InseratI se »prejemajo in velj& triatopua vrata : 8 kr., če ne tiska Ikrat, 12 ,, n n t* 2 ^ II 11 II II ^ H Pri večkratnem tiskanji so cena primeruo zmanjša. Rokopisi ve ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eksj edicija ua Starem trgu h. št. 16. PoliličBi list za slorasfci uril. Po poitl prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr za polleta . . 6 ,, — za četrt leta . . 2 ,, 50 ,', V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 ,. V Ljubljani na dom pošiljali velj/i 60 kr. več na leto. Vredništvo jo v Li govili ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto. Naloga Slovencev. Cehi in Slovenci ho zapadne straže Slo-vanstva; kar so Cehi za severne Slovane, to smo Slovenci za južne. Da se je mogla razviti zapadno — evropska civilizacija, stati so morali Slovani na straži proti azijatskemu barbarizmu. Sedaj je ta barbarizem obnemogel: ltusi so si osvojili v Aziji tiste kraje, od koder so izhajale divje čete nomadskih narodov, IIu-dov, Tatarov, Obrov, Madjarov ; sedaj se krha moč Turkov, iu tudi ti bodo skoraj čisto postali neškodljivi ; Slovanstvo ima sedaj čas za notranja kulturna dela, za gojitev svoje narodne literature, za vsestranski narodni napredek. Pa namesto Azijatov vstal je Slovanom nov sovražnik v zapadnih narodih, koji z zavistjo in z bojaznijo gledajo na napredek Slo-vanstva, ter z vso močjo skušajo, da bi mu vsilili zapadno kulturo in zapadne jezike , in si ga tako ohranili odvisnega ter ga kos za kosom odtujili glavnemu deblu, materi Slavi. Zapadna kultura služi jim v sredstvo, jiotisniti menj neobražene Slovane v duševno odvisnost, katera je navadno združena s politično odvisnostjo. Toda Slovanstvo se /meda in se čuti, in ne da bi zaničevalo zapadno civilizacijo, hoče si z njeno pomočjo, pa ojirto na narodni slovanski duh in narodno literaturo sozidati lasten hram Muz, osnovati samostojno slovansko du ševno življenje. Dno se hoče od zapada učiti, jia neče od njega odvisno postati. Cehom in Siovencem pripadla je naloga, da slovansko narodnost branijo j>rot,i poskušnjntn germaniza-cije (ponemčevanja) in polaščenja, oni so pred- straže, da tuji duh ne more prodreti v sredino, v osrčje Slovanstva, in da se zatnore slovansko življenje, slovanska veda iu umetnost, slovanska literatura mirno razvijati. Slovani, ki so stali ua predstraži proti barbarstvu, sukali so orožje jekleno, fizični sili postavili so zopet fizično silo nasproti, postali so izgledni ju-naci, kakor Črnogorci. Mi jrn stojimo na predstraži proti omikanemu zapadu, nam je treba uriti se v duševnem orožji, mi moramo toliko napredovati v vseh znanostih in umetnostih, da zamoremo kulturnej sili evropskega zapada nasproti vspešno braniti samostojni razvitek slovanske kulture. Važnost naše naloge uvidjajo tudi že Hrvatje, in za to z gorkimi simpatijami pozdravljajo vsak naš vspeh nasproti germanizmu, veduč, da se tudi oni ue bi mogli mirno razvijati v narodnem duhu, ako bi jim Slovenci hrbta ne branili. Hrvatje se razvijajo v narodnem duhu na polji politične administracije, na polji literature