OKOLIŠČINE IN NAČIN RAZLASTITVE VSILJUJEJO PREPRIČANJE, DA SE RAZLASTITVENI POSTOPEK VRSI V OKVIRU DISKRIMINACIJE PROTI ZE TAKO IN TAKO ZAPOSTAVLJENEMU DELOVNEMU KMETU NA SPLOSNO IN PROTI SLOVENSKEMU KMETU SE POSEBEJ V OČITNE NAMENE PRISILNE DENACIONALIZACIJE. (Iz resolucije Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov) da se iz razlastitvenega načrta v industrijskem pristanišču izločijo področja, k> so namenjena urbanističnim namenom in da se v splošnih načelih prepusti razvoj urbanističnega načrta normalnemu urbanističnemu razvoju v okvira regulacijskih načrtov; Maršal Tito prispel v Ankaro Turško ljudstvo gaje prisrčno sprejelo Predsednik D. Bajar: „Zelo, zelo smo veseli, da pozdravimo maršala Tita na turških tleh"-Maršal Tito: »Naj živi sodelovanje med Turčijo in Jugoslavijo!" Proslava obletnice Tržaške brigade VELIK USPEH SOCIALISTOV NA BELGIJSKIH VOLITVAH V Rimu odobren proračun finančnega ministrstva RIM, 12. — Na današnji seji italijanske poslanske zbornice so ponovili glasovanje o proračunu finančnega ministrstva, ki je bilo v soboto razveljavljeno, ker je nekdo »raztresel« osem glasovalnih kroglic. Glasovanja v soboto niso mogli ponoviti, ker so demokristjani v neugodnem položaju zapustili dvorano, tako da skupščina ni bila več sklepčna. Pri današnjem glasovanju je bil končno proračun finančnega ministrstva odobren in sicer z naslednjim rezultatom: glasujočih 579, potrebna večina 290, za proračun 295, proti 284. Predpoldne se je sestala de-mokristjanska poslanska skupina; seji je prisostvoval tudi tajnik stranke De Gasperi, ki je tudi govoril. Seja je bila nekoliko burna, ker je bilo pri glasovanju v soboto očitno, da so nekateri demokristjani glasovali pri tajnih glasovanjih proti vladi. Kot se je izvedelo, je danes De Gasperi napovedal v imenu vodstva stranka preiskavo proti onim demokristjanskim poslancem ki niso prišli na seje zbornice in «kar najostrejše ukrepe« proti tistim, o katerih bi se pokazalo, da so na Mednarodni konzorcij za iranski petrolej LONDON, 12 — Angleški zunanji minister Eden je danes v spodnji zbornici uradno naznanil ustanovitev mednarodnega konzorcija, ki naj skrbi za ((povratek iranske nafte na svetovna tržišča«, E-den je tudi potrdil že znane številke o odstotkih udeležbe posameznih družb v tem konzorciju; ameriške družbe 40 odst., Anglo-lranian 40 odst., Royat Dutch 14 odst., Francoska petrolejska družba 6 odst. Eden je tudi dejal, da bo mednarodni konzorcij plačal družbi Anglo-lranian odškodnino za oni del naprav, pri katerem bo postal solastnik, če bo prišlo do sporazuma z iransko vlado. Zanikal pa je, da bi bil eden od teh pogojev sporazuma med udeleženimi družbami ta, da se angleška vlada odpove večini, ki jo ima v delniškem paketu Anglo Iranian. el°!it.ieno Olasilo 'oh! 1(1 tržaških ^■tevamo. da 2 rnrlaščeva- loremorU0aČe te ,„ Uo tmenotta- ttiooJI* Tnore tra->h i 'n tudi nl 'nntV?.reXEV1 Na današnji dan je bil leta 1785 rojen v Poljanah nad Škofjo Loko Jurij Šubic, slovenski slikar. MB 1 L J p 1 1 DANES, torek 13. apr Ida, Zdegoj ot Sonce vzide ob 5.24 m zat Lun! 18,48. Dolžina dneva 13.*K 3ll vzide ob 14.18 in zatone JUTRI, sreda 14 »P™* Justin, Jelaca S SKUPŠČINE ČLANOV OF DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OKRAJA PBOTI NAČRTNEMU RAZNARODOVANJU obalnega pasu med Trstom In Tržičem Za stotine po vojni doseljenih italijanskih družin so že zgradili nova stanovanja, v načrtu pa je še gradnja 250 stanovanj v Sesljanu, 2k jih dokončujejo v Križu, 16 pa jih nameravajo zgraditi v ribiškem naselju V nedeljo dopoldne je bila v dvorani «Igo Gruden« v Nabrežini skupščina članov Osvobodilne fronte, kateri so prisostvovali predstavniki iz vseh predelov devinsko-nabre-žinske občine in Sv. Križa. Zasedanje je otvoril predsednik okrajnega odbora tov, Janko Furlan, ki je v daljšem poročilu obravnaval politični in gospodarsko-socialni položaj na našem področju s posebnim poudarkom na razmere v devinsko-nabrežinski občini. V začetku svojega izvajanja je tov. Furlan prikazal predvsem politiko ZVU in njeno popuščanje do zahtev imperialistične Italije, ki je privedla do zloglasnega 8. oktobrskega diktata. V tej zvezi je podčrtal podrejeni položaj, v katerega so prišli Slovenci zaradi take politike ter ugotovil, da je le zasluga matične domovine, da nismo prišli jeseni lanskega leta pod Italijo. Tov. Furlan je nadalje o-menil dejavnost SDZ in kom-informistov v devinsko-nabrežinski občini, ki ju druži predvsem sovražno razpoloženje do Jugoslavije ter ugotovil, da sta obe skupini zaradi svoje dvolične politične igre dejansko v oporo italijanskim iredentistom. Opozoril je, da je treba nenehno razkrinkovati tako dvolično politiko ter stremeti za tem, da se vsi Slovenci združijo v enotni fronti, saj je le na ta način mogoče uspešno se u-preti nakanam odkritih in prikritih iredentistov. Ko je obravnaval vprašanje naše mladine, je tov. Furlan po ugotovitvi vzrokov njene pasivnosti poudaril, da je treba temu vprašanju posvetiti vso skrb, kajti dejstvo je, in osmi oktober je to pokazal, da imamo v naših vrstah revolucionarno razpoloženo mladino, ki je v tistih usodnih dneh dala s konkretnimi akcijami duška svojemu razpoloženju. Omenil je še, da doživlja tudi mladina resno krizo, ki se odraža predvsem v brezposelnosti, kar pa seveda v splošno gospodarsko krizo, ki jo v vedno večji meri občutimo na našem področju. Govornik je nadalje obravnaval razna vprašanja s kmetijskega področja ter poudaril. da bo treba kmetijstvu posvetiti mnogo več pažnje kot doslej, pri čemer bo treba priti do večjega sodelovanja s Kmečko zvezo. Ob koncu je tov. Furlan prikazal še nekaj iz komunalne politike, potem pa svoje poročilo zaključil z ugotovitvijo, da se mora Osvobodilna fronta v vedno večji meri zanimati za vsa vprašanja javnega značaja, predvsem pa ona, ki so v zvezi z naraščajočo brezposelnostjo, razlaščanjem in raznarodovanjem naše zemlje, zapostavljanjem naših Edvard Kralj I 1 v " irniM ■ ■ V soboto je tragična nesreča uničila mlado življenje splošno priljubljenega Edvarda Kralja iz Trebč, bivšega partizana in oficirja JLA. Edvard Kralj se je rodil leta 1926; ko mu je bilo komaj 16 let, je že moral v posebni bataljon daleč v Italijo, kjer je bil tudi ob kapitulaciji Italije. Po nekaj mesečnem ujetništvu pri angleški vojski je našel pot do baze NOV. in kot prostovoljec vstopil v prekomorske brigade. Kmalu so spoznali njegove vojaške sposobnosti in poslan je bil v vojaško šolo v Rusijo, kjer je osem mesecev obiskoval tečaj za tankiste. Ko se je Edvard Kralj marca 1945 vrnil v Jugoslavijo, je bil vključen v tankovsko brigado, s katero je med neprestanimi borbami opravil pot od Beograda do Trsta, ki ga je pomagal osvobajat kot borec-tankist IV, armade. Kot aktivni oficir — opravil je tudi triletno vojaško akademijo — je pokojni Edvard o-stal v Jugoslovanski ljudski armadi vse do leta 1950, ko se je vrnil v rojstni kraj. Njegova tragična smrt je globoko presunila vse Treben-ce, med katerimi je bil zaradi svojega dobrega in veselega značaja splošno priljubljen. Vaška organizicija OF izre- kmečko - gospodarskih interesov itd. Za njim je povzel besedo tov. Srečko Colja, ki je v svojem daljšem govoru podal pregled delovanja občinskih svetovalcev Liste slovenske skupnosti oz. svetovalcev Osvobodilne fronte. Najprej je prikazal nekatere u-spehe, ki jih je LSS dosegla v korist občanov, patem pa je prešel na vprašanje raznarodovanja devinsko-nabrežinske občine. V zvezi s tem je podal zanimivo sliko, ki nam do podrobnosti prikazuje penetracijo Italijanov v to občino, in sicer od leta 1945 do oktobra 1953. Tako se je v tem času naselilo v Nabrežini 534 italijanskih priseljencev, v Sliv-nem 12, v Sesljanu 216, v Devinu 108, v Stivanu 23, v Medji vasi 2, v Cerovljah 14, v Vižovljah 12, v Mavhinjah 60, v Prečniku 7, v Praprotu 3 in v Trnovci 7. K temu pa moramo dodati še prebivalce novega ribiškega naselja, ki ima 202 člana. Znano je, da ima devinsko-nabrežinska občina okoli 5300 prebivalcev, od katerih je 1750 italijanske narodnosti. Toda poudariti je treba, da so v načrtu gradnje novih stanovanj za ezule in priseljence, tako da obstaja resna nevarnost, da bo italijanski živelj prevladal nad slovenskim. Upoštevati namreč moramo, da je v načrtu gradnja 250 stanovanj v Sesljanu, ki je zaenkrat sicer odložena, čeprav bi morali letos iz že odobrenih fondov zgraditi 120 stanovanj. V Sv. Križu so dodelili že 24 stanovanj, medtem ko je v ribiškem naselju predvidenih še 16. Iz vsega tega je jasno razvidno, da gre za načrtno spreminjanje etnične črte, ki stremi za tem, da se poveže Trst preko Ses-ljana, Devina in Stivana s Tržičem ali z drugimi besedami povedano, da se ustvari med Trstom in Italijo umeten most, ki naj dokaže nitalijan-stvon taga področja. Tov. Colja je omeivil tudi stanovanjsko krizo ter poudaril. da so stanovanja y_Jjiid-skih hišah dobili predvsem italijanski priseljenci, medtem ko so domačini zapostavljeni. Obrazložil je tudi stališče OF do prodaje jusar-skih zemljišč ter nekatera druga vprašanja, ki zadevajo občinski proračun, potem pa je prikazal padec kmetijstva v tej občini, čeprav se okoli 50 odst. vsega prebivalstva bavi s poljedelstvom in živinorejo. Omenil je tudi vprašanje ribištva ter pomoči ERP tema dvema panogama. Ugotovil je, da je ogromna večina sredstev šla v roke raznim it. družbam, medtem ko je domači kmet in domači ribič dobil le malenkostni odstotek pomoči. Za primer naj navedemo, da je bilo v Sv. Križu po drugi svetovni vojni še 9 «lampar», danes pa obstaja le še ena. Ob koncu je tov. Colja prikazal še nekaj konkretnih problemov devinsko-nabrežinske občine, pri čemer se je še posebej zaustavil pri nameravani gradnji nove papirnice med Stivanom in Devinom. Ugotovil je, da mora OF, kljub temu, da predstavlja gradnja vsake tovarne, socialistično pridobitev, zavzeti proti tej tovarni negativno stališče, kajti znano je, da bo ta tovarna služila predvsem za zaposlitev tistih ezulov, ki se bodo naselili na tem področju ter predstavlja zaradi tega člen v verigi raznarodovanja naše zemlje. V diskusiji, ki je sledila o-bema poročiloma, so prisotni tovariši obravnavali razna vprašanja. Omenili so stanovanjsko krizo v Sesljanu, kjer morajo domače družine životariti v obupnih stanovanjskih razmerah, medtem ko so nova stanovanja na razpolago tujcem, nadalje