a PORTOROŽ INTERNA IZDAJA št. 1 januar 1997 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Sonja Požar in Damjana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informirale št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. Kako priti do cilja? Predvsem je pomembno, da krenete na pot. Jerome K. Jerome Težko je pisati o stvareh, ki so dva meseca ali še kaj več na jezikih vseh in tema večine sestankov, pogovorov, poročil, pregledov in kdo ve česa še. Težko je povedati kaj novega ali povedati kako drugače; vse fraze, vse lepe besede, mnenja in priporočila so bila že vsaj nekajkrat izrečena. Staro leto je mimo in z vso resnostjo začenjamo novo - na koliko načinov lahko povemo to preprosto resnico? Človek bi skoraj rekel, da nima več smisla izgubljati besed, saj smo, konec koncev, že globoko v januarju. Pa vendarle ne bi bilo prav, ako bi prva letošnja številka našega glasila ostala brez vsaj čisto kratke misli o letu, ki je pred nami. Potem ko seje polegla novoletna živahnost in potem ko smo prespali decembrsko navdušenje nad dosežki preteklega leta, se nam med občutke začenja vsiljevati senca tesnobe: bomo zmogli? Se ne bomo morda zaradi kakšnega drznega plana malce zaplezali? Kaj, če nam tu in tam spodleti? Kaj, če bodo spremembe, na katere ne moremo vplivati, usodne za uspeh, ki smo ga napovedali s tako veliko mero optimizma? Samo en način je, da to odkrijemo: zgrabiti za delo in pogumno naprej! Čakajo nas naporni meseci, kajti boj za trg bo vedno bolj neizprosen. Kdor predrzno upa, daje dandanes tudi brez trdega dela in kakovosti mogoče uživati sadove, je sanjač ali pa velik burkež. Časi se spreminjajo in naši načrti prav zato vključujejo močne mehanizme prilagajanja: in pa seveda trdo delo! Če bomo ta dva elementa obvladali vsaj tako dobro, kot smo jih do sedaj, nam ne bo treba stopiti iz vrste! Sonja POŽAR CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI KONČNO, PRESOJEVALCI SO ODŠLI__ ~j 0 11434/39,1997 NflŠ GLAS 199702180,1 Povzeto po Zborniku referatov Pomurskega društva za kakovost (5. december 1996) Lahko bi rekli: Presojevalci so odšli in končno imamo certifikat (spričevalo), ki dokazuje, da je v upravi, štabnih in skupnih službah ter v PC Začimba in PC Zlato polje vzpostavljen sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001. Lahko smo zadovoljni in ponosni, obenem pa nam to dejstvo narekuje nove naloge, ki zahtevajo dosledno uveljavljanje predpisanih postopkov in izboljšanje delovanja sistema. Iskrena zahvala gre vsem, ne glede na delovno mesto, ki so aktivno sodelovali v pripravi in uvajanju sistema ter ga tudi izvajajo. Teh ni malo, sicer certifikata še ne bi imeli. Prav vsak prispeva dragocen kamenček v mozaik učinkovitega sistema kakovosti. K sreči je le malo takih, ki še vedno stojijo ob strani kot da se jih kakovost ne tiče. Pa vendarle so jih presojevalci opazili. Upam, da bomo tudi te pridobili do prihodnje kotrolne presoje. Kajti presojevalci so odšli, a se čez šest mesecev spet vrnejo. In mi moramo takrat dokazati, da smo boljši od prvič. Certifikat naj bo vzpodbuda za tiste PC, ki niso še “prestali” certifikacijske presoje, da bomo čimprej rekli, da certifikat velja za celo Drogo. Maruška LENARČIČ NAGRADNO VPRAŠANJE Kako ste bili seznanjeni s Politiko kakovosti? (možno je obkrožiti več odgovorov) a. nadrejeni me je seznanil b. prebral sem v Našem glasu c. prebral sem v Poslovniku kakovosti d. nisem bil seznanjen e. ostalo (naštejte): Odgovore izrežite ali napišite in pošljite na naslov Damjana Poberaj, Služba za kakovost ali oddajte v rdeče skrinjice ob oglasnih deskah do 10. v mesecu. Komisija v sestavi Tatjana Mičovič, Irena Mezgec in Damjana Poberaj bo odgovore pregledala in izžrebala nagrajenca, ki bo dobil za nagrado izdelke DROGE v vrednosti 2000 SIT. Pravilni odgovori na nagradno vprašanje iz prejšnje številke so a, b, d inf. Prispelo je pet (5) odgovorov in žreb je določil, da nagrado prejeme Nada ZETTO iz Sammontane. Nagrajenki iskreno čestitamo in še vedno upamo, da se bo število odgovorov na nagradno vprašanje v letu 1997 povečalo. CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI E&i Aivarded to DROGA d.cL, PORTOROŽ PC ZAČIMBA - PORTOROŽ & PC ZLATO POLJE - GRADIŠČE SLOVENIA. Bureau Veritas Quality International certify that the Quality Management System of the above supplier has been assessed and found to be in accordance with the requirements ofthe quality standards and scope ofsupply detailed beloiv -----------------------QUALITY STANDARDS----------------------------- EN ISO 9001:1994 SCOPE OF SUPPLY- DESIGN, PRODUCTION AND SALES OF: COFFEE, TEAS AND SPICES, CEREALS, EXTRACTS AND HERBS. Subject to the continued satisfactory operation ofthe supplier’s Quality Management System, this Certificate