in umetnosti. A to bi ne bilo mogoče, ko bi bili neposredni sosedje Nemcem, ko bi bila v. a Kranjska in Štajerska nemška. V tem siučaji bi prepljulo toliko m luškega življa vso Hrvatsko, da bi se Hrvati komaj in komaj germanizaciji ubranili. Kakor je na Koroškem nemški žlvelj slovenskega skoraj povsem vdušil, tako bi se godilo tudi Hrvatom, in komaj tloli v Slavoniji bi se zamogli toliko ustavi,ati, kakor mi v Kranjskej. Če pa Hrvatje važnost naše pozicije uvidjajo, trebalo bi, da se kaj več ozirajo na nas, in nam tudi kaj pomagajo, kedar so naše moči preslabe. Ne v duševnem, pa v v materijalnem oziru bi slovanska predstraža ob Ljubljanici dostikrat podpore potrebovala, pa je tli. — Domarmstvo se zaveda. Pri vsem našem žalostnem položaji v narodnih zadevah mora rodoljuba vendar veseliti videti, kako se je ljubljansko prebivalstvo v zadnjih letih svoje narodnosti in svojih pravic zavedati začelo. Pri vsakih volitvah je ljudstvo bolj izvedno, čedalje globokeje rijejo korenike narodne ideje; ljudstvo se že čuti, spoznava, da mora tudi pravice imeti, ako nosi bremena, spoznava, da zamore svojo osodo le domačim narodnim možakom mirno zaupati. Priprosti možje, katerim se pred leti ni moglo dosti pridigovati, na kteri strani je pravica, postali so že sami naši agitatorji; mnogi, ki so bili omahljivi v svojih nazorih, da jih je vsak ve-trič preobrnil, stoj«? zdaj trdno kakor skala za našo stvar, Tako so volitveni boji mnogo pripomogli k zavesti naroda, in mi bi le želeli, da bi se ta zavest, kakor je vtrjena zdaj v Ljubljani, razširila po celi deželi. Kar je poštenih domačinov v Ljubljani, so na naši strani, kar je pravih neodvisnih meščanov, ti so naši. Kedar pri volitvah propadamo , znati morata pač po deželi, tla so nas potlačili brezštevilni nasprotniki. Se ve, da imamo tudi mnogo ponem-čencev, kateri, če ravno v Ljubljani rojeni, so od mladih nog nemški govorili, in ti so unitn v podporo, da zmaguje nemško liberalna stranka. Kar je pa slovenskega Kranjca, tedaj takih, da so rojeni Kranjci, pa tudi v deželnem je- Beseda slavjanskega pevskega društva. Z Dunaju It. aprila. „Danes čutim se bolj domačega kot kedaj na Slovenskem", rekel mi je prijatelj Slovenec na večer ,.Besede" slavjanskega pevskega društva dunajskega, ki je bila konci m bivšega meseca. ,,Zakaj vendar V" vprašam tega že dolgo na Dunaji bivajoČegu4Slovencii. „Zato", mi od govori, „ker mej toliko navdušenimi Slavjani nisem bil nikdar dotna, kot necoj. Slovanski govor, slovanske pesni, celo .,Iloch-i Deutsch-meistrov" godba gode nam h: slovanske in pri tako elegantnem ženskem in moškem svetu govori se le po slovanski, mej tem ko na Slovenskem le preveč nemškutarijo, ako je le količkaj društvice skupaj. — Da, bil je krasen večer slovanske koncertne ,,Besede." Občinstva najelegantnejšega v cvetličnih dvoranah dunajskega vrtogradnega društva bilo je še, nikdar ne videnega števila. Dvorana, v katerej so se vršili; produkcije, je velikanska, ali bila je skoz in skoz natlačena, "b uri pričel se je koncert, in pred osrno bilo je ua stotine stolov