potrebo po kmetijskih tečajih, nabavi sadik sadnega drevja in drugih semen s Krasa, potrebo po nadaljevanju borbe za dvojezične napise itd. V diskusiji se je oglasil tudi tov. dr, Jože Dekleva, ki jo zborovalce pozdravil v imenu glavnega odbora OF. V svojem govoru je tov. Dekleva najprej poudaril, da se moramo zavedati sovražnikovih ciljev in se odločno^ zoperstaviti njihovim uresničenjem. Budno moramo spremljati vse nakar.e italijanskih iredentistov ter jih onemogočiti, kar pa bomo lahko dosegli le, če bomo enotni, borbeni in zavedni. nastavljanje limanic, na katere upajo ujeti kakšnega kalina. Govornik je nadalje odgovoril na očitke, češ da se OF oddaljuje od raznih političnih vprašanj, ki so v zvezi s konkretnim delom na terenu in drugih načelnih vprašanj. Pri tem je poudaril, da je vsaka naša akcija, vsako naše delo, pa naj bo to vprašanje našega šolstva, naše kulture itd, itd., politično vprašanje in da bi pomenilo odpovedati se tej borbi isto kot odpreti vrata našemu sovražniku. Glede očitkov, da ;mo za Italijo ali da prodajamo Trst Italiji, je tov. Dekleva poudaril, da je.bilo načelo NOB, da ne sme priti naša zemlja nikoli več pod Italijo in da od tega načela nismo in ne bomo nikoli odstopili. Poudaril je še, da je treba stremeti in delati na tem, da pride do enotnega nastopa vsega prebivalstva, kajti, le v enotnosti so jam- stva za dosego uspehov. Pred izvolitvijo okrajnega odbora, ki šteje 16 članov, so zborovalci sprejeli naslednje sklepe: 1. Skupščina ima za svojo osnovno nalogo nadaljevati s poostreno borbo proti povratku Italije v naše kraje. 2. Podpirati je treba borbo za popolno neodvisnost tržaškega gospodarstva in 3. sodelovati z vsemi, ki se iskreno zavzemajo za izboljšanje socialno gospodarskega položaja Trsta, zlasti pa našega kmečko delavskega življa. 4. Cim bolj se zavzemati za naše narodnostne pravice. 5. Skupščina pozdravlja in spremlja z občutki solidarnosti borbo tržaškega delavstva za svoj življenjski obstoj. 6. Ogorčeno protestira proti jezuitski in zločinski politiki iredentistov glede raznarodovanja slovenske zemlje v obliki razlaščanja za tako imenovana javno koristna dela. Danes tiskovna konferenca o conskem proračunu Tiskovni urad ZVU obvešča, de se je vrni! v Trst s sestanka mešane komisije generalni direktor ZVU za finance in gospodarstvo dr. Sarto-ri, ki bo imel danes ob 16. uri v prostorih ZVU tiskovno konferenco. Na konferenci bo obrazložil nov pioračun cone za prvo polletje 1954. Gen. Winterton zopet v Trstu Gen. Winterton, poveljnik cone A STO, se je včeraj vrnil v Trst iz Londona, kamor je odpotoval konec prejšnjega meseca. V angleški prestolnici je imel general razgovore s funkcionarji oddelka za zahodno Evropo pri zunanjem ministrstvu in z ministrom za vojsko. Narodna in študijska knjižnica V TRSTU priredi v četrtek 22. aprila 1954 ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11. o temi : ■ Razvoj gospodarstva v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo«. P0DPURE ECA ZA OBČINSKE REVEŽE 9 MARCU Milijardne podpore dokaz bede v Trstu Številke, ki najbolje demantirajo Bartolijeve izjave v tržaškem občinskem svetu o blagostanju Občinska podporna ustanova ECA je od 1. do 31. marca izdala za različne podpore revežem 80 milijonov 825.127 lir. Za vzdrževanje 1210 oseb v občinskih zavodih so porabili 23 milijonov 561.311 lir; 6545 revnih družin je dobilo skupno 16 milijonov 507.687 lir denarne podpore: 3421 od vojne oškodovanih družin je dobilo skupno 26 milijonov 916.996 lir; 1589 revnih družin je dobilo 156.357 cbrokov hrane za skupno vrednost 9 milijonov 440.029 lir; 850.875 lir je bilo plačanih za prenočnine 334 revnih oseb; 448 v vojni oškodovanih družin je uživalo brezplačno stanovanje za skupno vrednost 1 milijon 284.000 lir; 678 revnih družin je dobilo brezpiačno obleko, obutev, postelje in posteljnino za skupno vrednost 2 milijona 183.338 lir; 33 revnih oseb pa je dobilo brezplačno naočnike in razne ortopedske predmete za skupno vrednost 57.343 lir. Hkrati pa je ECA dala na razpolago drugim podpornim ustanovam 23.548 lir za denarne podpore. GrnSian coni m ' KAK° mai.o vpihajo rimske obljube um mil. um m! Uslužbenci krajevnih ustanov Število revežev in predvsem število celotnih revnih družin, ki so v breme samo občinske podporne ustanove in tako visok znesek najrazličnejših podpor te ustanove v enem samem mesecu so najboljši odgovor na zadnji govor župana Bartolija v občinskem svetu, ki je dejal, da pomanjkanje v mestu ni še takšno, da bi si morali trgati lase z glave. Kje pa je podpora še drugih podpornih ustanov, ki jih je v Trstu okrog 100, da ne govorimo o občinski zdravstveni podpori? Ce ki temu dodamo še milijarde, ki jih letno izdajo za vzdrževanje u-stanove SELAD in preusmer-jevalnih tečajev, ki niso drugega kot navadne podporne ustanove za brezposelne, potem pridemo do neverjetnih številk, ki presegajo milijarde in milijarde lir letno za podpore revežem. Vsi ti milijardni letni stroški pa samo dokazujejo bedno stanje, v katero so zašle tržaške delovne množice, zahvaljujoč se dosedanji iredentistični politiki. r VU G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 13. aprila 1954 ob 20.30 uri v kino dvorani na OPČINAH Krasnova komedija «Draga Ruth» Prodaja vstopnic od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni kina. Jutri 14. aprila 1954 ob 21. uri gostovanje v BORŠTU z Zemljanovo dramo „0diooilev“ im v nulsKem okraju Včeraj je okrajni ljudski odbor v Bujah razpravljal o družbenem planu za leto 1954. Po tem planu bo znašal bruto produkt 2 in pol milijardi dinarjev, kar je za 34 odst. več kot lani. Za investicije bodo porabili 1 milijardo 140 milijonov dinarjev. Največ teh sredstev bodo potrošili za letošnja začetna dela gradnje tovarne cementa. Večja sredstva so še predvidena za nakup strojev za živilsko industrijo. za stanovanja Odl3.do 20. junija mladinski festival v Kopru Včeraj se je sestal v Kopru odbor za pripravo sloven-sko-hrvaškega mladinskega festivala. -ki bo ■ v kopTškem in bujskem okraju od 13. do 20. junija. Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo člani CK Ljudske mladine Slovenije in Hrvaške ter predstavniki obeh okrajev jug cone STO, je na seji izdal program prireditev. Festival se bo začel v Bujah z velikim mladinskim kulturnim nastopom, zletom «Partizana» iz obeh republik. Pri telovadnem nastopu bodo sodelovali pripadniki jugoslovanske vojne mornarice. Ves teden bodo prireditve tudi po drugih mestih. Zaključek pa bo v Kopru, kjer bodo nastopili združeni pevski zbori. Računajo da se bo festivala, ki je največja letošnja mladinska prireditev v obeh republi-mladincev. tudi tokrat ob izredno doklado Proračun za prvo polletje 1954 ne vsebuje kreditov za izplačilo izredne doklade, čeprav je predstavnik DZ v mešani komisiji izjavil, da bo to vprašanje rešeno Uslužbenci krajevnih javnih ustanov in združenih bolnišnic so pričakovali, da jim bodo po sestanku mešane komisije v novem področnem proračunu priznali izredno doklado. ki jo že toliko časa zahtevajo. Iz poročila o sprejetju proračuna pa so izvedeli, da jim tudi to pot doklada ni bila odobrena ter da bo o njej razpravljal šele italijanski ministrski svet. Vse torej kaže, da so bili uslužbenci krajevnih ustanov še enkrat opeharjeni za izredno doklado in-da jih hočejo zato potolažiti z obljubo, da bo italijanska vlada naknadne razpravljala o tem vprašanju in ga rešila. To pa ne more prepričati uslužbencev zlasti zato, ker so jim doklado že neštetokrat obljubljali, ko so šle njihove delegacije moledovat v Rim k raznim ministrom in podtajnikom. Se-dai so našli izgovor, da je bilo treba področni proračun takoj sprejeti in da zato ni bilo časa, vključiti vanj tudi vsote, potrebne za izplačilo izredne doklade. To seveda ne drži, prvič niso proračuna sprejeli na vrat na nos ter so v primer’ z drugimi leti z njim v veliki zamudi, drugič pa se tudi razpravljanje o izredni dokladi vleče že leta in bi bili to vprašanje ' lahko že zdavnaj rešili, če bi le hoteli. Najprej se je stvar dolgo vlekla, ko niso hoteli priznati doklade državnim uslužbencem. Da pa bi jih bolj pridobili za svojo šovinistično politiko, so jim izredno doklado končno priznan, pri tem pa so izpustili uslužbence javnih ustanov, boln.c. Rdečega križa, občinske podporne ustanove itd. Ti uslužbenci So začeli zgto z gibanjem, napovedali so tudi krajše stavke, toda uspeha ni bilo Vedno so se oblasti izgovarjale na pomanjkanje kreditov v proračunih. Zato so letos u-službenci, včlanjeni v Delavski zbornici in v Enotnih sindikatih, sklenili, da napovedo 24-urno stavko, da pritisnejo na mešano komisijo, ki se je takrat začela v Rimu pogajati za sprejetje proračuna za prvo polletje 1954. V zadnjem trenutku pa je Pokiajinska zveza uslužbencev krajevnih ustanov, včlanjena v Delavsko zbornico, odpovedala udeležbo v stavki, češ da so dobili v Rimu zagotovila, da bo vprašanje ugodno rešeno s proračunom. Zaradi tega koraka so se morali tudi uslužbenci krajevnih ustanov, včlanjeni v Enotnih sindikatih, stavki odpovedati, tako da ni bilo nobenega pritiska na mešano komisijo, ki se je ravno pogajaia v Rimu. Takrat se je tudi jasno pokazalo, kako malo velja enotnost vodstva ES z vodstvom Delavske zbornice in kako je taka navidezna enotnost škodljiva za interese delavstva in uradni-štva. Rezultat tega ravnanja je ta, da uslužbenci še niso dobili zaostankov doklade, ki jih . zahtevajo, niti doklade same. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA BRZOSTRELKA IN SAMOKRES Z NAROJI v stanovanju italijanskega študenta V »adevo je zupletena »e vrsta drugih oseb, katerim |e policija na sledi? - Tudi študentov oče prijavljen sodiSču Avstrijski jtudenti v Trstu Včeraj je prispela v Trst skupina 25 študentov in 5 profesorjev tehnične fakultete dunajske univerze. Skupina je prišla na povabilo zbornice za razvoj prometa med Trstom in Avstrijo m si bo ogledala obrate čistilnice «A-quila», ladjedelnice in Tovarno strojev. V podjetju SATIM še vedno groze z odpusti Podjetje za izdelovanje kovinske ambaleže (SATIM) še vedno vztraja na odpustitvi 45 delavcev, kar pač pomeni, da misli zapreti svoj obrat. Po teh odpustih bi namreč o-stalo v podjetju samo še 5 uslužbencev. Sindikati so se odpustom uprli, toda doslej niso dobili nobenega jamstva, da se bodo odpusti preklicali. Delavci so se obrnili tudi na dr. Sartoria, ravnatelja oddelka za finance in gospodarstvo, s prošnjo, da bi posredoval, toda jih ni hotel niti ■ sprejeti. Zato so zaprosili za sprejem pri glavnem ravnatelju upravnih zadev dr. Vi-telliju. V tej zvezi je poudaril, da iredentisti razlaščajo slovensko zemljo na vsem področju in po v naprej pripravljenem načrtu ter navedel primer področja pri Domju, kjer bi bilo prizadetih 301 kmetovalcev. Da Je papirnica »Burgo* sredstvo za nadaljnje spreminjanje etnične črte, je v nadaljevanju poudaril tov. dr. Dekleva, dokazuje tudi dejstvo, da so predstavniki iredentističnih strank že v novembru lanskega leta zahtevali od Rima, da pospeši gradnjo te tovarne. Vse obljube, češ da bodo v njej dobili delo oni domačini, ki bodo zemljo prodali, so le metanje peska v oči, kajti primer iz Plavij, kjer so podobno obljubili onim domačinom, ki bi prodali zem ka svojcem svoje iskieno so- ------------------ . , , šalje, ki se mu pridružuje tu- 1 jo za gradnjo opekarne, nam di Uš list. 1 dokazuje, da gre le za spretno Po dolgem času so včeraj ponovno razpravljali na zavezniškem vojaškem sodišču za določevanje narokov pod predsedstvom mr. Curryja o najdbi orožja. Obtožili so posesti orožja 20-letnega Romana Clarija. dijaka italijanske gimnazije »Oberdan« in njegovega 48-letnega očeta Alda oba stanujoča v Ul. Commerciale. Vse kaže in o tem policija vodi preiskavo, da v Trstu kar mrgoli kupcev in prodajalcev orožja (v kakšne namene ni težko ugotoviti še posebno če pomislimo, da je pri zadevi zapleten tudi imenovani dijak). Do tega sklepa smo prišli po izjavah nar. Armana, ki je predsedniku sodišča pojasnil, da bo preiskava dolga, ker mora zaslišati precejšnje število ljudi, ki so zapleteni v to afero. Imenovali smo jo afero čeprav danes to še ni, ker smo prepričani, da bo morala policija pripeljati pred sodišče še kakega obtoženca. Potankosti zadeve so še zavite v temo, ker policija zaradi preiskave, ki je še v teku, ni hotela pojasniti vseh detajlov Znano nam je samo to kar je narednik včeraj pojasnil predsedniku sodišča. Policija je namreč dolgo nadzorovala nekega človeka (imena narednik ni hotel izdati), ki se je bavil s kupovanjem, orožja. Preiskava je ugotovila, da se je neznanec (vsaj za nas) večkrat sestal z dijakom Clari: jem ki bi mu moral prodati orožje oziroma točneje samo-kres Iavedelo se je, na kak šen način pa narednik m povedal, da je Clari prodal ze svojim šolskim tovarišem raz* no orožje. (Ce je tako, potem kaže, da se bo zadeva resnična razvila, če bo seveda policija hotela stvari do dna) Ker so preiskovalni organ imeli dokaze v rokah, so \ soboto v zgodnjih popoldanskih urah aretirali Clarija \n ga takoj zaslišali. Mladenič je priznal, da je nameraval prodati «neznancu» samokres, katerega hrani skupno z brzostrelko «Beretto» doma. Policiji ni preostalo drugega kot izvršiti hišno preiskavo, med katero so resnično odkrili samokres z dvema in brzostrelko s 30 šaržerji ter končno še 12 dobrih nabojev. Iz narednikovega pripovedovanja se ni točno razumelo, če so našli po 12 nabojev za vsako onpžje ali če so naboji doori za \ obe vrsti orožja. Kasneje pa se je oglasil na poveljstvu Clarijev oče in izjavil, da je brzostrelka njegova last. Zaradi tega so tudi njega zaslišali (kaj je izjavil še ni znano) in ga nato izpustili na začasno svobodo, medtem ko so sina pridržali v zaporu. To je vse kar smo včeraj Ostale vesti iz »tržaške kronike« berite na 4. strani. zvedeli. Policija vodi še preiskavo in ker bo morala zaslišati več oseb. je predsednik odločil, naj narednik pride z novimi pojasnili pred sodišče v sredo 21. t. m. Do tedaj pa bo obtoženi dijak ostal v zaporu, oče pa na začasni svobodi ter se bo moral javiti enkrat dnevno policijskim oblastem. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Obljubil ji je zakon da je živel z njenim denarjem Izkoriščanje prostitutk Je samo po sebi nečloveško dejanje, ki ga lahko izvrši le podel človek. Prav zaradi tega je kazen za te vrste prekrškov precej huda, saj predvideva kazenski zakonik poleg globe tudi zaporno kazen od 2 do 6 let. Tudi naše sodišče se je moralo baviti in razpravljati o tem prekršku, in obtoženca, 26-letnega Raffaela Minichettija, rojenega in stanujočega v Foggi obsoditi na 2 leti zapora, na 20.000 lir globe ter na policijsko nadzorstvo. Obtoženi, ki ni bil na razpravi, ker je pravočasno odšel v svojo domovino, pa je imel srečo, kajti na podlagi zadnje amnestije so mu celotno kazen odpustili. Zadeva morda ne bi prišla na uho policiji, da niso agenti 3. julija lani nastopili v Mi-nichettijevem stanovanju na Trgu sv. Jakoba 2, kjer je med njim in njegovo ljubico nastal prepir. Policija je takoj ugotovila, da je Minichet-tijeva ljubica prekršila zakon ker se je, kljub policijski prepovedi, vrnila v Trst. Zaradi tega so jo aretirali, jo odpeljali na poveljstvo ženske policije in jo nato 6. istega meseca izročili vojaškemu sodišču v nadaljnji postopek. 25-letna Antonietta Cassan (tako je namreč ime Minichetti-jevi ljubici) iz Monselice, je predsedniku, ki jo je zasliševal, pojasnila, da se je vrnila v Trst, da se ji Minichetti opraviči zato, ker jo je zapustil, ker ni imela več denarja. Zenska, ki je izvrševala poklic prostitutke, je nadalje pojasnila, da je dalj časa skrbela za Minichettija, Pr°t' ka-teremu pa hoče vložiti tožbo zaradi izkoriščanja. Glede na hudo obtožbo jo je sodnik izpustil na svobodo in Cassanova je dobila prenočišče v verskem zavodu Svetega srca v Ul. F. Severo, kjer je morala biti na razpolago policiji, V svoji pismeni prijavi je pojasnila, da je Minichettija spoznala v javni hiši sredi oktobra 1952. leta. Njej je mož, ki je prišel tja (Nadaljevanje na 4- strani) Končan sestanek v Celovcu giede ceste Trst-Beljak V Celovcu se je končal sestanek mešane avstrijsko-itali-janske komisije, na katerem so razpravljali o graditvi avtomobilske ceste Benetke-Trst-Videm-Trbiž-Beljak. Na sestanku so ustanovili tehnični komite, ki bo napravil podroben načrt, O potrebnih fondih za gradnjo te ceste pa bodo razpravljali 10. maja v Torinu. (kritikK IM POROtlbA) Lep uspeh gojencev šole Glasbene Matice v Nabrežini Pod okriljem prosvetnega društva «Igo Gruden« so v nedeljo popoldan nastopili v Nabrežini gojenci Glasbene Matice. Številni poslušalci, ki so napolnili društveno dvorano so z zanimanjem sledili sporedu, ki so ga sestavljale skledbe za klavir, violino, flavto ter harmoniko, za harmonikarski zbor in šolski orkester. Vsem sta posebno u-gajali zbor harmonik, ki je pod vodstvom prof. Oskarja Kljudra zaigral Bachovo ((Pomladno prebujenje« in šolski mladinski orkester, ki je pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca zaigral Pleyel-Vrabčevo Sonatino v D-duru.. Izmed solistov pa so želi zasluženo priznanje predvsem flavtist Miloš Pahor z Mercadantejevo Fantazijo, pianistka Sonja Veljak s Savinovo Romanco in Dowellovo Arabesko, violinist Nevenko Valetič s Seyboldo-virn,, Rpanskim plesom ter Laura Bizjak, ki je skupno s prof. Kjudrom zaigiala na harmoniko Brahmsov Madžarski ples. Pa tudi ostali gojenci so se lepo uveljavili tako: Primož in Maja Možina, Mercedes Kuret, Mario Simič, Vojko Cesar. Učka Ščuka, Vladimir Vodopivec, Liljana Švara in seveda oba Nabrežinca Marija Plahuta ter Herman Svetlič. Pri klavirju je spremljala Neva Vrabec. Gostovanje gojencev šole Glasbene Matice iz Trsta je lep doprinos k dviganju prosvetnega življenja na slovenskem podeželju a obenem je spudbudno za vse tiste, ki jih veseli študij glasbe. Saj je revno s podeželja precej močan dotok na slovensko glasbeno šolo. Slednje dejstvo ne smemo prezreti, marveč zanimanje za glasbeni študij pri slovenski mladini še poglobiti ter jih usmeriti v glasbeno šolo. kjer jim je zagotovljen strokovno pravilen pouk in u-spešen napredek. Morda bo enkrat tudi iz vrste mladih pianistov, violinistov in drugih, ki obiskujejo šolo Glasbene Matice izšel bodoči primorski skadatelj, dirigent ali virtuoz? Kaj ni ravno Primorska rodila že številne glasbenike. ki so slovensko glasbeno umetnost uspešno ponesli tudi preko naših meja. Pred koncertom je občinstvu spregovoril par uvodnih besed ravnatelj šole Glasbene Matice dr. Gojmir Demšar, a po končanem sporedu sc je gostom zahvalii tov. Pertot iz Nabrežine. ( GLEDALIŠČE VliKDl) Danes ob 20. uri večer na čast Renzu Riociju s ponovitvijo uprizoritve «2iveti skupaj«. S to predstavo bo skupina Ricci-Magnl zapustila Trsta, GLASBENA MATICA TRST Sez. 1953-54 IX. koncert Jutri 14. aprila 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU mmm pri katerem sodelujejo orkester Slovenske filharmonije, sopranistka Vilma Bukovec, tenorist Miro Brajnik, baritonist Samo Smerkolj in basist Danilo Merlak. Dirigent dr. Danilo Švara Vabila bodo na razpolago danes in jutri od 11. do 13. in od 16. do 19. ure v Ul. Roma 15/11 (SHPZ), v Barkovljah v drogeriji Scheimer, pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen ter na Opčinah v pekarni Cok. TOREK, 13. aprila 1S5* JUGOSLOVAN«** C O A A *’ « B 1 * 254.6 m ali IH« K' Poročila v slov. ob 19.00 in 23.30. -30 pre 7.10 Jutranja glasba, ilV. gled tiska; 14.30 Kultur« ^ ijen.ie na Primorskem, i « jo štirje fantje; 17.00 M elodije»- filma «Broadwayske m 17.20 Zabavne melodije «Njroi. izvaja Mojmir Sepe, t<- Mgorj>; ne pesmi Hrvatskega 18.1S 18.00 Poročila v hrvaSČM ^ Mirko Kelemen: WflU®J, .^ji) in finale; 18.30 Spored V &: felodij; 20.00 Dr. Danilo „ «Slovo od mladosti«, op jjoi Prešernu. Izvajajo soi 'optd' in orkester ljubljanskeel0(iij(. 22.00 Od melodije “O n jjjjfr 23.00 Zadnja poročila v ščini; 23.10 Glasba za l*n TRS *’ »'• 306.1 m ali 980 Kc-sek p 11.30 Lahki orkestri; Zabav«! vsakega nekaj; 14-uv glasba: 14.25 Slovenski 17.30 Plesna čajanka; 18VU man: Kvintet v Marij«! Koncert baritonista jo.« Kosa; 1.9.00 Sola in «8%, • Operni dueti in zbor1,. i» dijski oder - Goethe: 1( 8 ^ Tauridi, nato prdJbjjJgSJjc S«; dlje; 22.45 Marjan ta z? godalni orkester .,«(>*• v.3.06 Chopinovi valčki, *’• /ločna glasba. Nl.uv K A J JA , 212* » 327,1 m, 202,1 m. 7.00, J**1 Poročila ob 5.35, 6.00, — 15.00. 17.00, 19.00 in 22.