is validfor a period of threeyears from: / 10TH DECEMBER 19% For Bureau Veritas Quality International 18TH DECEMBER 1996 Date______________________ Certificate No:19559 SF06/J3 Swiss ('crtification Scrvicc 003 CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI VZPOREDNO IS 5. in 6. decembra 1996 seje na Bledu odvijal XV. seminar živilskih higienikov na temo HACCP • sistem analize, tveganja in določanja kritičnih kontrolnih točk v proizvodnji in prometu z živili. Sistem HACCP zagotavlja zdravstveno varne in kakovostne proizvode in je sestavni del sistema kakovosti v skladu z ISO 9001. Obvezen je za izvoznike živil živalskega izvora, prav kmalu pa bo postal obvezen v vsej prehrambeni industriji. Seminar je bil dobro organiziran: v prvem delu smo spoznali teoretična izhodišča sistema HACCP, v drugem pa smo proizvajalci predstavili problematiko uvajanja le-tega v prakso. Iz Droge je prisostvovalo seminarju šest udeleženk (pet iz PC- jev). Sodelovali JUBILANTI smo s prispevkom Vzporedno ISO in HACCP avtoric: Katje Glavič, Darje Korče in Maruške Lenarčič. Predstavile smo naše izkušnje pri uvajanju sistema HACCP v proizvodnji steriliziranih konzerv. Nekaj o tem ste že prebrali v Našem glasu točno pred letom dni, v eni od naslednjih številk pa bo prispevek v celoti. m m V JANUARJU PRAZNUJEJO 10-letni delovni jubilej: ZUPAN JANEZ iz OE SKUPNE SLUŽBE 20-letni delovni jubilej: FONDA FRANKO iz PC ZAČIMBA BATISTA JOŠKO iz OE SKUPNE SLUŽBE VILIC RASIM iz OE SKUPNE SLUŽBE SODELAVCEM ČESTITAMO OB OKROGLI ŠTEVILKI DELOVNE DOBE! Kadrovska služba Višina jubilejne nagrade za DECEMBER (in izplačilo v januarju 1997): - za 10 let delovne dobe 39.391,00 SIT - za 20 let delovne dobe 59.086,50 SIT Maruška LENARČIČ r m Kfcšf? V sistemu HACCP so zelo pomembne hitre metode preskušanja: določanje čistosti površin na proizvodni liniji. OBVESTILO Pozivamo vse zaposlene, ki še niso dostavili davčnih številk v kadrovsko službo oziroma v obračun osebnih dohodkov, naj to storijo najkasneje do 31. 1. 1997, sicer plačila ne bodo izvršena. Kadrovska služba PROJEKTI RAČUNALNIŠKO PODPRT INFORMACIJSKI SISTEM RAZVOJA KADROV V DROGI Izdelano in že inštalirano računalniško programsko opremo SRK & RPIS KARIERE 2.0. (v nadaljevanju besedila: KARIERE) tvorijo štiri relativno samostojne stopnje: 1. Analiza in ocena obstoječih elementov razvoja kadrov (predštudija) 2. Opredelitev koncepta KARIERE (glavna študija z metodologijo sistema) 3. Postopno uvajanje KARIERE (detaljna študija z instrumenti sistema) 4. Testiranje programske opreme KARIERE (uvajanje sistema) Programska oprema KARIERE nudi računalniško podporo kadrovsko-razvojno-izobraževalni funkciji oziroma nudi zelo dobro osnovo za upravljanje s človeškimi viri v DROGI. Gre za prijazno relacijsko podatkovno bazo, z vsemi ustreznimi podatki in možnimi poizvedbami« prilogojeno s sistemom (pomembnih) medsebojno povezanih DATOTEK, kot so: Delavec, Delovno mesto. Programi, Ciljna skupina, vnaprej definirane Poizvedbe, Analiza ciljne skupine, tako imenovane proste Poizvedbe in definirani izpisi. Logično zgradbo sistema programske opreme KARIERE lahko ponazorimo z naslednjim komentarjem. Vsaka datoteka - “file” lahko vsebuje poljubno število zapisov, pri čemer pa ima posamezna datoteka lahko svoj podsistem poddatotek - “subfile”. od katerih lahko vsaka prav tako vsebuje različno število zapisov. Vsaka poddatoteka je z ustrezno relacijo povezana z matično datoteko. Osnovno enoto datotek in poddatotek imenujemo zapis - “record”, ki lahko vsebuje različno število polj - “field”. Polje je osnovna enota vsakega zapisa, zapis ponavadi vsebuje več polj, v vsako polje zapisa shranimo po en podatek itd. Rekli bi lahko, daje sistem zelo strogo urejen od vrha navzdol in sistemsko medsebojno povezan tako, da omogoča vse tisto, kar smo organizacijsko predvideli po projektni dokumentaciji sistema razvoja kadrov in/ali računalniško podprtega informacijsega sistema KARIERE. Za obvladovanje enostavnega dela je dovolj samo 10-minutno usposabljanje, pa čeprav je v kreacijo programske opreme KARIERE vpeto 10-letno razvojno raziskovalno in svetovalno delo zunanje konzultantske organizacije. Dosedanji informacijski sistem kadrovske evidence DROGE bo po šestih letih uspešnega delovanja zamenjan s sodobnejšim, takim ki deluje v Windows okolju, v mreži Novell Netware. V nadaljevanju navajamo najpomembnejše možnosti uporabe programske opreme KARIERE, ki ob določenih vnaprej predvidenih relacijah med posameznimi datotekami in poddatotekami omogoča: => vodenje in upravljanje kadrovske evidence in kadrovsko - informacijskega sistema, => izdelavo različnih kadrovskih pregledov in seznamov, => različne kadrovske analize (npr. starost, izobrazbena struktura, delovna uspešnost