posedenih. Nad šest s t o programov bilo je tiskanih in koj po osni h nisi dobil nobenega več. Le pol ure pozneje došli, niso dobili niti prostora, niti programa. Mnogo dam, ki so pozneje došle, stlačile so ae s silo v dvorano iu stale so v goječi in vročini do kouca programa. — Na odru je ta večer nastopilo nad 70 pevcev in blizo 30 pevk. Program izvršil se je izborno. Najprvo se je pel zbor: ,,1'isue češke" kompozicija društvenega pevovodje g. A. A. Buchte, uda dvorne opere orkestra. Pela se je krasno in navdušila je kot prva točka poslušalce tako, da je nastalo dolgo dolgo ploskanje in navdušeni priznavalni klici v vseh slovanskih jezicih. Dvospev K. Beudlov: Na nebi polno hvezdiček, ki sta ga pela izvrstna solista gg. Frnnjo Jerie in A. A. Budita dopa-dal se je, neizmerno. Jerijev tenor iu liuchte bariton bila bi diki marsikojega opernega gledališča. V naslednjej točki bili so trije zbori, namreč: Lisinskijev:,,Predivo je prela" (hrvatska), Forsterjev „Svef' (slovenska) in Iv. pl. Zujčev: „Pozdrav brodnra", poslednji zbor z bariton - solom, ki gaje pel član društva operni pevec g. Fr. Kimky. Peli so se vsi trije zbori jako precizno, posebno se je pak odlikoval krasen Zajčov zbor. V četrti točki nasto- pil je gospod Liivvenberg, na Dunaji znan u;netnik na glasoviru. Prednašal je z linjvečo sigurnostjo iu veliko tehtrčko spretnostjo lta-chov: Choetir in Bubinsteinovo : Polko, skladbo za glasovir. V petej točki bila sta dva mešana zbora in sicer slovenska „Oblakomu (A. Ned-vedova kompozicija) in češka: Umlklo stromu sun.čui (K. Hendl-ova skladba), btirdeset moških in trideset ženskih glasov pelo je ta dva zbora z nepričakovano natančnostjo. Oj oblaki ne hitite, Tak naprej, postojto vsaj ; /j vami iti dovolite, V srečne krajo mi nazaj. Ptuj c mej ptujei ja« zdilmjeni, Se tolažiti 110 veni, '/j Vami iti poželjujem, Oh oblaki, naj tje grem — tu je začutil Slovenec neizmerno lirepenejo po domovini; z oblaki hotel bi bil zleteti tija, kjer žive mu še predragi starši, prijatelji, znanci; ali kjer mu že pokriva premi le drage črna prst, kjer preživel je najdražji, najlepši čas svojega življenja, kjer ni poznal strasti viharja iu sveta zapeljivosti; ali žalibog, ko oblaki za klic po inilej domovini hropenečega ne marajo in v tujini ga spet samega puste, tu naročil jc v domovje jadrajočitu ziku odgojeui, ti so narodni z malimi izjemami. Prešli so časi, hvala Bogu, in ue bo jih več nazaj, ko so neinškutarji motili še naše ljudi s „Kranjstvom", ter rekli, da „Sloventc" je kaj novega , neumnega , Kranjcu nasprotnega, ali celo sovražuega. Naši ljudje zdaj vedo da je Kranjstvo in Slovenstvo vse jedno, da Slovenci nameravajo le blagor Kranjcem in drugim Slovencem , da je slovenski jezik le oglajcna, očiščena, pomnožena in opiljena „kranjska špraha", da naša stranka z vsim svojim prizadevanjem le to hoče, kar je narodu v korist. Bolj pa ko se ta zavest širi, bolj se krči število nemškutarjev, za to se nam je nadejati, da bo prišel tudi pri nas, kakor na Češkem čas, ko bomo vsi euoglasno volili po vsi deželi naše slovenske poslance. Politični pregled. V Ljubljani, 15. aprila. Avstrijske dežele. IMiiilMlcrski svet bil je te dni na Dunaji, kterega sta se razun vuanjega iu državnega vojnega ministra vdeležila tudi minister-ska predsednika in oba vojna ministra. Kaj je bil predmet posvetovanju, se ne ve za gotovo. 