PBT* Natisov 15.000. ere" izhaja vsaki datiran g dnevom raslednje nedelje. |nina velja za Av-sko: za celo 3 krone, za pol in lela razmerno; Nemčijo stane za leto 5 kron, za iriko pa 6 kron; orugo inozemstvo se li naročnino z ožina visokost pošt-ie. Naročnino je pla-ili naprej Posamezne ilke se prodajajo po 6 vin. JniSlvo in uprav-se nahajata v (ju. gledališko po-sionie 4iev. 3. IDt Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/« strani K 16, za >/8 strani K 8, za >/„ strani K 4, za >/»» strani K 2, za >/'•« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se oena primeri" zniža Ste?. 38. V Ptuju t nedeljo dne 22. septembra 1907. VELI. letnik. Kmet nastopa. »Lepa> ti. piSe: imela4. I bo pri iokazal [O -Dif astonj. 590 telj ega 2' FUr Halm und Ar au f imir.erdar I I Nekaj veličastnega tiči v tem, da se dviga ket iz obupanega spanja in nastopa kot mož, paahteva svojo pravico. Slepi bi morali biti Ijomočitelji velike in male politike v Avstriji, io bi ne opazili mogočno naraščajočo armado hietov vseh narodov, — slepa bi morala biti rada. ko bi ne čutila, da ima odslej računati ikmetskimi četami . . . Kdor je videl nedeljski ■cd štajerskih kmetov v Gradca, ta si ne more pi prikriti velikanski pomen z d r u-jnega kmetskega dela. Velikanske rane, t. zv. ,,Annensii'e", so bile napolnjene ladnjega kotička, tisočeri kmetje so bili pridi iz vseh krajev zelene Štajerske, — mož [ii moža so stali, Zgorni Štajerci in Spodnji jeici, eden poleg druzega. Veselo znamenje ! Veselo znamenje v prvi vrsti zato, ker je doslej avstrijske kmete ali duševno ntmarjaio, ali pa zapeljavaio v n e-0, nezmiselno politiko, katere namen je bil, izprazniti kmetove Žepe. Nič, brezpomembna oseba, mož brez vpliva in >eh drugih stanov, — to je bil doslej av-ijski kmet. Zdaj pa je pričelo agrarno bin je velikanske valove metati, zdaj trka a kmetika pest vedno krepkeje na mini-rske palače, zdaj se pričenja kmet n-a t i svoje silovite moči... Kdor v menažeriji ogledoval ujetega leva, ta si misliti: Kaj, ko bi ta veličastna žival ila glavo in pričela boj v veseli zavesti, da je nepremagljiva in da mora vse razpasti, kadar skoči pokonci in udari. . . Približno tako se nam kdera kmetski stan. Ujet, zaprt, izstradan je ležal doslej in ni si upal pomagati, ker ni imel ipjnja v svojo moč, ker se ni zavedal svoje sile. Io, — nedeljski kmetski zbor v Gradca je jasni dokaz, da so dnevi teme končani in da čopa kmet na dan! ■ 7 raznih obzirih je bil kmetski zbor v Gra-teo lažen. Prvo je, da so vsi govorniki naglasi, da mora odslej veljati geslo: Kmet za ne 18. Politične, verske, narodnostne razlike, Tie to nima tistega pomena, kakor stalo t s k a dolžnost. Nikar ne zahtevajte od kmeta narodnih žrtev, dokler je izstradan, itmnien, dokler mn jemljejo zadnji grižljej kruha ii ost! Nikar ne vpijte, da mora kmet kot prvi »ro naglašati, dokler ga z izkoriščanjem silite i glad in zločin ... Ali važnost tega kmetskega ibora je tičala tudi v tem, da se je pojasnilo tokrat neumne bajke, da so kmetje povzročitelji draginje mesa in kruha. Ni res in tisočkrat ni res, — kajti kmet ni in ne more liti vzrok splošni draginji. Kmet je bil doslej It vloga para, le človek brez pravice, brez za-liožka, brez počitka. Kmetski nasprotniki, vze-lite dvojna očala in poglejte v zrcalo, morda najdete potem prave vzroke mesne in krasne draginje. Kmet prodaja danes svoje plodove c e-leje aH pa po i s t i ceni kakor pred de-mletji in to vkljub tema, da so cene