PRIMORSKI DNEVNIK Janina plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 278 (8066) TRST, sobota, 27. novembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ________«Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SPLOŠNA STAVKA POLJSKIH DELAVCEV Predsednik Colombo na zasedanju lombardskih industrijcev v Milanu Oljski delavci zahtevajo povišanje dnevne plače na 2.800 lir za nekvalificirane delavce » ,t* M. 26. — Milijon 700.000 poljskih delavcev je danes stavkalo Uci! ^tavko so proglasile vse tri vsedržavne sindikalne organi-j,b01® ^GIL, CISL in UIL, v okviru tedna boja poljskih delavcev za bil) . n*e delovnih pogojev. Pogajanja z veleposestniki so se raz-,Odprav je že večkrat posredoval minister za delo Donat Cattin. jJ i dalavci zahtevajo povišanje dnevne plače na 2.800 lir za "•Sa* •■rane ^e*avce' novo kvalifikacijsko lestvico, znižanje delov- 1« in urnika na 40 ur tedensko, sindikalne svoboščine, enake social-zavarovalne pravice kot industrijski delavci ter izboljšanje d °Nnilne blagajne. lol® današnji stavki so tri sindi-(j 8 or9anizacije napovedale novo ^ rno stavko poljskih delavcev ‘ ln 7. december. D0 ° ,as,anku z ministrom za delo itav . pattinom so sindikalni pred-(U..j 1 Rjavili, da kljub ministrovi šbo|l-*Vf>W' se položaj ni v ničemer oto . _'n bodo zato sindikalne ij^acije še bolj zaostrile stav- V 1 boi- Sitni811-11 pa je združenje lom-industrijcev priredilo za- nik vlade Colombo, ki je imel obširen govor. Colombo je prirediteljem dal priznanje, da so na današnjem zasedanju «z najstrožjo objektivnostjo obravnavali sedanji gospodarski položaj.* Še posebno je pohvalil «konstruktivno poročilo* inženirja Pellicana. V tem o-kviru je predsednik vlade dejal, da ni prišel v Milan zato, da bi si drug drugemu kaj očitali, temveč, da bi «izpopolnili svoje poglede na da se »zdru- Zjjeri ® gospodarskih vprašanjih.. posamezna vprašanja*, "istri an^a so se “beležili razni mi- žijo sile*, čeprav z ločeno odgo-01 med katerimi tudi predsed- * vomostjo. l>l»lli||||„||||||||||||||||||||||||||||||||||||in||||||nn||||||I||||||||||m||||||||||||||n|||||||||||Dm||||||||||n|| vjjgČASNO V VELIKI BRITANIJI IN ZDA Napovedano srečanje toed Nixonom in Heathom Ameriški predsednik se želi posvetovati z zavezniki pred obiskom v Pekingu in Moskvi 26. — Britanski premier %ath in predsednik ZDA in~ Nixon se bosta sestala 20. f°&lo decemt3ra na Bermudah. Spo-Ujj So. dali. danes istočasno v ^btnnnu ® Sari Clementeju, kjer je ŠaSni?Va rezidenca. Kot je povedal i^;,k foreign officea, bo do sreda Prišlo zaradi Nixonove želje, !aVe e. posvetuje s predstavniki Him držav pred namerava- Kot .Oblskom v Pakingu in Moskvi, in ™ano, se bo šef Bele hiše 13. 5rečai 0ecemPra na Azorskih otokih PoJt-,8 francoskim predsednikom ^Pidoujem. v Londonu, bosta Heath trim‘x°n razpravljala o svetovni Sort*111. krizi, o odnosih med laho/01 in Zahodom, odnosih med š^jj.no Evropo in ZDA, o vpra-^kti’ ki odevajo NATO, in o per-razširjene Evropske goni^, rske skupnosti. Glavni argu-sijg _fa .bo seveda Nixonova md- žvezjna Kitajskem in v Sovjetski Ij «ty!atb in Nixon sta se zadnjič se-tnnSL v Washingtonu leta 1970. Briti* t>a®a Premiera bosta spremljal ef,rnuc'e zunanji minister Dou-Vbe«°me in finančni minister Racija južnovictnamskc f(v°liicionarn€ vlade °hisku v Rimu 4w!’ 26' ~ Danes zjutraj je ttijg ,a v Rim iz Pariza delega-llicij.idruovietnamske začasne revo-vlade, ki jo sestavljata Dinh Thao, član delegacije bJttUjda Pariški konferenci v Viet-ln K°nK Suan Tam, dopisnik te BHaf agencije ZRV. Delegacija do ;i v Italijo, kjer bo ostala y*edri novorrtbra. na povabilo treh ^vCe^avriih zvez kovinarskih de-h b ' dužnovietnamska predstavni-%in ■ P°'eg Rima obiskala tudi n 'n Milan. ^icht ponovno Njen ? Predsednika javnega sveta NDR te |jn^IN, 26. — Walter Ulbricht tiltg11 Punovno izvoljen za predsed-H^vnega sveta Nemške de-?nLne republike. To funkcijo Pm-Juricht že enajst let. dal za ponovno izvolitev je k) J*a Prvi seji ljudske skupščine Nlbr^Htaruih volitvah 14. no-Uje pa. Prvi sekretar delavske par-^ je »£{* Honecker. Kot je znano, ftn^-tUbricht maja letos iiz zdraviš razlogov umaknil s položa- ja zn ,'^kega tajnika, tedaj pa kje izvolili za predsednika par- Ski \Sv®ji prvi seji je vzhodnonem-th« ™rlament potrdil VVillija Sto-Vte Predsednika vlade, Honek-^ za predsednika obrambne- 5*1 »ov programski govor je r1 wJ0aino kratek: vzhodnonem-Ntar^flsednik je poudaril, d“i bo Nadaljevala prizadevanja za * ŽL.^nnstrutktlvnih sporazumov Nemčijo in z zahodno- berlinskim senatom, kar bi pripomoglo k varnosti v Evropi. Opozoril je na nevarnost neupravičenega zavlačevanja ratifikacije sporazumov, ki jih je Brandt podpisal v Moskvi in Varšavi iu dodal, da bi položaj, ki bi tako nastal, koristil samo imperialističnim silam. Končno se je Ulbricht zavzel za sklicanje evropske konference o varnosti, za vstop NDR v Organizacijo združenih narodov in za poglobitev prijateljstva s Sovjetsko zvezo. Na ugotovitve poročevalcev, da obstajajo znaki izboljšanja položaja v Italiji zlasti pa industrijske proizvodnje, je predsednik vlade dejal, da to ne sme nikogar preslepiti in da je položaj še vedno izredno težak, ker ne gre samo za gospodarske, temveč tudi za socialne in politične težave. Predsednik vlade je nato govoril o gospodarskem napredku od leta 1951 do 1970, o povečanju proizvodnje, narodnega dohodka in plač. Pri tem je ugotovil, da je dala italijanska industrija največji delež pri tem napredku, tako pr; zaposlitvi delovnih mest kot pri splošnem gospodarskem razvoju dežele. Zelo obširno je Colombo obravnaval vlogo podjetnika pri gospodarskem razvoju in napredku italijanske družbe. Še posebno je poudaril, da ne govori tega iz gole kurtuazije, temveč, da daje temu svojemu priznanju politični pomen, ki izhaja iz pravične ocene vloge ki jo ima podjetnik »v naši družbi*. Predsednik vlade je naglasil, da je treba zasebno podjetje in njeno ravnovesje braniti, «kar pomeni braniti delo, proizvodnjo, zaposlitev in dohodek. Pri tem ne mislim samo na velika podjetja, temveč in predvsem na srednja in mala podjetja, saj je v teh podjetjih osredotočen največji del delovne moči naše države*. Ko je Colombo govoril o voditeljih podjetij, jim je še posebno izrazil vso svojo solidarnost, zlasti pa tistim »ki so utrpeli nasilje*. Zagotovil je, «da bodo državni organi vedno pravočasno posredovali*, če bo treba, da se preprečijo ali pa ugotovijo odgovornosti. Zato je zaprosil za sodelovanje v podjetjih, kjer se pojavijo ti dogodki. Izrazil je prepričanje, da bo tudi »sodna oblast znala z odgovornostjo nastopiti povsod, kjer bo ugotovljeno, da je bila storjena sila*. Proti koncu je Colombo omenil »važno vlogo* delavcev v podjetjih in pozval na sodelovanje delodajalcev in delavcev za splošni gospodarski napre dek. Italijanske vojne ladje v Splitu PARIZ, 26. — Danski ministrski predsednik Jens Otto Krag je dospel danes na uradni obisk v Pariz, kjer se je sestal s pred- SPLIT, 26. — V splitsko prista-sednikom Pompidoujem in s pred-1 nišče je danes zjutraj priplula eska- V PAKISTANU PREPOVEDALI DELOVANJE STRANKE AVAMI Indijski predsednik pozval Pakistan naj ne pretirava s sovražnimi dejanji križarka «Duilio» in fregati «Ber-gamini* in «Fasan» pod poveljstvom kontraadmirala F. Fassana. Italijanske vojne ladje se bodo tri dnj zadržale na uradnem in prijateljskem obisku v Splitu pri jugoslovanski vojni mornarici. 5. in 6. decembra splošna stavka železničarjev RIM, 26. - CGIL, CISL in UIL so danes napovedale novo 48-umo vsedržavno stavko železničarjev za 5. in 6. decembra. Podrobnosti o stavki bodo sporočili v ponedeljek. Italijanski železničarji nadaljujejo s stavkami, ker ni prišlo do nobenega sporazuma v dosedanjih pogovorih z ministrom za promet Vi-glianesijem glede izboljšanja delovnih pogojev. Akcija gverilcev Bangla deša na pakistanskem ozemlju ■niuiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinmniBuiiimniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniian POMIRJEVALNE IZJAVE ZUNANJEGA MINISTRA RIADA Egiptovska vlada ni zaprla vrat ameriškim posredovalnim pobudam Sadatova poslanica Nixonu o dobavi raket Izraelu stavniki francoske vlade. VVASHINGTON, 26. - Egipt bo še naprej dajal prednost možnostim mirne rešitve spora z Izraelom ter ni nikoli zaprl vrat ameriškim posredovalnim prizadevanjem. To je izjavil egiptovski zunanji minister Mahmud Riad v intervjuju ameriškemu listu «Washington Post*. Riad, ki bo prihodnji teden vodil delegacijo svoje države na generalni skupščini OZN, kjer se bo začela razprava o Bližnjem vzhodu, je v intervjuju pokazal veliko zmernost. Po mnenju nekaterih opazovalcev je hotel egiptovski zunanji minister s svojimi izjavami omiliti vtis, ki so ga v ZDA napravili zadnji govori predsednika Sadata. »Mi si predvsem prizadevamo — je dejal šef egiptovske diplomacije — da bi dosegli mirno rešitev, ki bi dra italijanske mornarice, in sicer | privedla do osvoboditve našega o- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiKiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii V BEOGRADU PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE Jugoslavija in Zahodna Nemčija za pomoč državam v razvoju Zamrznjenje cen blaga in storitev do konca februarja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Predsednik ie-pubJike Josip Broz Tito je priredil danes ob dnevu republike 29. novembru v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu sprejem. katerega so se udeležili najvišji državni in partijski funkcionarji, zastopniki državnopolitičnih organizacij, jugoslovanske ljudske armade in ugledni javni in kulturni delavci. Na sprejemu so bili tudi voditelji diplomatskih misij, ki so predsedniku Titu čestitali ob dnevu republike. Predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bijedič je sprejel danes zahodnonemškega ministra za pomoč državam v razvoju dr. Ep-lerja, ki je od nedelje gost podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Sirotkoviča. V daljšem razgovoru je bilo obojestransko ugotovljeno, da so možnosti za širšo skupno sodelovanje v mnogih državah Afrike, Azije in Latinske Amerike. Jugoslavija je pripravljena, da se jugoslovanski strokovnjaki vključno v zahodnonemški program pomoči za razvoj tem državam. Poleg tega imajo jugoslovanska podjetja interes, da sodelujejo pri izvajanju zahodnonemških investicijskih programov in dolgoročnih načrtov v državah v razvoju. Med razgovorom so bile izmenjane tudi misli o svetovnem monetarnem no-ložaju in o nekaterih vprašanjih jugoslovanskih delavcev zaposlenih v Zahodni Nemčiji. Dr. Epler se je danes v Beogradu razgovarjal tudi z ravnateljem sklada za kritje in zavarovanje iz voznih poslov inž. Baumom in skupino generalnih ravnateljev velikih jugoslovanskih podjetij o možnih oblikah sodelovanja jugoslovanskih in zahodnonemških podjetij in u-stanov, ki se ukvarjajo s finansiranjem in zavarovanjem izvoza v državah v razvoju. Zahodnonemške ga ministra je danes opoldne v palači zveznega izvršnega sveta sprejel tudi predsednik Tito. Zvezni izvršni svet je na včerajšnji in današnji seji razpravljal o tekočih problemih trga in cen in je po posvetovanju s predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov sprejel odlok o zamrznitvi cen vseh izdelkov in storitev. Z odlokom je prepovedano vsako povišanje cen izdelkov in storitev, ki so veljale na dan 26. novembra. Odlok velja za vse izdelke in storitve, za katere so pristojni zvezni organi. Dogovorjeno je, da republike in občine v svoji pristojnosti izdajo ustrezne odloke in blokirajo cene na ravni od 26. novembra. Odlok o zamrznitvi cen bo v veljavi do konca februarja leta 1972. V dobi do konca februarja bodo sprejeti vsi ukrepi za u-resničenje pogojev za določitev cen na podlagi ponudbe in popraševa-nja, določena gospodarska politika za leto 1972 ter sprejeti načelni sklepi) o spremembi gospodarskega sistema še nedoločenega načrta. B. B. Istrski duhovniki za ureditev meja istrskih škofij BEOGRAD, 26. — Predsednik konference socialistične zveze delavnega ljudstva Hrvaške Stjepan Ivič, je sprejel danes v Zagrebu delegacijo katoliških duhovnikov, članov društva sv. Cirila in Metoda iz Istre, ki so ga seznanili s patriotsko vlogo istrskih duhovnikov med italijansko okupacijo Istre in po osvoboditvi, posebno z delom za ohranitev in razvoj nacionalne zavesti ljudstva. Med razgovori so duhovniki omenili tudi nerešeno vprašanje meja istrskih škofij, ki niso v skladu z državno mejo, kar povzroča precej težav in vzpodbuja iredentistične zahteve na račun Jugoslavije. Delegacijo istrskih katoliških duhovnikov sta sprejela tudi predsednik in tajnik komisije izvršnega sveta sabora za verska vprašanja Frid in Lazič. V daljšem razgovoru so proučili nekatera vprašanja in probleme Ciril-Metodove družbe in njene skrbi za socialno skrbstvo duhovnikov. zemlja. Bojevali se bomo samo ta-1 Uradni glasnik .je povedal, da je krat, ko bomo ugotovili, da so se l pogovor zajel napovedano potova- Tre* o TTT«n4-n nnntiln Z1« Ul * IT? 1 . -w v - . vsa vrata zaprla. Če bi nam jutri Washington predlagal mirovni načrt — je nadaljeval Riad — ki bi predvideval umik Izraela z naših ozemelj, bj ugodno sprejeli takšno pobudo.* Egiptovski zunanji minister je v svojem intervjuju poudaril, da bi ponovno dobavljanje ameriških nadzvočnih lovskih bombnikov phan-tom Izraelu samo zaostrilo položaj ter sprožilo v arabskem svetu zelo hude reakcije. Tudi ravnatelj vplivnega Kairskega lista »Al Ahram* Hejkai je v današnjem uvodniku pojasnil, da Sadatove nedavne izjave o »neizbežnosti vojne* še ne pomenijo, da se Egipt pripravlja na napad proti Izraelu. Hejkai je izrazil mnenje, da bi moral Egipt sprožiti vprašanje krize na Bližnjem vzhodu v varnostnem svetu OZN, preden bi se posluiil vojaške akcije proti Izraelu. Današnji »Al Ahram* sporoča tudi, da je Sadat poslal ameriškemu predsedniku Nixonu poslanico, v kateri ga opozarja, da bi morebitna dobava ameriških raket tipa zemlja - zemlja Izraelu pomenila zelo hudo zaostritev eksplozivnega položaja na Bližnjem vzhodu. List dodaja, da .je Sadat pisal šefu Bele hiše, potem ko so se v Wa-shingtonu pojavile govorice, da namerava tamkajšnja vlada dobaviti Izraelu rakete tipa »lance* namesto phantomov, ki jih Tel Aviv že dolgo zahteva. V tej zvezi pa je radio Kairo že včeraj opozoril, da bi take rakete, s katerimi lahko streljajo 80 do 100 kilometrov daleč. nikakor ne mogle vplivati na vojaško moč Egipta. »Al Ahram* pojasnjuje, da so Sadatovo poslanico izročili včeraj ameriškemu diplomatskemu predstavniku v Kairu Bergusu. V Tel Avivu je zunanji minister Aba Eban sprejel danes ameriške-I ga poslanika Barbourja, s kate-' rim se je zadržal tri četrt ure. (Telefoto ANSA-UPI) NOVI DELHI, 26. — Indijski predsednik Giri je danes opozoril Pakistan naj se odreče «nevami poti pretirane sovražnosti* do Indije in naj skuša najti rešitev krize, ki je zajela Vzhodni Pakistan, s sporazumom z zvezo Avami, ki so jo pakistanske oblasti letos marca razpustile in njenega voditelja Rahmana aretirale. Indijski predsednik, ki je govoril na konferenci osemnajstih indijskih guvernerjev, je naglasil, da^ «Indija ne bo šla v vojno, razen če ne bo v nevarnosti njena ozemeljska celovitost, ali če ne bo treba zavarovati njene varnosti*. V Pakistanu pa je predsednik Jahja Kan prepovedal delovanje nacionalistične stranke Avami in naročil aretacijo nekaterih njenih voditeljev, ki jih obtožujejo, da so «ščuvati k opdoru proti zakoniti oblasti*. To je že druga politična stranka v Pakistanu, ki so jo prepovedali. (Zvezo Avami v Vzhodnem Pakistanu so razpustili že ob začetku leta). Medtem ko v Pakistanu še vedno govorijo o «indijskih vdorih na pakistansko ozemlje* ter o bojih med katerimi so »pakistanski vojaki odbili sovražnika*, se nekatere države prizadevajo, da bi posredovale v indijsko - pakistanskem sporu. V tem okviru je sovjetski zunanji minister Gromiko sprejel francoskega veleposlanika v Moskvi in se z njim pogovarjal o indijsko - pakistanski krizi ter še o nekaterih »nujnih mednarodnih vprašanjih*. iiiniimiinifniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiumimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiimiiimiiiHiiiiiiiii ZAKUUČENO ZASEDANJE V MOSKVI nje predsednice Golde Meir v ZDA ter bodočo razpravo o Bližnjem vzhodu na generalni skupščini OZN. Po neuradnih vesteh pa naj bi Eban in Barbour govorila predvsem o izjavah, ki naj bi jih dal pred dnevi ameriški državni sekretar \Villiam Rogers v pogovoru z nekaterimi senatorji. Izraelski časoois »Maariv* je namreč danes na vidnem mestu objavil vest washing-tonskega dopisnika, da se ie Rogers zelo kritično izrazil o Izraelu. Zunanji minister ZDA naj bi med drugim dejal, da je »podoba Izraela v očeh sveta popolnoma negativna* te da Izrael »še nikoli ni bii na tako slabem glasu*. Po pisanju lista naj bi Rogers trdil, da je Izrael najbolj izolirana država na svetu ter da mu v notranjosti grozi razkroj. Vrhovni sovjet odobril petletni načrt in proračun MOSKVA, 26. — Vrhovni sovjet SZ je danes soglasno odobril petletni načrt in proračun. Predsednik vlade Kosigin je ob zaključku zasedanja izrazil zadovoljstvo zaradi doseženega soglasja ter ugotovil, da je vse posege v razpravo označevala skrb za nadaljnjo krepitev moči SZ ter za bolj popolno zadovolitev materialnih in kulturnih potreb sovjetskega ljudstva. Kosigin se je pridružil kritikam na račun nekaterih industrijskih izdelkov ter opozoril ravnatelje podjetij, naj v bodoče bolj skrbijo za kakovost proizvodnje. Petletni načrt, ki ga je vrhovni so- Zelo številno občinstvo je v četrtek zvečer v mali dvorani Kulturnega doma prisluhnilo pesmim pesnikov iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, ki so po posredovanju Slovenske prosvetne zveze ter ob razumevanju Zveze pisateljev Jugoslavije in Društva pisateljev Slovenije prvič tako reprezentativno obiskali Trst In Gorico. Predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije dr. Ivo Frangcš (na