14volna on li.111 so izročili kardinalu Ledohovskemu 1 milj frankov za ubožne katoliške duhovnike nadškofije poznanske, kterim je pruska vlada ustavila dohodke. Italijanska vlada dela silne priprave za vojsko iu vojni minister je 1. t. m. zaukazal v arzenale iu vojaške delavnice najeti kar je največ mogoče izvanredndi delavcev, da bodo vse potrebne reči v 45 dneh dovršene. Na drugej strani pa se razširja agitacija zu zid njenje avstrjskih pokrajin, Trentma, Trsta in Istre s skupno (?) italijansko domovino. Laški li-ti priporočajo Avstriji zvezo z Anglijo, ker mislijo, da bod i potem v zvezi z Nemčijo, Italijanom tem laglje mogoče omenjene dežele od Av-tnje odtrgati. An<fani goreče pazijo na to, da se nedelja posvečuje, in zaslužijo, da bi se v tej reči posnemali povsod. V gospodski ali lordski zbornici angleški je te dni lord Thurlov na-svetoval, da bi bilo primdrno , naj bi državne Vonj pozdravite ljubljene, Jim povejte, kak mi jo. — Vsakako ste ti dve pesni neizmerno uga jale izbornemu občinstvu, kar je dokazovalo nav-duševalno priznavanje s ploskanjem in „nlava — in živijo" klici. Izvrsten virtuoz na gosli g. Julij Egg-hard igral je potem Wiena\vskijevo „drugo po-Jonaiso" za gosli. Po tej izvrstni produkciji pel se je zbor „Zahučaly horv,, pesem slovaška; vodil je ta zbor skladatej pesni g. J ah od a (Kftinsky), ud društva sam. Duhovit skladatelj bil je izvrstno odlikovan od občinstva. Da se je pesen pela jako dobro, mi niti pristaviti ni treba. V osmej točki prednašal je zopet g. I,ii vvenberg dve Chipin-ovi pieci; „Nocturnc" in „Polonaise", ki ste tudi občinstvu bile zelo po godu. V zadnej programovi točki pel jc zbor rusko pesem: O.senj (jesen) skladbo Lawrow skijevo in Fiirchtgott TovaČovskijeve „Srp-tski napevi", katerih poslednja se jc občinstvu silno prikupila. Spremljevala sta jo gg. Tichy in Travniček, člana društva, na glasoviru. Orne niti še moram, da je na polji glasbenem slavni profesor Ileissler svojega učenca Kggharda na glasoviru spremljal. Skoro tri ure trajale so produkcije in do poslednjega trenotka bilo je veliko številno občinstvo skoz in skoz navdušeno. Po končanji jirednašanj svirala je godba 4. pešpolka ,Hoch — Deutschmeister". Ko se je odlična množica v treh prostornih dvoranah poseli^ začela se je medsebojna zabava. Vse tri dvo rane bile so polne in mnogo jih je moralo oditi, ker je bilo stolov in miz premalo v dvorani. Ko je godba začela svirati potpourri slovanskih pesni, nastalo je tako navdušeno klicanje in plosk, kakor ga Še nisem Cul nikdar in nikjer. Pesni „IIej Slovane", „Kje dom je moj" in druge morale so se ponavljati po trikrat. — Ta večer je pokazal, kaj premore društvo s svojimi izbornimi glasovi. Najtežje kompozicije izvele so se briljantno in s tako leh-koto, kot bi ne bilo