vseh dru-Jivljenskih sredstev zrastle. Največji pomen kmetskega zbora tiči pa v političnih izjavah. V veliki nevarnosti tičiiuo danes avstrijski državljani. Avstro-ognika pogodba se ima ponoviti, tista nesrečna tolikokrat prokleta pogodba, ki je omogočila, da so se Madžaroni na naše troške nažrli in da grozijo danes nam, to je svojim dobrotnikom. Ali naj bode ta pogodba zopet taka, kakor so bile dosedanje ? Ali naj Be zopet prodamo madžaronski sebičnosti ? Ne, tega ne storimo več ! Ko so se dosedanje avstro-ogrBke pogodbe sklepale, je avstrijski kmet še spal. Ali zdaj se je zdramil in brez njegove volje se ne bode sklepala nobena pogodba. To je tudi izjavil vodja avstrijskih kmetov, Alfred Simitsch vitez Hohenblnm, ki je z vplivom vse svoje osebe zaklical: „Av s tr o ogr s k a pogodba Be ne bode uresničila, brez da bi se uresničile zahteve kmetijskega programa. In ako ne bi vlada vpoštevala to zahtevo, potem bodemo kmetje to vlado vrgli. Ni nam mogoče, da bi prinesli natančno poročilo kmetskega zbora. Poročati hočemo le glavne poteze. Kakor že rečeno, so bili „Annenaale" natlačeno polni. To ni bilo več par stotin kmetov to so bili tisoči, ki so stali rama ob rami in dokazovali, da je kmet prvi gospod. V imena sklicateljev je pozdravil predsednik c. k. kmetijske družbe grof Attems zborovalce. Pozdravil je zlasti navzoče: državnega poslanca, vojvodo kočevskega kneza Anersperga, načelnika nemške kmetijske stranke, drž. poslanca Peschka, poročevalca agrarne centrale, viteza Simitsch pl. Hohenbluma itd. Predaed-ništvo zbora je prevzel g. dr. Klasemann. V imenu mesta Gradec je pozdravil zbor podžupan g. Magg. Kot prvi govornik je prišel do besede državni poslanec Peschka. Njegovemu govoru posnemamo sledeče: • Pozdravim vas v imenu kmetov sudetnih dežel. Kmetijsko gibanje je v Avstriji še čisto mlado, kajti kmeti so bili doslej le žoga za razne polilične stranke. Industrija se je razvijala in kmete se je potisnilo v ozadje. Tako v drugih državah kakor tudi pri nas. Vsled vednega protežiranja industrije so bili kmetje prisiljeni, uresničiti svoje stranke . . . Združenje kmetov je veliko narodno delo. Kajti le gmotno dobrostoječe kmetijstvo zamore kaj uspešnega za narod storiti. Ali to združenje je tudi rešilno za državo, kajti država, ki nima zdravega kmetijstva, tudi sama ne more biti zdrava .. . Kmetje ne nasprotujejo industriji; nasprotno ji hočejo celo pomagati, ker si hočejo zbolj-šati svoj položaj, — kajti «hat der Bauer Geld, hat es die ganze Welt...» S temi besedami je opozarjal govornik na potrebo združenja kmetov in je končal svoj krasni govor ob velikanskem navdušenju. Za poslancem Peschka je govoril knez Auersperg, vojvoda kočevski. O njegovem kakor o dragih govorih poročamo prihodnjič. __________________(Kaprej prihodnjič).__________________ Politični pregled. Cene mesa so vedno predmet političnih prepirov. V zadnjem časa so živinske cene zelo padle in vendar so ostale cene mesa na Dunaju kakor v drugih mestih na isti višini. To je dokaz, da niso kmetji povzročitelji visokih mesnih cen, temveč le mesarji. Vsled tega je vložila nemška kmetska stranka primerno interpelacijo na poljedelskega ministra. Le-ta je p. k. odgovoril in dokazal, da so na Dunaju od meseca novembra 1906 do junija 1907 cene goveje živine za 14 kron pri centu žive teže padi e. Cene mesa pa niso padle. Novembra 1906 je koštala kila mesa na Dunaju 2 K 10 h in malo pozneje že 2 K 12 h, na kakeri višini je ostala. Mesarji