itd.), => avtomatsko generiranje kadrovskih potreb zaradi upokojitev, => avtomatsko generiranje razlik med pogoji, ki jih izpolnjuje delavec in zahtevami delovnega mesta (npr.: razlika v stopnji izobrazbe, znanju tujih jezikov, funkcionalnih znanjih itd.), => načrtovanje napredovanja, zamenjav, izpopolnjevanja in štipendiranja, izdelavo statističnih in drugih poročil, => vodenje in upravljanje sistematizacije dela, (nadaljevanje na strani 6) PROJEKTI (nadaljevanje s strani 5) => izdelava različnih pregledov in seznamov (npr.: razvid delovnih mest in/ali delovnih opravil), => avtomatsko opredelitev tarifnih razredov, => periodične kadrovske analize po posameznih organizacijskih enotah ter za celoto, => odkrivanje perspektivnih, povprečnih in slabih delavcev, => izdelavo seznamov potencialnih kandidatov za vključitev v razvojni ciklus, => pripravo na razgovore s sodelavci glede razvojnih načrtov, => odkrivanje potencialnih zamenjav in kandidatov za ključna delovna mesta, => odkrivanje problemov pri delu, => sprejemanje in vrednotenje kadrovsko-razvojnih ukrepov, => usklajevanje kadrovskih potreb z razvojnimi načrti in ambicijami zaposlenih, ugotavljanje izobraževalnih potreb in interesov zaposlenih, => načrtovanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja zaposlenih v skladu z njihovimi potrebami in razvojnimi interesi, => oceno pripadnosti zaposlenih, => analizo anket ciljne skupine, => pregled nad delovno uspešnostjo in razvojnimi potenciali zaposlenih, => pregled nad plačilnimi razredi, => avtomatsko generiranje logičnih poti napredovanja za posamezna delovna mesta, načrtovanje morebitnega nameščanja in premeščanja zaposlenih, => avtomatski izbor možnih kandidatov za določeno delovno mesto, avtomatsko rangiranje možnih kandidatov, => pripravo predlogov za napredovanje, => izdelavo kart napredovanja za vsa delovna mesta, => načrtovanje razvojnih ukrepov in aktivnosti, => izdelavo razvojnih načrtov, => spremljanje realizacije razvojnih načrtov, => izdelavo planov izobraževanja in spremljanje realizacije le-teh, => avtomatsko generiranje seznamov udeležencev izobraževanja po posameznih programih,... Na koncu lahko rečemo, da je programska oprema sistema KARIERE dobro varovana in zaščitena, dostop do nje bodo imeli samo od uprave pooblaščeni sodelavci, ki bodo poimensko zadolženi za delo. Osebni podatki zaposlenih so in bodo skrbno varovani, zatorej bo delo z njimi služilo izključno poslanstvu nadaljnega razvoja kadrov v DROGI. Sistem razvoja kadrov v DROGI bo le tako pridobil svojo kredibilnost in zaupanje vseh zaposlenih. Verjetno smo kaj pomembnega tudi izpustili, vendar upamo, da smo s serijo člankov dosegli osnovno razumevanje vsebine projekta Sistem razvoja kadrov v Drogi Portorož. Želeli smo Vas namreč kar se da sistematsko in natančno informirati o projektu, ki predstavlja oziroma zahteva posodobljeno organizacijsko kulturo delovanja in upravljanja s človeškimi viri v DROGI. Lilijana IVANEK PEČAR DOGODKI STANJE ZAPOSLENIH OD 01.12.1996 DO 31.12.1996 PRIŠLI - ODŠLI od 01.12.1996 do 31.12.1996 31.12.1996 je bilo v Drogi zaposlenih 655 delavcev, od tega 324 moških in 331 žensk. V delovnem razmerju za nedoločen čas nas je zaposlenih 601 delavcev, v delovnem razmerju za določen čas pa 54 delavcev. V Drogi Hrvatska je bilo v decembru zaposlenih 16 delavcev, od tega 2 za določen čas. Razlogi, zaradi katerih je v tem mesecu prenehalo delovno razmerje, so bili naslednji: - prenehanje delovnega razmerja po sporazumu, - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci, - prenehanje delovnega razmerja za določen čas. PRIŠLI: PC ZLATO POLJE MEZGEC Borka določen čas MEZGEC Suzana določen čas ŠIRCELJ Vlasta določen čas ŽNEBELJ Jana določen čas LJUBIČ Mateja določen čas PC ARGO TULJAK Alen določen čas SKUPNE SLUŽBE SKUBIC Ljubka ARH Uroš čas ODŠLI: PC ZLATO POLJE OGRIN Zdenka proizvodni delavec III. - presežek PRETNAR Stanislava vodja Jelke - presežek SIMČIČ Jana ZAJEC Ana PCARGO BABIČ Mirsada razm. za dol. čas BOŽIČ Dorjana razm. za dol. čas ČATIČ Ilhamija razm. za dol. čas vzdrževalec II. - potek del. razm. za proizvodni delavec III. - potek del. proizvodni delavec II. - potek del. proizvodni delavec III. - potek del. kurjač - potek del. razm. za dol. čas proizvodni delavec III. - potek del. skladiščni delavec - potek del. razm. proizvodni delavec III. - del. razm. za proizvodni delavec III. - del. razm. za proizvodni delavec III. - del. razm. za proizvodni delavec III. - del. razm. za proizvodni delavec III. - del. razm. za skladiščni delavec - del. razm. za tajnica - del. razm. za določen čas komercialist I. - del. razm. za določen administrator II. - presežek administrator II. - presežek proizvodni delavec III. - potek del. DELBELLO Diego dol. čas DONČIČ Vidosava razm. za dol. čas DONČIČ Nenad razm. za dol. čas ERLIČ Draginja razm. za dol. čas JAKUS Franko JANKOVIČ Petra razm. za dol. čas JERMAN Sergio za dol. čas JOVANOVIČ Nedeljka proizvodni delavec III. - potek del. razm. za dol. čas KOGOJ Miroslava tehnik - potek del. razm. za dol. čas KONČAN Marija proizvodni delavec III. - potek del. razm. za dol. čas LOKAŠ Ive proizvodni delavec II. - potek del. razm. za dol. čas LUTAR-MARKOVIČ Vladoša tehnik - potek del. razm. za dol. čas MALIČ Vinka proizvodni delavec III. - potek del. razm. za dol. čas MARKEŽIČ Ljubinkaproizvodni delavec III. - potek del. razm. za dol. čas OROSHI Klara proizvodni delavec I. - potek del. razm. za dol. čas PAVIČEVIČ Božana proizvodni delavec III. - potek del. razm. za dol. čas REBERNIK Ernest vzdrževalec I. - potek del. razm. za dol. čas RUZZIER Ana razm. za dol. čas SICHICH Roberto dol. čas ŠULIGOJ Marino čas TOMIČ Ksenija razm. za dol. čas ZIRDUM Nada razm. za dol. čas ZUBIN Zora razm. za dol. čas proizvodni delavec III. - potek del. vzdrževalec II. - potek del. razm. za vzdrževalec I. - potek del. razm. za dol. proizvodni delavec III. - potek del. proizvodni delavec III. - potek del. proizvodni delavec III. - potek del. SKUPNE SLUŽBE ARH Uroš proizvodni delavec III. - potek del. ^e'' razrnerJa proizvodni delavec III. - potek del. komercialist I. - sporaz. prenehanje KADROVSKA SLUŽBA PREDSTAVUAMO VAM NUJNOST JE PRIDOBIVATE NOVA ZNANJA Teorija in praksa z roko v roki - tudi, in predvsem, na tehničnem področju Nekdaj so bili v prvi kritični liniji. Če so stroji nemoteno delali, je veljalo, da nimajo kaj delati, da počivajo... Če so bili stroji v okvari so bili kritizirani, češ, stroji ne delajo... torej vzdrževalci ne delajo. Je danes drugače? Obiskali smo vodstvo vzdrževanja in vzdrževalce strojne tehnologije v proizvodnji ZAČIMBE. Prvo vprašanje je veljalo Virgiliu Abramiču, vodji vzdrževanja. NI VEČ TAKO, KOT JE BILO Virgilio Abramič: Dokler so bili stroji enostavnejše konstrukcije in so opravljali nezahtevne mehanske funkcije, je šlo. S prihodom avtomatizirane tehnologije, in ko je v povezavi proizvodna linija v celoti - je drugače. Je tako, kot sem povedal na začetku. V preteklosti jc bilo eno od pomembnih del vzdrževanja izdelati oziroma zamenjati katerega od strojnih delov ... bil jc problem nadomestnih delov, je tako tudi danes? Z višjo tehnološko opremljenostjo je nuja po novih znanjih postala močnejša kot doslej. Kako si vzdrževalci pridobivajo nova znanja? Virgilio Abramič: Različno. Samoiniciativno z literaturo proizvajalcev strojev. Vključeni smo v DRUŠTVO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE, ki organizira različne seminarje, in v MANAGEMENT ZA PRODUKTIVNOST SLOVENIJE - področje vzdrževanje strojev. Razen tega imate verjetno kontakte z dobavitelji strojev, prisotni ste pri uvajanju nove tehnologije, z njimi se tudi spoznate... Je danes Vaše delo enako kot včasih? Virgilio Abramič: Ne, ni, je bistveno drugače. Danes mora vzdrževalec konstantno spremljati delovanje strojev. Spremljati mora tudi izdelek, da je lep, brez napak. Vse ugotovitve si mora redno tudi zapisovati in na podlagi tega skupaj z vodstvom analizira slabosti strojev. Prav tako mora biti pripravljen posvetiti posebno pozornost pravočasnemu naročanju rezervnih delov, kar posebej velja za nove stroje. Virgilio Abramič: Tudi današnji stroji imajo zamenljive dele. Ti so bili prej pretežno mehanski, danes pa imajo bistveno več zahtevnejših komponent. Precej strojnih delov je sestavljeno iz pnevmatskih in elektronskih delov. Delovanje slednjih se krmili preko procesorjev, to je računalnikov. Bruno Flego je delal svoje delo in tudi sodeloval pri pogovoru. Poudaril je naslednje: okvara enega stroja povzroči izpad cele proizvodne linije in zaradi tega ima konstantno spremljanje strojne tehnologije bistveno večji pomen kot v preteklosti. Potrebujemo tudi nova znanja. NUJNOST JE PRIDOBIVATI NOVA ZNANJA. V mezoorganizacijski strukturi je zapisano za ZAČIMBO: je vodja vzdrževanja, je vzdrževalec I. in II., je zidar. Virgilio Abramič: Tako kot je zapisano ne bi funkcioniralo, ker so danes stroji tehnično bolj zahtevni. Morda bi, a le teoretično, ker manj kot je zapisano, večje treba organizirati v samem praktičnem izvajanju delovnih opravil. To seveda ne velja le za vzdrževanje. Doslej je vendarle šlo, saj so bili delo in uspehi v ZAČIMBI vedno najuspešnejši... Virgilio Abramič: Z njimi imamo stalne kontakte. Poznamo osebe, ki so za to pristojne. Ponavadi so to isti ljudje, ki sodelujejo že pri startu nove opreme. Kako je torej organizirano celovito vzdrževanje strojev v ZAČIMBI? Virgilio Abramič: Skrbimo za tekoče vzdrževanje, to je za pripravo-nastavitev strojev za različne artikle, mazanje, in manjša popravila