nobenih pot.ežkoč premagati. Prvokrat so nastopile v slovanskem pevskem društvu slovanske pevke (med pevkami bilo je. tudi nekaj nemk) in prav nepričakovano so se obnesle. Trditev je vseobča, da je slav-jansko pevsko društvo izmed vseh pet iu dvajset društev, ki jih ima 200.000 Slovanov na Dunaji, n a j p r i 1 j ubl j c ne j še med dunajskimi Slovani. To društvo pa ne goji samo posvetnih pesni, ampak tudi cerkvene. V prvem letu je slovan-ko pevsko društvo v cecilijskem društvu pelo po več cerkvah, in na vsak velik praznik poje to dvušto v Češkej cerkvi svete Ane slavjanske cerkvene pesni. Bivše leto pelo je to drušvo v češkej cerkvi šestkrat. Na veliko noč pelo bode v istej cerkvi pri svečanem opravilu božjem s t a r o č e š k o velikonočno pesen i z š t i r n a j s t e g a stoletja. Društvo ima sedaj 252 članov in sicer 120 pevcev, 118 podpornikov, 15 ustanovnikov in 7 častnih članov. Društveno premoženje znaša 1451 gold. V bivšem letu imelo je društvo pnmanklieja. Društvo ki deluje tako koristno, zaslužuje podpore od vseli strani. Med Slovenci je to društvo do jired malo časa še skoro neznano bilo; to je menda uzrok, da dozdaj še ni izmed Slovencev nobenega podpornega uda. Ke-dor hoče pomagati slovanskemu prekoristnemu društvu gmotno na noge, naj se blagovoli upi-sati kot podporui ud. Pedporuina znaša na leto G for., torej samo 50 kr. na mesec. Predsednik je advokat, dr. Jan. Lenoch , Wien, I. Briiuuerstrasse G. Radoslav P—1. muzeje in obrazarne ob nedeljah bile odprte. Lord-kancler pa je nato rekel, da bi tej no-voti večina javnega mnenja bila nasprotna. Zlasti bili bi zoper to delovci, kteri v vsakem odpravljanji nedeljskega posvečevanja vidijo nevarnost za svoj stan. Brž ko bi odpirali se ob nedeljah vstavi državni, zahtevali bi to pravico si tudi vstavi osebojni in privatni, in jako težko bi bilo delati razloček med vstavom umetnijskim pa mestom za zabavo ali razve-seljevanje. Iu konec koncev bi bil, da bi v Angliji se vpeljalo nepraznovauje nedelie kn-koršno je po suhem (vzlasti po suhi Evropi) in da delavic bi bil naposled primoran sedem dni delati namesto dosedanjih šest dni. Iz teh vzrokov vlada ne more podpirati nasveta lorda Thurlova. Škof Londonski je naštel enake razloge proti odpiranju muzej iu obrazaren ali poslopij, kjer se kažejo rudnine, slike , podobe itd. Po daljšem razgovarjanji je bil nasvet zavržen. — Grozno je že, kar se čita o mestih in gradeh po Avstriji, kako so dela v njih ob nedeljah iu praznikih brez razločka kakor med tednom. Tudi naše mesto v tem ni več belo, ui več brez madeža, in nekterih kramarjev celo boben ne straši 1 Kdor Bogu ne d A, kar je Božjega, njemu tudi Bog ne more dajati svo jega blagoslova. .ImcrikuiiKkii zavezne države so pripoznale meksikansko vlado, kteri je na čelu l'oifino I) az. ICray.ilj n tiski cesarje razpustil zbornico poslancev, ker je njena konservativna večina liberalnemu ministerstvu nasprotovala. Nova zbornica se snide še le 15. decembra. Izvirni dopisi. I*. l.jii!