sliki) med svojim uvodnim nagovorom vjet odobril, predvideva zvišanje o-sebnih dohodkov za 30,8 odstotka, zvišanje najnižje mesečne plače na 70 rubljev in gradnjo stanovanj za 15 milijonov družin. Načrt predvideva tudi zvišanje indsutrijske proizvodnje za 47 odstotkov ter poljedelskih pridelkov za 20 do 22 odstotkov. Osnovni pogoj za to pa bo, kot je danes ponovno poudaril Kosigin, povečanje produktivnosti. Castro želi boljše odnose z ZDA SANTIAGO, 26. — Kubanski predsednik Fidel Castro, ki nadaljuje obisk v Čilu, je danes v pogovoru s časnikarji izrazil željo, da bi prišlo do izboljšanja odnosov z ZDA. »Mi hočemo živeti v miru z ZDA*, je dejal, in pristavil, da upa. da se bodo odnosi med Kubo in Združenimi državami v kratkem času izboljšali. Podobne misli je Castro ponovil v intervjuju dopisniku nekega ameriškega televizijskega omrežja, v katerem je med drugim dal nekaj zanimivih ocen o predsedniku Nixonu. Dejal je, da Kubanci ne bodo nikoli pozabili, da je Nixon podprl invazijo na Playa de Giron, in da bo Kuba pripravljena odpreti dialog z washingtansko vlado, ko bo ta priznala svetovno stvarnost ter se odrekla politiki intervencije. Castro je ponovil željo po izboljšanju odnosov, ki pa bodo morali biti na drugačni osnovi, ne pa odnosi med supersilo in kolonijo. »Politika ekspanzije in izkoriščanja ni več v modi*, je pripomnil kubanski predsednik. »Ne bo miru s tistimi, ki nas napadajo. Ko pa bodo ZDA prenehale igrati vlogo jvetovnega stražarja, tedaj bo naše ljudstvo zavzelo drugačno stališče do ZDA*. Glede samega Nixona pa je Castro dejal, da je »spreten reakcionar*. ki se zna zelo dobro sukati v različnih situacijah. PISMO g KIMA Azzeccagarbugli Ali se spominjate odvetnika Azzeccagarbugli iz Manzonije-vih «Zaročencev»? Ko gre Ren-zo k njemu po nasvet, mu pravdnik prebere neki guvernerjev odlok, ki pa je formuliran v tako zapletenem jeziku, da ubogega Renza popolnoma zmede. Isti Azzeccagarbugli pa nekoliko pozneje, med znanim kosilom, svetuje don Rodrigu, kako naj izda tiralico za naivnim zaročencem. No, tale Azzeccagarbugli je postal — in to upravičeno — simbol tiste ((filozofije protire-forme» — veliko vere navzven, nobene pa navznoter — ki še štiri stoletja navdihuje vladajoče v naši državi: kdor ima oblast, jo izvaja s cinizmom, ali pa z njo baranta — kajpak z dobičkom — ko pa to dela, govori «latinorum», namreč v jeziku, ki je prav malo razumljiv za navadnega državljana. Azzeccagarbugliu bi morala krščanska demokracija postaviti spomenik, pred svojim faraonskim sedežem v EUR. Ali ste prebrali demokristjanski dokument v odgovor pobudi laičnih strank za preprečitev re-referenduma o razporoki? Tu ni dvoma: navdihnil ga je Manzonijev odvetnik. Poskusimo torej raztolmačiti ta dokument — mislim, da ste ga prebrali — ga prevesti iz (datinorum» v jezik, ki bi ga razumel tudi naš Remo. Jaz — pravi K D — sem pripravljena (čeprav to ni moja dolžnost) preučiti vaše predloge za kizboljšanje» zakona o razporoki, toda s pogojem, da so taki, kot hočem jaz, istočasno pa si pridržujem pravico, da glasujem proti. V tem primeru se lahko zgodi — to pa ni odvisno od mene — da referenduma ne bo, čeprav je zakonito in hvalevredno, da so referendum zahtevali: če pa bo do referenduma prišlo, bom jaz glasovala za, odgovornost za zmedo, ki bi utegnila nastati, pa bo v celoti vaša. Opozarjam vas, da ta «pre-vod» ni tendenčen ali pristranski. Kar preberite si še enkrat dokument in mi nato povejte, ali ni moja verzija točna. To pa še ni dovolj: spomniti se moramo, da je to Azzec-cagarbuglievo mojstrovino vodstvo KD odobrilo soglasno. To pomeni, da so zanjo glasovali: — Forlani, sekretar, ki je poslal Cossigo na «poizvedova-nje» pri drugih strankah (vštev-ši komunistično) in ki se je sam sestal z Berlinguerjem, namestnikom tajnika KPI, i-stočasno pa vztrajno zanikal, da bi med referendumom in izvolitvijo predsednika republike obstajala kakršnakoli povezava. — Andreotti, načelnik parlamentarne skupine, ki je do zadnjega zanikal, da bo Cossiga govoril v imenu KD, glede predsednika republike pa je v nasprotju s Forlanijem zagovarjal tezo, po kateri KD ne sme določiti enega samega kandidata. (Ta spor so nato, kot veste, rešili s kompromisom.) Andreotti je tudi oče znane teze o «dvojni poroki», ki jo je sedaj sprejel tudi Forlani, čeprav je v dokumentu izrecno ne omenjajo — Gonnel-la, predstavnik klerikalne desnice, ki je v teh dneh zbral med poslanci kakih osemdeset podpisov proti vsaki pobudi za preprečitev referenduma. Samo o nečem se vsi strinjajo: namreč o tem, da je vsako pogajanje s komunisti smrtni greh. Istočasno pa — če so resnične skoraj neverjetne govorice, ki krožijo v teh dneh — je prišlo do nekaterih izredno tajnih potovanj v Moskvo, kjer so nekateri gospodje prosili Sovjete, naj bi z dobro besedo (za tega ali proti temu) namignili italijanskim komunistom. Ti gospodje so baje celo ponujali znatne proti-usluge, v lažnem prepričanju, da bodo sprejete. Tu bi opustil vsakršne komentarje; moje tedensko «pi-smo» je samo nekakšno kramljanje z bralci, ki pa so popolnoma svobodni, da izvajajo svoje zaključke, če bi pa tokrat želeli izvedeti za moje mnenje, vam bom povedal, da ne morem oporekati nekomu — ne spominjam se njegovega imena — ki je v teh dneh dejal: «To je nekako isto, kot te bi mi hoteli vizboljšati» naš antifašizem, pa bi se šli pogajat z — Almirantejem!» MARIO DEZMANN TRŽAŠKI DNEVNIK POSEBNI VLAK ODPOTUJE DANES ZVEČER OB 22.20 DREVI TUDI SLOVENCI V RIM NA ANTIFAŠISTIČNO ZBOROVANJE Protifašistične manifestacije v italijanski prestolnici se bodo udeležili tudi predstavniki vseh slovenskih in demokratičnih občin, pokrajinske uprave in dežele Furlanije ■ Julijske krajine s praporom • Pristop župana Spaccinija Drevi bo s tržaške železniške postaje odrinil proti Rimu vlak, kateremu bodo železničarji priklopili še vrsto vagonov. V njih bodo predstavniki tržaškega in okoliških antifašističnih odborov, ki se bodo udeležili jutrišnje skupne protifašistične manifestacije, za katero so dale pobudo vse stranke, z izjemo MSI, sindikati, kulturniki, deželni sveti in krajevne ustanove. Tudi Slovenci bomo na tej osrednji protifašistični manifestaciji u-strezno zastopani, kar ie povsem razumljivo. Smo pripadniki narodne manjšine, ki je dala odporniškemu gibanju za svobodo izpod nacifaši-stičnega jarma v Italiji in Evropi največje število padlih, na smrt obsojenih, konfiniranih in zaprtih antifašistov, borcev in revolucionarjev. Naš prispevek .je zato tudi danes iskren in odločen, kajti ni ga med nami človeka poštenih misli, ki bi ločil našo narodno bodočnost od skupne perspektive demokracije in protifašističnega napredka v državi, katere sestavni del smo. S svojo udeležbo na protifašistični manifestaciji v italijanski pre stolnici Pa bomo tudi dokazali, da spada v skupni boj demokratičnih sil v Italiji tudi nujna rešitev vseh naših narodnostnih vprašanj, kajti vemo, da je vsaka diskriminacija proti slovenski narodni skupnosti ali njenim pripadnikom, le žalosten ostanek zakoreninjene fašistične miselnosti. Mi pa manifestiramo, tudi v Rimu, zato, da se taka miselnost za vedno izkorenini iz državnih in drugih ustanov. Včeraj so se pozivu protifašističnega odbora v Trstu pridružile še druge vidne osebnosti iz tržaškega kulturnega, političnega in znanstvenega sveta. Med njimi so dr. Jan Godnič, dr. Aureiia Gruber Betico, odv. Aldo Terpin, dr. Lucio Ghersi. Saverio Giacchetti, deželni tajnik PSI Tringale, dr. Romanelli, ravnatelj tržaškega stalnega gledališča d’Osmo. Tudi Slovenska skupnost se je pridružila in izreka svojo solidarnost in podporo antifašistični skupni manifestaciji v Rimu. Organizatorjem je poslala telegram, v katerem izraža tičnih sil in miru v Evropi, smo zabeležili. Prejšnje dni smo zabeležili, da je Sindikat slovenske šole sklenil poslati v Rim svojo delegacijo. Podobno je storila tudi pokrajinska uprava (za sklep so glasovale vse demokratične stranke, z izjemo seveda (MSI), včeraj pa smo izvedeli, da se bodo rimske antifašistične manifestacije udeležili tudi predstavniki okoliških občinskih uprav, od nabrežinske do dolinske in milj-ske. Tržaški župan inž. Spaccini pa je brzojavki v Rim svoj pristanek. Manifestacije se bo udeležila tudi delegacija deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine s praporom. Svojo udeležbo je najavil tudi podpredsednik deželne u-prave Furlanije - Julijske krajine Enzo Moro. Še nekaj tehničnih opozoril, ki so namenjena udeležencem. Vlak s posebnimi vagoni za udeležence manifestacije odpotuje s tržaške glavne postaje drevi ob 22.20. V Rim bo pripotoval jutri zjutraj, malo po osmih. Po manifestaciji bodo udeleženci ostali v Rimu do večera, ko bo vlak krenil s postaje Termini ob 22.15. V Trst se bo vrnil v ponedeljek zjutraj, malo pred osmo uro. Tržaški protifašistični odbor še enkrat poziva vse, ki se manifestacije ne morejo udeležiti, se pa zavedajo njenega pomena v sedanjem kočljivem političnem položaju Italije, naj prispevajo za potne stroške mladincev, ki jih bodo v Rimu zastopali in pred antifašisti iz vse države dokazali, da je Trst, da so njegovi prebivalci italijanske in slovenske narodnosti za demo SINOČI V HOTELU «JOLLY» Sprejem ob letošnjem državnem prazniku SFRJ ODBOR ZVEZE PARTIZANOV NA OPČINAH vabi vse bivše partizane, aktiviste in vse prebivalstvo na SLAVNOSTNO AKADEMIJO v spomin padlim partizanom z Opčin. Priredilo jo bo Prosvetno društvo «Tabor» danes, 27. novembra ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Jutri, 28. novembra ob 15. uri pa bo v Narodni ulici odkritje spomenika padlim partizanom S Program odkritja: pozdravni govor: Andrej Renar, slavnostni govorniki Arturo Ca-labria, Dušan Furlan in Eugenio Laurenti. Sodelovali bodo člana SG Zlata Rodoškova in Stane Starešinič, pevska zbora »Vasilij Mirk» s Proseka-Kontovela in p. d. »Tabor« z Opčin ter godba na pihala s Proseka. Odbor Zveze partizanov — Opčine kracijo, mirno sožitje med narodi proti fašizmu in reakciji. tiiiliiiiii«iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii«iililliiiiiMiliilisuaiiitiiiaiiiatiilaiiiitiiMii«aiiiMiiiitiitiiiiatiitiiiiBimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiini,iiiiii,,ijl,iiai|1Illlallllllllll|ll||l|| PO NASTOPU 29 GOVORNIKOV Gen. konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž v razgovoru z županom Spac-cinijem, podpredsednikom deželnega sveta Pittonijem in pokrajinskim tajnikom K D Colonijem Deželni svet zaključil razpravo o proračunu za poslovno leto 72 Glasovanje o ustreznem zakonu bo prihodnji teden - Pittoni o sedanjih političnih problemih Z zadnjimi petimi svetovalskimi posegi je deželni svet včeraj zaključil razpravo o proračunu za poslovno leto 1972. Na razpravi, ki je trajala praktično ves teden, je nastopilo 29 govornikov, od tega 17 pripadnikov opozicije in 12 predstavnikov levosredinske večine. Socialdemokrat Dal Mas, ki je bil tudi na spisku, se je odpovedal nastopu v razpravi in dejal, da bo izrazil gledišče svoje stranke v okviru glasovalne izjave. V ponedeljek bodo štirje poročevalci, dva za obračun 1970 in dva za proračun 1972, odgovorili na izvajanja svetovalcev, na naslednjih sejah pa pridejo na vrsto odgovori predstavnika deželnega odbora, razprava svoje prepričanje v zmago demokra- o dopolnilih in številnih spomenicah PO DVOTEDENSKEM PREMORU Seja tržaškega občinskega sveta bo v sredo zvečer Do božičnih počitnic morajo svetovalci odobriti proračun za leto 1972 Po dvotedenskem premoru se bo v sredo zvečer spet sestal na svoji redni seji tržaški občinski svet. Kot znano so seje prekinili za petnajst Aii zaradi težav, ki so nenadoma nastale ob razpravi občinskega proračuna v konzultah. Zaradi odklonilnega stališča teh rajonskih posvetovalnih organov so morali odborniki na seje konzult in krajevnim svetovalcem razložiti postavke proračuna, ki zadevajo posamezne rajone. Včeraj pa je seja odpadla zaradi sprejema, ki ga je ob priliki jugoslovanskega državnega praznika priredil generalni konzul SFRJ v Trstu. Načelniki svetovalskih skupin so torej sklenili, da bo redna seja oo činskega sveta v sredo zvečer. Dnevni red, ki so ga prejeli j< presplošen, da bi lahko o njem poročali. Lahko pa domnevamo, da se bo pričela razprava o proračunu za leto 1972 tudi zato, ker ga bodo morali svetovalci odobriti do božičnih počitnic. Na razpolago pa imajo le dva — tri tedne, kar pomeni 5 do 7 sej. Na teh sejah pa se bo razvila živahna razprava, saj je tokratni proračun le povod za širšo politično razpravo o delu levosredinskega občinskega odbora in koalicije, ki ga podpira, pred pomladnimi občinskimi volitvami. Župan Spaccini v Strasbourg Danes bo tržaški župan inž. Spaccini odpotoval v francosko mesto Strasbourg kot edini italijanski predstavnik na mednarodnem kongresu, kjer bodo razpravljali o temi »Mesta v sodobni družbi«. Kongres — ki bo imel značaj okrogle mize — prireja francoski finančni minister Valery Giscard d'Estaing, ki je tudi župan nekega mesteca v bližini Clermont-Fer-randa. Poleg tega je Giscard d'E-staing tudi predsednik kluba »Per-spectives et realitčs« (Perspektive in resničnosti) in prav v tej funkciji je priredil mednarodni sesta- nek. Na kongres so povabili po e-nega župana mest z nad 100.000 prebivalci iz raznih evropskih dežel. Italijanski odsek evropskega sveta za občine je izbral prav tržaškega župana, ker ima inž. Spaccini dolgoletno izkušnjo, ker ima kulturne interese evropske širine in zaradi zanimanja, ki ga je če-sto pokazal za vse tiste pobude, ki postavljajo italijansko resničnost v okvir širše problematike. Na tem mednarodnem kongresu bodo sodelovali razni župani: De-stenay za Liege, za londonsko greenvviško grofijo Doble, Girault za Caen, Giscard d’Estaing za Cha-malieres, Pfimlin za Strasbourg, Nidmer za Ziirich ter seveda Spaccini za Trst. Svet evropskih občin je razdeljen na več komitejev, ki so obravnavali široko problematiko medobčinskega sodelovanja, komercialnega urbanizma, mest in o-sebnih odnosov, novih mest, prevozov itd. Župan Spaccini bo v imenu vseh italijanskih županov prebral referat na skupni seji, ki bo jutri zjutraj v glavni dvorani Evropske palače v Strasbourgu. Rajonska konzulta še brez tolmača! Prejšnje dni se je na redni seji sestala rojansko - barkovljanska rajonska konzulta. Kljub vztrajnim zahtevam svetovalcev Ažmana (LSS) in Košutove (KPI) na seji ni bilo tolmača za slovenščino. Oba slovenska svetovalca sta v imenu svojih strank ostro zahtevla. naj se diskriminaciji takoj naredi konec. • V dvorani trg. zbornice v Ulici S. NIcolA bo danes ob 17. uri za krožek za socialne študije »G. Salvemini« predaval posl. odv. Michele Achilli o uresničevanju novega zakona o stanovanjih. Sledila bo razprava, ki jo bo vodil arh. Luciano Semerani. DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI v zvezi s proračunom 1972 in končno glasovanje o zakonih, s katerima bosta obračun in proračun sprejeta. V ponedeljek bo tudi glasovanje za tri »velike« glasovaloe, predstavnike KD, KPI in PSDI, ki bodo 9. decembra v Rimu sodelovali pri izvoliti novega predsednika republike. Na včerajšnji seji so nastopili svetovalci Trauner (PLI), Bettoli (PSIUP), Pittoni (PSI), Cuffaro (KPI) in Cocianni (KD). Trauner je naglasil, da preživlja naša dežela krizo, ki je povsem podobna in dejanski odraz gospodarske in politične krize v vsedržavnem merilu. Vlada levega centra v deželi je le nalepka, za katero se v resnici skriva zmes raznih konfliktov, je nadaljeval govornik. Glede načrtovanja je Trauner dejal, da sploh ne obstaja, kakor ne obstaja deželni urbanistični načrt, ki bi moral biti tesno povezan s tem načrtovanjem. Na koncu je govornik zahteval uvedbo primerne gospodarske politike za Trst Bettoli je oporekal deželni vladi, da vodi gospodarsko politiko, ki je v nasprotju z interesi delavskega razreda. V tej zvezi je prikazal neprimerno poslovanje finančne družbe Friulia, za katero je zahteval korenit preustroj. Friulia nudi svojo pomoč velikim industrijskim obratom, ne da bi pri tem upoštevala dejanske potrebe delavstva in prebivalstva. Socialist Pittoni je uvodoma pregledal sedanje politično stanje v Italiji. Naglasil je, da se v državi bije srdit boj med naprednimi in nazadnjaškimi siiami. ob čemer skušajo fašisti na vse kriplje zadrle vati demokratični in civilni razvoj države. Toda veliko antifašistično zborovanje v Rimu bo otipljiv odgovor vsem. ki želijo ponovno potisniti Italijo v vzdušje petdesetih let. Po'itičnp sile v Italiji se torej danes gibljejo v nejasnem položaju: stara ravnovesja se polagoma pomikajo v ozadje, za nova, napred nejša ravnovesja pa še niso ustvarjeni ustrezni pogoji. PSI se za veda, da takšna nejasnost ne more trajati v nedogled, zato si v vladi prizadeva, da bi pospešila izvajanje preosnov. krepitev politične stabilnosti in izvajanje gospodarskega načrtovanja ter preprečila vsak poskus desničarskega prevrata. Socialisti, je nadaljeval Pittoni, izvajajo podobno politiko tudi v Furlaniji - Julijski krajini, saj so pri nas tudi povsem podobni politični pogoji. V tej zvezi je Pittoni polemiziral z drugimi strankami, predvsem s KD in PSIUP. Glede Trsta .je govornik omenil, da skuša fašizem prav v našem mestu ustvariti podlago za nov na predek v državi, V Trstu imajo fašisti številne simpatizerje, in sicer ne le v nacionalističnih krogih, ampak tudi znotraj same KD. Nazadnjaške sile skušajo v našem mestu obnoviti vzdušje nestrpnosti iz leta 1965. ko so bili Slovenci izključeni iz javnih ustanov, in z njimi tudi predstavniki širokih delavskih množic. Pittoni je v zvezi s Slovend dejal, da se ne strinja z Lovrihovimi gledišči iglej včerajšnji P d.), češ da je dežela vendarle nekaj naredila v prid manjšini. Ne moremo sicer reči, da smo glede tega zadovoljni, je pristavil Pittoni, to- da deželnemu odboru je treba le priznati, da se zavzema za poglabljanje prijateljskih odnosov s Slovenijo in za postopno reševanje vprašanj tukaj živeče manjšine. Govornik je nato potrdil veljavnost deželnega proračuna, vendar je priznal, da prvi razvojni načrt ni dosegel svojih ciljev. Zato naj bi bila deželna vlada toliko bolj o-prezna pri sestavi drugega načrta. Glede posameznih postavk v proračunu pa je dejal, da bi morala dežela nameniti socialnim posegom znatno več sredstev, kakor je predvideno, pa čeprav bi morali zato krčiti druge proračunske postavke. Govornik je še omenil prizadevanja deželne vlade v zvezi z novimi infrastrukturami in členom 50 deželnega statuta, na koncu pa je zaželel, da bi se večina pri svojem političnem udejstvovanju v zadnjih mesecih svoje mandatne dobe sprejela «dialog» z demokratičnimi silami opozicije, kakor se to že nekaj časa dogaja na ravni osrednje vlade. Komunist Cuffaro je v svojem posegu poudaril odgovornost vladnih strank in zlasti KD za sedanjo krizo v državi in v naši deželi. Politika levega centra je dovedla do tega. da se je v javnem in poslovnem življenju ne uveljavljajo široke delavske množice, ampak vplivni krogi z močno gospodarsko zaslombo. Vladne stranke si ne upajo poseči v sršenje gnezdo, ker se boje zgubiti določene kroge voHlcev. Do korenite pre-osnove pa bo moralo priti, in sicer v kratkem, saj to nujno zahtevajo zdrave demokratične sile po vsej državi in tudi v naši deželi. Na koncu je Cuffaro obrazložil gledišče KPI do tržaškega vprašanja in do urbanističnega načrta Cocianni se je dotaknil posameznih postavk v proračunu in se na splošno ugodno izrekel o njih. Gleda višješolskega študija je zavzel odklonilno stališče do odprtja posebne univerze v Vidmu, kar je sprožilo živahno reakcijo predstavnikov Furlanskega gibanja. Proti tej stranki in proti MSI je govornik nastopil precej ostro, češ da razdvajata deželo in skušata kaliti mir in sožitje. Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž in soproga sta sinoči ob državnem prazniku SFRJ priredila v prostorih hotela «Jolly» tradicionalni sprejem za predstavnike oblasti ter slovenskega in italijanskega političnega, javnega in kulturnega življenja. Med prisotnimi smo opazili med drugimi predsednika in podpredsednika deželnega sveta prof. Ri-bezzija in Pittonija, predsednika pokrajinskega sveta dr. Zanettija, tržaškega župana inž. Spaccinija, predsednika prizivno porotnega sodišče dr. R enzija, predsednika sodišča dr. Gianuzzija, podžupana in deželnega tajnika PSDI prof. Lonzo, podprefekta dr. Molinarija, ki je zastopal zadržanega prefekta dr. Abbrescio, deželnega tajnika PSI Tringaleja, deželnega tajnika KPI Bacicchija, predsednika SKGZ Borisa Raceta, pokrajinskega tajnika KD Colonija, pokrajinskega tajnika KPI inž. Cuffara, predsednika sveta SS dr. Hareja, slovenska deželna svetovalca dr. Draga Štoko in Dušana Lovriho, vojaškega poveljnika mesta gen. Adolfija Orofina, poveljnika pristanišča gen. Cittadinija, predsednika pristaniške ustanove dr. Franzila, direktorja gledališča Verdi odv. De Ferro, deželnega in tržaškega šolskega skrbnika prof. Angiolettija in dr. Fi-denzija, novega pedagoškega svetovalca za slovenske šole v Trstu prof. Sivca, župane okoliških občin, številne pokrajinske in občinske odbornike in svetovalce, predstavnike slovenskih gospodarskih in kulturnih organizacij in ustanov SGZ, KZ, Slov. gledališča. Glasbene matice, društva «Pravnik«. Sindikata slov. šole, ravnatelje in profesorje slovenskih šol, predstavnike tiska in radia itd. Sprejem je ob prijaznem gosti-teljstvu gen. konzula Borisa Trampuža in njegove soproge ter ostalih konzularnih predstavnikov potekel v prijetnem vzdušju in razpoloženju. SLOVENSKI VISOKOŠOLCI organizirajo danes, 27. XI., ob 20.30 v baru Kulturnega doma PRAZNIK AKADEMIKOV Vabljeni bivši, sedanji in bodoči akademiki MLADINSKI KROŽEK - TRST vabi danes. 27. t.m. ob 18. uri v UL Geppa 9/1. na srečanje s člani ansambla Slovenskega gledališča v Trstu Sledila bo prosta zabava s plesom. ••• Prijatelje, ki bi se radi udejstvovali v Mladinskem krožku vabimo. da se udeleže sestankov, ki so ob torkih ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani. Ul. Geppa 9. VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnji dve predstavi baletov, ki bosta danes ob 21. uri in jutri ob 16. uri. Nastopajo isti svetovno znani baletni mojstri kot na prvih dveh nastopih. Dirigent Daniel Štirn. Nocojšnja predstava je za red C v vseh prostorih. V pripravi je Rossinijeva opera »Mosč«. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev Piran-dellove drame «Henrik IV.». Predstava je izven abonmaja. Zadnja predstava bo jutri ob 16.30. PROSVETNO DRUŠTVO »V. VODNIK« bo predvajalo v Prebenegu danes ob 20.30 celovečerni barvni film »BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA« ZVEZA PARTIZANOV IZ BAZOVICE vabi vaščane, da se udeležijo odkritja spomenika padlim v NOB na Opčinah, ki bo jutri, 28. t. m. ob 15. uri. Ob tej priložnosti se odbor zahvaljuje za prispevke za vence. Odbor Uradi gen. konzulata SFRJ zaprti zaradi državnega praznika Uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo danes, 27. in jutri, 28. novembra t. I. zaprti kot običajno, ter tudi dne 29. In 30. nov. t. 1. zaradi državnega praznika. Urnik trgovin za praznike iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitffiiimiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiMiiiimiiHiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii M. B. v K. g. ne razume... Vedno vsevedni Miklavž Božič je povedal svoje zveličavno mnenje tudi o letošnjem ljudskem štetju in se je pri tem nekoliko obregnil tudi od naš dnevnik z besedami: »Če hočem biti odkrit, res nisem razumel, čemu so naši politiki š ^Primorskim dnevnikom» rta čelu začeli zadnji hip zahtevati od nas, naj rte izpolnimo trprašalnih pol, če so te samo v italijanščini... Kadar pameten človek česa ne razume, molči. Zato je tudi naš list ob ljudskem štetju molčal, kar so nas nekateri o tem vprašali.» Oh, kako bi bilo prav, ko bi M.B., ki je v svojih člankih že večkrat dokazal, da marsičesa ne razume, ob takih prilikah vedro molčal! Tako pa se je zgodilo — slučajno seveda! — da on ni razumel tistega, kar so razumeli vsi »naši politiki« z našim dnevnikom vred in je zato samo ob tej priložnosti imel za potrebno molčati. Kot vidite dragi bralci, imamo Slovenci v Italiji tudi take liste, ki izhajajo ne zato da govorijo, t.j. pišejo — temveč zato, da — molčijo. Zakaj? M.B. ima tudi na to vprašanje odgovor: Zato, ker so nas mnogi vprašali . .. Ali pa morda tudi zato, ker kdor molči, desetim odgovori. Pri tem pa — po mnenju M.B. — ni prav nič važno, da je italijanska ustava stara že četrt stoletja, londonski memorandum sedemnajst, deželni statut pa skoraj deset let. Očitno so zanj vsa ta leta za pripravo zahtevanja rabe slovenščine prekratka doba. — Ob misli na večnost, vsekakor. Zato ima M.B. tokrat prav, vsi slovenski politiki z našim dnevnikom vred, pa ne! P.S. Zares: Kako smo srečni, da imamo nad nami Miklavža Božiča. Da bi olajšal poslovanje v trgovinah ob Miklavžu in ob jugoslovanskem državnem prazniku, je deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci na predlog pokrajinskega združenja trgovcev odredil, naj bodo trgovine z oblačili, tkaninami in podobnim blagom odprte tudi dopoldne v ponedeljek 29. novembra in v ponedeljek 6. decembra. Trgovine z železnino, izdelki za gospodinjstvo, nadomestnimi deli za avtomobile in hidro-sanitamirni napravami pa bodo odprte tudi popoldne v soboto, 4. decembra. Združenje trgovcev iz tržaške pokrajine pa obvešča, da bo ob skorajšnjih praznikih veljal naslednji poslovni urnik: V ponedeljek, 29. novembra: trgovine z oblačili, tekstilom in podobnim blagom bodo poslovale tudi dopoldne, medtem ko so običajno ta čas zaprte zaradi tedenskega počitka. V soboto, 4. decembra bodo trgovine z železnino, nadomestnimi deli za vozila in hidrosanitamimi napravami odprte tudi popoldne, čeprav so po navadi ta čas zaprte zaradi tedenskega počitka. V nedeljo, 5. decembra bodo vse trgovine kakor običajno zaprte. V ponedeljek. 6. decembra bodo trgovine z oblačili, tkaninami in podobnim blagom poslovale tudi dopoldne. Na tržaški občini so v teku pogovori o tem, da bi trgovine z neprehrambenim blagom v soboto, 4. decembra, lahko podaljšale popoldanski delovni čas do 20.30. V torek, 30. novembra ob 20.30 bo govoril v Slovenskem klubu Franc Šebjanič, bivši inšpektor za južnoslovanske manjšinske šole na Madžarskem, o temi POLOŽAJ MADŽARSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI V SLOVENIJI v luči razvoja te narodnosti v jugoslovanskem merilu. Na zanimivo predavanje vljudno vabljeni člani in prijatelji kluba. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN GRBEC« — Skedenj priredi v sredo, dne 1. decembra ob 20.30 SPOMINSKI VEČER posvečen rojakoma Karlu Kocjančiču Belizarju Sancinu Pri sporedu sodelujejo tudi člani Tržaškega amaterskega odra. Ljudska prosveta PD »Kraški dom« — Repentabor obvešča, da bo priredilo v prostorih občinske kopalnice v Repnu od 29. nov. do 5. dec. t. 1. razstavo in prodajo slovenske knjige. Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 20. ure. SPDT priredi od 26. decembra do 2. januarja Z1MOVANJE v KRANJSKI GORI v domu Zrenjanm. Število mest omejeno. Vpisovanje v UL Geppa 9, Cene bodo objavili v kratkem. Prosvetno društvo »Prešeren« v Bo- ljuncu priredi v sredo, 8. decembra 1971 enodnevni izlet v Ljubljano. Cena 3.000 lir, vključno kosilo. Odhod ob 7. uri iz Boljunca. Vpisovanje pri Lavri v mlekarni do 1. decembra. Pohitite! SPDT priredi v nedeljo, 5. dec. avtobusni izlet v Trbiž in Sv. Anton pri Trbižu, ob priliki začetka smučarskega tečaja. Vpisnina 1.500 lir. Ob vpisu navesti kraj vstopa na avtobus. Razstave NATURA VIVA - EXOTARIUM Dl TRIESTE - Drevored XX. septe®** št. 31. Velika razstava - NajvtfJ* prodajna razstava v Italiji — ’ • nadstropjih, živali iz vseh dežel, lo velika izbira tropskih ribic sladkovodnih in morskih rib. R®5, va je odprta tudi ob nedelja!) praznikih. V avli zgradbe družbeno-polid organizacij v Sežani razstavlja dc decembra tržaški akvarelist Ro0®1 Hlavaty. Nazionale 15.00 »Appartamento •* Plaza«, Maureen Stapleton, R*11* ra Harris. Lee Grant. jj. Fenice 15.00 »...Continuavano a c marlo Trinita«. Terence ^ Spencer, Jessica Dublin, Harflr rey jr. Barvni film. ^ Eden 15.30 »La classe operaia w paradiso«. Gian Maria Volonte Salvo Randone. Režiser Elio Grattacielo 15.30: »Soffio n! Barvni film. Lea Massari. Ferreux. Režiser Louis Malle. Escelsior 15.30 »Permette? Ro6®! y paleo«. MarceUo Mastroian® barvah. .. $ Ritz 15.30 »Bella di giorno. taog* notte«. Eva Szemerys, Nino nuovo in Anna Miserocchi. V vah. Prepovedano mladini P06 letom. Alabarda !6.30 »Desideri, vogue ze, di tre insaziabili raga®e>,_^ wige Fenech, Ralph Wolter-vni film. Prepovedano mladini 18. letom. Auiora 16.30 »La coda dello sco ,J_ ne«. Barvni film. Prepovedano dini pod 14. letom. Impero 16.00 »Morire d'amore». Girardot. Barvni film. j, Cristallo 16.30 «Qualcuno diet« porta«. Charles Bronson. Barv film. j,. Capitol 16.00 «11 romanzo di ua ,. dro di cavalli«. Yu! Brynner. ni film. Moderno 16.30 »Attacco a R°m ^ Barvni film. Richard Burton John Colieos. , Vittorio Veneto 16.00 »La supertes ^ ne«. Monica Vitti. Ugo ToSn®?0^ barvah. Prepovedano mladi® 14. letom. gu. Ideale 16.00 »Operazione CrePeS j. zette«, Julie Andrews, Ro6* son. V barvah. ^ Astra 16.30 «Omicidio al neon f 1'ispettore Tibbs«. Barvni fU®-ney Poitier. , je Ahbazia 16.00 »Al saldo di bandiere«. Tony Curtis. c ^ Bronson in Michele Mercier. film. Včeraj^danes Danes, sobota, 27. novembra BERNARD Sonce vzide ob 7.20 m zatone ob 16.25. — Dolžina dneva 9.05. — Luna vzide ob 13.18 m zatone ob 1.03. Jutri, nedelja, 28. novembra JAKOB Vreme včeraj: na j višja temperatura 7,5 stopinje, najnižja 1,8, ob 19. uri 6,8, zračni pritisk 1019,7 mb. stalen, veter 4 km na uro zahodni, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje mirno. temperatura morja 12,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26.11.1971 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 5 oseb. Umrli so: 82-letna Škergat por. Udovič Ana. 82 letna Maria Depan-gher vd. Pelaschiar, 69-letna Giaco-mina Cappolecchia vd. Biancolillo, 81-letni Luigi Luisa, 87-letna Eugenia Zei vd. Gerolini. KINO «|RIS» PM*f! predvaja danes z začetkom ° 19.30 dramatični film v barv UOMINI E COBRA Igrajo: Kirk Douglas, Fonda in Lee Grant. He®? Razna obvestila Tečaj srbohrvaščine, W *s ® ganizira KASTA se bo *ace‘ f ponedeljek, 29. t.m. ob 1®"® Gregorčičevi dvorani v LIL pa 9. Ud« Darovi in prispevki V počastitev spomina pok- j vič darujejo Marjan Dolgan ^ Milan Bolcič 2000 lir, J°ze gtoj 2000 lir, Ivan Fischer 1000 hr. Spetič 1000 lir, Nadja — . ^ lir, Vojmir Tavčar 1000 h1, jjjj Bubnič 1000 lir za spomenik I* v NOB iz Skednja. Sv. Ane ® kovca. m l V počastitev spomina poK-dovič darujejo Neva in J°zgli 3000 lir. Elza Habbč 1000 ur' ^ Fornazarič 2000 lir za Dijaško t V počastitev spomina P0^ 2$ dovič darujejo Stanislav R^ ,w| 10 lir. Marija in Mario Magajna 2OO Breda Rauber 2000 lir. Alda c 30O lir, Franc in Romana Jurišev Ur za PD »Ivan Cankar«- pj\ V počastitev spomina P°. ‘ 20O Udovič daruje Bojan Pavlet* Ur za ŠD »Bor«. ^e 9 V počastitev spomina P0*1' P dovič daruje Sergij Verč 2000 Slovensko amatersko gledali* • \j V počastitev spomina P0*«- J ]ir ® dovič daruje Slavko Stoka 200« šolo spomenik v Cerknem- (J V počastitev spomina P0^, m P dovič daruje Vilko Batič 10°0 Glasbeno matico. jglth Namesto cvetja na f?r0“ jjjrO Jevščka, komerc. dir. Anhova- ^ Je Boris Možina 10.000 Ur 14 beno matico. . 0da V počastitev spomina Pok- * ijr ** vič daruje Mili Berginc 2000 p. d. Cankar. Kriščak DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93, Godina AUTGEA, UL Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali'Alabarda, Ul. Istria 7, Al Ga-leno, UL S. Cilino 36 (Sv. Ivan), De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Mlz-zan, Trg Venezia 2. Mali oglasi „ otf0* IŠČE SE GOSPODINJSKA r "tfi-NICA za majhno družino V \A nem kraju ob Tirenskem dtO" Ngi po ravnanje. Podroben opis prodal 42 58043 Castiglione °e seaia (Grosseto). 'confEZiom Ji» crclttut Uka Carducci 10 - Ulica Oriani 3 Razpolagamo s senzacionalno izbiro plaščev za gospe močne in zelo močne postave. Tako smo prepričani, da moremo nuditi oblačila vsakomur, da damo bon v znesku 5000 lir vsakomur, ki bi ne mogel najti svoje mere. Tudi velikim in aajvišjim meram dajemo 10 •odstotni popust v dogovoru s pre fakturno komisijo za kontrolo cen in to za vse artikle, ki se v naših trgovinah prodajo za gotovino COflFEZIOm y# crtliMi Ulica Carducci 10 * Ulica Orla**1 GORIŠKI DNEVNIK I IDI obrt eij* jveb enii ZA EN TEDEN PREKINJENO DELO V PRISTANIŠČU Ozadje in možne posledice stavke pristaniških delavcev ČfflPrej je treba zaključiti pogajanja, da se prepreči nepopravljivo gospodarsko škodo pristanišče je bilo umrtvičeno kar štiri 1 cialno pravilnejše in umestnejše. Ji teden r.. °d torka pre- | kov, kar bi bilo prav gotovo so- ______ _____ Štiri eialnn nravilnpiio in nmoclnoiio do petka. Preko 20 0sta*° v pristanišču ali st( ®jdriščij v pričakovanju pro-idia ^jema je bila samo 2J,. niso vezana na prista jjju Ustanovo in lahko raztovar-jhn a , oatovarjajo ladje s svo-5 “tobjem. v ostalih italijanskih pri ti, je bilo ustavljeno samo ani v četrtek in v petek. Pri-jt delavcj se namreč na tak s? “erij° v vsedržavnem merilu .^“osego boljših pogojev dela. Pri (ji 1gre samo za vprašanje Hj“a. naSrajevanja dela ampaK iati ?n naSrajevanja dela. Sindi-je bilo že omenjeno, za stable delavce zago- mtnfmalno mesečno plačo. *?tega bi bilo potrebno, da lujTT® tudi položaj nestalnih de-1 Danes, vsaj v Trstu, mine ijj8* štiri ali pet let, da za-*«avec postane stalen. Taa k«?6 - -ie nepravilen. V zameno sindikati zagotovili, da bodo t delavci prevzeli vsa de-sedaj je bil namreč v pri-čqi. cu Postopek nekoliko druga-tjjj Vsako jutro so se delavci se-bli ’ f razdelili v skupine in ča-iv,s03 jih razporedijo. Stalni de-liL imeli pravico zavrniti do-S iM 'n zahtevati druga. Ko •j; stalni delavci razpore- jjJe Prišli na vrsto začasni. Ta ifljj ^ je bil opravičljiv, saj so W f°- Še danes pristaniški de-biaeani dejansko po akord-temo. Zaradi tega so imeli tijJ**. in stalni pravico izbirati 8 ^a- 2 zagotovljeno mi-110 mesečno plačo bi tak na-Hjjl^Perejanja oelovne sile od-(j^jL predstavniki zadruge pristali ju, delavcev bi razporejali delo avci bi ga morali sprejeti, ^ vsak drugi delavec v nor-jp1 delovnem odnosu. Tak pred-k rieer naletel tu pa tam leti rtf, ovanje, saj bi bili neka->tjuj*avci — vsaj najstarejši — nekoliko prikrajšani pri IkT60! mesečnem zaslužku. Pri- l, • ‘ne 1)1 tako do livelizacije dohod- Po drugi strani, kakor rečeno, bi pa bila zagotovljena minimalna mesečna plača (predlog je 200 tisoč lir), kar bi prišlo še posebno do bro ob slabih vremenskih prilikah ali ob trenutni krizi pristaniške dejavnosti. Temu predlogu se prav gotovo upirajo ustrezni ministrski organi ter vse pristaniške ustanove. Pristaniške ustanove se namreč do sedaj sklepale posebne pogodbe z zadrugami in tako so plačevale samo dejansko izvršeno delo, danes bi pa padel v breme režije tudi tistj del plač, ki ne bi bil pokrit z efektivno opravljenim delom. Pa tudi to prepreko bi pristaniške ustanove lahko prebrodile. Praktično bi bili tako vedno na razpolago delavci, ki bi lahko priskočili k delu tudi dopoldne a-li popoldne in ne samo ob 8. ali 13. uri. Na tak način bi se pospešilo raztovarjanje tovornjakov, kar predstavlja pravo rano tržaškega pristanišča. Tovornjak, ki prispe nenajavljen tudi ob 7. zjutraj, je danes lahko raztovorjen komaj popoldne. To pomeni, da bo natovar-jal komaj jutri. Čakanje vozila povzroči povišanje prevoznih stroškov, kar indirektno odtujuje del blagovnega prometa. »Leteče skupine* pristaniških delavcev bi lahko napolnile tako vrzel in v teku dopoldneva opravile vsa dela, ki niso bila planirana dan prej. Stavko v torek in v sredo je povzročil povračilni ukrep delavcev napram pristaniški ustanovi. Ta je namreč dovolila, da je tu-kajšne spedieijsko podjetje med stavko opravilo dela z lastnimi de lavci. Pristaniška ustanova je tako dovolila, da se enotna stavka v pristanišču deloma razbije. Tak ukrep pa na žalost ni prizadel samo krivcev ampak celotno gospodarstvo pristanišča. Da bi vsaj deloma omilili negativne posledice so pristaniščniki sklenili, da bodo v soboto delali v Trstu od 3. do 17. ure, medtem ko se bo v ostalih pristaniščih Italije delalo samo od 8. do 12. ure. Prihodnji teden bi morata deta redno potekati od 8. do 20. ure. Najavljena je samo 24-uma stavka, a ni znano še kdaj. Nobeno pristanišče si ne more dovoliti, da praktično prekine deta skoraj za teden dni, a še posebno ne tržaško. Vsem je znano, da je Trst tranzitna luka, skozi katero gre blago iz in v srednjo Evropo. Operaterji Nemčije Avstrije in drugih zalednih držav imajo na razpolago druga it. pristanišča, ali jugoslovanska, a kar je najslabše, severno nemška in Poljska, Posebno Gdinja je v naglem razvoju in ker poljske in vzhodnonemške železniške uprave priznavajo za tranzitni promet velike popuste, se vedno več operaterjev obrača prav na pol iška pristanišča. V tem konkretnem primeru je bilo 5 ladij preusmerjenih v Koper in na Reko, kjer so raztovorile blago namenjeno Trstu. To je pravica ladjarja in tudi gospodarsko upravičena poteza. Zaradi tega je vsako zavlačevanje rešitve problematike pristaniških delavcev izredno škodljivo. Predstavniki sindikatov in pooblaščene oblasti bi morale čimprej zaključiti pogajanja da bj preprečili nepopravljivo gospodarsko škodo. ODO KALAN V torek enoten shod kovinarjev °B PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE ODPRTE TRGOVINE Sobota Vsi marketi Imajo običajni 27. urnik od 7.30 do 19.30 tovembra Koper, Sežana, Nova Gorica, Kranjska gora Nedelja Odprti marketi od 8. ure do 11.30: 28. ■ Koper, Ul. JLA 8 Novembra ■ Sežana ■ Nova Gorica ■ Kranjska gora PRODAJALNE MESA IN DELIKATES odprte od 8. do 11. ure: ■ Koper, Župančičeva 26 Cankarjeva 4 Tržnica ■ Semedela ■ Portorož ■ Hrvatini ■ Plavje ■ Dekani Ponedeljek 29. n°vembra VSE TRGOVINE ZAPRTE . 