is Trsta se kar čudili. Kakor kaže, je ta sabava postala zelo priljubljena pri nas. Lani je bil poakua, a letos lahko rečemo, da je bila že prava prevcata maakarada. Tako amo mi pusta alavili. — V nedeljo 25. t. m. pa imamo ob 4. uri popoludne občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Dragi g. urednik, aedaj pa: Bog in narodi
Policijsko. Dunajskemu trgovcu S. Ilild-scheimerju, kateri se mudi nekaj dni po opravkih v Trstu, ukradli so neznani tatovi is njegovega stanovanja zlato uro in verižico, vredni 300 gld. Sumljiva ata tatvine sobarica Tereza L. iz Beljaka in postrešček Ivan K. iz Orehka. Oba so zaprli. — Sinoč so ulo-ntili nepoznani tatovi v trgovino Fridrika Cuaina na trgu S. Oiovanni hit. 1 in odnesli nekoliko denarja, 30 omotov sveč in več komadov mila. Menda se mislijo gospoda tatovi „oprati" a ukradenim milom in v tem „svetiti" gosposki, da jih lajše najde P — Težaku Joaipu Dolina ao vkradl: včeraj v neki gostilni v Skednju neznani tatovi zimsko suknjo, vredno 40 gld. To tatvino ata sumljiva 20 letni čevljar Mihalj C. in 21lotni kovač Ivan S. Oba se zaprli. — V Skednju so prijeli in odvedli v zapor 451etnega, brezposelnega Ferdinanda C. iz Trsta, ker se grozil svoji lastni materi. — Poleg tek ao stražarji odpravili v zapor v ulici Tigor še brezposelni .služabnici* Katinko O., staro 21 let, rojeno v Gorici in SSIotno Italijo P. iz Reke, ker ati ae služile vaakonočni kruh po „svoje". — S tema jo aa jutri „družba* v zaporu menda popolna.
Btoim Mireča. Sinoč okolo 9. ure po-zvali so zdravnika is sdravniške postaje, da naj pohiti v Barkovlje, kjer leii v finančni stražnici v Burkovljah težko ranjen človek. Prihitevli sdravnik dr. Fonda s dvema straž* nikoma najde rea človeka vsega v krvi. Imel jo glavo grozno pobito, zlomljena ledja ter razmesarjeno in večkrat zlomljeno nogo. Obvezal ga je, kolikor jo najboljšo mogel, potem pa so ranjenega odnesli v tržaško belnioo. Zdravniki so takoj spoznali, da je nesrečnežu treba takoj odžagati nogo, ker bi utegnil drugače takoj umreti. — O temu dogodku doznamo to-lo: 27letni jav i postrešček Leopold Tomasin šel je monda po svojem v poslu v Barkovlje. Med potjo se je dobro napil in padel, v nesrečo, baš prdko tramvajeve proge. Ker je c<)»ta baš na istem kraju jako slabo ruzsvitljena, voznik priiiedšega tramvajevega vuza ni opazil na progi ležečega Človeka, konja pa sta akočila na deano in levo. Na to je kočijaž takoj uatavil konja, toda dirkajoči voz je vender stri truplo. —Ponesrečeni — ki je alučajno včeraj po nekem opravku priSel tudi v naše uredništvo, je bil močen, zdrav in krepek mladenič — je umrl danes zjutraj.
Surov očem. Krojač Andrej Lt giša v St. Potaju pri Nabrežini je dne 7. t. m. svojo 22letno pasterko tako pretepel, da mora 0Bt«ti ubožioa v postelji, ker je ranjena na raznih krajih trupla. Suro veža so prijavili ao-dišču v Komnu.
Baron Seefrled, bavarski poročnik, kateri jo nedavno poročil bavarsko prinoosinjo, hčer
princesinje Gizele, je prestopil v avstrijsko vojsko. Nj. Vel. cesar ga j« imenovat poročnikom v 1. peApolku.
NajnovejSe vesti.
Poreč 13. (Izvirno brzojavno poročilo „Edinosti"). Danes »ti se preČitali interpelaciji poslancev Jenka in Mnn>1ića na vlado, Spineića in Mandića na dež, odbor, in sicer potem, ko so pred sejo te interpelacije prijavili predsedniku. Poslednji je vBprejel interpelacije, obečajoč, da jih izroči v ustavno razpravljanje. Posl. Constatini je čital strastno, skrajno pretirano poročilo, naperjeno proti Šolskim nadzoraikoribin hraratakinvučiteljem. Na klopeh manjšine splošni ironični vzkliki in ploskanje. — Predloge, pročitane po poslancema Vlegu in Mandiču, ignoruje predsednik popolnoma.