(lj»ii«> 13. aprila. (O vol t.vnh.) Tedaj, jirvi volitveni dan je pri kraji, narod njuki 80 zopet pokazali , da se i/, trdnjave, katero so enkrat vzeli, ne dajo več ven vreči. Koliko vse so si prizadejali netm urj, da bi zmagali, a vse vkup ni nič pomagdo; naša zmaga je bila tako sijajna, da si menda ne bodo več upali, v tretjem razredu kandidatov postavljati. I)a je bila naša zmaga tako odločna, zahvaliti se imamo agitacijskeuiu odseku, ki je volitveno agitacijo izvrstno in nevtrudno vodil. Danes volijo vradniki, |>a so needni; eni hočejo Zie-glerja odvrtči, in priporočajo gospoda Stedry-a. Mi jih ne bomo motili. Podajam pa pri ti priložnosti sledeči predlog v prevdarek: Prvi razred ima okoli 288 volilcev, tretji razred tudi le nekaj čez 320; drugi razred pa okoli 700, tedaj toliko, ko druga dva skupaj. Primerno bi bilo , ko bi se iz druzega naredila dva oddelka. In Bicer naj bi se tako razdelil, da bi prišli v jedno polovico sami vradniki in pokojniki, v drugo pa meščani, ki so bili dozdaj v drugem razredu. Taka razdelitev bi bila pravična, in meščanom všeč, ker neradi volijo z vradniki skupaj; vradnikom bi bilo pa tudi prav, ker bi potem postavili lahko kandidate. iz svoje srede, med tem ko se morajo zdaj na meščane nekoliko ozirati. Naj bi se tedaj volitveni red tako prenaredill — Kako bo v pondeljek, ne vemo še. Zmaga je mogoča ko bi naši hoteli vsi delati in domovini služiti s tako gorečnostjo, kakor nekteri nemnogi. /^ilibog pa jih je dosti narodnjakov, ki se za vso stvar ne brigajo ; vsedli bi se pač radi k pogrnjeni mizi in pustili kaditi iu čast skazo vati si, da bi se pa sami nekaj potrudili, za to nimajo — časa. Ako ne bo vsak storil, kar je v njegovi moči, potem pondeljek za nas ne ho tako srečen, kakor je bil petek; saj mora v.->ak vedeti, če ljubljanske razmere po- zna, da nam je v prvem razredu silno težko zmagati. Zberimo se tedaj na hruber juriš! ■sr. neecKii rioleiijHkc^n m<>- MtU, 12. aprila. (Iz vrsten razglas.) Da se častiti gospodje bralci Vašega cenjenega lista prepričajo, kakšni junaki so nekteri mestni očetje, kako so vešči slovenščine v mestu, v rojem je prebivalstvo, izvan peščice kruho-borccv, le slovensko, evo zopet lep dokaz sledeči razglas uecega mestnega odbora: Štev. 232. Razglas od mestne zupanije se vam ukaze , de more po postavali vsak deržinče, obertniski pomagač in učenči iz svojm bukvičatn in učenči posebno iz svojm pogodbam (Lehrvertrag) previden biti. Deržinčetdin, pomagačam in učencam bo oistru ukazanu , da se morado do velike noč 23. Aprila tega leta s tejm naprejpostavljcnim bukvicam in pogodbam v mestni pisarnici »kazati. Gospodarjem in tnojstram bo tudi prepo-vedanu, take ludj, kteri nimaajo te gor rečene tiaprejpoMuvljenu zkazne v slušbo ali v delo vzet. Kteri te ukaze in postave derzu nabo, bode po postavah kazen ali strafun, kateri kazen ali štrafitiga od 5 do 25 gld. pa tudi od 10 do <100 gM. ali primenjan v zapor, v postavi sjiosnau je.' Sledi datum mestni župan. Vam to ni originalna slovenščina? Tako mučijo nemčurski službeniki in žnjianje slovenščino ; zategadelj vol ino v prihodnjič slo venskega župana 1 11. Yi|iolž na Goriškem , 13. aprila. (I z seli t e v v A m e r i k o. P r e g 1 e d o v a-nje naših bril.) Poroči se, da se iz našega okraja jiosi lino iz Vipolž , Cerovega in Kviš-kega, in sicer iz vsace občine po ena družina odpravljajo v Ameriko, t-r so nekemu doktorju iz č.vidnda dali že nekaj denarjev za pot. Ker ji' med Ital.jani mnogo sleparjev, jc treba dobro paziti, k mu da se človek zaujia in izroči svojo imetje. Pravijo, da odrini jo 25. t. m. v St. Frančiške. Vožnja za vsako or-ebo znaša neki 100 gld. Naj tudi omenim, da je bil 7. t. m. tukaj v Vipolžuh neki major z enim prostakom vo jaškega piš-polka, ki biva v Gorici ter ogledal iu opisal vse hontce. Drugi dan 8. t. m. sta prišla zopet dva častnika ali oficirja pre-gledat naše brde. To nič kaj dobrega ne pomeni ; ne vemo, se hočejo li vstanoviti na meji ali pa pomakniti dalje, bode, šlo za vojsko ali za mir. (Prosimo večkrat kaj. Vred.) Domače novice. V Ljubljani, 16. aprila. (Mr.stne. volitvi') so bile včeraj dovršene. Izid lil. volilnega reda smo že zadnjič objavili iu le še pristavimo, da se jc od 323 volilcev volitve vdeležilo 212, od kterih sta dobila dr. Bleivveis m Potočnik jio 137, Goršič m Petnčič po 135 in Peterca 12!) glasov Nasprotni kandidatje so imeli največ 7'J glasov. V II. volilnem razredu se je od 700 volilcev vdeležilo volitve le 2!K) voliteljev, in sla dobila Gariboldi in Pirker po 286, Ziegler pa 260 glasov. Neka stranka je hotela g. Zieglerja iz mestnega odbora spraviti in je namesto njega priporočala g. Stedrija, ki je pa vjel le 30 glasov. Narodna stranka se te volitve ni vdeležila, a ravno kar omenjeni vspeh, ki je veliko slabeji od lanskega priča, da vstavoverna stranka tudi v tem razredu zgublja čedalje več vpliva, in da bode že sko- raj prišel čas, ko se bodo narodni volilci tudi v tem razredu skušali z nasprotno stranko. Včeraj je L razred; izvoljeni so bili kandidatje nasprotne stranke dr. Pfeflfurer s 111, dr. Supan s 110 in Doberlet s 111 glasovi. Narodni kadidatje so dobili: Bučar 81, Pakič 83 in Strzelba 82 glasov. („Iirencnlju) je v svoji zadnji številki neui-škutarske kandidate jako gorko priporočil , a kljubu temu so — ploh vlekli. Na zadnji straui pa ima podobo, kako Dežman grablje popravlja. S temi popravljenimi grabljami grabi zdaj v „ljub. Tagblattu"; saj se je ualašč zavolj voliiev iz Dunaja sem pripeljal. Razne reči. — Akademija jugoslovanska v Zagrebu je izdala 1. 1877 en zvezek (VIII.) zgodovinskih ali povestuih spomenikov, eno knjigo starih piscev hrvaških (IX.), delo Pa-vicevo o Kosovskih pesmih, eno knjigo Starin (IX.) in štiri knjige Rada (knjige 39—41), ktere so največ obsega jezikoslovno-zgodovin-skega. O tej priliki je izdala tudi svoj Letopis, kteri nam kaže kratek pregled dosedanjo delavnosti jugosl. akademije. To je lep prilog kulturni povesti naroda hrvaškega poslednjih deset let. Ona je doslej izdala 42 knjig „Rada", i) knjig ,.Starih piscev hrvatskih", 9 knjig „Starin'\ 8 knjig „Spomenikov" tičočih se povesti južnih Slovanov, in razun tega izdala je na svoje stroške 12 posebnih del. V vsem skupaj 7!) zvezkov. V