1: \ Torek Odprti marketi od 8. do 11. ure: 30. ■ Koper, Prešernov trg 1 "ovembra ■ Sežana ■ Nova Gorica Prodajalne mata In delikates: ■ Koper, Župančičeva 39 ■ Škofija erhonajljubljana M V torek se bodo na enotnem sedežu kovinarjev v industrijski coni sestali predstavniki FIOM - CGIL, FIM - CISL in UELM. Razpravljali bodo o tehničnih podrobnostih v zvezi z enotnim včlanjevanjem kovinarjev na osnovi enotne članske izkaznice kovinarskega sindikata. Seji bo prisostvoval vsedržavni tajnik kovinarjev Gavioli. Nadaljujejo se medtem tudi stavke v kovinarski stroki. V podjetju »Orion* so delavci livarne in turni-sti stavkali ves dan, vsi ostali pa razčlenjeno 4 delovne ure (po! dne-val. Stavko je oklical delavski svet v okviru boja za sprejem »tovarniške platforme zahtev*, ki zadeva zdravstvene pogoje na delu. organizacijo dela in mezdne poviške. JUTRI DOPOLDNE V KRMINU NA OBČNEM ZBORU VINOGRADNIKOV BO GOVOR 0 GRADNJI KLETI Predvidena je tudi razprava o vinogradništvu na Goriškem Jutri, v nedeljo, od 10 uri bo v občinskem gledališču v Krmi-nu reden letni občni zbor članov zadružnikov vinogradniške kleti za Brda in Posočje. Občni zbor bo imel tokrat še posebno važnost spričo dejstva, da je bila pred kratkim objavljena vest o končni gradnji zadružne kleti za to področje, za kar je ERSA že prejela vladni odlok, ki daje v ta namen 494 milijonov lir prispevka. Prizadeti vinogradniki so vzeli to vest na znanje s pozornostjo, saj se je o tej gradnji govorilo in pisaio vsa zadnja leta, ne da bi se zadeva premaknila od besed k dejanjem: sedaj upajo, da bodo končno le prešli tudi k izvajanju načrta. O tem argumentu bo na jutrišnjem občnem zboru in o pripravah za gradnjo poročal predsednik zadruge Ezio Dalla Pozza Napove dana je udeležba na občnem zboru tudi s strani predsednika ERSA Maria Lucca in dr. Marsija, bivšega načelnika kmetijskega nadzor-ništva v Gorici, ki si je toliko prizadeval za izvedbo tega načrta in ki bo govoril o temi »Vinogradništvo na Goriškem*. Spričo važnosti tega zborovanja in argumenta, o katerem bode razpravljali, so vabljeni k udeležbi ne samo čiani zadruge, ampak tudi j vsi drugi vinogradniki, ki so pri tem zainteresirani. Čez nekaj dni Andrejev sejem Deželno srečanje o živinoreji Deželni odbornik za zdravstvo De vetag se bo danes v Gorici udeležil »deželnega srečanja o živinoreji*, ki bo ob 10. uri v prostorih goriške pokrajinske uprave. Uradno poročilo bo podal predstavnik študijskega sre dišča pri ministrstvu za zdravstvo prof. D. Massa. VESTI IZ TRŽIČA Podpredsednik deželnega odbora Moro je poslal ministru za državne udeležbe Piccoliju brzojavko, v kate ri se zavzema za hitro rešitev sindikalnega snora v tržiškem obratu »Asgen*. Moro je o svojem posegu obvestil sindikalne organizacije. V Standi je padla na premičnih stopnicah Včeraj ob 11. uri so z rešilrem prineliali v splošno Soriško bol nišnico 84'c+no Mariin CaPiearis Iz Gorice. Ul. Čampi 49 Zdravniki so ženski ugotovili zlom leve roke v zapestiu in udarec v glavo ter so jo pridržali za 40 dni na zdravlienju. Ponesrečila se ie na premičnih stopnicah v Standi kier je padla, ko .je hotela v jestvinski oddelek v prvo nadstropje Zdravnik obsojen zaradi pijanosti Pred okrajnim sodiščem v Tržiču je sodnik Pema včeraj obsodil zdravnika INAM 55-letnega Raimonda Mo-cnrovi iz Tržiča — Ul. Verdi 14, na 20 dni aresta in 40.000 lir globe. V obtožnici je rečeno, da Je dne 8. marca letos v Tržiču, vinjen šofiral avto in pri tem povozil dve ženski, ki sta klepetali na cesti. Branilec Devetag Je vložil priziv Čez nekaj dni bo v Gorici, ob priliki tradicionalnega Andrejevega sejma, zelo živahno. Kot vedno se za razpoložljive prostore v Gorici zanima veliko število kramarjev in lastnikov zabavišč. Vsem ni bilo ugodeno, ker je razpoložljivih mest malo. Zaradi tega so pred nekaj dnevi na županstvu žrebali prošnje kramarjev in zabaviščnikov ter jih porazdelili v razne kraje. Kot vedno bomo ime.i zabavišča na Trgu Battisti, v Ulici Petrarca, v Ljudskem vrtu in na Verdijevem korzu, v Ulici Boccaccio, v Ulici Oberdan in na Travniku. Kramarji _______ pa bodo prikazovali svoje blago v pol — „ Ulici Roma in v vseh zgoraj orne I čini odbili vse, kar se je dalo od- verzah v Paviji in v Milanu, v zadnjih dvajsetih letih se je posvetil izključno pisanju umetnostih kritik. Njegovo ime je zeta znano v svetovnem merilu. Napisal je več kot 250 razprav in člankov. Goriška občina je v sodelovanju z neko založbo iz Benetk izdala knjigo esejev in člankov o umetnosti, ki je posvečena Morassiju. Za srednjeevropsko srečanje Saragatova brzojavka županu Martini Kot smo že včeraj poročali, se bo danes popoldne začelo v palači Attems na Komu v Gorici VI. srečanje srednjeevropskih držav, na katerem bodo v štirih dneh obravnavali arhitekturo teh držav in izmenjali svoje izkušnje. gram del; ob 18. uri v palači Attems pozdrav goriškega župana Martine, direktorja revije «Iniziativa isontina* Pasquala De Simoneja, glavnega tajnika srečanja prof. Rocca, podpredsednika deželnega odbora Mora. Sledi predavanje vodje srečanja Hansa Sedlmayerja o temi »Modeme gradnje in evropski pejsaž*. Zvečer ob 20.30 pa bo v hotelu Transalpina uradna večerja za povabljence. Predsednik republike Saragat je ob tej priložnosti poslal županu Martini naslednjo brzojavko: »šesto kulturno srednjeevropsko srečanje, posvečeno »arhitekturi in družbi v srednji Evro-pi», utrjuje tradicijo znanstvenega in kulturnega sodelovanja med srednjeevropskimi deželami in zasluži vse priznanje. Vam, ki ste pobudnik, in vsem uglednim inozemskim in italijanskim znanstvenikom, mi je prijetno poslati ob tej priložnosti najboljše čestitke in prisrčen pozdrav.* Za danes je določen naslednji pro- linniiin«imiu»mniniii»i»»»i»m»»wmmmnHinnmBMMmnHHiMnimiumnmimmnHHMmu*11111******** VESTI IZ DOBERDOBA Sklep občinske uprave o družinskih davkih Po pregledu bo občina prejela za milijon več davkov kot lani V Doberdobu so v zadnjih mesecih pregledali dohodke občanov in neKaterim tudi dvignili davčno osnovo družinskega davka. Občinska uprava namerava dvigniti svoj dohodek od 2.100.000 na 3.100.000 lir. Seznami novih davkov so bili javno razstavljeni na oglasni deski županstva več časa, prizadeti imajo možnost priziva na občinsko u-pravo. Davčne pole bodo odposlali v za-čeUu prihodnjega leta, tako da bodo ljudje davke lahko plačali že v taDiuarjU, Vseh davkoplačevalcev je v do beroooski občini, po novem seznamu, 336. pojavljamo tu seznam tistih, katerim so občinski možje odmerili obdavčljivo vsoto višjo od milijona lir. Seveda so na ob- njenih krajih. Sindikalne vesti V četrtek je bil pri deželnem odborniku za industrijo Dulciju v Trstu sestanek sindikalnih predstavnikov delavcev bivše tovarne Mucchiut iz Gradišča in predstavnikom novega podjetja, ki je prevzelo to tovarno, ob prisotnosti župana iz Gradišča. Ob tej priliki so obravnavali vzroke za zamudo pri izpolnitvi določil od 27 julija 1971. Predstavnik tovarne Manzini je zagotovil, da bodo izplačali odpravnino de’av cem do 6. decembra, novo podjetje pa bo prevzelo na delo vse delavce do 31. decembra. Župan iz Gradišča je s svoje strani zagotovil, da je že poskrbel za gradbišče za potrebe nove tovarne in Manzin je v imenu novega podjetja zagotovil, da ie pripravljeno za gradnjo nove tovarne. Priznanje občine umetnostnemu kritiku prof. Morassiju Na goriškem županstvu bo župan Martina danes popoldne ob 16. uri podaril mestni žig iz trinajstega stoletja Goričanu prof. Antoniu Morassiju, svetovno znanemu umetniškemu kritiku. Prof. Morassi se je rodil v Gorici, diplomiral je na dunajski univerzi, pa prvi svetovni vojni je služboval v več krajih (Trstu, Trentu, Milanu) kjer je vedno zasedel važna mesta v muzejih in v drugih umetniških ustanovah. Med drugo (23.025); Mario Devetak, 855.000 (29 svetovno vojno je poučeval na uni- tisoč 70); Oskar Baldan, 720.000 biti. Vsota, ki jo spodaj navajamo, je čista obdavčljiva osnova, v oklepaju pa je zabeležen čisti davek, brez raznih prebitkov, ki ga bodo morali zavezanci plačati občini. DOBERDOB: V lisa proti jezeru: Aldo Jarc, 785.000 lir (25.985 Ur davka); Jožef Gergolet, 590.000 (18 tisoč 145); Srečko FrandoUč, 560.000 (16.745); Ulica Marconi: Veronika Gergolet, 710.000 (22.865); Ulica Bo-neti: Romano Dušman, 910.000 (31 tisoč 670); Tržaška ulica: Gizela Boneta, 565.000 (16.950); Stanislav Lavrenčič, 1.140.000 (43.090); Jožef Colja, 750.000 (24.525); Lojzka Fer-letič, 565.000 (16.950); Marino Čadež, 540.000 (16.040); Viktorija Fran-dolič, 870.000 (29.775); Rimska ulica: Olga Ferletič, 600.000 (18.360); Roža Ferletič, 1.080.000 ( 39.960); Andrej Gergolet, 750.000 (24.525); Andrej Marušič, 515.000 (15.090); Aldo FrandoUč, 1.360.000 (55.215); Karlo FrandoUč, 1.360.000 (55.215); Roža Gergolet, 715.000 (23.025); Jožef Peric, 665.000 ( 20.950); Julko Jarc, 780.000 (25.740); Jožef Gergolet, 595.000 (18.150); Štefan Pelicon, 510.000 (14.945); Ulica Dol: Andrej Lakovič, 560.000 (16.745); Jožef Gergolet, 660.000 (20.725); Andrej Jarc, 700.000 (22.470); Vladimir Gergolet, 545.000 (16.240); Jožef Colja. 590 tisoč (17.935); Radislav Frandolič, 790.000 (26.230); Ulica Giardino: Er- minio Gergolet, 505.000 (14.745); Giovanni Gerin, 1.100.000 (40.920); Evgen Ferletič, 840.000 (28.475); Jožef Gergolet, 710.000 (22.865); Herman Marušič, 665.000 (20.950); Ulica Redipuglia: Marino Vescovi, 675 tisoč (21.330); Trg sv. Martina: Jožef Ferletič, 500.090 (14.600); Ivan Gergolet. 525.000 (11.490); Goriška ulica: Bruno Lavrenčič, 500.000 14 tisoč 600.). POLJANE: Jožef Peric. 715.000 Autoradioi BECKER BLAUPUNKT PHILIPS ter vsi gospodinjski stroji pri: BRESCIANI BRUNO OPČINE, Narodna 47 . Telefon 211711 •miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiniiiiiiiiriMtiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiMiniiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii Šahovski tečaj gre h kraju (23.255); Jožef Gergolet, 785.000 (25 tisoč 985). JEZERO: Cesarino Albertin, 880 tisoč (30.185). JAMLJE: Alojz Frandoli, 1.090.000 (40.440); Franc Pacor. 610.000 (18 tisoč 730); Jožef Quinzi, 750.000 (24 tisoč 525); Albin Suc, 725.000 (23 tisoč 420); Alojz Devetak, 780.000 (25.740); Alojz Pacor, 1.120.000 (42 tisoč); Emil Pacor, 595.000 (18.145); Humbert Marussi, 570.000 (17.100); CeciUja Marussi, 635.000 (19.750); Jožef Pahor, 580.000 (17.515); Gizela Leghissa, 1.320.000 (52.800); Narciso Fontana, 760.000 (24.930); Da-rio Leghissa, 510.000 (14.945). DOL: Miroslav Peric, 715.000 (23 tisoč 25); Ciril Pahor, 675.000 (21 tisoč 330); Valneo Donda, 600.000 (18.360); Leopold Vižintin. 685.000 (21.785); Silvij Gorkič, 720.000 (23 tisoč 255); Francesco Ruzzene, 645 tisoč (20.180); Jožef Peric, 650.000 (20.335); Marij Peric, 645.000 (20 tisoč 190); Giuseppe Puia, 1.180.000 (45.195); Albert Zuzič, 620.000 (19 tisoč 100); Just Ferletič, 650.000 (20.335); Dolores Devetak, 585.000 (17.725). OKRAJNO SODISCE V GORICI V PREPIRU JE SOSEDO OBLILA Z VEDROM VODE Kazen je pogojna, če bo mož izplačal ženi določeno odškodnino Goriški okrajni sodnik dr. Trampuš je na zadnjem zasedanju sodišča obravnaval primer prepira treh žena iz Gorice, ki vse tri prebivajo v Ul. Sile v hiši št. 16, oziroma 18. Povod za to je dala Prijava ene izmed njih. 40-letne Benite Macor por. Cravos. ki je dolžila 42-letno Anna Soprani por. Federico, da jo je pretepla z metlo na domačih stopnicah; druga obtoženka 35-letna Bruna Višin pa da jo je razpraskala po obrazu in se je morala zato zdraviti 10 dni. Po drugi strani pa je navedeno v obtožnici, da je Benita Macor So-pranijevo zmerjala s »pocestnico* ter ji očitala, da se je spečala z njenim možem in «da je poguba družine* ter da jo je oblila na stopnicah pred njenim stanovanjem z vedrom vode. Obtožba se nanaša na dejanje, ki se je odvijalo dne 26. februarja zvečer v prostorih gostilne »Da Carmela* v Ascolijevi ulici ter naslednji dan pred stanovanjem obtoženk. Benita Macor pa je vložila tožbo nekaj dni pozneje, in sicer 2. marca. Še pred razpravo Pa so vse tri sporočile, da so se pobotale ter je Macorjeva umaknila tožbo. Pri drugi razpravi pa se je moral zagovarjati 36-letni Vittorio Rossi iz Gorice. Ul. Aquileia 30, in sicer zaradi obtožbe, da je zanemarjal svojo družino in da ni p'a-čeval preživnine svoji ženi 42-letni Luigii Maleni, ki živi v Gorici. Na Majnici 237. niti ni dajal ničesar za svoja dva otroka, v starosti 12 in 18 let. Mož je izjavil, da je ženi izplačal lani 275 tisoč Ur in letos še 75.000. Dodal je, da .ie že od decembra lani bolan, da se je zdravil in da ne dela. Povedal je tudi, da od leta 1966 prejema dve pokojnini socialnega skrbstva in si cer po 32.000 in 47.000 lir mesečno. žena pa da ni potrebna, ker ima celo avto «bianchino». Žena je s svoje strani povedala, da je zaposlena v tovarni La Giu-lia, kjer prejema po 80 tisoč Ur mesečno, 20 tisoč pa vi prispeva starejši sin. ki je tudi zaposlen. Biva v lastni hišici, ki pa je zadolžena ter mora odplačevati zanjo po 40 tisoč Ur mesečno. Drugih dohodkov da nima in zato potrebuje moževo podporo, ki pa je ne prejema. Po zaslišanju še neke priče je sodnik spoznal obtoženca krivega ter ga je obsodil na 20 dni zapora in 40.000 Ur globe. Kazen pa je pogojna, če bo izplačal ženi 250 tisoč Ur na račun odškodnine v roku šest mesecev. Tudi je ne bodo vpisali v kazenski list. Bra- nil ga je odv. Blessi. Drž. tož. R. Maniacco; sodnik dr. Trampuš; zap. Magda Massi. Proslava 30-letnice 0F v Doberdobu Prosvetno društvo »Jezero* v Doberdobu priredi danes, 27. t. m. proslavo 30. obletnice ustanovitve o-svobodilne fronte z naslednjim programom : 1. ob 20. uri polaganje vencev pred spomenik padlih borcev. 2. ob 20.30 bo v društveni dvorani govoril o nastanku, delu in pomena OF dr. JOŽA VILFAN. 3. Danilo Turk - Joco, dan SG iz Trsta, bo podal priložnostne recitacije. 4. sodelujeta tudi domača godba na pihala »Kras* in pevski zbor društva »Jezero*. POLICIJSKA KRONIKA V Vidmu so našli avto goriškega trgovca Bigota Po pretepu s policijo so ga vtaknili v umobolnico V klubu »Simon Gregorčič* se v teh dneh odvija zaključni turnir med mladimi udeleženci šahovskega tečaja, ki ga je omenjeni klub priredil v tej sezon«. Mlade šahiste je vadil priznani goriški šahist Ric- cardo Perini, po uvodnih lekcijah štandrežri, ki so imeli lani podo-so se že pomerili med seboj. ben tečaj v okviru društva »Oton m vodstvo kluba bo najboljše tek š„hlsti jz Nove Gorice in ,z Trsta. movalce tudi nagradita. Goriški te N.-ša slika prikazuje tečajnike čajniki se bodo nato pomerili s med napetimi tekmami. Leteči oddelek goriške policije je sporočil, da so karabinjerji iz Vidma pretekli četrtek našli v Ul Cicognani v Vidmu sumljiv avto, za katerega so kmalu ugotovili, da je bil eden od dveh vozil, ki so ju neznanci odpeljali nekaj dni prej s Trga C. Battisti v Gorici med košarkarsko tekmo takorekoč policiji izpred nosa. Gre za alfa romeo 1750, ki je last goriškega trgovca in predsednika UGG Gio-vannija Bgota, k: je tani parkiral avto med omenjeno tekmo Karabinjerji so ugotovili, da je imel avto dve različni evidenčni tablici Zada; TS 133781. in spredaj pa TS 121773; njegova prvotna registracija Pa je GO 56583. Ugotovili so tudi, da so tatovi vozilo hudo opustošili: razdejali so napravo proti vlomu, razbil1 notranjo opre mo in električno napeljavo, odnesli zadnji sedež, gumijasto prevleko po tleh. baterijo itd. V takem sta nju je policija vrni a avto nie govemu lastniku in nadaljuje lov za tatovi. O drugem ukradenem avtu pa zaenkrat ni še nobenega sledu. Prejšnjo noč nekaj pred polnočjo je biizu kavarne «Teatro* v sre-d;šču Gorice nočna policijska iz vidnica aretirala 17-letnega D.F.F. iz Gorice, ki je bil močno vinjen ter je razsajal v družbi nekaterih sovrstnikov. Ko je policija posegla mednje zaradi prevelikega hrupa, se je on uprl. začel razsajati in s silo nastopil proti policajem Ti so ga prijeli in odpeljali v umobolnico. kjer bo ostal na zdravljenju, dokler si ne opomore. Potem pa ga bodo poslali v zapor ter vložili proti njemu prijavo zaradi odpora proti službujočim policijskim organom in razgrajanja. V ponedeljek dopoldne bodo trgovine odprte Pokrajinska zveza trgovcev sporoča. da bodo v ponedeljek, 29. t.m. trgovine v Gorici tudi v dopoldanskih urah odprte. Dovoljenje v tem smislu je dala občinska uprava, ker se zaredi jugoslovanskega državnega praznika predvideva večji obisk jugoslovanskih kupcev. vrednosti nad pet milijonov lir. Tovornjak z registracijo iz Pistoje je poverjen 32-letnemu Ermannu Vedovatu iz Benetk, ki je parkiral vozilo zvečer ob 21. uri pred hotelom po opravljenem dnevnem delu ter odšel k počitku. Ko se je zjutraj ozrl na cesto ni bilo tovornjaka nikjer in tudi ne tovora. V vozilu je imel tudi torbo z dokumenti ter čekovno knjižico s čekom za 48.500 lir, naslovljenem na vodstvo podjetja «Elly confezioni*. Ni mu ostalo drugega kot prijaviti tatvino policiji. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice Jovan Sterija Popovič SKOPUH ALI KER JANJA komedija v treh dejanjih Prvič v slovenščini Jutri, 28. t. m. ob 16. uri (Abonma red B — okoliški) v ponedeljek. 29. t. m. ob 20.30 (Abonma red A — mestni) v Katoliškem domu v GORICI Vozni red avtobusov na predstavo »Skopuh ali Kir Janja* v Gorici dne 28. novembra 1971 ob 16. uri. Avtobus št. 1: Vrh odhod ob 15. gostilni - Devetak - Grilj Poljane ob 15. gostilna Peric. Doberdob ob 15.10 pred občino. Jam-Ije ob 15.20 gostilna Pahor, Dol ob 15.30 Boneti, Palkišče, gostilna Peric Rupa-Peč, Gabrje ob 15.35 pri gostilni Ožbot. Avtobus št. 2: Sovodnje odhod ob 14.55 pri občini, pri gostilni Tomšič, Podgora ob 15.10 pred vhodom v tovarno, števerjan ob 15.20 Bukovje, števerjan ob 15.25 Dvor, Oslavje ob 15.35 pri kostnici, Pevma - št. Maver 15.40 pri spomeniku. CORSO 17.15—22.00: »Homo eroticus*, L. Buzzanca in R. Podesta. Barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. MODFRNISSIMO ob 17.15: »Bella di giomo, moglie di notte*. N. Castel-nuovo, E. Ceneris. Ital. kinemaskop v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. VERDI ob 17.15: »Testa tammazzo, croce sei morto, mi chiamano Al-leluia*. G. Hilton. Ameriški barvni. CENTRALE 17.15—21.30: »Venga a fare il soldato da noi», K. Kristine, G. Nazzaro, F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film. V1TTOR1A 17.15—21.30: «... dopo di che uccide il maschio e lo divora*. M. Mell in S. Boyd. Barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. / rši t> AZZURRO ob 17.30 «L'uomo di Saint Michael*. Alain Delon in Nataly Delon. V barvah. EXCEIŽ>1()R ob 16.00: »Un caso di coscienza*. Lando Buzzanca. Barvni film. PRINCIPE ob 17.30 »Le 24 ore di Le Mans*. S. McQueen. Barvni film. Tatovi odpeljali tovornjak z oblekami Včeraj ponoči so neznani tatovi odpeljali izpred hotela »Sam* v Ul. Co-sullch v Tržiču tovornjak fiat 238 v katerem je bila ženska konfekcija v Člani vinske bratovščine obiščejo Števerjan Jutri se bodo v Krminu zbrali' s. MICHELE ob* 1L30: dl elan"del člani vinske bratovščine iz vseh pokrajin treh Benečij. Na svojem obisku se bodo seznanili z vini na ših Brd. Popoldne pa bodo gostje grofa Formentinlja v števerjanu, kjer jim bo ta prikazal vina svojih posestev iz leta 1970. Grof Formen tini bo ob tej priliki z vinom iz leta 1970 proslavil 4501etnico svoje rodbine na števerjanskih posestvih. V gradu je namreč plošča, ki nam pove, da je praded sedanjega grofa dobil števerjanski grad v letu 1520. Ob tej priliki bodo strokovnjakom in novinarjem prikazali knjigo vinu. ki so jo priložnostno izdali. Roditeljski sestanek za višje srednje šole Po sklepu profesorskega zbora, na zadnji seji z dne 15. t.m. je ravnatelj slovenskih višjih srednjih šol v Gorici naprosil odbor staršev iz prejšnjega šolskega leta. naj sporoči imena svojih predstavnikov za novo leto 1971-72. Šolski odbor za leto 1970-71 sklicuje sestanek staršev gimnazije-liceja, ki se bo vršil jutri, 28. novembra 1971 ob 10.30 v šolskih prostorih v Ul. Croce. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča vinograd nike Goriških Brd, da morajo do ponedeljka. 29. novembra prijaviti letošnji pridelek grozdja na pristojni občinski urad. Istega dne zapade tudi rok za pri javo letošnjega pridelka vina, Za pisanje prijav m vsa druga pojasnila se lahko prizadeti vinogradniki Obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2. Ker je rok še zelo kratek naj prizadeti pohitijo s prijavo. due Borsalini*, Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Barvni film. ■ oni l,orivu SOČA (N. Gorica); »Drago bom prodal svojo kožo*, italijanski barvni film - ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter pri N. Gorici): «Labirint zločina*, francoski barvni film - ob 18. in 20. PRVAČINA: Prosto. RENČE: »Pustolovščine Ali Babe*, italijansko-francoski barvni film — ob 20. DESKLE: «Ljubezen in bolničarke*, angleški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: »Mrličem svoboden pre- hod», ameriški barvni film — ob 19.30. KANAL: »Naj zver crkne*, francoski barvni film — ob 20. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan m ponoči je v Gorici odprta lekarna PONTONI-BASSI, Ra štel 26. tel. 3349. V 1RZ1CU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna »Alla salute* dr. Fabbris — Ul. Cosulich 117, tel. 72480. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ, Travnik, tel. 5442. Iz goriSkega matičnega urada Dne 26. novembra so na goriškem matičnem uradu prijavili 4 rojstva in 3 smrti. Rojstva: Patrizia Pava, Marco Ca-stellan, Nicola Grossi, Guido De Palma. Umrli: 86-letna Gemma Priora vd. Quarantotto; 94-letna Maria Bibalo por. Richetr; 69-letni predsednik tribunala Carlo Storto. OB 30 LETNICI II. TRŽAŠKEGA PROCESA Prižgali so iskro upora proti fašizmu Pripovedovanje Franca Udoviča ■ Bojana v. Tržačan Franc Udovič - Bojan je pri svojih 73. letih, rekli bi , , cel korenjak. Resda ne skriva teh svojih let, toda važno je kako jih človek prenaša, kako se v sebi počuti. V razgovoru z njun nam je ves čas bil tako mladostno razpoložen, da če bi ga denimo, vprašali: »Bojan, fašisti spet nekaj grozijo, odloči, kaj naj naredimo?* — «Zavihajmo rokave, uničimo to golazen, pa kakor koli, da bodo pomnili za vekomaj!!!* — Mislite, da bi bil njegov odgovor drugačen? Niti najmanjšega dvoma nam ni pustil, da ne bi bil pripravljen na ponovno obračunavanje z njimi, tako kot jih je klestil v mladostnih letih, v trojkah, ko je z našimi društvi nastopal kot pevec po naših vaseh po Primorski. «Da, v trojkah smo poskrbeli za varnost pred fašističnimi izgredi,* je z globokim vzdihljajem potrdil našo domnevo. Kakor bi se vživel v kdo ve kolikokratne tedanje trenutke. In takole nam je začel razodevati svoje spomine: »V letih porajajočega se fašizma (1922- 1923) sem bil član pevskega društva "Kolo” pri Sv. Jakobu. Naš učitelj je bil in hkrati tudi skladatelj Fran Venturini. Imel sem veselje za petje kot ga imam še danes; toda učitelj Venturini me je imel nekako za svojo desno roko, zlasti v organizacijskem smislu, za pripravo nastopov m podobno. Ko smo nastopali okrog, smo se Slovenci, člani raznih tedanjih društev med seboj spoznavali. Najbližji prijatelji smo tako postali jaz, Roman Pahor m Jože Čok iz Lokve. Na misel mi je prišlo, da bi ta naša trojka bila nerazdružljiva v obrambi narodnih pravic, se pravi zares "pravi fantje", kot se nas je kaj kmalu oprijel vzdevek. V službi sem bil takrat v manufaktumi trgovini «AIFE» v Ulici Mazzini kot trgovski pomočnik. Kar koli bi se v trojki morali zmeniti, sem bil na voljo, razume se za nekaj minut, tudi med delovnim časom. Tako se spomnim, da smo se dogovarjali, kako bomo zaščitili nastop več društev v okviru tekmovanja ob 25-letnici obstoja »Kola*, ki je bil zelo uspešen leta 1925 v Komnu. Naše društvo z Venturinijem na čelu je zasedlo prvo mesto in ker smo bili dobro organizirani, smo imeli tudi mir pred fašisti, kajti kjer so ti čutili moč in pripravljenost, si vendarle niso upali ovirati naših nastopov.* »Trojke so se torej pokazale kot uspešna organizirana obramba nastopov; kaj pa glede širšega delovanja, ki naj bi zajelo širše množice, tovariš Bojan?* ♦Potreba po širokem delovanju med množicami je nastajala sproti kot je na nas pritiskal fašizem. Leta 1926, ob izidu ukaza, na podlagi katerega so začenjali zapirati slovenske ustanove — bilo je sredi poletja, mislim, da meseca junija — smo se sestali v Kočah pri Prestranku, pri nekem Tonetu, jaz, Danilo Zelen, Roman Pahor in kovač Sajevec iz Hruševja. Rečeno je bilo, da je treba poleg trojk ustanoviti nekaj širšega, pomembnejšega, da bo fašizem delovanje bolj občutil. Mišljenja smo bili, naj bi to bila splošna ljudska fronta proti fašizmu, trojke pa naj bi oborožili in raj bi delovale tajno pod skupnim imenom TIGR. To je kratica gesla narodnostne osvoboditve Trsta, Istre, Gorice in Reke. Tako so kaj kmalu nastale organizirane trojke na Gočah, v Tomaju, Kobdilju, v Hrušici pri Štanjelu, Mančah, Podragi in drugje, zlasti na Tolminskem. Vem, da je bilo več organiziranih napadov na fašistične veljake, ki so prihajali govoriti ljudem po vaseh. Spominjam se, kako je trojka ukrepala na Vipavskem, ko so fašistični učitelji pljuvati v naše otroke, ki so govorili slovensko in so v Križu pri Trstu nekemu otroku celo začepiti usta. Take smo sami poiskati in jih pošteno naklestiti.* ♦S kom pa ste osebno imeti zveze in najtesneje sodelovati?* ♦Zvezo sem imel največ z Zelenom in kovačem Sajevcem iz Hruševja. Shajati smo se v njegovi kovačnici in premlevati dogodke. Navodila sem potem prinašal v Trst. V stiku sem bil tudi s Pinkom Tomažičem, ki je deloval z mladinci in študenti. To je bilo seveda pozneje okrog leta 1935. S Pinkom sem se seznanil potom svojega mlajšega brata Jožka - Ninota, ki je imel z njim tesnejše stike. Tak. podtalni boj proti fašizmu me je navduševal posebno zaradi tega, ker smo imeti tudi uspehe. Kdor se je bil odločil, da bo z nami deloval, je moral priseči in če bi kaj izdal, bi bilo po njem. Za take prisege sem dal leta 1932, ko sem prišel iz konfinacije, izdelati črno pobarvano mrtvaško glavo iz gipsa kot znamenje najhujšega, za tistega, ki bi kanil izdajati. Hranila jo je teta Ivanka Milkovič. Šlo je torej zares in je bilo treba tako, če smo hoteli udrihati po sovražniku.* ♦Pa so kaj sumili na vas, tovariš Bojan, da ste eden od vodij v TIGR na našem področju?* ♦Sumili so že, ampak ničesar mi niso mogli dokazati. Leta 1930, veste sem prvič padel noter zaradi prvega procesa. Obdolžiti so me, da sem sodeloval z Bidovcem in tovariši, da sem zažgal italijansko šolo v Ricmanjih; toda priznal nisem ničesar. Vseeno pa so me odgnati za 2 leti v konfinacijo na otoke Lipari. Ko sem se vrnil, me nihče ni hotel sprejeti na delo. Roman Pahor mi je bil svetoval, naj ne hodim v Jugoslavijo, naj ostanem tu. In sem nekaj iz prihrankov, nekaj s posojili kupil trgovino na Ponterossu, ki jo še danes vodi moj sin Stojan.* ♦Ste Franca Kavsa poznati že tedaj, mislim, če sta tudi skupaj delovala?* ♦Veste, kakor sam računam, nas je bilo vseh »tigrovcev* na Primorskem več kot 500. Vseh nisem mogel poznati, ker drug za drugega nismo vedeti. Ko sem šel včasih po opravkih z motornim kolesom v Kobarid, sva se sestajala tudi z Ivančičem. Franc Kavs pa je tik pred nameravanim atentatom prišel k meni v trgovino, to je bilo leta 1938, in kupil tenko majico, da bi prikril pas s peklenskim strojem, s katerim je nameraval napraviti atentat na Mussolinija v Kobaridu.* ♦Se morda spominjate še kakih konkretnejših akcij, ki ste jih Vi voditi ali izvedli?* ♦Mene so "tigrovci" imeti pravzaprav kot svojega terenca, ker sem imel motor in se lažje gibal. Obiskoval sem trojke, jim prinašal potreben material in tudi denar za člane revnejših družin, ki so bile v stiski za preživljanje. Imel sem prijatelje med slovenskimi podjetniki, pa smo od njih dobivati podpore in jih nato deliti potrebnim. Tudi od svojega zaslužka v trgovini sem dosti prispeval. Spominjam se, da smo leta 1936 s Pahorjem in z zdravnikom Sosičem z Opčin pripraviti več kot 800 paketov z raznimi oblačiti, slovenskimi knjigami in drugimi rečmi, kot se spodobi za božične Dj. PLANJAVEC (Nadaljevanje na 6. strani) --- 11 1 - 11 .......................... ...... TONE SV ETINA Hillilllllllll IIII lllllllllllllllllllllllllll TRETJA KNJIGA «Poslušajte! Ce bi bilo po moje, in če vi ta debeli, stari rdečelični župan, ki se z vami vred boji za svojo zadnjico, ne bi vplivala na generala, bi mi zravnali z zemljo vse vasi, ki nas obdajajo, daleč naokoli, kamorkoli seže oko. To j«, že bilo v planu. Vidva sta preprečila tudi ustrelitev sto talcev za hotelom. V vas nd nikakršnega človekoljubja! Le za svojo zadnjico se bojite, gospod major, zato ne ma rale naravnost udariti. Toda vedite: samo če bodo spoznati, da se Nemci ne šalimo, kadar kaznujemo, se bo unesla njihova nesramnost!« je končal polkovnik ves besen. »(Popolnoma se strinjam z vami, gospod polkovnik. Samo tako lahko omejimo njihove nesramnosti!« Je pribil major v on Gom, ki je bil odločno na poveljnikovi strani. Wolf je požrl žaljivko. Poudarjeno, z ironičnim nasmeškom je dejal. «Ne bojim se. Najbrž sem le podkupljen!« #Ne govorite bedarij! Kaj pa mislite. Zima se bliža. Da bi zavoijo teh nekaj ušdvcev vozili drva iz rajha, namesto da bi kar se da izkoristili te gozdove, ki...» Wolf je vedel, da je bil Perst gozdar, preden Je stopil v vrste NSDAP ta SS, ta da se še vedno bolje spozna na les in na kupčije kot pa na politiko. Mimo Je poslušal njegov referat ta opazoval žilice, ki so mu preprezale obraz ta ga razodevale kot razuzdanega pijanca. Dobro Je vedel, da bodo temu napadu sledili še drugi ta da ga bo poveljnik na vsakem koraku skušal onemogočiti med podrejenimi. Zato je Živahen promet majhnih čolnov, ki povezujejo Singapur z otočjem Bitka igrač med pariškimi trgovinami Kdo bo prodal več igrač, tradicionalne trgovine ali supermarketi ? PARIZ, 26. — V Parizu je v teku tako j^nenovana bitka igrač. Velike tradicionalne trgovine ter tako imenovani supermarketi, to se pravi ogromne trgovine ameriškega tipa, ki so jih zgradili zunaj Pariza, se borijo med seboj za kupce — s popusti. Računajo, da so v nekaj tednih zbili cene nekaterim artiklom celo za 25 odstotkov. V glavnem gre za privabljanje kupcev pred božičnimi nakuni. Rezultat tega, priznavajo sami vodilni ljudje iz teh dveh konkurentskih zrvsti, je minimalen. In to tako za trgovce, kot tudi za kliente. Prvenstveno se dve zvrsti trgovin borita za prestiž, kdo bo namreč prodajal po nižjih cenah, pa čeprav so cene marsikateremu blagu skrčene na najnižjo mero. In vendar ne gre, kot nekateri menijo, za nekakšen samomor ene ati druge vrste trgovine. Tudi če so dobički neznatni, če je marža komaj opazna, računajo, da bodo uspeti, kajti sedaj pred prazniki se veliko proda, predvsem otroških igrač. IZ UMETNOSTNIH GALEK1J Edvard Zajec kompjuterska grafika Izredno zanimiv katalog Zajčeve razstave Pred 150 leti je bilo današnje velemesto preprosto ribiško naselje SINGAPUR - IZREDEN RAZVOJ V POLDRUGEM STOLETJU 1965. je Le Kuan Jen razglasil neodvisnost mesta - Trenja med muslimani in budisti Popolnoma novo pot, nadvse nenavadno in zelo različno od vseh običajnih ter večine napredno usmerjenih umetniških poli, si je izbral Edvard Zajec. Kam ga je do danes, po prvem prikazu v galeriji «Ca-pellat, dovedla, to nam je prikazala velika razstava v palači Costami, ki jo je priredil mestni muzej Revoltella. Katalog razstave nosi naslov tComp 3» in, čeprav ne vsem poljudno razumljive vsebine, je pa gotovo pravcata razprava o tej novi zvrsti likovnega izražanja. Je velik in bogato ilustriran, a vanj so prispevali sestavke naslednji avtorji: Giuseppe Longo *Uvod v obveščevalnost*. Paolo Meazzini cNekateri videzi zaznavnih procesov», Giulio Montenero *Umetnost in elektronski računalnik», Edvard Zajec sam pa nazorno razlago o svojem delu: cKocka: tema in variacije*. V tem naslovu je zgoščeno bistvo umetnikovega dela, ki ga je pričel s šolanjem v Ljubljani in v Ameriki, nadaljeval v smeri likovnega izražanja potom kompjuterja, tistega čarovniškega stroja, ki danes pogojuje nešteto razumskih in industrijskih dejavnosti. Zajec pa je moral imeti pri tem tehničnega so delavca, kajti programiranje za stroj vrste tfortran IV* je sestavil Matjaž Hmeljak, ki je v računalnem centru tržaške univerze tudi poskrbel za izdelavo prikazanih grafik. Center za socialno fotografijo pa je posnel zanimiv film, ki je pokazal, seveda, le minimalni del izmed o-gromnosti možnih variacij slik, ki Majhno ribiško naselje in džungla za njim. To je bilo vse, kar je angleški raziskovalec Raffles našel v Singapuru leta 1819. V džungli je mrgolelo tigrov. Tu pa je bilo tudi velik6 skrivališč morskih roparjev, ki so bili takrat strah in trepet moštev vseh ladij, ki so potovale iz Evrope na Daljni vzhod in obratno. Po naročilu angleške družbe za vzhodno Indijo in tudi angleške vlade je Raffles sklenil sporazum s krajevnim rajahom in sultanom iz Jahoreja. Za 35.000 funtov šter-lingov letno je sultan dovolil, da so Angleži ustanovili trgovsko postojanko za razbremenitev ladijskega prometa s Kitajsko. Nastal je tako moderen Singapur. Mesto je na otoku, ki ima manj kot 600 kvadratnih kilometrov površine in je oddaljen od Malajskega polotoka nekaj več kot en kilometer. Legenda pravi, da je prvi prišel na otok v dvanajstem stoletju neki indijski princ, ki se je naveličal prevelikega bogastva in razkošja na svojem dvoru. Otok se je takrat imenoval Temasek, baje pa je princ ob prihodu videl zver, katero je smatral za leva. Čeprav je šlo gotovo za tigra, je ustanovljeno naselje dobilo ime Singapur — mesto leva. Po svojem prihodu leta 1819 so Angleži hitro začeti razvijati mestece. Posekati so del džungle in se utrditi pred bojevitimi domačini. V Singapur so začeli prihajati Kitajci, posebno iz Kantona, Hokiena in Hainann. vsi z upanjem, da bi s trgovanjem bolje živeli in po možnosti ne končati kot veslači — sužnji na trgovskih