ter za elektronsko-električno vzdrževanje. (nadaljevanje na strani 9) PREDSTAVLJAMO VAM (nadaljevanje s strani 8) Drugi sklop pa so večja popravila, rečemo jim tudi remont, in pa izdelava rezervnih delov in tudi raznih delovnih priprav in naprav za potrebe obrata. Virgilio, bi lahko predstavil svoje sodelavce za NAŠ GLAS? Virgilio Abramič je v ZAČIMBI zaposlen že dolgo let, pokukajte v novoletno številko NG, pa se boste prepričali. Pripoveduje tekoče, natančno tako kot je, brez odvečnih pridevnikov, balasta med stavki. Tako je in pika! Razumeti je tudi, da se zelo dobro prilagaja novostim na delu. Sam pa se ne spreminja, zanj namreč velja, da se ne stara, ostaja vedno mlad. Morda je to povezano z zmožnostjo prilagajati se vsemu, kar doživljamo? Svoje sodelavce pa je predstavil takole: Na tekočem vzdrževanju, na liniji za proizvodnjo čajev je prvi odgovoren Leopold, torej Polde Batič. Njegovi najožji sodelavci pa so Roberto Kozlovič, Valter Mamilovič, Vojko Mrak, Branko Nadižar in Dejan Grbec. Polde Batič: Dve leti je že .odkar so nastale korenite spremembe pri našem delu. Bilo je potrebno precej dodatnega, novega izobraževanja, bistveno več timskega dela, sodelovanja z vodstvom in še posebej s tehnologi razvoja. In tako spremembe niso več spremembe, pač pa so postale del nas, naša resničnost. Pri tekočem vzdrževanju strojev za proizvodnjo kave in začimb je prvi odgovoren Marjan Maklič, njegov sodelavec pa je Franko Korenika. Marko Škraba in Franko Fonda sta operaterja strojev tudi pri kavi. Marjan Maklič: Zmotila sem ga pri prihodu na delo v drugo, popoldansko izmeno. Mudilo se mu je, oko ga je bolelo, pa je kar na hitro opravil: ah, bo že šef povedal, kaj bom jaz. Prijazno, a odločno je odklonil še kaj sporočiti vam, bralcem NG. Za tekoča popravila oziroma vzdrževanje elektronike in električnih elementov je prvi odgovoren Ratko Sepič, njegova sodelavca pa sta Albin Markovič in Sandro Markovič. Ratko Sepič: Spremembe, spremembe ... Vse lepo in prav. Le da se mi maščuje antipatija do učenja tujih jezikov v mladosti, to je to! Danes kupimo stroj iz tujine in ga dobimo brez navodil v slovenščini. Saj se ni težko znajti, tudi jezika se ni težko naučiti, le če je kakšna zadeva nujna, je bolj napeto. Sicer sem zadovoljen z novimi dosežki v ZAČIMBI in tudi s svojim delom. Če bi še enkrat izbiral, bi izbral isto... Večja popravila, izdelava rezervnih delov in celovite obnove (remont) se dogajajo v delavnici. Prvi odgovoren za ta dela je Zvonko Kojnok, ostali sodelavci pa so strugar Marino Špeh, rezkalec Iztok Lužnik, orodjarska ročna dela pa opravlja Simon Rak. Zvonko Kojnok: Želim si, da bi bile naše delovne zadolžitve bolj točno definirane. Na osnovi teh naj bi dela sistemizirali in določili število izvajalcev. Prerazporejanje brez natančnih poprejšnjih argumentov in analiz, takole bolj na slepo, me jezi. Neracionalno pa je tudi, da smo zadolženi za preširoke in vnaprej nedefinirane delovne dolžnosti. Seveda s tem ne mislim na izjemne ali izredne situacije, pač pa na vsakodnevno redno delo. Ivan Pavlovič in Aldo Dessardo sta v (še) bližnji preteklosti delala kot rezkalca oziroma izdelovalca-oblikovalca raznih delovnih naprav in priprav. Pred kratkim sta bila prerazporejena na tekoče vzdrževanje pri čajih in sicer zaradi usposabljanja za te naloge. Vzdrževanje mora nujno imeti skladišče rezervnih delov in repromateriala in za naše v ZAČIMBI skrbi Zoran Bastjančič. Vsa opisana dela vodita skupno Virgilij Abramič in Bruno Flego. Delovno mesto tehnologa vzdrževanja sicer še ni sistemizirano, je pa nujno za nemoten potek dela: za izdelavo načrtov za rezervne dele, za načrte za razne delovne naprave, pa tudi za reševanje problematike tehnološkega vzdrževanja in sodelovanja s tehnologi razvoja, opravlja Bruno Flego. Bruno Flego: V DROGI nimamo normativne ureditve postopkov in seveda motivacije za pridobivanje predlogov za inovacije in tehnične izboljšave. Pa smo to nekoč imeli... Nujno je, da to koristno področje dorečemo. INOVACIJE, OZIROMA TEHNIČNE IZBOLJŠAVE V ZADNJIH DESETIH LETIH, KI SO BILE NAREJENE V ZAČIMBI IN SO ŠE DANES V UPORABI: * Okrogla vibracijska sita za sejanje kave in ostalih surovin, ki jih je potrebno sejati. Narejenih je bilo 10 sit, vsa so še v uporabi. Proizvodne v ZAČIMBI si ne bi mogli zamisliti brez teh sit. AVTORJI SO BILI: Darij Grbec, Virgilio Abramič. * Stroj za varjenje oziroma tehnično zapiranje aluminijastih zaščitnih folij pod pokrovčki plastenk začimb. AVTOR: Bruno Flego. * Dozirni stroj za 100 g mleto kavo na pakirnem stroju HAMAC HANSELLA. AVTORJI: Simon Rak, Zvonko Kojnok, Marino Špeh, Ratko Sepič, Ivan Pavlovič. * Aparat za oblikovanje pleksi stekla, katerega uporabljamo za izdelavo ščitnikov na pakirnih strojih in ostalih delovnih