* COJ 12Jo Boris Papandopu Zp certino za trobento JR, orkester, Erne Dohnanjh jjmi, nične minute; 13.45 » 15.30 Operetna SlasDa’lls il>„8 solistične glasbe Pri Jgfa lW svetu: 18.00 Sportm Igrajo veliki zabavni 20.00 Tedenski notranje - (1 ni pregled; 20.10 Slavni^ 21*” jo odlomke iz znanih vMt&P «Koroška ohcet« (P°J® ski pevski zbor). D* Motoklub »Adria« Mil*;V. '* lina organizira 24. in let v Ljubljano. Prijave jemajo do 15. aprila. ^ OF, okraj Milje - D°' aVto°u' nizira 2-dnevni izlet -■ ■ — —>1« V M že J* no. Vpisovanje na šepnil ^ lini, v Boljuncu pri v*ljV mažiču, v Stramarju P tf ku Lazarju in na ot> ,5 jpd1' stih v ostalih vaseh do • ^ » Slovensko planinsko P’ Trstu priredi 25. rn'i9 t. ” Trstelj. Vpisovanje ao-jft Prosvetno društvo v n0diidf organizira 25. t. m jfF izlet v Cerkno in °oi d0 ji nja». Vpisovanje od i«. od m v društvenih pros1 do 21. ure. .ovc^.51« Zveza prosvetnihde' pri, roča vsem šolnikom, [jiet n> Junija letos dvodnev (fj Ziljo in k Osojskemu Koroškem. spre som 24. in 25. »rila,Vj!v|I no in ne 18. in 19. v P* Sestanek OF sektorja VOM Sinoči je bil tudi sestanek OF za sektor VOM. Po političnem poročilu, ki ga je podal tov. Zorko Jelinčič, in v katerem se je dotaknil splošnih aktualnih vprašanj., kak&r. tudi sektorske problematike, še jč razvila diskusija. Posebej pa so se zadržali tudi p»i. prvo-majskih proslavah in soglašali s tem. da je treba stremeti za enotnim proslavljanjem tega praznika vseh delovnih ljudi. Ob koncu so izvolili še nov sektorski odbor. Danes seja obč. sveta Tržaški občinski svet se bo sestal danes ob 18. uri. Na dnevnem redu so pregledi in odobritve nekaterih sklepov in ukrepov upravnega značaja. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri, 14. t. m. od 18. do 21. ure redni sestanek. V nedeljo, 18. t. m. odpade običajni sestanek in bo naslednji 21. t. m. kakor običajno od 18. do 21. ure. Darovi in prispevki V počastitev spomina Josipa Hollsteina daruje dr. Karel Fer-luga 500 lir za Dijaško Matico in 500 lir za sklad Sergeja Tončiča. Rossettl. 16.30: «Moj zakon«, B. Eiliot, P. Castle Excelsior. 16.00: ((Spoštovanja vredna lahkoživka«. B. Laage. Fenice. 15.00: «Stalag 17«, W. Holden, B. Wilder. Nazionale. 16.30: «La Gioconda«, A. Arnova, P Carlini. FilodrammaUco. 16.00: ((Princesi-nja Balija«, B. Crosby, H. Hope Arcobaleno. 16.30: «Sužnja in gospa«, S. Hayvvard. C. Heston. Auditorium, 16.00: »Magdalena«, G. Cervi, M. Toren. Astra Rojan. 16.30: «Vojna svetov«, film posnet po romanu H. C. VVellsa. Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: ((Osvojitev Evereeta«, Grattacielo. Danes zaprto. Jutri: «Tunika». Alabarda. 16.00: «Meč in vrtnica« R. Todd, G. Johns. Ariston, 16.00: ((Častihlepna«. B. Davis. Armonia. 15.00: «Neron in Mesa-lina«, G. Cervi. Aurora 16.00: ((Kleopatrine ljubezni«, R. Fleming. Garibaldi. 15.30: «Doktor Jekyll», M. Soffici. Mladoletnim prepovedano Ideale. 16.00: ((Ljubezen, ki vklepa«, J. Simmons. Impero. 15.45: «G'useppe Verdi«, P Cressoy. Italia. 16.00: «Na krilih sanj«, P. Munsel. Viale. 16.00: «Upor suličarjev«, R. Cameron. Kino ob morju. Danes zaprto. Jutri: «Rigoletto». Massimo. 16.00: ((Morski ropar«, L. Hayward. Moderno. 16.00: «Dora, plavolaso dekle«, J. Haver. Sv. Marko 16.00: ((Divja strast«, G. Peck. Savona. 15.00: ((Okrutno morje«, J. Harvkins. Secolo. 16.00: ((Maščevanje norice«, L. Baarova. Vittorio Veneto. 16.00: «Devica pod streho« (»Vsakih sto let«), W. Holden. Azzurro. 16.00: oLuisianskt pu- stolovec«, T. Power. Belvedere. 16.00: «Prosim, nasnej-te se«, R. Skelton. Marconi. 16.00: ((Nečastni pohod«, P, Lavvford. Novo cin«. 16.00: ((Luči z odra«, C. Chaplin. Odeon. 16.00: «Turek Napolita- nec«, Toto, Mladoletnim prepovedano Radio. 16.00: «Otrok drugega«, L. Amanda. Venezia. 16.00: «Pet puščavskih skrivnosti«, A Baxter. 1k ^" Zaradi pravočasne . °^r i#J nega dovoljenja, naj j 1 (( senti prijavijo Cl VneS^ViK kasneje pa do konca j5, sedežu ZPD, Ul. Ro: ■,ntod<>> ,r dobijo vse zadevne urf vsak dan od 17. do • zen sobot. _ Jr,t tr Motoklub »Amatori« ^ redi samo za člane 2 • j« la izlet v Pulj - R°v'nJ J(. aprila v Tolmin. {er tU, Vpisovanje vsak v” d0 A/d dežu od 17. do 19- ur no 15. aprila 1951 - t*rgani*iJ Motoklub »Skedenj« wjnO 25. t. m. izlet v P0l4. t.% Idrijo. Vpisovanje do 1 in 2. maja izlet ■ |fl v Črikverico. Vp'SOv j l8> dežu do 21. t. m. 20. uro. Motoklub »Mladost« ^ 1 ^ žine organizira 24. 1 . izlet v Novo Goricoi Vpisovanje na obica) ;amo še danes. Okrajni odbor OF ud* so \ OKliJUl KUKU. ({j , ■ obvešča vse izletoiK , jjl prijavili za dvodnev ^ jr „ Ljubljano in Kom' ’ pr* fp iz tehničnih razlos N .ji od 18. na 24. in 25-^ •vpiS' bitni izbrisi in nova sc zaključjo danes y«-(|f DRUŠTVO SLOVENS ^ NJESOLCEV obveš« K, B«., žence izleta v Mari ^oj j a ^ J S", izkaznice. Ce pa t. m. naj prin«šo s^s' k*)11 ^iti dijaške knjižice, -n« bodo mogli Pre ^. S ADEX !_()]) VČERAJ DO J) AN ES j ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. aprila se je rodilo v Trstu 6 otrok, umrlo je 16 oseb, porok je bilo 6. CIVILNE POROKE: geometer Evgen Sitarski in uradnica Nina Baranov. CERKVENE POROKE: tesar Antonio Auber in gospodinja Irene Perani, računovodja Corinno Po-iani in gospodinja Matalda Mi-lotin, uradnik Marino Duše In gospodinja Ana Svab, upokojenec Pietro Zangrande in gospodinja Margherita Špehar, narednik ameriške vojske P, Ernest Cerda in uradnica Lidija Škerjanc. UMRLI SO: 63-letnl August Stanič, 72-tetnl Antonio Minin, 76-letni Domenico Ferrlnl, 69-let-na Antonietta Deutschmann, 81 le Silvestri vd. Piva, 69-letnj Jakob Zajec, 77-1 etn a Lulgia Ada-mich vd. Perisutti, 57-letni Albin Ciuk, 66-1 etna Regina Pertot vd. Pan,n, 25-letni Romano De Nardo, 28-letni Edoardo Carli, 76-letni Venerio Garlato, 61-letni Marcello Severi, 73-letna in 1 dan star Fabio Ritani. Ermenegilda Uršič vd. Psenner PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Ob 7.30 Iz Benetk s 1400 t raznega blaga in 5 potniki jug. ladja »Titograd«, ob 20.45 iz Livorna z 2136 t raznega blaga nemška ladja »Stahleck«, ob 20.50 Iz Benetk z 233 t raznega blaga in 27 potniki ital. ladja «Messapia». ODHODI: Ob 13.45 proti Gra. letna Ema Skerk, 51-letna Ade-1 dežu s 45 t raznega blaga ital. | jadrnica «Stella del Mare«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 16.0, najnižja 7.1, ob 17. urj 12.9, zračni tlak 1019.7, stalen, veter 13 km jugozahod, vlaga 56 odstot., nebo 3/10 oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9.4. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina, Ul. Ginnastica 6; Maddalena, Ul .dellTstria 43; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Harabaglia, Bar-kovlje ln Nicoll, Skedenj. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 • 66 Gasilci 2 - 22 Policija 2-23 24. In 25. *Pril* izleti v POSTOJNO PIVKO KNEŽAK icTr1C° ILIRSKO 0lST BUZET PAZIN 25. izlet v TOMAJ DUTOVLJE LJUBL Od 29. apn|a Vpisovanje _____________" vi”5 Iziti na PrV%°cniie< razstavo -31 LJUBLJ*Nt%. bo 27. in z>' ,95< 1. in 2. izlet LJANO dd 'izlet v BEOGRAD^, ^ I. in 2- f dvodnevni OPATIJO REKO PULO ROVINJ . ai» 1,54 2. maJ* izlet v KOMEN V,C0 p KOSTANJE ^ t. Jj, Vpisovanje pri «Adn»;"%>l. F. Severo 5-b • DNEVNIK — 3 — 13. aprila 1®54 1MW \ wmt: J afrkia ptekat*. gžklKU&L iapp vmm V* . Q»r4>% M»> ; u»v ŠN€f« «? AfBC.A j^KO SE JE JEZUITSKI BOG-ZVODNIK BORIL, DA BI SI PRIDOBIL d annunziovo ljubimko Q BO BRŽKONE POSTALA SVETNICA Obsh ‘hiiam aJa upanje, da se bo svetnikov povečal za m '™e; ®em bi namreč moli 41 yisteti Pokojno marki-..^sandro di Rudini Car-j.e bRa ena izmed H rau ■ ^bljenk pokojne-« Gabnela D'Annunzia, po- ter reiPa bosa karmeličanka "»stan! Prednica nekega ,?Pn na karmeličank *Brvf*^e beatifi^acije, ki *°rak na lestvici do l*ni sDa' je načel Vnucci lVnik iezuit pater *• Drcrl' Je lmel P°seb-i P edavanje 0 ijubimki- i(|»iii a* m* V Rimu v «Aka-is p0n 6 Arcadia« in ki ga ti, R Vl1 Pozneje v Floren-j( enni in drugod, it ij,A°^ važno glede tega Utilo ie 0 tem pri- ailo : a članek tudi gla- kanJ62,Ultskega reda vati-taliCa> Casopis »Civilta cat-ttavadenV katerem je na ne-način poveličeval >t jaso°'^arrneličanko. Kar (iti, H^1Sa nnoramo ve-*** Pol5 (<*-"tvilta cattoli-Pika J? Vatikanskega dnev-1 sservatore romanon, Ajjj ptduradno glasilo Va-Pilta j.*8'' mu odreja ured-'stton m Papež- V «Civilta Stone 3t jezuit pater bitilt • ’ . je literarni tisa) jezu'tskega reda, na-*,rapKi1V jePis markize-,Canke- Povod za ta tivijanj.6 še neobjavljeni kij r Pls’ ki ga je napi-klljni Napoli-Prato. Te- k> ženskl°tlV sledeč: ne-&‘ePada a Se dviSnila iz ,li. pr d° vrhunca sveto- J«, vrh5^ bR Capponci-^meli,Unec pa samostan •“tttam'16 ^’Annunzio, ki ga 'toe v «junaka po- bite ,‘Ste>> Pri osvajanju 9,0 kot * ki ga pozna- la te r°manopisca in pesnite«., r. avtorja najrazlič- CtltT.* 4 • je napoje- -ctiva, ki S zn!!0s.tj0. in erotiko, s?an. tudi zaradi svo-t‘vljen- raino razvratnega %al 1 Neke ljubimke je 'klil) ,sv°jih romanih, o ?* So .nje8°vih ljubimkah t?' cel rUg* Pisci napisali , Vun ■ romane. Nekatere Zl0ve ljubimke pa S tori a,me objavi j ale svo-jk(Hs.j0Zne spomine. Biv-'Cdr»k italijanske vla-k>° Saverio Nitti, \ ; Annunzia poznal do Xi.V sv°ji knjigi «Ri-t(* dri, ■ napisal o njem b.^koli6101 tudi to-le: , žetj- n* ljubil siromaš-ki ^ ‘“da med ženska-n U h... .3'e i3ubil, ali ki V^ovešl S° bUe Vse Xevaene bolne, h,-°Van °°renienjene s n norostjo ali z »H Droj oačinom življe-i. Ptilom » 'lSem podvržene ifi D’a zatrjuje, da '("Scur ,nnunzio navaden 'JViiČa'1 niaitresses»- da t»i,'denar i^en.ske« ki 50 < °klcr lij, Zlvel z n]1- i jv», jMM^j o____ i^tiaj 'Ca Eleonora Duše. t»r„°dvrzH ”a ciničen na-!u>?.t>Use i,Ze. lzžeto Eleo" bačir, •l0 na Pro' t|i"C|n on. opisal v nekem !>I 't* ..n°®ratskem gotovo genial- A "u se ■—roma-^'"tnzie, ^ pojavila na tj.. Alej. em obzorju mar-!>* ‘i, andra Di Rudini aro imenuje rtlkorn v.V sv°jib delih z 'lan 'ke- Bila je hčer- hJ Di R Plka italijanske dtliu njj*. ki je bil V s>la i °d leta 1896 do it rt”1 Csh Por°čena z mar-ktiVa Slna°ttiiem in imela 'tS* „ ^Bajna vila Cap-ižini Florence, k je ^ bliži 2 dennL ^ Annunzio ku- sS narjem ore ^ Ze omenJe-. use, je bila ki jo je bil \'l* je n. Pfavkar izločil, a markiza A- *n;: priš‘a nra Je ' ^Hovana ki>. tila Nike. ^oža in si- 1 Sg ^ •« % ie osteS,elila v to vilo, «> p'še M)..1.3 šest let. O KtS, k, ‘V tako-lc; Sl ko je^ D’Ant'unziu. Sl° Ele« Zapustil osiro- < v ^ono om 0d kn°^U' jo bila. z c j lvna inep^n,ie' bujna. 'k^nzn > s:m itleni d naziva Nike toVpo grško , S ) ima5ma‘tal za zmago t h ” ‘nlo , ratl zc>o bo-Hij2si»ala 'epo. žensko, ki j, ter n bila izredno i! služaba*tna- imela S ^'Vela n V’ krasne S<^ode.;iv^"i!