ladjah. V Singapur so začeti prihajati tudi Indijci. Ti so postati večinoma vojaki in policisti, ki so braniti čedalje večjo moč tujcev. Naselilo se je tu tudi veliko Arabcev, ki si prej niso upati z Malajskega polotoka. Vesti iz tistih daljnih časov govorijo, da se je v prvih letih kolonialnega razvoja priselilo v Singapur vsak mesec po nekaj tisoč ljudi. Tigri so v tistih časih po naseljih pobijati mnogo ljudi, še bolj nevarne pa so bile bolj ali manj tajne tolpe razbojnikov in pa morski roparji, ki so plenili angleške, nizozemske in kitajske ladje. Kljub vsem nevarnostim je prihajalo v Singapur iz Kitajske in drugih bližnjih dežel in z otočij na stotine majhnih ladij in čolnov, ki so pretovarjati blago na velike ev- ropske ladje. Ves promet z vzhoda je moral skozi Singapur. Leta 1834 je celotni promet obsegal že 4 milijone funtov štertingov in tamkajšnji trgovci, večinoma Kitajci, so naglo bogateti. Pristanišče je postalo tudi središče prepovedane trgovine z opijem. Prva svetovna vojna je šla mimo Singapura neopazno, Angleži pa so morati na kolonialni način v krvi zadušiti ljudski upor, med drugo svetovno vojno pa so mesto zasedli Japonci, ki so ga imenovati »Biser juga*. Ob povratku so Angleži našli nove probleme in leta 1959 so formalno dali otoku neodvisnost. V njihovih rokah pa je seveda ostala vsa trgovska dejavnost z Evropo. Leta 1963 je bila ustanovljena federacija malajskih sultanatov in Singapura, katere pa v ogromni večini kitajsko prebivalstvo mesta ni maralo, ker je bila osrednja vlada v Kuali Lumpurju popolnoma muslimanska, otočani pa budisti. Versko nestrpnost je leta 1965 izkoristil Le Kuan Jen, ki je razglasil neodvisnost Singapura. Vojaško Singapur ni pomenil ničesar, s pomočjo domačega in tujega kapitala pa ni imel večjih težav. Kapitalisti so izkoristili prisotnost cenene delovne sile in ustanovili mnogo tovarn za predmete široke potrošnje ter tudi jeklarne in rafinerije. Življenjski standard je v sicer revnih azijskih razmerah v Singapuru samo za japonskim in mnogi mesto že imenujejo azijski Ziirich. Moderna naselja požirajo džunglo in nekdanji kmetje in ribiči bivajo v visokih stolpnicah, katere država nudi za sedaj po zelo ugodnih cenah. K. B. NA FILMSKIH PLATNIH LuU Malic: «Soffio al cuore» Scenarij: Luis Molle. Igrajo: Lea Massari, Benoi Ferreu.r, Daniel Ge-lin, Michel Lonsdale, Gila Von Wei-terhausen, itd. Glasba: Charlie Parker, Na prvi pogled je film, ki z veliko fineso in obenem s popolno sproščenostjo pripoveduje zgodbo mladeniča iz buržoazne družine v letu 1954 (ko je Francija angažirana v Indokini) in kj se ustavi predvsem ob njegovih erotičnih izkušnjah, med katerimi je ljubezen z materjo. Mislimo pa, da ne gre le za živahno zgodbo. Marx pravi, da sta bodisi proletariat kot buržoazija podvržena a-lienaciji; razlika je v tem, da se ji proletariat upira, buržoazija pa sprejema videz humanega življenja, ki zakriva to atienacijo. Zasluga sodobne umetnosti je ta, da prodira preko tega videza in se zaveda alie-nacije. Film kot «Soffio al cuore* Pa se ustavi prav ob opisovanju tega videza: vsak dogodek je sprejet s posmehljivo udeležbo. Tudi ta vtis pa je deloma površen. V resnici, če dobro pomislimo, imamo opraviti z »videzom videza*, kajti preko tega sprejemanja realnosti izpade vendar zavest negotovosti življenja. In ne samo zato, ker nas na to opozarja »souffle au coer* v naslovu. Niti ne zato, ker je stalno prisotna zavest razrednega miljeja zgodbe. Predvsem zato, ker je ritem filma posmehljivo živahen, obenem pa sinkopiran (!): uporaba Parkerjevega jazza je torej skrajno primerna; cel kup majhnih dogodkov in postranskih oseb se pojavi in se nenadoma zgubi (omenimo le mladega plavolasega prijatelja protagonista, do katerega se jasno pokaže njegova naklonjenost); tudi erotični odnos z materjo je sprejet s posmehom, a mora ostati ♦trenutek, ki se ne bo več ponovil* In katerega se lahko udeleženca spomnita le v smehu (zaključni prizor). V celotnem drugem delu filma »grozi* v drugem planu am-bient klinike. ♦Soffio al cuore* je torej film, ki se igra z negotovostjo in s smrtjo in se zaveda tega igranja: zaradi te iskrenosti in zaradi skrajne izdelanosti ga lahko ocenimo popolnoma pozitivno. Verjetno je za Mal-lea korak naprej, ki ga ni dosegel niti v znanem «Les amants* (z odlično Jeanne Moreau). Morda njegova dvoumnost igranja in resnosti ne doseže Truffautovega »Bači rabati* (ati je naključje, da imamo tudi v tem filmu prizor srčne kapi?) ali Devillovega »L'orso e la bam-bola*. Je pa vendar učinkovita. Ni siučajno. da smo omeniti tri francoske režiserje; vsi trije so verjetno prepojeni s sprejemanjem življenja filmov Jeana Renoira; v Re-noiru pa je mnogo bolj prevlado- SERGIJ GRMEK W‘ ■ ' bi nacij morejo nastati iz komr~-■ m osnovnih elementov, ki Pn ako razstavimo poševno Vr . „ kocke. Novost kataloga P° ^ tem, da nudi vse potrebno za ^ sestavljanje takih grafik, t namreč tri kartonaste vflWt, natiskano mrežo 8 x 8 kva dve pa sta grafiki, ki vS<£ [u-mnogokratno omenjenih ostn mentov v velikosti kvadratov ^ ki se dajo brez rezanja '2f\nAt0 poljubno nalepiti v okenca ^ z mrežo, s čimer ustvarja** končna dela raznih izgledov, ‘o . to nanese slučaj ali P° nas. ,ng niška občutljivost za geometric ^ poto. Katalog je potemtakem ^ po sebi pomembna izdaja, ^ pira še nepredvidene možnos ^ ^ voja programirane likovnosti. kem pogledu bi ga jah z izdajo drobne Usuaiuu ^ žice *Die Farbenlehre» ("IVouK f vah), ki se je pozneje *°z debele foliante. . Napredno razgledanemu po cu je razstava gotovo bila ^ svoji izvirnosti, ki skriva ^ zametke morda še neslutene ^ sežnosti razvoja. Če se ]e,-anovih minu povračal preko Mon „ mrež do Malevičevega kva j« kvadratu izpred šestdesetin to v razvoju likovnosti, ko P^jj. Čanje od televizije in radia sonovega gramofona. Mnoge Zajčevih grafik, ki ustvaTja,t-vistit-nadvižno izvedenih, i'-'ons(nLzoikoc’ no zasnovanih kockastih m prav gotovo izžarevajo ins0\"ixn0st'’ niško lepoto stroge 0eom? ki pa razumljivo ne dosez ^ enako visokih viškov. je kakor komponist dolge . 'jgnjo ki se v raznih trenutkih povzpne do različnih viškov ^ik skladnosti. Elektronski rot“. 0r pa tiska te grafike, kot « kester simfonijo po nobo* ko*1' Kakor je v glasbi neizčrpno ^ binacija tonske lestvice, ona iz omenjenih osmih e ^ na šahovnici osem krat osm dratov. jor Edvard Zajec se podajo s j li stavo dokončno na težavno ^ kovnega pionirja, ki z®z U^eJar ^ šo pozornost in PodfX>r^erniffoj, ni bil deležen Avgust lv,.. je leta 1925 prinesel v Trsi ^ ^ struktivizmom novega duno žaškega slika**£ terega seme pa je P*"® • vzvenita tla nerazumevanja, d jfol*' ko* o* kfi in tako osiromašilo zgodo***0 jonske umetnosti. MI1.KO B«®1* HOROSKOP mi se niste že dolgo sreč boste zadoščenje v zvezi nim delom. (Nadaljevanje na 6. strani) bre družbe, toplih čustev in razumevanja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Imeti boste priliko navezati stike z osebami, ki vam bodo koristile v vašem poklicnem življenju. V družini se lahko rešijo spori le s potrpljenjem. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zapletli se boste v spor z osebam*, zaradi kato-ih boste zgubiti mnogo časa. Položaj v družini bo še vedno ugoden. ŠKORPIJON (od 24 10. do 21.11.) Videti boste drage >sebe, s kateri- posl°v’ STRELEC (od 22.11. do ^ ptr prijatelji in znanci oodite neSpo* zorni in skušajte odprav^,^ * razume. Pazite, da ne z»P G.astii.na malica je priredila v sredo v Kulturnem domu v Trstu koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Na sliki : dirigent Samo Hubad in pianist Aci Bertoncelj, ki je nastopil kot solist v Griegovem ((Klavirskem koncertu v a-molu» .............................minmiutiun.............................................................Jj OVEN (od 21.3. do 20.4.) V jutra- ----------------——--------------------- -XoIi- ■■ njih urah zmeda, popoldne pa se bo vse uredilo. Vaši želji ne bo mogoče ugoditi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Proučite vsak predlog, ki bo kolikor toliko resen in sprejemite praktičnega, pa čeprav bo z njim manj zaslužka. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pazite, da se vaši problemi ne vrinejo v čustveno življenje in ga ne zagrenijo. Na delu si boste nabrati zelo koristne izkušnje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zanimajte se malo bolj za vprašanja osebe, ki vas ima rada. S prijatelji bodite bolj velikodušni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Namesto da bi se zapirali vase, sprejmite z veseljem predloge, ki vam jih dajejo dobri prijatelji. Potrebni ste uo- finančne težave. , »ni.) P® KOZOROG (od 22.12. *? Lazite se pred spletkami m niki na delu. Ne bar.ajte z nekim novim nakupom- .» Ti*" VODNAR (od 21.1. do »»vj tak0' nutno se boste morali I’aV... oiPtr da vas bo to stalo ne^°imjte vedi in napora. Ne sprejo nagi jenih odločitev. » čas £ RIBI (od 20.2. do 20.3\.l poželo primeren za boij & . vab‘‘a' no življenje, za sestanke| koSti-Uredite vsakodnevne ma* I I I 1 1 I 1 I 1 I 1 1 I 1 \ K ... ................ sklenil, da ne bo rekel nobene več, saj je s tem, ko je zo-prval, že dosegel svoj namen Poveljnik je bdi na koncu svojega govora zasopel kot dirkalni konj. Nazadnje je velel: «Major von Gom! Napravite, kot se vam zdi, ravnajte v skladu s posebnimi pooblastili ta ne ozirajte se na nobene predsodke! Konec je našega potrpljenja, enkrat za vselej jim tudi nekaj dokažimo, kaj smo ta kako kaznujemo nepokorščino, ta da jih nikakor ne bomo trpeli v bližini naših štabov.« 4 Mrzla, brezčutna tema je polnila korito doline med visokima planotama. Njuna skalnata, z gozdom porasla pobočja so se strmo spuščala do reke, ki je šumela prek skalnih pragov, se vsa penasta vrtinčila v zelenih tolmunih in hitela mimo podrtih mostov, kjer so samo še brvi povezovale prebivalce samotnih zaselkov s svetom. Poročnik Hartwick je jezdil takoj za majorjem von Gftr-nom. Napeto se je oziral na vse strani v gozd; tja so izginjale kolone, ki so obkoljevale zaselek. Na obeh straneh so viseli nadnje skalnati robovi kot črne ptičje peruti. Od tod se je vse do podnožja triglavskih sten ta vrhov, že pobeljenih s snegom, raztezalo sovražno ozemlje. Nekaj streljajev pred njim so Iz teme rastla slemena hiš obakraj reke, obdana z redkim drevjem in bornimi senožetmi. Pekoč občutek sramu mu Je prižigal plamen maščevanja. Pred tednom dni Je bežal od tod, kar so ga nesle noge, ta z njim njegovi vojaki; ni bil sposoben zdržati jih, da bi odgovorili sovražniku. Hartwick ni zlepa pozabil na žalitve ta je bil zmožen napraviti mnogo ta še preveč za to, da bi obvaroval ali opral svojo čast. Za svoj nadaljnji vzpon pa je bil pripravljen tvegati še mnogo več, kot bi od njega zahtevali. Zato je s ponosom sprejel nalogo, ki mu Jo Je zadal major von Gtirn: da s svojo četo in Izbranci kaznuje uporno Radovno tako, kot v tej pokrajini še niso videli. V njegovih očeh je bil soj zveri, prežeče na plen, ki ji ne more uiti. Oglata brada je štrlela napadalno naprej. Srepel je v temo, ves se je pogreznil v maščevalno slo. Takoj za njim so se gnetli požigalci z bencinskimi kantami In minerji z zavoji eksploziva; le-te so obdajali vojaki, oboroženi s samim avtomatskim orožjem. Razjahal je ta oddal konja v varstvo vojaku. Molče so čakali, kdaj bo obroč okoli naselja tako strnjen, da se niti miš ne bo izmuznila iz njega ln da jih nihče ne bo mogel motiti pri opravilu. Uspavajoče šumenje reke ga Je dražilo. Pogledal Je na uro. Cas je tekel kot lena voda, napetost Je rastla, čutil Je burno planje krvi po žilah, roke so mu bile potne in bil je prevzet mnogo bolj kot v pošastnih trenutkih tišine, preden je po artilerijskem ognju Jeknilo povelje za napad. Izza zavese temačnega drevja se Je utrgala senca. Kurir je poročal, da so vojaki sklenili obroč in da iz vasi ne more nihče. Poročnik se Je obrnil, dvignil roko ln zamahnil v smeri spečih hiš. Prvi se Je z brzostrelko v rokah napotil sam naravnost čez senožet proti prvim trem domačijam. S škor-njem je sunil v ograjo, da je zaječala ln se prelomila. ((Zberite mi vse ljudi na tem dvorišču ln temeljito pre-lščite vse te preklete bajte!« je ukazal. Skupine vojakov so se naglo razkropile, z naperjenim orožjem. Medtem ko so prvi udarci s kopiti po vratih votlo zadoneli v tiho noč, so na hlevu tik pred poročnikom zaškripala vrata. Med podboji so zagledali sklonjenega človeka, ki Je držal v rokah nekaj orožju podobnega. «Atifpassen!» Je kriknil poročnik, dvignil roko s pištolo in pritisnil. Mož se Je zgrbil, se oprijel zidu In obstal kot senca. ((Privlecite ga sem!« Nekaj hipov Je bilo vse tiho. Dva vojaka sta privlekla ranjenca. «PogleJte ga no, norca! S sekiro je Sel nad najboljšo voj- sko sveta!« je vpil poročnik. «Kako nas sovraži ta narod! Moj ljubi bog!« tleli- Iztrgal mu je sekiro Iz rok ln jo Ihtavo zagnal 5t»f. Potlej mu je z baterijo posvetil v obraz. Mož j« w ves poraščen. ((Polij ga!« Je zaukazal najbližjemu. Vojak je pljusnil v starca kanglo bencina. . «Marš! Stran od nas, banditsko govno!« je žari11 wick, potegnil Iz toka signalno pištolo In spro&' L.ref'li$ raketo, da se je v hipu spremenil v plamenico. ^ bj po je bolestno zatulil ln zdivjal naravnost v hlev, kot je svojih živalih, pri katerih je spal, iskal zaščito. 0rI1wnii ^ na kup sena. Naglo je zagorelo. Skozi vrata J« bT'Lne stt' dušljiv dim. Mukanje živali, ki so se hotele vse 7,bl'^)iin0-gati od jasli, se Je presunljivo zarezalo v noč nad (•Glejte no! še zažgal sl Je, norec! Tako neunje gorl' ne pozna svet! Zaminirajte no to prekleto gnezdo, ‘ odp^' Naznanimo vsem, da se je začelo! In ne trudite s® ranjem vrat, če ne odpro, hudiči!« se t*2' Votla eksplozija Je Jeknila v skalne razpoke se j« legla po vsej dolini podolž ln počez. Bilo je, ko d ^l]°' z vseh pobočij utrgal plaz, kd ruje drevje in odnaSa,eK 6$ Hiša je zasijala v uničujočih nlamenih zavita v J60 $10^ Hiša je zasijala v uničujočih plamenih, zavita in oblak prahu. jie***- Iz teme se Je utrgal major von Gttm. Do sedaj J pi* dogodkom lz ozadja — za vsak primer, da ne W senečen. natl1 ((Prekleto se vam mudi, poročnik! Ne dopustite, ^ jit> živa pečenka zgori v hlevu, pa tudi žganja ta klob«5' prv« imajo skrite, bi bilo škoda! Ali veste' kakšna J® na naloga?« ’ ^ ((Oprostite, gospod major. Bill smo napadeni.* J vr^ JJal Hartvvlck, ki bi bil najraje požgal vso vas t Laj°rii Prav ndč ni bil navdušen nad ((ekonomskimi« pop***^ d® Z, ln nekaterih svojih, o katerih Je vedel, da Jim je v<* je ^ meljltega ropanja kot do priborjene zmage. Zadri p° pognal svoje vojake v goreči hlev po živino ln v ŠPORT ŠPORT ŠPORT DOMAČI ŠPORT danes S°BOTA, 27. NOVEMBRA 1971 ODBOJKA moška b liga J1'15 v Trstu, Ul. detla Valle So' - Cuneo * * * ženska b liga |]j]0 v Padovi CUS Padova — Breg * * moška c liga ^■15 v Meranu "'•rano — Kras * * * NAMIZNI tenis moška b liga i1'00 v Portomargheri "“"ledison — Sokol * * * JUTRI NEDeUA, 28. NOVEMBRA 1971 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA If'3® v štandrežu retina _ Vesna * * * v Trstu, Drev. Sanzio ^ Sauro — Zarja 'la * * * kr°«TrS,U' SV‘ Ser9ii »5 — Breg * * * 3- AMATERSKA LIGA JI'30 v Padričah ni"orec — Bar Veneto * * * na Proseku mP'i« — De Macori t.:3® na Proseku °rje — Libertas Bar ko vi je MLADINCI v Turjaku fac0 — Mladost {J v Dolini ” Rosandra * * « ODBOJKA ŽENSKA B LIGA v Trstu, stadion «1. maj» ' Libertas Brescia ODBOJKA ZA MOŠKO B LIGO Danes začetek prvenstvenega plesa tudi v ženski B ligi in moški C ligi Cuneo lahek nasprotnik «p!avih» ■ Težave Krasa, ker v zgoniški občini ni telovadnice - Prvi nastop mladink Lj/T v Trstu, stadion Primavera Marzotto * * * MLADINKE ^ v Trstu, Elizejske poljane 5.30 . , Bor A (j0.?0 v Banah " — Sokol * * * KOŠARKA . moška d liga l,'3*3 v Trstu, Ul. della Valle s lido Spina Šanson •»"•tk. * * * MLADINCI v Trstu, Ul. della Valle Lloyd Adriatico * * * ^VENSTVO .POMLAD. '7.1. L.,. v Trstu, Ul. della Valle ‘'"er _ Po,„ '2.3n * * * lili,, 4V Trstu, Ul. della Valle r 1904 _ Bor * • • JUTRIŠNJEM ^EDELJEK, 29. NOV. 1971 ODBOJKA MLADINKE Stu, Stl UGSS B 19.3q Dt*g v Trstu, stadion «1. maj» Moška B liga BOR — CUNEO Drevi prihaja k Boru v goste še-sterka Cunea, najslabši zastopnik v A skupini druge italijanske odbojkarske lige. V dosedanjih šestih nastopih je ta ekipa doživela prav toliko porazov in .je seveda na dnu lestvice. Poleg tega pa je še edina brez osvojenih točk. Doslei so igralci Cunea v uvodnem nastopu doma ostati praznih rok proti Alessandriji z samo enim osvojenim nizom. V Turinu, proti odlični šesterki CUS. pa so izboje vali v treh setih samo 19 točk. Nič bolje niso prestali niti tretjega kola (kot domačini proti Ferroni-ju) s čistim porazom 3:0. V Reggio Emilii so v spopadu z La Torre spet osvojili en set. V zadnjih dveh tekmah v Bergamu z gasilci Gritti, in doma proti Olimpii iz Vercellija, pa so bili prisiljeni položiti orožje po srditem in pet setov trajajočem boju. Med tekmo šestega kola z Oiim-po iz Vercellija pa je prišlo v Cuneu do hudih incidentov, ki verjetno ne bodo ostaii brez posledic. V pe-em odločilnem setu je sodnik iz Milana Bonann napačno dosodil zadnjo odločilno točko gostom in s tem zaključil srečanje s 3:2 v korist Ol mpie. Po tej hudi napaki (in še nekaterih prejšniih) so gledalci vzkipeli. Kapetan domačinov Fasola je stekel do glavnega sodnika in zahteval za to napako pojasnim. Bonann pa je svoje početje «obrazložil» s tem, da je hotel kapetana domače sester ke brcniti. K sreči ni zadel »cilja*. a gledalci so imeli vzrok za vdor na igrišče. Po dolgem prerekanju in prerivanju so domači i-gralci ie preprečili najhujše, da je lahko sodnik varno zapustil športno areno. Po teh hud’h incidentih bo imela poslednjo besedo discip inska komisija s težkimi posodicami za drevišnje goste. Kritičen položaj Cunea je tako postal obupen in po vsej verjetnosti je na naelektreno ozračje izdatno vplival tudi sodnik. Te incidente smo omenili zato, ker tudi na športnih igriščih prihaja do neljubih razpletov, ki