napravah, ki morajo biti zavarovani, da jih delavci ne poškodujejo. AVTORJI: Zvonko Kojnok, Ratko Sepič, Branko Nadižar. Seveda vse te izboljšave in inovacije niso le za preblisk. V proizvodni sferi, čeprav še zdaleč ne le v proizvodnji, je veliko možnosti za izboljšave. Takšen je kratek sprehod med ljudmi in stroji, ki sestavljajo eno od izredno pomembnih komponent proizvodnega ciklusa. Ti ljudje, ki so jim zaupana ne samo pomembna dela, temveč tudi sredstva izredno visokih vrednosti, delajo z vso ODGOVORNOSTJO. Zato jih spoštujemo in jim želimo veliko uspehov in zadovoljstva pri delu. Dragica MEKIŠ BORZNI K_ VLAGANJE V VREDNOSTNE NAČRTOVANJE NALOŽB V VREDNOSTNE PAPIRJE Za vlagatelja, ki želi sredstva vložiti v vrednostne papirje, je najboljša pot izdelava osebnega načrta vlaganja. Dobro pripravljen načrt bo pokazal, s kolikšno vsoto kapitala vlagatelj razpolaga, kakšni so njegovi cilji, kakšen je njegov odnos do tveganja in kakšno donosnost pričakuje. Tako je laže izbrati naložbe, ki vlagatelju pri danih okoliščinah najbolj ustrezajo. Pomoč borznoposredniške družbe je pri tem lahko neprecenljive vrednosti. Če pozorno pregledamo vse korake načrta, ugotovimo, da je proces vlaganja pravzaprav nekakšno načrtovanje prihodnosti. OSEBNI NAČRT Določitev primernega zneska: Pri odmeri zneska je potrebno paziti, še posebej če gre za naložbe v navadne in prednostne delnice in dolgoročne obveznice, da so izpolnjeni naslednji pogoji: - nekaj denarja je prihranjenega za nepredvidene potrebe v prihodnosti - zagotovljena sta ustrezno zdravstveno in pokojninsko oziroma življenjsko zavarovanje - zagotovljena je ustrezna vsota denarja za kritje tekočih življenjskih stroškov. Prav tako je treba upoštevati, da upravljanje naložb v vrednostne papirje zahteva od vlagatelja poleg denarja tudi določeno znanje, čas in napor. Določitev cilja: Cilj se navadno nanaša na določitev prihodnje vrednosti vloženih sredstev. Glavni cilji vlagateljev so: - zavarovati prihranke pred zmanjševanjem njihove vrednosti (zaradi inflacije ipd.) - zagotoviti redne dohodke v obliki obresti ali dividend - doseči kapitalski dobiček - povečevati vrednost vloženih sredstev s kombinacijo različnih ciljev. Določitev tveganja in ocena pričakovanega donosa: Za vlagatelja je pomembno, da ugotovi, kakšen je njegov odnos do tveganja (nenaklonjen, naklonjen, nevtralen), kar mu olajša izbiro med različnimi možnostmi. Donosnost, ki jo lahko vlagatelj pričakuje, je odvisna od oblike vrednostnega papirja in gospodarskega okolja (gospodarska kriza, rast, obdobje inflacije ipd.). Pri tem je zanj najpomembnejša realna donosnost. Nominalna donosnost kakšne naložbe je namreč lahko zelo velika, če pa se upoštevajo stopnja inflacije in davki, se ponavadi izkaže, da je realna donosnost veliko manjša. Oblikovanje osebnega portfelja: Vlagatelji svoje prihranke razdelijo v različne vrednostne papirje. Tako zmanjšajo tveganje. Med naložbami z različnimi kombinacijami tveganja in pričakovane donosnosti izberejo take, ki ustrezajo njihovim pričakovanjem. Nato jih analizirajo, ustrezno razvrstijo in na podlagi tega kupijo. Tako oblikujejo svoj osebni portfelj. Pregled izvedbe in izboljšanje načrta: Vlagatelj nenehno preverja, ali vrednostni papirji v osebnem portfelju še naprej izpolnjujejo njegova pričakovanja. V ta namen mora vsak dan sproti spremljati borzna in poslovna dogajanja. Če se pričakovanja ne uresničujejo, se navadno takoj odloči za prodajo obstoječih vrednostnih papirjev in vlaganje v druge. S tokratnim prispevkom končujemo z obravnavo teme “Vlaganje v vrednostne papirje in na borzo”. Za nasledni mesec pripravljamo novo temo, katero bomo nato podrobneje obdelali v posameznih člankih. Kaj to bo, naj zaenkrat ostane še skrivnost. Upamo pa, da bo zaradi svoje “vsakdanje uporabnosti” pritegnila še kakšnega novega člana našega kluba! Aleš ŠKRABA BORZNI KOMENTAR Izgleda da je s prihodom novega leta, na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev zapihal sveži veter ter s seboj prinesel obilo optimizma in pozitivnih pričakovanj za bližnjo prihodnost! Kako naj bi si drugače razlagali tako iznenaden obrat v trendu gibanja delniških tečajev. Tečaji prometnejših delnic naraščajo s kar močnim zagonom. Upajmo, da bo izvolitev g. Drnovška za novega mandatarja utrdila pozitivna pričakovanja. Politična stabilnost v državi in kontinuiteta dosedanje politike odpiranja in priključevanja evropski skupnosti katero pooseblja g. Drnovšek bo po mojem mnenju zadostna garancija in vzpodbuda tujim vlagateljem za nove naložbe na slovenskem trgu kapitala. “...signore e signori, fate il vostro gioco...” Aleš ŠKRABA OBVESTILO POSEBNO OBVESTILO Eden izmed naših (Droginih) delničarjev nas je obvestil, da poteka akcija akviziterskega odkupa Droginih