_-: W* in Nik, aristokrat-svojih roma- kar zmaga. On nun; na e zapravi- ziom. ■ve( -« svetu takem Noben ni ni- razkošju, boga Ni-Povsem po- h^erk8Je uboga Ni- SS5ai.'i.Uk0,0’ b, St, Nike po ma- ti. 'b ' bij-' "‘»e m njen S»48‘a bila e“ravnoveše, z*radi ° s°jena bolezni po materi. Njen brat je napravil samomor. Ona pa je končala svoje življenje kot redovnica in se zapuščena od D’Annunzia zaprla v neki samostan onstran Alp, kjer je leta 1931 umrla kot prednica samostana. O njej je krožila vest, da je bila svetnica.« Sedaj, ko se postavlja vprašanje njene beatifikacije, se omenja tudi to obdobje njenih burnih let z D’Annun-ziom ter se preiskujejo nagibi, ki so jo privedli do tega, da se je «umaknila» v samostan. Ona je zbolela na raku in se trikrat podvrgla hudim operacijskim posegom in tedaj jo je D’An-nunzio, seveda skladno z njegovo moralo, pustil na cedilu. Ona se je tedaj v obupu prepustila mamilom in postala morfinomanka. P’An-nunzio pa se je tedaj spoznal z grofico Giuseppino Mancini ter se povsem predal njej ter opisal to novo življenje v romanu «Forse che si, forse che no». Aleksandra markiza Di Rudini pa je začela kazati znake verske bldznosti... Malo pozneje je bila že v samostanu. Povsem razumljivo, da je D’Annunzio opisal tudi svoje doživljaje s to ekstravagantno markizo. Epistolar «Solus ad Solarn« vsebuje to «lj ubezen«. Sedaj se pa obrnimo k jezuitu Mondroneju, ki v listu «Civilta cattolica« prikazuje, kako je D’Annunziova ljubimka postala sveta ženska, ali točneje, kako se je bog boril z D’Annunziom, da bi mu odtrgal markizo Aleksandro. Jezuit Mondrone piše tako-le; ((Aleksandra je bila krasna zmaga, ki jo je bog dosegel. To je bila njegova zmaga nad njegovimi nasprotniki, ki mu je niso hoteli dati.« Prvi nasprotnik je bil markiz Carlotti, ki je bil Ale-ksandrin mož in je končno umrl. Jezuit Mondrone piše o njem in njegovi smrti tako-le: ((Kazalo je, kot bi se bilo bogu mudilo, da se osvobodi enega nasprotnika in da nato zagospodari nad dušo, ki mu je bila namenjena.« Toda — Aleksandra se je tudi naprej upirala bogu, kajti tu je bil vmes še D’An-nunzio. Mondrone nadaljuje: «Bog je moral čakati še dolgo let.» Jezuit to zadevo dramatizira in zatrjuje, da so bila to huda leta za gospoda boga. Končno pa je vendarle posegel vmes. Bog je končno šel za njo celo v bajeslovno vilo Capponcina in jo stalno opozarjal — kot zatrjuje Mondrone. Ko se je vsega tega naveličal, ji je poslal hudo bolezen in tri hude operacije. A Aleksandra se mu je tudi tedaj upirala. Mondrone piše; «Tedaj je (nestrpni bog, op. ur.) napravil še nekaj potez, da bi jo matiral. Tako so njene gmotne razmere postale neznosne, upniki so napadali; v hišo so prihajali eksekutorji, bila je prisiljena ponižati se in prodajati svoje stvari na javnih dražbah. Pri tem pa se je tudi pesnikova ljubezen obrnila k drugi ženski.« Tako je končno, kot nam tolmači jezuit Mondrone, s temi svojimi «potezami» bog končno zlomil Aleksandro in slavil zmago. Zenska, ki je bila telesno že na tleh, je tudi duševno klonila in se povsem in za vedno predala bogu... Tednik «11 Mondo« piše o tem tako-le; ((Nikoli si nismo zamišljali boga takega, kakršnega nam prikazuje don Mondrone, to se pravi bitje, ki je obsede- na Podedovane TOSCANINI SE JE POSLOVIL Arturo Toscanini je pted kratkim praznoval 87-letnico. Prejšnji teden pa je v Carnegie Hall vodil koncert Wag-nerjevih skladb. Takoj po koncertu je bilo objavljeno, da veliki dirigent s tem zapušča dirigentski podij. Dirigiral je simfoničnemu orkestru National Broadcasting Compa-ny, ki ga je vodil mnogo let. no z mistično strastnim este-tizmom, z gestami in namerami zvodnika v borbi z drugim zvodnikom.« Zanimivo je sledeče dejstvo: D’Annunziova dela, pa tudi ono, v katerem on opisuje svoje doživljaje z markizo Di Rudini Carlotti, imenovano tudi Nike, so na vatikanskem indeksu kot pornografska dela, toda junakinja erotsko čutnega pisatelja je vendarle resen kandi-kat za beatifikacijo. Njo ramreč dvigajo jezuiti na oltar in jo nameravajo postaviti za primer svetega in «bogu dopadljivega« življenja. I. M. Koncert gojencev šole Glasbene Matice iz Trsta v nedeljo v Nabrežini im GOSPODA’ m HSTNMIIV BERLINU «Jara gospoda«, film, ki ga je zrežiral Bojan Stupica, in dokumentarni barvani film režiserja Rudolfa Sremca «piesi jugoslovanr skih narodov« bosta predstavljala jugoslovansko kinematografijo na IV. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu v drugi polovici junija. * * * uPravice in položaj italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji» se bo imenovala knjiga, ki jo bo izdal Jadranski inštitut na Reki. V knjigi bo obdelan kratek hi-storiat nastajanja manjšine v preteklosti. Očrtana pa bosta tudi stanje in položaj manjšine v Istri. Največja pozornost je posvečena sedanjemu položaju italijan- V LJUBLJANI BO OD 24- APRILA DO 2. MAJA ODPRTA stavnikov, razen tega pa tudi strokovno posvetovanje slo-venskih vinogradnikov in stro-pro- Na razstavi bo razstavljenih okrog 500 VzorceV najbolj kakovostnih Vin dneh razstaVe se bo Vršilo tudi posvetovanje Vinogradnikov in Vinskih strokoV‘ kovnjakov vinogradniške njakoV - Gosti bodo obiskali Vinorodne predele SloVenije, HrVatske in Srbije poViTcazsuv^ega katalogi i*- -----------------------——— ■ —---------------------------------------------------------------------- _ tudi posebna brošura v slovenskem, srbo-hrvaškem in francoskem jeziku, ki bo vsebovala razne strokovne članke naših domačih vinogradniških strokovnjakov. Komercialni dan te razstave bo obogaten tudi z raznimi predavanji, skioptičnimi slikami in poučnimi filmi iz vinogradništva, za goste razstave pa bodo organizirane številne ekskurzije v vinorodne predele Štajerske, Slovenskega Primorja, Hrvatskega Primorja ter v Beograd in vinorodne predele LR Srbije. Vsestransko gledano bo ta razstava, glede na njeno odlično organizacijo, ena najzanimivejših razstav te panoge v Jugoslaviji. MILOŠ MACAROL Jugoslavija je dokaj poznana tudi s strani kvalitetnih vin in kvalitetnega grozdja ki so posebno v povojnih letih postala važen izvozni artikel. Vinogradništvo, ki ima v Jugoslaviji zaradi izrednih prirodnih pogojev balkanskih predelov že sto in stoletne tradicije, se je posebno v dobi socialistične graditve jelo tako naglo razvijati, da danes že lahko govorimo o specializaciji te panoge. Glede na različne terenske in klimatske pogoje se danes v Jugoslaviji celotno vinogradništvo razvija v sledečih smereh; Ljudska republika Makedonija, ki ima s svojim strogo kontinentalnim podnebjem z izredno vročimi in sorazmerno dolgimi poletji vse pogoje za gojenje najkvalitetnejših južnih vrst grozdja, je v povojni dobi obnovila že okrog 20.000 hektarov vinogradniških površin, kjer bodo v pretežni meri gojili najplemenitejše vrste grozdja za masovno proizvodnjo rozin. Le-te je Jugoslavija doslej v glavnem uvažala iz sosedne Grčije. Na drugi strani Ljudska republika Srbija, ki je v tej panogi posebno znana po svojem «smederovskem» grozdju in njegovem sosedu »fruškogorskemu biseru«, danes vse bolj in bolj sili gojenje namiznega grozdja, čigar kvalitete so znane in priznane ne-le v domačih krajih, temveč tudi v inozemstvu. Ostali dve republiki, Hr-vatska in Slovenija, pa tudi sedaj posvečata glavno pozornost proizvodnji kvalitetnih izvoznih vin, ki so že desetletja znana in iskana v inozemstvu. O kvaliteti teh vin, posebno slovenskih, najbolj zgovorno govore podatki o sorazmerju med proizvodnjo in izvozom. Proizvodnja .vin v Sloveniji predstavlja danes pravzaprav le 10 odst. celokupne proizvodnje vin v Ju-, goslaviji, toda njen izvoz po količini dosega polnih 35 odstotkov, a po vrednosti celo nad 40 odst. vseh vin izvoženih iz Jugoslavije. Vse to zgovorno priča, da je kvaliteta vin pridelanih v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi republikami, izredno porasla, kar gre predvsem v priznanje samim vinogradnikom in njihovemu umnemu strokovnemu znanju, ki ga očitno izboljšujejo iz leta v leto. V Sloveniji, kjer je asortiment vin pester in bogat, a za večino kvalitet tudi že tradicionalen, trenutno niti ne kaže, da bi se izvajali neki novi poizkusi, ki bi načelno preusmerili proizvodnjo v druge vrste kvalitet. Večina kvalitet ima že svojo trdno osnovo na inozemskih tržiščih, treba je le še bolj selekcionirati m forsirati, saj je povpraševanje za določene kvalitete mnogo večje od same ponudbe. Slovenija ima pa še vrsto kvalitet, ki jih v inozemstvu niti ne poznajo, čeprav ne zaostajajo za mnogimi že znanimi in priznanimi. Prav to pa kaže, da ie okus slovenskega vinogradnika, a lahko rečemo tudi slehernega Slovenca, tako tankočuten, da bo s kvalitetami slovenskih vin zadovoljen in zadoščen tudi okus slehernega še tako razvajenega ino-zemca. O vsem tem, kar je tu sicer zelo skromno povedano, se bo lahko tudi sleherni. Tržačan prepričal na bližnji jugoslovanski razstavi vin v Ljubljani, ki bo odprta od 24. aprila do 2. maja t. 1. Takšne razstave so bile doslej še dokaj redke, v zveznem merilu, t. j. v sodelovanju in udeležbi vseh jugoslovanskih proizvajalcev, pa bo ta razstava vendarle prva vsejugoslovanska razstava vin. Za omenjeno razstavo, ki jo bo priredilo novo podjetje «Ljubljansko razstavišče«, je doslej prijavljenih že nad 300 vzorcev kakovostnih vin, do-čim sami prireditelji računajo, (Ja jih bo vsega skupaj nad 500. Vsi vzorci bodo pred samo razstavo preizkušeni od posebne strokovne komisije, s čimer bo ugled razstave še izredno porasel. Razstava bo v centru Ljubljane. Za komercialni del razstavišča je predviden prostrani Trg revolu-cuje, kjer bodo postavljeni posebni razstavni paviljoni. Razen tega pa bo v veliki dvorani Slovenske filharmoni. je še strokovno - didaktična razstava jugoslovanske proizvodnje vin, kjer se bo sleherni udeleženec ali neposredni interesent lahko seznanil ne-le z razvojem vinogradništva in njegovimi tradicijami v Jugoslaviji, temveč tudi z vsemi kvalitetami in njihovimi dognanimi pozitivnimi učinki na človeški organizem. Na samem komercialnem razstavišču proizvajalcev cin, tudi proizvajalci embalaže ter podjetje ((Agrotehnika«, ki danes zalaga vse jugoslovanske vinogradnike predvsem vinogradniške zadruge v Sloveniji z najmodernejšimi stroji za mehanizirano obdelavo vi- nogradov in predelavo grozdja. Za omenjeno razstavo vin v Ljubljani se opaža precejšnje zanimanje tudi v inozemstvu. Povabilu prirediteljev so se doslej odzvali ne-le mnogi inozemski kupci jugoslovanskih vin, temveč tudi ugledne osebnosti iz raznih inozemskih združenj vinogradnikov in vinarskih podjetij, med njimi celo predsednik Mednarodnega1 urada za vinske stroke v Parizu g. Baron le Roy. Glede na številni obisk inozemskih predstavnikov in strokovnjakov, bodo v dneh razstave organizirali tudi posebno posvetovanje jugoslovanskih in inozemskih pred- Najnovejši ceneni prenosljivi rentgen brez električnega toka Državni laboratorij Argon-ne, ki ga je ustanovila Komisija za atomsko energijo Združenih držav, je danes v Chicagu objavil, da se je posrečilo izdelati prenosljivi rentgenski aparat, ki ne bo tehtal niti 5 kg. Velika prednost tega aparata je, da je povsod uporaben, ker ne potrebuje električnega toka. E-lektrični tok nadomestuje namreč pri tem aparatu drobec radioaktivnega tulija, ki izžareva žarke, ki ustrezajo rentgenovim žarkom 100.000 voltov. Tulij je zelo redka snov, ki se težko loči od zemlje in ki doslej ni služila skoraj nobenemu koristnemu namenu. Sedaj so jo napravil radioaktivno v jedrnem reaktorju težke vode. Radioaktivni tulij je vgrajen v rentgenskem apa. ratu, kjer ga izolira in zapre pri snemanju rentgenskih slik. Izdelovanje prvega modela tega izredno koristnega aparata je stalo samo 40 dolarjev. Novi prenosljivi rentgenski aparat bo zlasti zelo koristen v vojaških bolnišnicah na bojiščih, na ladjah in sploh povsod, kjer ni električnega toka, da na kraju samem lahko koj razpolagajo s točno diagnozo. Odslej bodo zdravniki lahko pregledali z rentgenskimi žarki tudi doma tiste bolnike, ki se ne morejo zganiti. Ceneni prenoslijvi rentgen ski aparat pa bo tudi v industriji lahko zelo koristen; na primer za merjenje gostote raznih tekočin in materialov, za ugotavljanje stanja tekočin v neprozornih kotlih ali posodah itd. Izkoriščanje tulija za rentgenske Žarke so prvi priporočali britanski znanstveniki, toda boljše naprave za pridobivanje tulija iz zemlje in mogočni atomski reaktorji so ameriškim znanstvenikom o-mogočili, da so stokrat povečali izžarevanje rentgenskih žarkov radioaktivnega tulija. predvsem klinika za raziskovanje raka, ki jo je ustanovila Državna komisija za atomsko energijo Združenih držav, sodelujejo znanstveniki 32 a-meriških vseučilišč. Prvi leakcilski motor na britanskem industrijskem velesejmu Prvi britanski reakcijski motor za letala — dragocena starina, ki ;e zrevolucionira-la razvoj letalstva — bo zavzemal častno mesto na letošnjem Britanskem industrijskem velesejmu, ki bo od 3. do 14. maja v londonski 01ympiji. Motor, znan pod imenom «WU», bo razstavila družba «Po\ver Jets (Research and Development) Ltd«, vladno podjetje, ki je nasledilo zasebno podjetje «Power Jets Ltd.«, ki je v začetku projektiralo reakcijske motorje V državnem iaboratariju Ar- | «Wittle». «WU« je za družbo gonne katerega se poslužuje I «Power Jets« izdelalo podjet- je »British Thomson Houston Co.» iz Rugbyja ter je tesno povezan z Br>tanskim industrijskim velesejmom. Leta 1936 je takratni poročnik in sedanji letalski komodor sir Frank Whittle, obiskal razstavne prostore, na katerih je iskal tehnične pomoči za rešitev nekaterih problemov v zvezi z izgorevanjem, na katere je naletel pr; konstrukciji prve plinske turbine za letala. Po IB letih pa predstavlja rezultat teh naporov eno največjih privlačnosti Britanskega industrijskega velesejma. Razstavljeni motor je zadnji v vrsti treh sorodnih modelov, ki so imeli marsikaj skupnega. Poskuse s prvih modelom so prekinili leta 1937 zaradi pomanjkanja sredstev, «WU» pa je prvič praktično obratoval oktobra 1938. V dveh letih so si s tem prvim modelom pridobili bogate praktične izkušnje, vse dokler ni postal neuporaben, februarja 1941, zaradi okvare na turbini. Dva francoska pomorska častnika, 40-letni komodor Georges Houot in 27-letni inženir Pierre Henri Willm, sta se 15. februarja 1954 z batiskafom FNRS-3 potopila 13.284 čevljev (4.049 metrov)_ globoko pod morsko gladino in s tem dosegla rekord na tem področju. Spuščanje v globino je trajalo pet ur in enajst minut in se je dogodilo v Atlantskem oceanu, okoli 120 milj zahodno od Dakarja. Oba junaka podviga poročata, da med potapljanjem nista opazila ničesar nenavadnega, da je bilo dno morja gričevnato in voda motna. Batiskaf, v katerem sta se potopila, ima 11 ton in je napravljen iz deset in pol centimetra debelega jekla; ima labirint kontrol in instrumentov, okence iz 14 centimetrov debelega pleksistekla in dva močna žarometa za prodiranje v temino morskih globin. Prostora ima za dve osebi in prenese pritisk 5 tisoč 676 funtov na kvadratni palec (2.54 cm). Kraj potopa francoskega batiskafa (na sliki zaznamovan s križcem). Batiskaf dvigajo iz tovorne ladje cDivesn ob prihodu v Dakar. Slika, posneta s podmorskim fotografskim aparatom, kaže batiskaf med enim od prejšnjih poskusov. Na desni strani vidimo potapljača («moža-žaboii), ki spremlja batiskaf v globino 50 metrov. ske manjšine, njenim pravicam v političnem, kulturnem in gospodarskem pogledu. * * * Karla Bulovec-Mrak ima od prejšnje nedelje razstavo risb v prostorih Moderne galerije. Pri otvoritvi je podal oris slikarskega dela umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc. • • • V Bruslju je bila prejšnjo nedeljo otvorjena razstava jugoslovanskih srednjeveških fresk. Razstava je pod pokroviteljstvom belgijskega prosvetnega ministra in jugoslovanskega poslanika v Bruslju, * * * Petjezični frazeološki slovar bo izdala Državna založba Slovenije. Pripravil ga je prof. Jože Pavlica. V slovarju bo okrog 3500 fraz v slovenskem, hrvatskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. sezona v «Veni» Nastopil bo tudi Walter CieseKing V soboto 24. aprila se bo pričela pomladanska koncertna sezona orkestra Tržaške filharmonije. Na sporedu je devet koncertov, od katerih bo zadnji 3. junija-Na koncertih, ki jih bodo dirigirali razni dirigenti, bodo nastopali kot solisti pianisti, violinisti, harfist in enkrat trio (violina, čelo, klavir). Prvi koncert bo dirigiral Mario Rossi, ki je sedaj dirigent orkestra italijanskega radia v Turinu. Na njegovem koncertu bo nastopila še mlada pianistka Maria Tipo. ki se je že lepo uveljavila v svetu. Ker bo na sporedu Monteverdijev «Ma-gnificat«, bo na tem koncertu sodeloval tudi zbor gledališča «Verdi». Na tem koncertu bodo izvajali tudi Stravinskega «2ar ptico«. Naslednji koncert pet dni pozneje bo vodil Nino Son-zogno, ki tržaškemu glasbenemu občinstvu, ki obiskuje simfonične koncerte, tudi ni nepoznan. Posebna privlačnost tega koncerta pa bo nastop svetovnega pianista Walterja Giesekinga, ki bo igral po en koncert Mozarta (C-dur) in Beethovna (F-dur). Na tem koncertu je tudi na sporedu Gershwinov ((Američan v Parizu«, ki ga je režiser Minelli uporabil za svoj znani film z istim imenom. Tretji in četrti koncert (6. in 8. maja) bo vodil dirigent Sergiu Celibidache, po rodu Romun, ki pa zaradi svojega študija velja bolj za nadaljevalca nemške dirigentske tradicije. Na prvem koncertu bo imel Bartokove Romunske plese, Ra-velovo suito «Le tombeau de Couperin« ter Dvorakovo V. simfonijo .(((Iz novega sveta«), na drugem pa poleg Beethovnove VII. simfonije še neko Roussčlovo suito in Respighijeve vRim-ske praznike«. Antonio Pcdrotti, dirigent Rimske filharmonične akademije, bo dirigiral koncert 13. maja. na katerem bo nastopil 27-letni japonski violinist Toshiya Eto. Japonec, ki je po študijah v domači deželi nadaljeval v izpopolnjevanju v ZDA, bo igral Glazunova koncert v a-molu za violino in orkester. Na sporedu pa bo še Tocchi in Mendelsohn (»Škotska« simfonija). Na naslednjem koncertu, ki ga bo pripravil (Villiam Steinberg. bo nastopil harfist Nicanor Zabaleta v Tail-leferrovem koncertu za orkester in harfo. Razen tega pa bomo slišali še Brahmsove variacije na neko Hayd-novo temo ter Beethovnovo III. simfonijo («Eroica»). Sedmi koncert 22. maja bo dirigiral tržaški dirigent Luigi Toffolo, sodeloval bo tudi Tržaški trio, ki je znan daleč po svetu kot odličen komorni korpus. Trio bo skupaj z orkestrom izvajal Zafredov koncert, ki je prejel II. ((Tržaško nagrado« 1954. Spored bosta še izpolnili Webrova «Euryanthe» (uvertura) ter Schubertova VII. simfonija. Profesor za klavir na tržaškem konservatoriju Lu-ciano Gante bo nastopil kot solist na osmem koncertu, kjer bo pod vodstvom nizozemskega dirigenta (Ville-ma Van Oterlooja igral Bu-gamellijev II. koncert. Ostala dva avtorja na sporedu sta Frank in Debussy. Na zadnjem koncertu, ki bo zopet pod vodstvom Tof-fola, se bo izvajala Mannova skladba za klavir in orkester (Introduzione, aria e rondč), ki je prejela II. »Tržaško nagrado« 1954. Klavirski part bo odigrala Ella Goldstein. Nadalje bomo slišali Haydnovo Simfonijo v D-duru ter Čajkovskega I. koncert za klavir in orli^ ^H>/ &( , &fl[ KJ Vremenska napoved za danes: ” Napovedujejo pretežno jasno vreme z manjšimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 16.0 stopinje: najnižja 7.1 stopinje. TRST, torek 13. aprila 1934 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00: Dr. Danilo Švara: «Slovo od mladosti». opera 0 _ nu. — Trst II.: 18.00: Schuman: Kvintet v F-duru. Trst I.: 13.25: Operna glasba. — Slovenija: 21.30. « roška ohcet* (Poje Akademski pevski zbor). Jp MEDNARODNE NOGOMETNE TEKME V NEDELJO MADŽARI S SREČO PREMAGALI AVSTRIJCE LAHKA ITALIJANSKA ZMAGA V PARIZU V Budimpešti in v Rimu tekmi B reprezentanc Gotovo se drži tradicije v tekmah med Italijo in Francijo tudi nekoliko sreče. Bila so pač obdobja, ko je bila premoč italijanske reprezentance nesporna. Toda bila so tudi leta, ko je bil italijanski nogomet skoraj na tleh. Toda bodisi da tudi Francozi v istem času niso bili na boljšem bodisi da so Italijani igrali prav v takih kritičnih trenutkih pred domačim občinstvom — rezultat je pač ta, da Francozi že več kot 30 let niso uspeh premagati Italijane. Za nedeljsko tekmo je Czeiz-lei opustil florentinski blok ir. se je raje poslužil Interjeve •obrambe in krilske vrste z Vključitvijo Tognona (Milan) na mesto srednjega krilca, pivo vrsto pa so sestavljali napadalci iz štirih klubov: Ju-ventus (Boniperti), Rome (Fandolfini, Galli), Bologna (Cappello) in Milana (Fri-gnani). Czeizler ima vsekakor dovolj srečno roko