nedvomno bolj škodijo kot koristijo športu nasploh. To pa predvsem tedaj, ko si hoče nekdo priboriti dragocene točke, pa četudi, je nasprotnik močnejši in gledalci ne znajo športno prenesti poraza^,e_, ng ^ **vt težkega dela in zmaga s 3:0 to pot reg ne bi smela biti noben problem:- • Psieg- teg« pa. bo lahko trener in igralec prof. Veljak privoščil sebi in še drugim standardnim igralcem prve šesterke nekoliko počitka m bo poslal na igrišče rezervne igralce. Nocoj bo torej idealna priložnost za pridobitev prepotrebnih izkušeni tudi za rezervne odbojkarje, ki bodo v bodočih precej bolj zahtevnih nastopih izredno dobrodošli. Po vsej verjetnosti se nam bosta šesterki predstavili z naslednjimi odbojkarji: _ CUNEO: Fasola. Dona ti, Prati, Fornetta. Napoli, Varone, Parola in Bertola. BOR: Veljak S. in K.. Plesničar, Orel, Grmek, Neubauer, Vodopivec, Fučka, Može in Starc. G. F. Moška C liga MERANO - KRAS Drevi se bo začelo prvenstvo moške C lige, v katerem nastopa tudi ŠK Kras iz zgonižke občine. Njegova letošnja postava bo precej spremenjena. Moštvo sta zapustila Edi Škrk (zaradi vojaščine) in Persinger (zaradi službenih obveznosti). Prišli pa so trije igralci nabrežinskega Sokola: Igor Zadnik, Savo Ušaj in Alfred Paškulin. Po nekajletnem presledku bo zopet igral za Krasove barve tudi Ladi Wilhelm, ki je bil doslej pri Poletu. Čeprav ekipa Krasa v tem prvenstvu ne goji pretiranih želja, računa vsaj na ponovitev lanskega uspeha, ko je presenetila z osvojitvijo četrtega mesta. Zaradi pomanjkanja telovadnice predprvenstvene priprave ekipe niso bile najboljše. Fantje so trenirali enkrat tedensko na stadionu »1. maj* v Trstu, dvakrat tedensko pa v telovadnici pri Banah. Nekateri igralci pa zaradi šolskih obveznosti še teh treningov niso mogli posečat.i v redu. (še slabše je z ekipo dečkov, ki zaradi slabega vremena na odprtem sploh ne more trenirati). Upajmo, da bo zgoniška občina končno le uresničila dolgoletne želje domače mladine in zgradila primerno telovadnico s pomožnimi prostori. Seveda na je dolžnost vseh zgoniških občanov, da nudijo svo jim upraviteljem pomoč za dosego tega cilja. Kras bo tudi letos igral domače tekme na stadionu «1. maj* ob sobotah, ob 21.15. Prvi nasorotnik krasovcev bo Morano, h kateremu bodo odpotovali danes v prvih popoldanski urah. Lani je Kras dpo-ti tej ekipi zmaga! doma s 3:0, v Meranu pa je z enakim izidom doživel poraz. Letošni ekipa Krasa: prof. Franko Drasič, Stanko Živec, Bruno in Lucijan Milič. Ladi Budin. Igor Guštin, Igor Zadnik, Igor Grilanc, Jurij Vesnaver, Savo Ušaj, Alfred Paškulin in Ladi Wi!helm. Zgoniškim odbojkarjem kličemo ob startu: srečno! V. K. Ženska B liga BOR - LIBERTAS BRESCIA V ženskem odbojkarskem prvenstvu B lige je prišlo do »velikega* starta. Danes, oziroma jutri bo namreč na sporedu prvo kolo tega prvenstva. Borovkam je bil žreb naklonjen in bodo p n/o tekmo odigrale na domačem igrišču. Njihov nasprotnik bo Libertas iz Brescie, ki je, kot znano, v lanskem prv- nstvu nastopal pod imenom FARI Ultra-vox. Lani se je ta ekipa le za las rešila izpada, vendar je zaradi tega ne gre podcenjevati, saj je njen trener napovedal, da bo letos močno okrepljena. »Plave* so se za prvenstvo precej dobro pripravile. Odigrale so več predprvenstvenih tekem, med katerimi so bile zadnje tiste v okviru turnirja Slovenskega gospodarskega združenja. Tudi ta turnir je pokazal, da imajo borovke zadovoljiv napad, da pa obramba večkrat šepa. Profesor Drasič je zato na treningih' tega tedna do-svetil največ pozornosti obrambi. Na splošno pa je Bor letos dobro pripravljen in ••ato lahko gledamo na začetek prvenstva z optimizmom. Tekma Bor — Libertas bo na spo redu jutri na stadionu «1 maj* ob 10.30. INKA CUS PADOVA - BREG Ženska šesterka Brega, ki bo letos branila društvene barve v odbojkarskem prvenstvu B lige, bo sestavljena v bistvu iz istih igralk, ki so že lani igrale v tej ligi. Čeprav se prvenstvo že začenja, pa so dekleta s treningi še bolj v začetku, ker so z nijmi začela dokaj kasno. Vsekakor pa je to verjetno trenutno najbolj izkušena slovenska zamejska ženska odbojkarska ekipa, ki bo nezadostno pripravo gotovo nadomestila prav s tem, z izkušenostjo, kot je to pokazala že na nedeljskem turnirju SGZ. Trener Juri Ič bo razpolagal s to ekipo: Mira Klabjan, Divna Sedmak, Olga Pavletič. Pia Hmeljak, Tamara Foraus, Marija Kofol, Vilma Barut in Nadja Zobec. Brežanke bodo odigrale prvo tekmo s CUS Padova na tujem. SOKOL — PRIMAVERA MARZOTTO Mlada ekipa Sokola ima letos nekaj novih igralk, ki jih v lanskem prvenstvu nismo videli v njegovih vrstah. Zapustila pa je šesterko Jadrana Gabrovec. Jutri popoldne se bo ob 15. uri predstavil Sokol na stadionu «1. maj* s tako postavo: Jana Ban, Lučka Petelin, Ma-riza škerk, Marina Colja, Nelida Ukmar, Pierina Furlan, Magda Rebula, Neva Zidarič, Nadja Pertot in Lilijana B-tagelj. Mladinke Danes se začne tudi prvenstvo mladink. Breg je letos prijavil (prvič po štirih letih) zopet svoje mlade sile, ki naj bi v doglednem razdobju bile na razpolago prvi ekipi. Seveda, gre največja zasbiga tre nerju Jurkiču, ki je ne samo posredoval dekletom osnove odbojke, tpmveč tudi vzpostavil pravo prijateljsko vzdušje, ki je neobhodno potrebno današnjemu mlademu rodu. Želeti bi bilo le, da bi ne samo vodstvo društva, ampak tudi starši pristopili v čim večjem številu za reševanje organizacijskih problemov. Z dograditvijo nove telovadnice pa bodo ti problemi vsaj delno. rešeni. Mladinski ekipi sestavljajo slede če igralke (leto in kraj rojstva). BREG «A> Sancin Tatjana, 54. Log Germani Ondina, 56, Dolina Zahar Magda, 56, Boršt Sancin Karmen, 56, Boljunec Lovrečič Lavra, 56, Dolina Santi Mariza, 57, Dolina Pavletič Tjaša, 57, Tret Kofol Dorjana, 57, Domjo Žerjul Silvana, 57, Prebeneg BREG »B* Kuret Magda, 55, Boljunec Dilli Mariza, 55, Boršt Zahar Alenka, 56, Boršt Žerjal Majda, 56, Boljunec Ludvik Astrid, 57, Donijo Kosmač Nevja, 57, Boršt Meneghetti Fabia, 57, Boljunec Olenik Franka, 58, Dolina Trenta Marina, 58, Ricmanje Maver Patricija, 57, Boljunec Nekaj igralk se bo priključilo še za promocijsko prvenstvo (Manin Bruna, Petaros Raja in še nekatere druge). S. K. PRIMOREC — BOR 2:0 V prvi tekmi mladinskega ženskega odbojkarskega prvenstva je v skupini B sinoči Primorec premagal Bor B z 2:0 (15:9, 15:5). L t1 i ril p 1 =E5 i. — prvi 1 2 drugi 2 1 2. — prvi 1 2 drugi 2 1 3. — prvi 1 drugi 2 4. — prvi 1 drugi X 5. — prvi 1 X drugi X 1 6. — prvi 1 X 2 drugi X 2 1 šankarske ekipe bodo jutri zaporedoma igrale v telovadnici v Ulici della Valle. Ob 12.30 bodo zaposleni naraščajniki, ob 14. uri mladinci, ob 15.30 člani, ob 17.15 pa še Poleta vi košarkarji. Tokrat pa je treba priznati, da je košarkarska zveza pravilno razporedila srečanja! D liga Borovi člani bodo jutri v prvenstvu D lige igrali prvič na domačem igrišču. V telovadnici v Ulici della Valle se bodo namreč ob 15.30 spoprijeli s peterko Lido Spano Šanson Benetke, ki je prejšnjo nedeljo le za boro točko zgubila proti močni Friulani iz Vidma. Kot je znano, pa so borovci le za dve točka v Padovi premagali ekipo CUS. Obe ekipi bosta torej star-tali na zmago in to iz dveh enostavnih razlogov: borovci, ker bodo hoteli obdržati prvo mesto, gostje pa, ker bodo želeli popraviti svoj položaj na lestvici. V okviru priprav za nedeljsko ........... Cagliari - Bologna Catanzaro - L. R. Vicenza Fiorentina - Torino Inter - Milan Juventus - Napoli Roma - Mantova Sampdoria - Atalanta Varese - Verona Catania - Novara Reggiana - Lazio Temana - Perugia Venezia - Solbiatese Messina - Brindisi 1 1 2 X X 1 1 1 1 1 1 X 1 X 1 1 X X 1 KOŠARKA V RAZNIH PRVENSTVIH Vsa naša moštva jutri v Ul. della Valle Zanimivo: vse naše slovenske ko-1 srečanje so borovci v četrtek odl- PRED JUTRIŠNJIM PRVENSTVENIM KOLOM V Štandrežu derbi Juventina -Vesna 2. AMATERSKA LIGA ni nogometaši, ki še vedno niso zgubili upanja na osvojitev prvega Deveto kolo tega prvenstva bi, mesta. Zarjo čaka torej težka na IJooC |n NdmOni Danki v l|ubljani ^ ^9920) «ADII. ■ DZS. L,ubl|ana. Gradišče 10/11 nad telefon « Za vsak mm v všim enega stolpca trgovski 200, 300, legalni 400, osmrti ice m sožaha 200 lir *Ma • °» Oglasi upravni 50 lir beseda Oglasi za tržaško m gonško ookrajmo se - |i0na». upravi. Iz vseh drugih ookrajin ltali|e pri «Socie*A Pubblicita naročalo P" Stran 6 27. novembra 1971 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdale In tiska TTT ^ OB ZAKLJUČKU KIT flJSKO • SEVERNO VIETNAMSKIH POGOVOROV Potrjena podpora LR Kitajske vsem indokitajskim narodom «Osnutek mirovne pogodbe, ki je bil predložen v Parizu, predstavlja konkretno osnovo za sporazum» PEKING, 26. — Medtem ko se v Kambodži nadaljujejo bolj ali manj ostri spopadi, so se v Pekingu zaključili petdnevni razgovori med političnimi voditelji LR Kitajske in sevemovietnamsko delegacijo, ki jo je vodil ministrski predsednik Pham Van Dong. Ob zaključku je bilo izdano tudi skupno poročilo, ki sestoji iz sedmih točk. V dokumentu se med drugim ugotavlja, da predstavlja osnutek mirovne pogodbe, ki so jo predstavniki začasne južnovietnamske revolucionarne vlade predložili v Parizu, konkretno osnovo za sporazum glede vietnamske krize. V zvezi z dokumentom sta predsednika vlade Čuenlai in Van Dong poudarila predvsem dve točki, ki zadevata takojšnje prenehanje a-meriške politike o »vietnamizaciji*, umik vseh združenoameriških vojaških enot in uničenje njihovih oporišč. Dalje se zahteva, naj se v Sajgonu ustanovi nova vlada, ki naj nadomesti sedanjo Van Thieujevo sodrgo. S kitajske strani se v poročilu poudarja, da »namerava LR Kitajska podpirati vietnamska ljudstva in narode celotne Indokitajske v njihovem pravičnem boju proti a-meriškemu imperializmu za narodno osvoboditev ter da LR Kitajska ne namerava popustiti niti pred največjimi težavami in žrtvami.* Po obisku iranskega vladnega predsednika Amira Abasa Hoveide (Od našega dopisnika) V razgovoru o obojestranskih odnosih sta predsednika ugotovila interes obeh držav za nadaljnji napredek sodelovanja, za kar obstaja solidna osnova. Posebno veliko možnosti je, po mišljenju obeh predsednikov, za razširitev gospodarskih in trgovinskih odnosov. Predsednika sodita, da so pogoji posebno ugodni za napredek dolgoročnega sodelovanja na področju industrije nafte in sorodnih dejavnosti. Sporazumela sta se nadalje, da se sodelovanje razširi tudi na druga področja kot so promet, turizem, bančno poslovanje, rudarstvo. kmetijstvo, gozdarstvo, tehnologija in kultura. Džemal Bijedič je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Iran. B. B. v Braziliji RIO DE JANEIRO, 26. — Najmanj enajst ljudi je zgubilo življenje x notranjosti Brazilije, ker se je zaradi obilnega deževja porušilo pet hiš. Vse kaže pa, da bo dokončno število žrtev še znatno večje Mestece Joad Monlevar je popolnoma odrezano od ostalega dela države, ker je voda porušila vse mostove. Šofer izgubil življenje v brodolomu trajekta pri otoku Lipari OTOK LIPARI (Messtoa), 26. -Danes zjutraj se je v pristanišču otoka Lipari potopil 290 tonski trajekt, ki je povezoval Milazzo Eolskimi otoki. Nesreča se je pripetila med izkrcavanjem težkih tovornjakov, ki jih je ladja pripeljala na otok. Med izkrcavanjem tovornjakov se je ladja nenadoma nagnila na desni bok in se je nato potopila zaradi velike količine vode, ki je vdrla v ladjo. Pri nesreči je umni eden izmed šoferjev tovornjakov, ki je ostal zaprt v kabini svojega vozila. Tragedija se je odigrala v nekaj trenutkih in možu zelo verjetno ni uspelo hitro skočiti v vodo. Posadki in potnikom so nemudoma priskočile na pomoč ribiške ladje in jih rešile. Takoj po potopitvi trajekta sta dva potapljača preiskala ladjo, vendar nista našla drugih trupel. Po prvih ugotovitvah kaže, da se je ladja nagnila zaradi premika težkih tovornjakov. Ob trenutku nesreče so že izkrali tri tovornjake. Ko se je trajekt nenadoma nagnil so mornarji in potniki skočili v vodo ali na kar na pomol, le nesrečnemu šoferju ni uspelo, da bi se pravočasno rešil. CASERTA, 26. — Starejši kmet Felice Gasparo je danes umrl v neki vasi v bližini Caserte zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil mimoidoči vlak. Mož je stal ob železniški progi, ravno ko je privozil mimo vlak. Gasparo je zaradi zračnega pritiska izgubil ravnotežje in padel v globok prepad, kjer je negibno obležal. HrV/ifcl K MUČI čili VČERAJ ZJUTRAJ V MESTU IN OKOLICI Štiri prometne nesreče s 6 ranjenimi potniki Najhuje se je ranil neki uradnik s Pončane ^ „ ■* ■• .\J& i «tJ§, Predsedniška kampanja v ZDA (International Herald Tribune. Pariz) Včerajšnji, delno sončen dan, je bil za marsikaterega avtomobilista prav črn, saj so se zjutraj v presledku dveh ur, pripetile kar štiri prometne nesreče, na srečo brez hujših posledic. črna kronika najprej beleži trčenje videmskega osebnega avtomobila z goriškim poltovornjakom. V tej nesreči so se ranile tri osebe, zdraviti pa se bodo morale od 10 do 15 dni. Malo pred 8. uro je 24-letni Gianpaolo Sgrazzutti iz Talmassonsa pri Vidmu vozil po Trbiški cesti fiat 124 videmske registracije, sopotnika pa sta mu bila 37-letni Vito Pestrin iz Lati-sane in 27-letni Angelo Bravo iz istega kraja. Do trčenja je prišlo pri Opčinah, ko je Sgrazzutti iz še nepojasnjenih vzrokov treščil v zadnji del poltovornjaka goriške registracije, ki ga je vozil 30-letni Luciano Scarel iz Fiumicella pri Vidmu. Pri tem so se ranili vsi trije potniki v avtomobilu. Z rešilnim avtom RK so jih odpeljali v tržaško glavno bolnišnico, kjer so jih sprejeli na I. kirurškem oziroma stomatološkem oddelku. V prometni nesreči, ki se je pripetila približno pol ure kasneje, se je ranil 17-letni Mariano Bonazza iz Ul. Scalicchio 20/3. Fant se je peljal s I svojim motornim kolesom po Ul. del-la Pace in pri križišču z Istrsko uli-I co hotel obrniti. Pri tem pa je treščil SE NEKAJ VOJNIH ZLOČINCEV NE BO UŠLO PRAVICI! BEOGRAD, 26. — Po obisku predsednika iranske vlade Amira Abasa Hoveide so v Beogradu objavili uradno sporočilo o razgovorih s predsednikom zveznega izvršnega sveta Džemalom Bijedičem. V poročilu se med drugim poudarja, da sta predsednika izčrpno obravnavala mednarodna vprašanja in sta ugotovila, da je v mednarodnih odnosih prišlo do določenega zboljšanja, istočasno pa sta izrazila zaskrbljenost zaradi uporabe sile, pritiska in vmešavanja v notranje zadeve drugih. Bijedič in Hoveida sta posebno opozorila na nevaren razvoj dogodkov na indijsko-pakistanski meji, resen položaj v In-dokini in na Bližnjem vzhodu ter poudarila važnost vloge svetovne organizacije pri ohranitvi miru in naprednega sodelovanja. Predsednika sta z zadovoljstvom ugotovila splošno zboljšanje položaja v Evropi, ki je ustvarilo pogoje za nadaljnjo krepitev konstruktivnega sodelovanja in za utrditev miru in varnosti na osnovah neodvisnosti, suverenosti in enakosti. Sedem nacističnih krvnikov pred sodiščem v Frankfurtu Proces bi lahko trajal eno leto ali več - Obtožence dolžijo, da so umorili 6.000 sovjetskih političnih komisarjev in nad 30.000 Judov FRANKFURT, 26. - Te dni se je v Frankfurtu začel proces proti sedmim osebam, ki jih dolžijo, da so zakrivile vrsto vojnih zločinov med leti 1941-42, to je ko so omenjena področja zasedli nacisti. Naj višjo kazen tvega 58-letni trgovski predstavnik iz Stuttgarta, ki je bil leta 1941 podkomisar nacistične stranke za deželo Pinsk in v Belorusiji. Vsi ostali obtoženci, ki so stari od 55 do 66 let, so bili policijski funkcionarji, funkcionarji nacistične stranke ali člani tajnih varnostnih svetov. Vsi skupaj so obtoženi, da so umorili približno 6.000 političnih komisarjev sovjetske vojske in nad 30.000 Judov. Predvideva se, da bo proces trajal eno leto ali več. vijskega vojaškega režima, polkov- nik Hugo Banzer, je pristal na izmenjavo bolivijskih političnih jetnikov z zaporniki na Kubi. Podoben predlog so pred časom predložili kubanski begunci, ki so predlagali, naj bolivijska vlada vrne Kubi truplo revolucionarnega voditelja Ernesta »Che* Guevare proti osvoboditvi sto jetnikov, ki čepijo v kubanskih jetnišnicah. Verjetno je načrt šel po vodi, ker menda sami bolivijski voditelji (razen odstavljenega predsednika Tor-resa, ki je sedaj v izgnanstvu) ne vedo, kje je pokopan Guevara. Govori se celo, da so nad Guevarovim grobom zgradili cesto, da bi ne bilo mogoče najti groba, ki bi v kratkem postal simbol boja južnoameriških revolucionarjev. ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA SPORA V NEMČIJI Industrijci Baden-Wiirttemberga zaprli vse kovinarske tovarne Po mnenju delodajalcev je nemško gospodarstvo na robu krize BONN, 26. — Nemški industrialci so uresničili svojo grožnjo, da bodo zaprli tovarne, če sindikati ne bodo sprejeli ponujenega 4,5 odst. poviška plače. Delodajalci so uvedli zaporo kot protiukrep stavki kovinarjev, ki se je začela pred štirimi dnevi. Zaprte so vse kovinarske tovarna v Baden - Wuertembergu, ki imajo več kot 100 delavcev. Sindikati in delodajalci so prekinili pogajanja prejšnji teden. Gospodarji so ponudili 4,5 odst. poviška plače, medtem ko so sindikati zahtevali najprej 12-odst. povišek, nato pa so zmanjšali svoje zahteve na 7,5 odst., ki ga je predlagala deželna vlada kot kompromisno številko. Kljub pritiskom stuttgartske vlade in socialdemokratskih prvakov, sindikati niso več odstopili od svojih zahtev in 120.000 kovinarskih delavcev je začelo s stavko. To je LA PAZ, 26. — Predsednik boli- *..'"'"""""'""""""H.....................................Ulliiiiiiiiimi.. n,..........................m,......................... PO ZADNJI STATISTIKI ZAVODA ISTAT Manj zločinov danes kot pred 40 leti Statistika ne omenja tako imenovanih apolitičnih zločincev», temveč posveča največ pozornosti tatvinam in prekrškom prometnega zakonika Po zadnji statistiki, ki jo je izdal italijanski zavod ISTAT na o-snovi podatkov glavnega ravnateljstva javne varnosti, se je število zločinov in zakonskih prekrškov v zadnjih 40 letih zmanjšalo, torej nasprotno od tega, kar se dogaja v nekaterih drugih državah kot ZDA, Vel. Britanija, ZRN in Francija. Najbolj se to pozna pri umorih in seksualnih zločinih. Zanimivo je, da posveča zadnja statistika ISTAT zelo veliko paž-nje tatvinam in prometnim nesrečam, nobene pozornosti pa ne posveča — to se pravi sploh ne o-menja — tako imenovanim »političnim zločinom*. Med številkami, ki naj bi predstavljale odstotke priprtih in zaprtih zločincev ter o-seb, ki so zaradi amnestij ali na osnovi nekaterih novih zakonov lahko zapustile zapore, se ne o-menjajo tisti, kj so bili zaprti ali priprti zaradi političnih manifestacij, stavk in podobno. Na osnovi podatkov, ki nam jih nudi statistika, lahko najprej ugotovimo, da se največ zločinov in zakonskih prekrškov pripeti v večjih centrih in mestih, predvsem v deželnih glavnih mestih, kjer se steka največ državnih cest in avtocest. Te namreč predstavljajo za zločince najboljšo možnost za hiter beg. V Lombardiji se tako pripeti največ zločinov v Milanu (sledi mesto Varese in nato ostala pokrajinska glavna mesta), v Remontu ima seveda rekord Turin, v Venetu se največ kriminalcev zbira v Padovi, za Ligurijo v Genovi in Savoni. Izjemo predstavlja Emilija, kjer ima rekord Forll, Bologna pa preveč ne zaostaja. V Laziu je razlika med Rimom in ostalimi večjimi mesti ogromna: v samem glavnem mestu je bilo leta 1970 storjenih 2.988 zakonskih prekrškov samo proti imovini za vsakih sto tisoč prebivalcev. Na osnovi teh podatkov so policijske oblasti ugotovile, da sta za uspešen boj proti kriminalnosti potrebni pred vsem hitrost in dobro obveščanje. Samo tako je namreč mogoče pre prečiti zločincem — pri tem pa se seveda misli predvsem na tatove in roparje — da jim beg uspe. Med ostalimi podatki, ki jih posreduje ISTAT v zvezi z ropi, izsiljevanji in ugrabitvami, bj navedli le nekaj podrobnosti: leta 1930 je bilo izvedenih šest tovrstnih zakonskih prekrškov za vsakih sto tisoč prebivalcev: leta 1970 — ko je znašalo celotno število prebivalstva skoraj 54 milijonov — je bil odstotek- zločinov 5,7. Glede umorov je odstotek 4,9 za vsakih sto tisoč prebivalcev iz leta 1930 padel na 2,1 (to pomeni 57 odstotkov manj). Največ ji padec je policija zabeležila v zvezi s seksualnimi zločini: od 27,91 za vsakih sto tisoč prebivalcev leta 1930, na 17,59 odstotka v letu 1970 (36,0 odsto). Padec lahko opazimo celo pri absolutnih številkah, to pomeni, ne glede na porastek prebivalstva: leta 1930 je bilo izvedenih 1989 umorov in seksualnih zločinov, leta 1960 — 1458, leta 1970 - 1178. otroci našli bombo v vasi, in so se I metražnih filmov: dolžino filmov ne zače!i z njo igrati. Verjetno so jo pogojuje ustvarjalna potreba, tem Porastek je policija zabeležila sa mo pri tatvinah — kot omenjeno — pri tem pa se moramo spomniti na porastek motorizacije, saj predstavljajo glavni predmet tovrstnih prekrškov prav prometna sredstva. Omeniti je treba še, da policija navadno po kratkem času spet najde skoraj 58 odstotkov ukradenih avtomobilov ali motorjev. 11-ldni deček umrl zaradi eksplozije bombe PALERMO, 26. — Komaj enajstletni deček je danes zgubil življenje v neki vasici v bližini Palerma zaradi eksplozije neke bombe. Pri nesreči sta bila hudo ranjena še druga dva dečka in starejši kmet. poskušali tudi razstaviti, ko je ta eksplodirala. Zaradi eksplozije je eden izmed otrok umrl, ostala dva pa so prepeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo, kajti rane, ki sta jih dobila, so bile zelo hude. Starejši kmet, ki je šel ravno takrat mimo, ko je borrtoa eksplodirala pa je dobil le praske. Reakcije na Wilsonovc predloge za rešitev ulstrske krize LONDON, 26. — Dublinska vlada Je pozitivno reagirala na včerajšnje predloge laburističnega voditelja Harolda Wilsona za rešitev ulstrske krize. Bivši britanski vladni predsednik je namreč mnenja, da je združitev Irskega otoka edina možna rešitev vprašanja. Manj navdušen nad Wilsonovimi izjavami je bil seveda ulstrski premier Brian Faulkner, ki je dejal, da večina severnoirskega prebivalstva nasprotuje združitvi, vendar je dodal, da nihče nima monopol modrosti in zato je treba poslušati vsakogar, ki se resno loti vprašanja za rešitev krize. «Soffio al cuore» (Nadaljevanje s 4. strani) vala navezanost na realnost, negotovost je Izpadla kot moment, ne pa kot splošna atmosfera ozadja. Izven sporeda smo videli krat-kometražni film »Pensieri errori e dubbi di un giovane agricoltore* Michela Gambina: ni kdove kaj, ima pa zaslugo, da ne posreduje misli avtoritarno, kakor se večkrat dogaja v dokumentarcih. Omenimo pa ga predvsem zato, da opozorimo Po prvih ugotovitvah preiskave so na problem distribuiranja kratko- več potreba filmske industrije po običajnih dveh urah spektakla. Ko predvajajo v kinematografih krat-kometražne filme, je to le zato, da napolnijo čas in da dobijo prispevek ministrstva. Publika je »prisiljena* gledati te filme, tako kot mora gle dati propagandne filme in kinematografske dnevnike (ki so še bolj avtoritarni kot propaganda). bila prva stavka v Nemčiji od leta 1963 dalje. Protestna akcija delavstva se bo verjetno razširila posebno po zapori, ki so jo odredili gospodarji. Ta ukrep pa bo tudi zelo otežkočil pogajanja. Včeraj so delavci drugih kategorij v Baden - Wuertembergu že stavkali iz solidarnosti do kovinarjev. Vodstvo kovinarskega sindikata je tudi definiralo zaporo kot protizakonito in avtoritarno potezo, ki bo zelo poslabšala položaj. Nekatere delodajalce, ki niso hoteli zapreti svojih tovarn, so tako; izključili iz organizacije delodajalcev. Med temi so tudi lastniki tovarn Kodak in Zeiss. Skupina manjših industrialcev pa je na lastno roko podpisala pogodbo s sindikati in je sprejela njihove zahteve. Danes se bo sestalo osrednje vod stvo Gesamtmetal, ki bo preučilo zahtevo sindikatov o pogajanjih na deželni osnovi. Po prvi urah zapore ni še prišlo do incidentov. Delavci, ki so našli sko politiko, ki naj bi ublažila pritisk proizvodnih stroškov in ki bi vrnila podjetjem gotovost na monetarnem področju*. Ubil je žensko, da bi videl njeno spolovilo v nasproti prihajajoči fiat 124, za volanom katerega je sedel 44-letni Vin-cenzo Fronda iz Ul. Forti 70. Bonazzi so v bolnišnici dali le prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v enem tednu. Zaradi odrgnin po prsih se bo 48-letni Calogero Truglio iz Ul. Vasa-ri 20 moral zdraviti doma približno E dni. Moški se je včeraj okrog 9. ure zjutraj peljal z ape po Ul. Pari-ni, ko je pri križišču z Ul. Pascoli prišlo do trčenja z avtom primula, ki ga je vozil 34-letni Franco Carola iz Ul. Ronchetto 52. Avtomobilist je vozil po Ul. Pascoli in bil namenjen na Trg Garibaldi. Zadnja nesreča iz te vrste se je pripetila okrog 10. ure zjutraj in je od vseh morda najhujša, saj se bo 34-letni uradnik Vittorio Ursini s Pončane št. 7 moral zaradi verjetnega zloma stopala desne noge zdraviti približno mesec dni. Ursim, ki se je sam predstavil v bolnišnici, je ob tisti uri peljal svojo lambreto po Ul. del Lloyd proti Čampi Elisi, ko je nenadoma izgubil nadzorstvo nad lahkim vozilom in z njim vred padel na cestni tlak. V bolnišnici so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Proslavi na Greti in v Barkovljah Drevi bo v barkovljanski dvorani pri Rumeni hiši počastitev spomina antifašista Venčka Krečiča, ki jo prireja krajevna sekcija KPI. Na svečanosti bodo spregovorili Jelka Gerbec, Franc Gombač in Riko Pertot. Ob tej priložnosti bodo po pokojnem Venčku Krečiču poimenovali dvorano pri Rumeni hiši. Drevi ob 20. uri bo praznik, ki ga sekcija KPI prireja za svoje nove člane. Na njem bo spregovorila članica tajništva mladinske organizacije Ester Pahor. Misel ob nocojšnjem srečanju akademikov Pred kratkim, sem srečal je šega akademika. Spoznala čisto slučajno v vsakdanjem^^ žu na univerzi. Morda se začudil, kako se lahko študentje le «slučajno» P® ,,a med seboj. In vendar sva j. neštetokrat mimo. ne da bi ^ za drugega vedela. Bil J? jg:. med množice Slovencev, ki j® $v0. kropljeni po univerzi vsak P' jih poslih. Govoril mi je ^ dranu», klubu ki je pred {1;fo 77/1 UtllVeT »-M zeval Slovence na un^'jg držale vzdušja, ki je bilo pred činitelj vsakemu delovanj ■ ^ Podobne izjave danes P°9°s. p. šiš in vsak ti bo v oprav ^ stregel s «sodobno družbo , ^ vedno bolj uvaja v zasebno TU* um » #i* ' univ#' srednjih šol in študentje z ma- ži dokazali ravno nasprot . jfl. sovnim pristopom k boju V ^jj. lovim šolskim reformam, ko obljubljajo a se bbtogg sa blemov ne dotaknejo. zavest, da je boj _za J*?na spij šolskega sistema del večj nega nastopa proti družben^ jg vicam. Vsakomur je z1ta ' tfiosti bil slovenski element n univerzi še pred kratki desničarskih tgoliardovj 'n ^nje. za širjenje narodnostne Priprave za državni razvojni načrt 1971-75 zaprta vrata tovarn so se povečini vrnili domov. Nemški tisk je dal danes velik poudarek članku skupine največjih nemških industrialcev, ki so pod naslovom »Ne moremo več molčati* izrazili svojo zaskrbljenost za nemško gospodarstvo, ki je, vsaj po njihovem mnenju, na robu krize. Podpisniki pravijo, da se nemškemu gospodarstvu bližajo hudi časi, kajti revalvacija marke, povišanje izdatkov za plače delavcev in obljubljen povišek davkov bodo porazno vplivali na razvoj. Po mnenju industrialcev bi taka kriza povzročila zelo, hudo nazadovanje in bi ogrožala zaposlitev. Taki krizi bi se lahko izognili s pravilno mezdno politiko in s popravkom k stal- nim in pravičnim denarnim paritetam. «Naša država*, pravijo industrialci, »potrebuje tako gospodar- iMiiitiMiiiimiiiiitiiiiiniiiiiiitni............................................................................ Prižgali so iskro (Nadaljevanje s 4. strani) in novoletne praznike. Te pakete je večji del raznesel po slovenskih družinah na Tržaškem duhovnik Bidovec, brat Ferda; takrat je bival v Dolini, Če pri hiši ni bilo nikogar doma in če je bil dovolj zaupen Slovenec, smo paket pustili kar pred vežo ali na oknu. To je imelo velik odmev, da so se celo Italijani spogledovali: «Che organizzazione fantasmall* Za področje Opčin je pakete pomagal razdeljevati Danilo Šuligoj. Karabinjerski postaji v Sežani pa smo tudi pripravili »paket*, toda s posebno vsebino: stare škornje s človeškim blatom in posvetilom, da jim bijejo zadnje ure, ter da je bolje, da se pripravijo na beg. Tedaj so zaprli več naših: Pahorja, duhovnika, Šuligoja in trgovca Gregoriča iz Ulice Commer-ciale. Bila je ovadba; morali so v konfinacijo najmanj za eno pa tudi za pet let. Sam pa sem čepel z eno nogo v zaporu, z drugo na svobodi. Po letu 1930 so me ob vsaki priložnosti, ko je bilo treba uvesti posebne varnostne ukrepe, za nekaj dni poslali v ječo. Na procesu leta 1941 so mi očitali, da sem bil desna roka Zelena, da sem imel orožje in da sem hodil na jugoslovanski konzulat. Obsojen sem bil na 15 let ječe. Bil sem med prvimi aretiranci drugega tržaškega procesa in to že 2. februarja 1940. leta. Kazen sem prestajal v Fossanu pri Turinu. Z menoj je bilo nekaj tovarišev s procesa in več Dalmatincev. Ob kapitulaciji Italije sem kot vodja zapornikov (izvolili so me sami) prelisičil Nemce, ko smo zbežali iz zapora in sem skupino 42 zapornikov srečno pripeljal v partizane, kjer so nas porazdelili. Večino poti smo prehodili, od Piemonta do Trnovce pri Sempo-laju. Tu so me takoj sprejeli v obveščevalno službo najprej Kraškega bataljona, nato sem bil za nekaj časa premeščen v Kosovelovo brigado, nazadnje pa sem deloval kot oficir XXX. divizije, večinoma na zahodnem področju v Benečiji. Imam priznanja, ne zanikam. Toda še najbolj me muči dejstvo ,ko se na vse to spomnim, da so zaradi mojega protifašističnega delovanja pokončali življenje moji ženi Milki, ki je ves čas moje odsotnosti do aretacije 12. januarja 1944. leta skrbela sama za družino. Nič ni pomagalo: odpeljali so jo v Ausehwitz, od koder se ni več vrnila. Pa naj še kdo reče, zakaj se zgražam nad prokleto fašistično golaznijo!* SYDNEY, 26. - Komaj petnajstletni fant Martin Carl Leu je priznal, da je ubil žensko, ker je hotel videti kako je narejen njen spolni organ. Sodišče je mladeniča obsodilo na dvanajst let zapora. Po obsodbi je predsednik sodišča dejal mlade- niču, da je imel veliko srečo, ka jti le njegova mladost ga je rešila do- smrtne ječe. Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE je te dni odobril načrt o sodelovanju dežel pri sestavi državnega razvojnega načrta 1971-75, ki ga je svoj čas pripravil minister za proračun Giolitti. Glede na to, da je leto 1971 praktično že mimo, bo novi petletni načrt zajel le razdobje od leta 1972 do leta 1975, to je štiri leta. Sedaj so v teku priprave za letni načrt 1972, zlasti kar zadeva vprašanje izdatkov iz javnih sredstev. Posamezne dežele sodelujejo pri pripravah predvsem s predlogi gospodarske in socialne narave. zo sirjenje nu'" . , „„rno 1 ■ Študentsko gibanje je k iseinosh jezilo ostanke fašistične ^ fena univerzi, srečujemo jo j^ja dno vsak dan v obhki jj. in prezirania osnovnih P venske manjšine. Vse to je dokaz, da tV tsodobna družba», ki J° v otJrod' te ali nehote ponujamo v pičilo, prebuja potrebo, da dno0 memo za socialne in TfarCva pravice, ki nam PP^e]°„’,n 0 10 slovenske akademike, mor ^ še posebna dolžnost. ^a.sa. ^ ph’1 da bo nocojšnje srečanje korak za bodoče delovanje-Član pripravljalne^8 Sinoči v Rossettij« Piran de Hov «HenrH< , Tržaško Stalno gledal^ £ SW' lo sinoči v gosteh pl?*JV pino »del dramma dalJJJ%t0 i» stavila pa se je s Porrefj„mo 0 nenavadno Pirandellovo sodobnem človeku, ki s< vlogo cesarja Henrika ■ p- Naslovno vlogo je *<££ ¥ mično in prepričljivo duše ^ tolmačil Tino Carraro, i; pa je nastopila še vrst% ginefJ[ gralcev, med katere S rab0“ vsaj Di no SassolijefO‘T 0 Carrara, Ivana StaccioHP režijs^ Alorija. tHenrika IV.* pripravil pa zasnoval Filippo TorrierO’ Q * il Maurizio speli predstavi bomo Fa SOBOTA, 27. NOVEMBRA 1971 TRST A 7.15, 3.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 1135 Šopek slo venskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Prilagajanje v živalskem svetu; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Oddaja za avtomobiliste: 16.10 Album operet; 16.50 Jazzovski koncert; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.10 Pod farnim zvonom; 19.40 Vokalni ansambel Dalmacija; 20.00 Šport; 20.50 J. Tavčar: «Koraki brez sledu*; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. Za kulisami; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Radijska igra: »Break*; 21.05 Nove italijanske popevke; 21.20 Jazzovski koncert; 22.10 Sodobna glasba, med zvokom in zvenom. Zabavna glasba; 13-30 jo vam...; 14.10 Sobotno GlasD mtermezzo; 10.™ rTul;,;0k*; ni pevci; 16.00 S knjižnega trga; II. PROGRAM Kam^IflBlS^Sr^l ta; 18.50 Pogovor s P.,. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Popevke v krogu; 16.00 Komorni koncert. 7.30, 8.30, 9.30, 10,30, 12.30, 15,30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Nada in Bruno Lauzi; 8.40 Popevke: 9.35 Radijska igra v 30 minutah: 10.05 Popevke; 10.35 Varietč z Ginom Bramieri-jem; 11.50 Zbori vsega sveta; 12.40 Spored s Pippom Baudom; 13.50 in 18.00 Kaiko in zakaj ; 14.00 Plošče; 15.00 Naši orkestri lahke glasbe; 15.15 Kulturna oddaja; 15.40 »Alto gradimento*; 17.40 Izven programa; 19.00 Mestne ulice; 20.10 Frank Sinatra; 21.00 Camzonissima; 23.05 Lahka glasba. 19.00 Žana; Lahko 'noč. otroci!- ^ Minute z ansamblom ^ lej*’ Žana; 20.00 »Naših *** ,0 0^‘e, 21.30 Godala v ritmu; 13.0« KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Z nosom po zraku; 10.05 Glasbena medigra; 10.30 Prisluhnimo jim; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Filmska oddaja; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Sestanek ob juke boxu; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje: 17.10 Vaši pevci; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkestri; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11,15 Nabožna glasba; 12.20 Italijanska glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Doba klavirja; 14.15 Simfonični koncert; 16.15 Italijanska sodobna glasba; 17.10 Jazz; 19.15 Vsako-večemi koncert; 21.30 Simfonični koncert; 22.45 Radijska priredba. ja za naše izseljence: pesmijo in plesom v , ITAL. TELEVIZIJ* . 12.30 Kultom« ie-g Komični filmi; 13.30 14.00 Italijanske kroniK ■ ^8 Prenos rugbyjske Avstralija; 17.00 TV*8 pnev^ še, »Igra stvari*; .V . i7.45 J in izžrebanje loterije za otroke; »Pokaži kaj ^ 18.40 Kulturna odda)8' dni v parlamentu; 19.35 oddam- 19 50 Šport m oddaja; 19.50"Šport in *z0nisf|; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Ca^jpl ____ oooo u .JnM "X ma»; 22.30 TV priredba II. KANAL FILODIFUZIJA ravde; 23.30 Sedem dm NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje po- ruiul/o • Q K \7i in in« > 11 On .. _ 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Herodi nove simfonije; 9.45 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Arhiv plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnja in današnji izvajalci; 13.30 Jummellijev Miserere; 15.30 Laihka glasba - stereo. mentu i. JUG. TELEVIZIJ* 9.35 TV v šoli: SodobjJjB^* Vladimir Popovič, ,vezd8: 16.30 Košarka Crvena zv goplastika; 18.00 Ptujsk l5 0 nonoJnn ...» U .v rflflSDVf ./ifiPG SLOVENIJA zorndk; 18.30 Mali vitez jo.Op . pevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Spored z Albertom Lupom; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 »Ne streljajte na pianista*; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Srečanje z znanostjo; 16.30 Recital; 17.10 Veliki variete; 19.00 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11,00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 9.50 Zavarovalnica »Sava* radijskim poslušalcem: 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz opusa Edvarda Griega; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 »Po domače* z domačimi vižami; 13.15 ka; 21.20 Filmska bor eSr ^ & to Oho)” 2i.4o"oddel<* rijski barvni film; 22-3 22730 P' KOPRSKA BARVNA 16.30 Prenos to me Crvena zvezda me urvena zvezua J, ka; 19.45 Risanke; v 01