se hočejo na trošek konzamentov na najhitrejši način obogateti, krivdo visokih mesnih cen pa mečejo popolnoma neopravičeno na kmeta. Tndi zdaj pretijo mesarji s zopetnim zvišanjem cen. Zato je prav, da jih je kmetski minister na § 51 obrtnega reda opozoril. Ta paragraf daje občinam pravico, da uvedejo glede potrebščin vsakdanjega življenja maksimalne tarife, to se pravi, da omejijo lahko brezvestno zvišanje mesnih cen. Minister je povedal tudi, da se mora preskrbljenje z mesom potom našega lastnega proizvajanja zgoditi, kar je mogoče s pospeševanjem planinstva in številnim pomnoženjem živine. Deželna finance. ,D. K." objavlja članek, iz katerega je naraščanje izdatkov posameznih dežel razvidno. Potemtakem so znašali izdatki: v kronah 1. 18'65 1. 1902. N. Avstrijsko 3,174.000 39,016.000 Štajersko 2,192.000 22,855.000 Koroško 456.000 4,638.000 Kranjsko 345.000 3,924.000 Iz tega je razvidno, kako grozovito bo narasli deželni izdatki in kako potrebno je, da stori vlada vse potrebno, da se reši dežele iz njih revščine. Nobenih kontrolnih Shodov. Letos se po naročilu ministerstva na Avstrijskem ne vršijo kontrolni shodi. Glavni raporti se vršijo kakor vedno. Nobenih orožnih vaj ? List .Deutsches Agrar-blatt" poroča, da se bode opustilo 1. 1908 ob priliki 60 letnice cesarjevega vladanja vse orožne vaje (Waffanubnog). Upajmo, da je to resnica ! Štajerski deželni zbor je pričel 16. t. m. svoje zasedanje. Razven raznih postavnih načrtov se je predložilo poslancem proračun za leto 1908. Potrebščine v proračuna znašajo 29,255.664 K. Zvišani so izdatki za deželno kulturo (2,563.000 K), za šolstvo (12,731.000 K), za realitete (1,051.000 K), itd. Po otvoritvi je poročal posl. Eanispinner o neki osebni zadevi, posl. Kellers-perg o prošnji nekega posestnika za dovolitev brezobrestnega posojila. Nadalje je govoril posl. Einspinner o predloga posl.-Stiger in tovarišev glede pospeševanja domače obrti. Stiger in tovariši so svoj čas poročali, da se naj dovoli v ta namen 5000 K. Predlog se je v primerni obliki sprejel. Posl. dr. Jartela je poročal o prošnji občine Teharje, naj se ji dovoli porabo obč. denarja za cerkveno zgradbo. Posl. Resel se je izjavil proti predlogu, češ da občine nimajo pravico, izdajati svoj denar za cerkvene zgradbe. Jnrtelov predlog pa je bil vendar sprejet. Potem se je poročalo še o nekaterih šolskih zadevah. Posl. Wastian je stavil vprašanje glede zgradbe mosta čez Dravo v Maribora itd. Koroški deželni Zbor je bil 16. t. m. otvorjen. Posl. Steinvender je vložil predloge glede spremembe postave o volilni pravici, glede servitntov na gozdih in pašah, glede posojil dgžejnega hi-potečnega zavoda itd. Poal. Pirker,in; (Winkler ata predlagala povrnilo dela deželnih naklad za mošt, ki se pije v hiši od družine in poslov. Po vložitvi raznih interpelacij so se zgodile razne volitve v razne odseke. Finančnemu odseku se je izročilo predloga deželnega odbora glede računskih zaključkov in proračunov deželnega sklada. Poljedelskemu odseku se je izročil predlog kmetijske dražbe glede porabe Strutztnanbve kmetijske ustanove v znesku 19.806 E. Istotako se je zgodilo s poročilom delovanja deželnega zavoda za zavarovanje živine. — 17. sept. se je izročilo odsekom razna poročila in predloge; m. dr.: predloge glede zakona za varstvo planinskih rož, glede splošne starostne preskrbe za distriktne zdravnike, glede zboljšanja planinstva, glede razvoja deželne hipotečne banke, itd. Govori se tudi o