Praga 13. (Razprava proti ,Omkdini*) Danes se je zbiralo ljudstvo pred deželnim sodišče«, a redarji so je razgaali brez težave. V sodni dvorani ai bilo ni ebtoieaeev, ni zagovornikov ai sanpnikov. Predsednik naznanja, 4a je radi vierajlnjih izgredov naložil disoiplinarne kazni deloma v denarju, deloma v tameem zaporu s postom. Zagovornikom je uradnim potom imenovan sodni adjunkt Barnai. Državni pravdnik spregovori, pobijajoč zagovarjanje obtožencev, M, da gre tu za idejalna avobodnostna prizadevanja, sa narodno mučeništvo, ter agovarjs, s osiront na umorstvo Mrve, da bi bili to zgolj čini romantiških mladeniče v. Govornik se protivi menenjn, da gre tu sa atvar vsega ndroda češkega; n&rod češki ni identižea s obtoženoi.
Pariz 13. Napadaleo kavarne .Terminua" (glei politiške vesti) ae imenuje Lebreton. On odklanja vaakoršno krivdo izjavljajoč, da je anarhiat. Trije ranjenci so v nevarnosti sa svoje življenje. Vseh ranjenih je 24. Po napadalcu obatreljeni redar je v smrtni nevarnosti.
Trgovinski bnojevl.
Budimpilta. Pšenica sa spomlad 7 80-7-39, sa
jesen 7 59 -7'61 Koruta 4 80 sa maj; >a junij4 88 --'-Oves ia spomlad «-71—6 78.
Pšenica nova od 77 kil. f. 7-86—740, od 78 kil. f. 7-45-7-60, od 79 kil. f. 7 55-7 S0, od 80 kil. f. 7 60-7 70, od 81 kil. for. 7-70- -7 75, Ri 5-60-6-80; oven novi 6-7<l-7'20.
ločmon 6-65-9-85; proso 4-90-1-60.
Povpraševanja po pšenioi in ponudba neznatne. Prodalo se je 8000 met. stot. mimo ali po nsapre-menjenih cenah. Vreme daievno.
HlV-Tork Moka 915.
Praga. Nerafinirani sladkor. Mlafao. Februar 16 97. Marc 17 09. April 17*17.
Bndlapašta. Špirit, 16 85— 6 75.
Havra. Kava Santo* good average 101'75, a a juni 98-— trg miren.
Hamburg Santo* good average aa man f. sr—, maj 79 26, september 76-25.
Dunajska bona IS. fabruvasj«
danes	vfier^j
Driavnl dolg v papirju .... 97-— 98'— ■ k v srebra .... 97-80 07-86
Avstrijska renta v ilatu . . . 180-36	190-S0 . .v kronali . . . 97*40 97 60
Kreditu« akcije.......861-__861-10
London 10 Lit.......186.40	125.95
Napoleoni.........995 9>»V«
"""k......... 11-95 61-80
1«»0 italj. lir........49.75 43 00
pivovarna bratov
Raininghaus v Steinfaldu — Gradao
pri
156
Lastnik politično društvo „Edinost*. - Izdavatelj in odgovorni urednik : Maks CotiČ. - Ti'ska Tiakarr.a Dolenc v Tratu.
A. DEJAKU, junior, y .TRSTU
Via d«gll Aviiatl it. S,
zastopnik za Primorako, Dalmacijo in Levant,
ponuja p. n. gontilniiarjem v Trstu in po okolici ■taroinano itoiufeMsko okeportno (Ksport), oiujtko (Mlraon) in uloiano (Lugar) pi*o, tako v sodih kakor po Htoklenioab, pod ugodnimi pogoji.
Naznanilo.
Slavnomu občinstvu v mestu in po deželi naznanjam, da sum z dnom 29. m. m. prevzel star o7. nani
„Hotel Europa"
v Tratu.
Hotel jo ves prenovljen in preskrbljen z vsem koofortom noveje dobe. Za k u p fs i j • k e potovalce znižane oene. Tu Ji peatavraoljrn, je urejena najelegant-neje. K u h i n j a jo izborna in topijo as.najbolja vina iu izvrutno plzenako pivo. Za mnogobrojni obisk se prip«ro£a
Vekoalav Lohr.