tako kratkem času dosta lep sad ali rezultat, s kterim se ne da meriti ni iz daleka delovanje družili društev. Akademija ima pokrovitelja (biškupa Strossmayera), 12 častn h članov (vsi ne-Urvatje, a od tili je umrlo jih 0), 27 pravih članov (22 Hrvatov, 1 Slovenec, 3 Srbi in 2 Čeha — od teh so umrli štirje — 3 Hrvatje in 1 Srb), 31 dopi-sujočih članov (7 Hrvatov, 3 Slovenci, 3 Srbi, 8 Čehov, 5 Rusov, 2 Poljaka, 1 Francoz, 1 Nemec in 1 Madjar — umrlo jih je 5). Že ti statistiški zapiski spričujejo, da akademija po svojem postanku, po svojem sedanjem stanji, po delu svojetu in po ogromni večini svojih članov, zavod hrvatski — išče delavcev kjer koli more, posebno med južnimi Slovani, iu želeti je, tla bi mogla sprejemati med svoje članove vedno več mož iz vseh rodov slovanskih, vzlasti izmed bližnjih Slovencev, da bi jio tej poti bolj pospeševala se književna vzajemnost slovanska. — L a v a n t i n s k i k n e z in š k o f so za olepšanje kapele v novem dijaškem semenišču darovali 500 gld. — Za novo šolo v Tinjah na Štajar-skem so cesar darovali 300 gld., za ono v Studencih pa 200 gld. — Svojo mater ubil je v Marijinem Gradcu pod Laškim kočljarski sin Mat. Zupan. Prišel je namreč pijan domov ter je 70lctno ženico tako dolgo s polenom pretepal, da ji je zlomil levo roko in 7 reber ter je reva vsled 32 prejetih vdarccv umrla. Koliko zločinov i ti nesreč je že provzročila grda pijanosti — V O r m u ž u je do 30. t. m. razpisana služba cemeutirovalca s 150 gld. letne plače. — V s p o m i n r a n j k e g a škofa S I o m še k a nameravali so v Mariboru i. maja obhajati cerkveno in narodno svečanost ter pri tej prihki na odločeno jej mesto postaviti jiodobo ranjkega škofa, ktero izdeluje naš domači umetnik g Franc Zaje. Podoba v na-torni velikosti se izdeluje iz krasnega karar-skega marmorja, belega kakor sneg, in bo res izvrstna, vendar pa do 1. maja, kakor smo so prepričali in nam je tudi g. Zaje rekel, ne bo še izdelaoa, ker je umetnik ne da iz rok, dokler ne bo vsestransko dovršena. — Razpisi učiteljskih služeb. l mestu žiti boru gl. | kr, gl. | kr. gl. I kr. gl. | kr. gl | kr. gl. i h r. ~gj.' hr. gl. kr. gl. 1 kr. Pšenice (hektoliter 9 78 10 24 10 24 10 91 9 i 60 9 10 S I 90 0 j <12 9 «0 C mernik 3 j — 3 i 54 3 15 3 50 2 1 82 2 ,60 2 | 73 2 i 70 2 1 85 Reži (hektoliter 6 18 7 — 6 22 — — 6 40 (i 20 0 1 50 H 24 5 : 24 " ' (mernik 1 90 2 15 2 10 — - 1 97 1 91 2 - 1 'JJ 1 62 Jofmena (hektoliter 6 86 6 j 50 6 50 6 18 6 30 6 — 5 ; 40 0 i.0 4 60 (mernik 1 80 2 | — 2 I 90 I 85 1 85 1 1 55 2 i — 1 J6 : 1 | I Ai(Je (hektoliter 6 j 50 6 16 6 50 60 50 7 | 60 6 i 80 4 17 6 ,11 7 40 • ' (mernik 2 ] — 1 , 83 2 20 2 — 2 30 2 — 1 26 1 89 2 30 I Prosa (hektoliter 6 , 18 6 | 50 6 82 6 20 II 40 6 — I 80 I 46 4 | — • (mernik 1 90 2 ■ — 2 j 10 1 90 1 97 I 85 2 ,40 I | 36 1 22 Turaice (,lektolitcr 7 ~ 7 48 7 — 7 82 6 30 6 30 6 60 6 18 6 56 (mernik 2 15 2 24 2 15 2 40 1 94 1 94 2 53 1 90 1 72 Ovsa (hektoliter 3 58 3 67 4 18 4 20 3 60 3 60 3 25 3 12 3 I 5 1 (mernik 1 10 1 10 1 26 1 30 1 6 1 10 1 j — - 96 1 94 ! i i I i i I i