m italijanski reprezentanci se je tudi to pot nasmehnila zmaga v Parizu. Francozi imajo sicer v napadu več tujih elementov, ki so jim za nogometne «zasluge» dali državljanstvo, vendar jih tudi ti ne morejo rešiti porazov, čim je na drugi strani nekoliko močnejše moštvo. Francozi si belijo glave, kaj naj store, ko njihovi reprezentanti v svojih moštvih odlično igrajo, v reprezentanci pa ne spravijo ničesar skupaj. V nedeljo so sicer Francozi prvi prešli v vodstvo, a le za tri minute, nakar je Pandolfini izenačil, čez šest minut pa je Galli že dosegel drugi gol. S tem rezultatom se je konča' prvi polčas. V drugem pol. času pa je Galli že kmalu v začetku zvišal na 3:1. Francozi so sicer tu in tam celo prevzeli iniciativo v roke, toda uspeha ni bilo pri tem nobenega. V Rimu sta pa igrali B-re-prezentanci obeh držav in tukaj je rezultat 0:0 nele znak. da ni bilo na tekmi golov, temveč da tudi ni bilo mkake igre. Vendar pa velja to bolj za Italijane kot za Francoze, ki so še vendar nekaj pokazali in če bi imeli le kakega sposobnejšega strelca, bi se mogoče vrnili v Francijo z ?mago. Ta tekma je veljala za Sredozemski pokal; lestvica je sedaj taka: ob 16 Pro Patria - Dinamo. V nedeljo 18. ob 9.30: Milan -Olimpitjue Marseille, ob 10.45: Atalanta - Hajduk. V ponedeljek 19. ob 9.30 in 10.45 polfinala. ob 14.30 finale za tretje mesto, ob 16 finale za prvo mesto. Iz poročila ni razvidno, kako bo turnir izvedljiv, ko pa mora Milan v nedeljo nastopiti proti Torinu (sicer doma), Atalanta pa celo v Vidmu proti Udinese. Prav tako pa sta tudi oba jugoslovanska kluba v nedeljo angažirana v domačem prvenstvu: Dinamo v Ljubljani proti Odredu, Hajduk pa doma v tekmi proti Proleterju. REZULTATI MEDNARODNIH TEKEM: PARIZ: Italija - Francija 3:1 (2:1) RIM: Italija B - Francija B 0:0 (0:0) DUNAJ: Madžarska - Avstrija 1:0 (1:0) BUDIMPEŠTA: Madžarska B - Avstrija B 3:0 (3:0) DUNAJ: Madžarska (mlad.) - Avstrija (mlad.) 6:0 LINZ: Madžarska C - Zgornja Avstrija GRADEC: Madžarska D - Štajerska MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR FIFA: 4:1 5:2 Madžarska — Anglija 7.apadna Nemčija — Posarje Luksemburg — Avstrija Turčija — Belgija Španija — Jugoslavija Irska — Portugalska Vzhodna Nemčija — Francija 3:1 6:1 3:2 4:0 2:0 2:2 3:1 FRANKFURT: Eintracht - Flamengo NICA: Inter - 01impique SANREMO: Sanremese - Rapid Lugano LENS: Lens - Torino 1:1 3:0 3:2 3:1 Piran vodi v svoji skupini Branik prinesel točko iz Sarajevu, Kladi var zmagal v Varaždinu Italija F ranči ja Grčija Egipt Španija Turčija 2 110 10 3 3 0 3 0 0 0 3 1 0 1 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 10 0 10 10 * r/ * Avstrijci so boljši od Angležev, bi človek logično sklepal po nedeljskem rezultatu na Dunaju, ko so Madžari premagali Avstrijce šele z avtogolom Happeln. Avstrijci niso imeli podrejene vloge in bi bi: izid tekme lahko tudi drugačen. V drugem polčasu so namreč domači bili v premoči, le pred golom se niso znali prav obrniti. Madžari bodo morali polagoma svoje moštvo obnoviti, česar se tudi sami dobro zavedajo Madžari pa so igrali še celo vrsto tekem i Avstrijci. Tako sta nastopili v predtekmi k glavni tekmi mladinski reprezentanci obeh držav, v Budimpešti pa sta igrali B-reprezentanci. Nadalje sta v Linzu in Gradcu nastopili C in D-reprezentanca. V vseh tekmah so Madžari zmagali. Mariborski Branik, slovenski predstavnik v II. zvezni ligi, je bil v nedeljo dovolj uspešen. Bil je v Sarajevu, kjer je nastopil proti Zelje-zničarju, moštvu, ki je v Mariboru tekmo izgubilo. Neodločen rezultat odgovarja igri, je pa za goste gotovo uspeh, ki kaže, da bodo imeli Mariborčani odslej mogoče vendarle nekoliko več avtoritete v tej ligi. Ostali rezultati; Lovčen (Cetinje) - Napredak (Kruševac) 1:1, Mačva (Sabac) - Zagreb 1:1 (1:0), Borac (Banja Luka) - Šibenik 2:0, Budučnost (Titograd) - Velež (Mostar) 1:0 (1:0). Lestvica v tej ligi je pri vrhu in na dnu taka: LESTVICA H 7 3 1 23:9 17 j 11 5 4 2 20:8 14 11 4 1 6 15:27 9 11 3 1 7 10:24 7 U 2 2 7 6:17 6 HRVATSKO-SLOVENSKA LIGA: V hrvatsko-slovenski ligi je dosegel velik uspeh celjski Kladivar. Gostoval je v Varaždinu. ki je bil do nedelje prvi na lestvici. Priznati je treba, da je bilo domače moštvo boljše, toda priložnosti za gol ni znalo izrabiti. Celjani pa so igrali predvsem požrtvovalno in uspeli v drugem polčasu doseči edini gol na tekmi. Ljubljana pa v Zagrebu v tekmi z Metalcem ni imela take sreče in se je morala vrniti brez točk, kar pa je po predvajani igri popolnoma v redu. Ostali rezultati; Split-Kvar-ner 1:0, Segesta - Sloboda 0:0, Lokomotiva (Reka) - Borovo 0:2. LESTVICA: Lendave pred trboveljkim Rudarjem in mariborskim Železničarjem. S A H Botvinik in Smislov enaka po prvi polovici Do desetega kola dvoboja sta svetovni prvak Botvinik in velemojster Smislov dosegla izenačenje, potem pa je Smislov celo prešel v vodstvo, ko je v XI. partiji zmagal. Vendar pa je XII. partijo odločil zopet Botvinik zase in tako sta po prvi polovici turnirja nasprotnika spet na enakem — 6:6 točk. Danes igrata velemoistra XIII. kolo. Dinamo še prvi REZULTATI : Spartak: - BSK 2:0 (2:0) Proleter-Vojvodina 1:2 (0:0) Radnički - Hajduk 2:3 (2:3) Partizan - Rabotnički 8:0 (3:0) Vardar - Dinamo 1:1 (0:0) Sarajevo - Odred 3:2 (3:0) Lokomotiva-C. zvezda 1:3 (0:1) Zagreb Mačva Branik Borac Šibenik Impanis prvi na dirki Pariz - Roubaix Metalac 12 8 2 2 32:15 J 8 Borovo 13 7 4 2 31:16 18 Tekstilac 13 7 3 3 23:14 17 Split 13 6 4 3 34:18 16 Kladivar 13 5 5 3 18:22 14 Ljubljana 13 4 6 3 15:20 14 Segesta 13 4 4 5 20:17 12 Sloboda 13 4 4 5 22:26 12 Kvarner 12 3 2 7 17:20 3 Lokomotiva 13 3 1 9 18:31 7 Korotan 12 1 2 9 11:42 4 Dinamo in Hajduk v Milanu? SLOVENSKA LIGA: Kot poroča list «Gazzetta dello Šport* je vse urejeno zi nogometni turnir «Boro-meo d’Adda» pod patronatom omenjenega lista sarnega in v organizaciji milanskega kluba Lorentaggio. Nastopilo bi naj osem moštev in sicer štiri italijanska in štiri inozemska. Med domačimi bi bili ave moštvi iz serije A — Milan in Atalanta, eno iz serije B pro patria ter moštvo, ki turnir organizira: Lorentag- gio. Med gosti pa navaja poročilo dve jugoslovanski in dve francoski moštvi: Dinamo iz Zagreba ter Hajduk iz Splita in Ohmpique iz Nice ter OHmpique iz Marseilla. Spored turnirja je tak: v soboto 17. t, m. ob 14.30: u-vodna svečanost, nato tekma Lorentaggio - 01impique Nica. Na kolesarski dirki Pariz -Roubaix je zmagal Belgijec Impanis. Dirkači so se na cilju zvrstili takole: 1. Impanis Raymond, 246 km v 6.54’43”, povprečno 35.590 km; 2. Ockers Stan, 6.54’49"; 3. Rickaert Marcel; 4. Kiibier Ferdi; 5. Blusson Serge 6.55’05”; 6. Remy Ra ul; 7. Demulder Marcel; 8. De-iycke Germain; 9. Surbatis; 10. Decock; 11. Scodeller; 12. Renaux 6.56’03”. Tekmovanje za jugoslovansko nogometno prvenstvo nikakor ni lagodno približevanje koncu tega tekmovanja temveč je ostra borba za prvo mesto. Pač pa je skoraj manj borbe med kandidati za izpad, ker sta ta dva že skoraj določena: Rabotnički in Odred. Odred je v nedeljo igral v Sarajevu. Po prvem polčasu so se Ljubljančani zelo popravili m celo dosegli dva gobi, vendar je domačinom uspelo obdržati zmago na svoji strani. Rabotnički pa je moral v Beograd. In kakor je že v prvi tekmi doma prejel od Partizana 8 golov, tako Partizan tudi na svojem igrišču ni hotel biti negostoljuben in j« nasprotnika odpravil z enakim rezultatom. Ce v tekmi s takimi slabiči Bobek doseže celo po 4 gole, tedaj pač ni težko, da je na čelu lestvice jugoslovanskih strelcev. Dinamo, ki si je ustvaril ugodne pozicije pri svojem prodiranju proti prvemu mestu, je bil v nedeljo v Skoplju ter tam pustil eno točko Vardarju. S tem je dopustil, da ga je Crvena zvezda dohitela in je za njim le zaradi razmerja golov. Zvezda je namreč v nedeljo igrala v Zagrebu proti Lokomotivi in v mlačni igri pobrala domačim obe točki. Hajduk pa je v nedeljo prišel v Beograd in lepo opravil z Radničkim. Na domačih igriščih pa sta zmagala Spartak proti BSK in Proleter proti Vojvodini. LESTVICA: Dinamo 22 13 4 3 38:18 34 Cr. zvezda 22 15 4 3 45:18 34 22 14 5 3 70:29 33 23 15 3 3 46:30 33 21 11 4 6 50:32 26 22 10 3 9 41:43 23 23 10 3 10 31:38 23 23 7 6 10 34:34 20 22 510 7 29:29 20 Lokomotiva 23 6 413 33:41 16 Proleter 23 4 8 11 29:52 16 Radnički 22 6 3 13 30:44 15 Rabotnički 23 4 3 16 18:76 U Odred 23 3 4 16 32:61 10 'N - ;. MESTNA SKUPŠČINA DFS ZA GORICO RAZMERE NAS SILIJO v socialistično borbo Partizan Hajduk Vojvodina Spartak Sarajevo BSK Vardar Izdajstvo Kominfornia in SDZ - Borba DfS proti gospodarski krizi Hočemo postati most prijateljstva med sosednima državama Občinska skupščina Demokratične fronte Slovencev za Gorico V soboto zvečer je bila na čila pa se je predvsem za-sedežu Zveze slovenskih pro- držal na gospodarski krizi, ki svetnih društev v Gorici mest-; so na Goriškem kaže v nešte-m skupščina članov Demokra-, tih oblikah, kakor na primer tične fronte Slovencev v Ita- z brezposelnostjo v Tržiču, liji. Goričani so dvoranico na- kjer CRDA nimajo naročil in polnili do zadnjega prostora, j bodo morali verjetno posta-Pc otvoritvi sestanka je imel j viti poleti okoli 75 odstotkov tajnik Viljem Nanut poročilo' delavcev na cesto, z brezpo-o položaju Slovencev v Ita- j selnostjo po slovenskih obči-liji, katerega so prisotni po- nah, ki je do trikrat večja od slušali z velikim zanimanjem, povprečka v pokrajini. Orne-Uvodoma je govornik pri- nil je tudi kraško mladino, ki krzal izdajalsko vloko Kom- se ukvarja s pobiranjem žele-ir: forma do slovenske narodne ZK jzza prve svetovne vojne. manjšine in to trditev podkre- »Same razmere nas silijo — p-1 z nekaterimi dokazi, kot je nadaljeval tov. Nanut — na primer glasovanje za kan- da se vskladimo s stvarnostjo didata Beltrama namesto za jn da se borimo proti brez-slovenskega kandidata Mer-1 poselnosti in revščini*. V tem rr.oljo; dalje je omenil izjavo pa bomo imeli podporo na-tistega Beltrama, ki je bil iz- prednih in vseh tistih neodvis-voljen tudi s slovenskimi gla- r,jh italijanskih ljudi, ki vidi-sovi, delegaciji DFS v Rimu, | jQ veliko krivco sedanjega ča-češ da so zahteve delegacije j sa jn kj j0 hočejo odpraviti z glede beneških Slovencev pre- j odločno borbo za uveljavlja-tirane, že samo tile dokazi1 „jt socialne pravičnosti, zgovorno potrjujejo pravilnost Glede tiste točke programa naše borbe proti kominformi-stičnemu izdajstvu, ki