delnic serije B po ceni 8.000 tolarjev za delnico! Delnice serije B so v postopku lastninjenja s certifikati lahko kupili vsi zaposleni, njihovi ožji družinski člani, bivši zaposleni in upokojenci. Lastništvo teh delnic je neprenosljivo do 31.01.1998. To pomeni, da teh delnic zaenkrat ni mogoče legalno prodati, saj prenos lastništva po zakonu ni mogoč. Predvsem bi radi opozorili na smešno nizko ceno, ki jo za Drogine delnice ponujajo “potujoči trgovci”. V času, ko to pišemo, seje cena Drogine delnice na borzi povzpela že preko 24.000 tolarjev in ni razlogov, da se pozitivna rast cene Drogine delnice ne bi nadaljevala tudi v tekočem letu! Zato vam svetujemo: Ne nasedajte “potujočim trgovcem”! Ne dovolite jim, da služijo mastne dobičke na Vaš račun! Aleš ŠKRABA SINDIKALNI KOTIČEK SEJMI Podjetniška kolektivna pogodba Svet sindikata DROGE d.d. je na svoji seji ugotovil, da pri izdelavi čistopisa pogodbe ni bila opravljena skupna redakcija teksta, kar ima za posledico, da se pojavljajo določene redakcijske napake. Vnesen je tudi nov člen, katerega bo potrebno dodatno uskladiti, na novo pravno ureditev čakajo področja, ki so doslej temeljila na medsebojnih odnosih: to so varnost pri delu, zdravstveno varstvo delavcev, invalidsko zavarovanje itd. Zato je bila sprejeta ocena, da pogajanja niso zaključena. Datum pogajalskih skupin še ni določen. Svoje pripombe so posredovali tudi člani ZSS iz Središča ob Dravi. Pri sprejemu podjetniške kolektivne pogodbe (PKP) gre za izredno občutljivo družbeno, politično, pravno in ekonomsko področje, od katerega so odvisni razvoj, socialni mir v gospodarskih organizacijah in tudi utrditev pravne ter socialne države. Vsa večja podjetja se tega zavedajo, zato je seznam podjetij na območju treh obalnih občin, ki imajo PKP oz. so v pripravi ali obnavljanju, dolg. Naj jih naštejem samo nekaj: Luka Koper in Jestvina sta pred obnovo pogodbe za naslednje obdobje, Vinakoper, Delamaris, Istra-benz, Hoteli Triglav, Piran, Palače, Mercator poslovni sistem, Tomos, Cimos, Stavbenik, Istragas, Instalacije Sermin, Contris...in DROGA d.d. pred podpisom. Alenka KUBIK INFOS 96 Stopnja informacijske tehnologojije in potrebe po informacijah in po obdelavi podatkov je v Sloveniji tako velika, da so organizatorji ugotovili, da je bilo prireditev potrebno dvigniti na nekoliko višjo raven. Na več kot 2500 kvadratnih metrih površine se je predstavilo 112 razstavljalcev, potekalo je več kot sto komercialnih predavanj in 79 predavanj v okviru seminarja Infos, na katera seje bilo treba vnaprej prijaviti. Zasnova Infosa je imela devet tematskih sklopov: z računalnikom v leto 2000, novosti, kakovost programske opreme, intranet in internet, komunikacije, baze podatkov, prenovitev in uvajanje proizvodnih informacijskih sistemov, računalništvo in izobraževanje ter črtna koda, magnetne kartice in čip kartice. Kot zanimivost naj povem, da so si obiskovalci na predstavitvenem prostoru ministrstva za notranje zadeve ogledali lasten zapis v evidenci omenjenega ministrstva. Alenka KUBIK NAŠ GLAS -PISANJE ZA BRANJE! ZAČIMBE ZAČIMBE - “pika na i” VPLIV TEMPERATURE IN INTENZIVNOST AROME TER OKUSA NEKATERIH ZAČIMB Okus mesnega proizvoda ni odvisen samo od uporabljene osnovne surovine in načina njene obdelave ampak tudi od začimb, ki se temu proizvodu dodajajo. To ne velja samo za mesne proizvode, ki se pred uporabo termično obdelujejo, ampak tudi za proizvode, ki jih nikoli ne obdelujejo pri visokih temperaturah. Ko pripravljamo izbor začimb za mesne proizvode, upoštevamo razlike v začimbah, ki so zadovoljivo odporne na vpliv visokih temperatur v kulinarčni ali tehnološki obdelavi. Tako se npr. za pripravo trajnih mesnih konzerv ne morejo uporabljati iste začimbe kot za proizvode, ki se samo pasterizirajo, ali take, ki se konzumirajo v surovem stanju. Kakovostne spremembe eteričnih olj v začimbah se odvijajo med procesom segrevanja. Kritično temperaturno področje segrevanja začimb je cca 90°C. Vpliv temperature, višje od 90° C (do 120° C) se izraža v spremembah okusa in upadanju intenzitete arome. Črni poper je relativno termostabilen, macis in muškatni oreh pa se različno obnašata pri visokih temperaturah. Muškatni cvet (macis) je na splošno bolj termostabilen od muškatnega oreha. Majaron je najobčutljivejši na termično obdelavo in pri 120° C postane neprijetnega okusa. Tako kot na specifičnost in intenzivnost arome vlivajo visoke temperature, nanje vplivajo tudi nizke. Obstojnost začimb v omakah pri skladiščenju pri vseh temperaturah hlajenja je dobra pri baziliki, kopru, ingverju, kardamomu, koriandru, zeleni, lovorju, macisu, majaronu, papriki, klinčkih in belem popru. Popolnoma drugače je pri globoko zamrznjenih omakah, ko se tipičnost okusov nekaterih začimb menja, tako