skuša odtrgati Slovence v Italiji, ki so s številnimi vezmi navezani na svoj narod v svobodni Sloveniji, od njega in jih napraviti za janičarje. Kako malo pa se kominfor-mistični voditelji borijo za slovensko manjšino, so pokazali tudi dogodki okoli slovenske šole v Krminu. Kom-informistična politika je kriva, da je danes v italijanski j krminski šoli 23 slovenskih j otrok kominformističnih star-! sev. Kominformisti so sloven-1 ski šoli zadali najhujši udarec in prav oni so krivi, da so oblasti ukinile slovensko kr- organizacije, ki govori, da hočemo postati Slovenci v Italiji most prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, je govornik postavil za vzgled slovenske socialiste na Koroškem, ki so s svojo socialistično politiko odprli državno mejo med Jugoslavijo in Av- strijo ter tako omogočili pretakanje narodne krvi iz slovenskega telesa v vse njegove ude: danes gostujejo po Koroškem slovenska Opera in slovenske kulturne skupine, katerih nastopom prisostvujejo tudi najvišji predstavniki oblasti, kakor deželni glavar \Vedenig itd., ki so socialisti in ki mislijo napredno. Ob koncu sestanka so prisotni izvolili delegate za občinsko skupščino DFS za Gorico. ki je bila v nedeljo dopoldne. Udeležili so se je predstavniki Štandreža, Pev-me, Podgore. Oslavja, št. Mavra ter mesta Gorice. Na skupščini je bila prisotna tudi velika večina članov IO DFS. Skupščino je otvoril tajnik IO DFS Viljem Nanut, ki se je zahvalil prisotnim za udeležbo in spregovoril o pomenu kongresa DFS v Italiji in o potrebi priprave delegatov nanj. Udeleženci skupščine so nato kot predstavniki posameznih krajev predložili imena svojih delegatov za kongres. Gorico bo na II. kongresu zastopalo 22 delegatov, Podgo-ro 6, Štandrež 12, Pevmo 7, Oslavje 4 in Št. Maver 3 delegati. Dve nesreči in dve smrti v enem dnevu v isti rirolf Najprej se je delavec Visintin ponesrečil vi nici - Ko ga je šla sestra obiskat v bolnišmco* jo je povozil motociklist V eni uri sta oba umr® nesR'8, Od sobote do nedelje je družino Visintin iz Sv. Martina na Krasu doletela strašna nesreča. V soboto se je pri nezgodi na delu hudo ponesrečil 56-letni Jožef Visintin, naslednjega dne, in sicer v nedeljo, pa je njegova sestra Orsola Visintin zgubila življenje pri neki cestni nesreči. Jožef Visintin, delavec pri apnenici v Redipulji, last Tacchinija iz Gorice, je bil v soboto, kot po navadi na svojem delu. Bilo je okrog 9.30 zjutraj, ko je v bližini neke lesene barake, ki je za apnenico, pripravljal smodnik za mine za razstrelitev kamenja. Jz še neznanih vzrokov se je prah nenadoma vnel in nesrečni delavec je bil naenkrat ves v ognju. V hipu se je delavčeva obleka vnela in revež je bil ves v opeklinah. Na njegovo klicanje so pritekli njegovi tovariši in ga skušali rešiti pred ognjem, medtem pa je prišel avto Rdečega križa iz Ronk, ki je nesrečneža odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia v Gorico. Zdravnik je revežu ugotovil opekline prve in druge stopnje po vsem telesu. Toda usoda se ni zadovoljila s tem. Kmalu zatem j- vaščane presunila še druga Visintinova sestra -.gcfsči Orsola, je takoj P° " ^ brata odšla k njemu v se je vračala« nico.’ Ko ■ačala bolnice, in sicer po ce^.,, od železniške postaje ška-Sv. Martin pelje je na nekem ovinku ropot motorja. »*•— ],. na Občinska skupščina v Doberdobu z izvolitvijo delegatov za kongres V soboto zvečer je bila v i jah. Najbolj so slovenski šovi- Trener mariborskega Branika in nekdanji državni reprezentant dr. Danilo Požar je te dni odpotoval v Turčijo, kjer bo šest mesecev treniral državno reprezentanco. Požar je drugi jugoslovanski trener za odbojko, ki odhaja v tujino. Ivica Tnnaestič se mudi že leto dni v Italiji, kjer ni le trener, temveč tudi inštruktor sodnikov in posebni vodja sodnikov I. in II. lige. Danilo Požar, ki je študiral na gimnaziji v Mariboru ter nato na juridični fakulteti ljubljanske univerze (pred vojno), je po rojstvu Tržačan. občinska skupščina, katere so j listi razburjeni zaradi odloč se udeležili štečilni delegati, l nega kurza politike naše organizacije na socialnem in po- minsko šolo in jo premestile prosf0rjh DFS v Doberdobu I nisti in pa lažni internaciona-v 6 km oddaljeno Plešivo. " Isto se je dogodilo tudi v Tržiču. Tamkaj so zapeljani j.; so jih elani DFS izvolili po kominformistični politiki Ra vaških zborovanjih v Jam-stzrši poslali svoje otroke v Dolu in Doberdoba. Zbo- italijansko šolo. Zato je slo- rovanja so se udeležili tudi venska šola v Tržiču v veliki j Poljancl Skupščini so priso- nevarnosti. ] slVoVali član IO DFS tov. Mi Potem ko je prikazal skrb j nadaljevali pot v Avstralijo. Izselitev jim je oskrbel medvladni odbor za evropsko izseljevanje. Zaposleni bodo pri najtežjih zemeljskih delih. li v novoizvoljenem vodstvu nase organizacije. litičnem jiodročju, ker se bojijo, da bodo tudi oni maloštevilni pristaši iz njihovih vrst končno spregledali, kam jih vodi reakcionarno vodstvo. Diskusija je bila izredno živahna; vanjo so posegli številni prisotni .delavci iz trži-ske ladjedelnice in pa stari možaki, ki so se za pravično stvar slovenske manjšine borili že za časa prihoda fašizma v naše kraje in posebej v Doberdob. Starejši iadjedel-niški delavec iz Doberdoba je omenil številne zasluge, ki jih ima DFS za obrambo pravic Slovencev v Italiji, in poudaril potrebo po propagiranju teh zaslug, ki so dovolj jasni dokazi vsega pravilnega delovanja DFS. Besedo je imel tudi občinski svetovalec DFS v doberdobskem občinskem svetu, ki je navedel nezadovoljnost občanov predvsem Jameljcev s SDZ-jevsko občinsko upravo. Partizanski borec iz Jamelj je poudaril potrebo po nadaljevanju aktivnosti odseka bivših partizanov, kajti še mnogo je nerešenih vprašanj, ki se tičejo bivših partizanov, njihovih sirot ali pa invalidov iz NOB. Z zadovoljstvom je omenil reorganizacijo DFS, odnosno ustanovitev občinskih odborov DFS, na katerih bodo lahko predstavniki vasi v občini reševali vsa pereča vprašanja. O notranjem političnem in gospodarskem življenju države je govoril urednik «Soče» Ivo Marinčič. Predvsem je kritiziral demokristjansko vlado, ki v dolgih letih vladanja kljub obilni pomoči iz tujine ni rešila države velike brezposelnosti in gospodarske krize. Med diskusijo je bila izražena želja, naj se v okviru občine napravi čimveč propagande za dostojen sprejem koroških pevcev, ki bodo najbrž maja obiskali Gorico in Doberdob in imeli v obeh krajih tudi pevske nastope. Vsi prisotni so pritrdili želji govornika in poudarili potrebo po čim večji povezanosti brati iz Koroške in krepitvi medsebojnih etikov z izleti in raznimi kulturnimi nastopi. Končno so udeleženci skupščine izvolili občinski odbor DFS za dobrdobsko občino, v katerem bodo Jamlje imele 3 zastopnike, Dol 3, Poljane 2 in Doberdob 7; skupno bo ob činski odbor štel 15 članov. Iz doberdobske občine bo na kongresu DFS 20 delegatov in sicer iz Doberdoba 10, Dola 4. Jamelj 4 in iz Poljan 2. Prisotni so dali tudi svoje predloge za najprimernejše ljudi, ki bi jih lahko zastopa- Med britjem si je ožgal obraz V nedeljo zujtraj je 50-let-nega Francesca Mugherlija iz Podgore, Ul. Androna delle Vigne št. 7 doletela nenavadna nesreča. Bilo je okrog 11. ure, ko se je Mugherli obril ter si hotel z alkoholom razkužiti obraz. V ta namen je vzel košček vate ter jo pritisnil k steklenici, da bi se namočila. Alkohol pa se je nenadoma vnel in plamen je zajel obraz nesrečneža. Na pomoč mu je prišel takoj rešilni avto Zelenega križa ter ga odpeljal v mestno bolnico v Ul. Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili na obrazu opekline prve in druge stopnje. Sodijo, da bo ozdravel v 10 dneh. Hitro odskočila najprej na ^ vo nato pa spet mal° h ^ sno stran ceste. Takra ^ z vso naglico pridrve o torno vozilo z evidenčno ^ co GO 7948, ki ga }e Vi-trgovec, 27-letni Lucian«^, sintin iz Sv. Martina _na^ j( su in jo podrl. Nesrei čnica J n zaradi sunka obležala vestna. Bila je zelo hu ^ škodovana. Prebila »■ desno banjo, hudo ranila stran obraza in se P05 j{j la po raznih delih teles . takoj kraj nesreče je poveljnik tamkajšnjih oh ^ kov, ki je poskrbel, da ljali zavestno ženico odPe -jjnico zasebnim avtom v b0..M r v Gorico. Vsa zdravilišč. skrba, ki je je bila • Višin' itino* va deležna v bolnišn1 ’ je bila zaman. Nesrečnie ^ včeraj zjutraj ob "■ vedno zatisnila oči. j, Tudi stanje njenega. ^ Jožefa se je naglo s # Kmalu po smrti sestre 7.40 tudi on podlege škodbam. ^ Motociklist, ki ie ^ ( Orsolo Visintin, ie.. tl’ bolnišnici. Pri nesreči nesel razne poškodbe, vel bo v 15 dneh. Jože Cigoj je Sinoči je v 56. te« ; ■ jw umrl. .trgovec Jože Cig;0^, kojnik .ie bil vsesko* den Slovenec in dela^*® ' »O t i Demokratične fronte ' cev. Udejstvoval se ^anjzat;’ raznih podpornih or‘’ pij*’ jah. Bil je član odbor ^ ške Matice in odbo) ir pornega društva. ,,.„o ednP1 DFS in nase uvean-. „ar ra-žata prizadeti dru*1-gioblje sožalje. K I N CORSO. 16: «Imcnujte me i«8' dam», E. Norman- VERDI. 16: «Stara - ifl barvni film, D. M. Rae. —dian< CENTRALE. 17: «lnd lisa, C. Gable. |d V1TTORIA. 17: «Mest°' sp>»- •rvrcabj* MODERNO. 17: «vltr polnoči*, L. Rossi- Veliko izbiro konfekcij po resnično cenah nudi 0 Športni jopiči že od Hlače iz volne » » l delo*01 Nadalje še veliko izbiro dežnih plaščev, oblek, športnih potrebščin in VOJAŠKIH J{ftl!fjf*'l§ Irsl, Ul. limeus št. 3 (nova Za nakup nove obleke se boste °. 1 • ko* čili sedaj» kjer je velika izbira dobrega in o*01 .od.*'*1 blaga za moške obleke po zelo ug IMJUiU ZA VSAH »KUS - CENA ZA VSA# 'J&debatni - 22,0 TRST. Ul. Ginnastica i irtocivurm urednik STANISLAV KENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI K 6 UL "»d. - Telefon »tevllk« »3-808 In 14-638. - FOSlul IS trn ^ tiPKAVA?UIJCA SV. FRANČIŠKA «.20 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 - 18 - Tel. za« — r«,« nviasuv- '/a v»ak nun vlSIne v širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak nur, širine 1 stolpca za vse vrst* oglasov "po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gorica Ul. 8. Pellleo t-H. Tel. 33-82 — Rokopisi se n* vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod fO, ",e5r lgtg» ^ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska. Drž. ** l ’ ttlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-I„ tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tlsK* D. k