da je potrebno ob uporabi take jedi naknadno začiniti. Take začimbe so: zelena, beli poper, paprika, muškat, ingver, kardamom, koper in bazilika. Paprika, kije prežgana na vroči masti, zgubi svojo lepo barvo in vonj, jed pa zagreni. Helena ČOK £gčwHg **>irL Jedem : irltV fkimcojfiči taulenjuvne /rdi ptrn oA /•..» ZAČIMBE INTERNET KLINČKI Caryophyllus aromaticus L. družina mirtovke (Myrtaceae) druga imena: nageljnove žbice Splošno o začimbi Klinčki (ime nosijo po klinasti obliki) ali nageljnove žbice (ki nimajo z nageljni nič opraviti) so posušeni cvetni popki drevesa - klinčevca, doma iz Moluških otokov.Klinčki poznajo podobno usodo kot druge eksotične rastline: portugalska zasedba otokov, monopol, nizozemska zasedba otokov in še hujši teror, pa spet Francozi, ki so izmaknili nakaj semen, in konec monopola. Danes klinčevec gojijo v Indoneziji, na Kitajskem, Indiji, Zan-zibaru, Malezji, Mauritiusu. Še zaprte cvetne popke poberejo in na soncu posušijo. Med sušenjem rožnato zeleni popki porjavijo. Klinčke dobre kakovosti spoznamo po tem, da v vodi ali potonejo ali plavajo pokončno. Razdišavljeni pa vsi plavajo horizontalno na površini. Vonj imajo izredno aromatičen, okus pa pekoč. Zaradi antiseptičnih in anestetičnih lastnosti ter izrazite arome sojih včasih žvečili za prijetnejšo sapo ali za lajšanje bolečin v ustni votlini. Še danes je njihovo eterično olje cenjeno v zobozdravstvu. Uporaba v kuhiniji Z nageljnovimi žbicami začinjamo predvsem sladke jedi, različne kompote, kuhano vino, sadne sladice in nekatero drobno pecivo. Uporabljamo jih tudi pri vlaganju sliv ali marelic. V sladkih jedeh se dobro kombinirajo s cimetom, janežem, ingverjem, karda-momom, limonino lupino. V slanih jedeh so v harmoniji s poprom, lovorovim listom in čebulo. Dodajamo jih nekaterim pečenkam, goveji salami in včasih krvavicam. Uporabljamo jih skopo. Preveč klinčkov daje vsiljiv okus in vonj. Ponavadi uporabljamo cele žbice, le za peko jih zmeljemo. Helena ČOK KAKO PRENESTI PISMO IZ EMAIL-A NA TRDI DISK Pred kratkim me je neka uporabnica vprašala, če je možno shraniti in prenesti na trdi disk tudi dokumente, ki so bili pisani direktno v editor, torej niso poslani kot attachment. Seveda je tudi to možno. Omenila sem že, da je en način shranjevanja pisem, da jih premaknete (move) v Folderje. Slabost folderjev je, da so dostopni le takrat, ko je aplikacija Winmail aktivna oziroma “odprta”. Če pa želite dokument večkrat uporabljati ali pa ga spreminjati, vam priporočam, da ga spravite v direktorije, ki jih imate na trdem disku. Odprli ste torej novo pismo ter se po pregledu vsebine odločili, da ga boste v prihodnosti pogosteje potrebovali, zato je najbolje, da ga spravite na trdi disk. Najprej v menuju Reader izberemo tretjo opcijo Extract message to file (slika 1 na strani 14), to pa nam na zaslon prikaže znano okno Select a file (slika 2 na strani 14). V rubriki file name izberemo ime dokumenta, nato pa pazimo, da najprej izberemo ustrezni drive (saj bo po defaltu v rubriki drive verjetno črka G ali F, ker sta to črki, ki označujeta drive, kjer je pri nas naložen program Winmail). Če želite dokument spraviti na vaš računalnik, izberete drive C, ki skoraj vedno označuje vaš trdi disk, seveda pa lahko file spravite tudi na disketo, torej na drive A ali B. Na pravilnem drivu si izberete željeni poddirektorij in kliknete OK. Dokument vam je sedaj na voljo tudi takrat, ko aplikacija Winmail ni aktivna. Ker pa se včasih zgodi, da zaradi vzdrževalnih del ali preobremenjenosti linije “linija pade”, kot se to po računalniško reče, je (nadaljevanje na strani 14) mleli '*» ■ NeUt, - Cki.h/i Ji *■"! INTERNET (nadaljevanje s strani 13) fogdtut M .ul 8esd'i Ertiacl message lotile jA E^nsion* 9tow«l]p*4w» Cul*M ij »e«*p« to Ur ; V»«p temi) Snet $howa>bg»»w* J^apbn9km Anrwto»tpr>t cw DROGA d.d. sonja.ulrlhBdroga.si Mon, 9 Dec 1996 10:29:29 +0010 Re: Članek alenka.kolarlc8droga.sl normal From: Organization: To: Date sent: Subject: Send reply to: Priorlty: Pošiljam tl file, probaj, ce convert deluje Clao Sonček, : Pošiljam tl file, probaj, ce convert deluje [ Oopr »>*• «»*» «* ‘ha di»k <£■» Slika 1 Slika 3 Seleči a file Filename convert.doc A |x * Path:GA Files Drl ve s Direclofles JAM POTNIK PRENOSI SOLSORT VLS _____________________ ,XTRIEVE ——-—- § < t- a ^ it za | S ft- U-g^l J e‘A Mi V ,j> a. i 5 * >*» £/> ž J* *f\0 -3* -J <$ : T- §1 * £ W>ioz 55 1 S O uj ^ -S'« i ' r°5- s s g S ?,5 J ž$g^:g •^ž. m *v. ] yi -* uJ il h*®« uJ 2 £ H/ lil Ms • /-$ mi -j ii u <01 _, °v ^ JI u; -i »■K ,« iu|‘Ž 2 Č3Z ^ ^ 5 ? oL *i) a m) J (L <0 ! tz < < 5fO,"‘ 2** < o nt<>H Z * 32 * Z O < «>N Z S * 3 |S| JH«3- * *T- III - “35:— * <4 iHu ©uj Šž. *)>(5 U)>Z > Vu) •5 S V ti z_a % Sfš > ?0- 2 U 2 O _ 2 S ii_l Jfj >e> d d ,5 -°