obdačenju avtomobilov. Letošnja Žetev. Poljedelsko ministerstio poroča, da bode letošnja žetev precej dobra. Zimske plodove se je dobro Bpravilo in zimska pšenica bode več kot izvrstna. Jesenski nasadi bo se zakasnili za 2 tedna. Poletna rž je v splošnem precej trpela, oves pa je letos izborno zrastel. Pri koruzi je suša precej škodovala. Krompir je dobro uspel in le nekateri škodljivci so se v zadnjem času pojavili. Ear se viha tiče, bode izborno, v kolikor ga ni toča pobila. Sadje pa je letos zelo slabo uspelo. Razveu nekaj jabolk in hrušk ni sadja. Veliko padanje cen se opaznje pri hmelju. V Saazu je prišla velika firma za hmelj Malzer in Bin z 340000 E dolga v konknrz. Visoke kmetijske šole. Vlada je dovolila ustanovitev druge visoke kmetijske šole v Era-kovi in trvške v znesku 800000 E. Dopisi. Dobje pri Planini. Ker se naš župnik Vnr-kelc toliko opravičuje in. trdi da iz prižnice govori le samo božjo besedo, hočemo spravili v javnost za sedaj samo par nasprotnih slučajev: Ali je bila to božja beseda, ko ste 19. maja t. 1. iz prižnice govorili, da prav ima kdor vam pomaga nagovarjati volilce, katerega kandidata morajo voliti za poslanca ? Vse časti je vreden taki človek, ste rekli in ste naročpvali možem iz občine Jnr-klošter, da mora vsak iti na ožjo volitev in voliti moža, katerega mu duhovniki svetujejo (Benkoviča), velik greh bo storil, kateri ne bo šel na volitev! Je bila to božja beseda, ko ste iz prižnice plaušali farane, da naj Vam prinesejo denarja, da bodete kupili kaplana? Grozili ste se kako bo nesrečen tisti, kateri ne bo denarja prinesel, trdili ste da mesca oktobra 1904 pride kaplan gotovo, in ste se izci ga n ili na ta način tisoče krvavih kronic iz ljudstva, kaplana pa ni, ga ne bo, in se tudi čisto nič ne potrebuje, ako hočete Vi gosp. župnik le svoj posel opravljati ?! Je bila to božja beseda, ko ste iz prižnice v času občinske volitve razlagali, koliko odbornikov ima vsak za voliti, kateri moži se morajo voliti, in kedaj in ob kateri uri bo volitev? To bo resnice svete vere, kaj ne Vurkelc? Dragi Vurkelc, dandanes ljudstvo samostojno misli, in razločuje božjo besedo od politike. Zdaj nismo več v časih prvega stoletja, zdaj ne bo šlo več b hujskarijami in plavšarijami. Radovedni smo pa tudi, zakaj ima župnik stalno plačo, da mora še zraven tiste za vse druge reči fehtat pčenico, drugič gre fehtat oves, ajdo, jajce, kokoši i. t. d. ako pa hočeš da ti krsti otroka, mu moraš še posebej plačati in ako se hočeš oženiti mu moraš zopet posebej plačati ako želiš da bi molil očenaš za kakega bolnika mu moraš zopet plačati. Ja tristo medvedov zakaj ima potem še stalno plačo, če se mu mora vsako najmanjše opravilo še posebej plačati?! Nikakor pa ne trdimo da vsi župniki a svojimi farani tako ravnajo; mi le dobro vemo, da Vurkelc tako ravno. V tej zadevi bo treba trkati na pristojnem mestu, in prositi da se napravi red. Toliko za danes, preveliko naenkrat ni dobro, ako ravno nam nikdar zmanjkalo ne bo. Naprednjaki v Dobji. Polenšak. Nekaj tukajšnih oseb ima vedno s kazensko sodnijo opraviti. Zdaj se gre za — 2 — laške hruške (rumpe), katere je gostilničar in sadni trgovec Schori za mnštro dobil, da bi jih za, moš,t delati kupil. Mož seje pred, kratkem izrazil v svoji krčmi: da bi bile ven dar že,iie;p.f. *] laške- -hruške zrele. Navzoče osebe so mislile, da bode zopet sad kupoval za mošt in se mu je zato muštre vposlalo. Ali Sori je kuštni gospod in jo je zopet drugače zasukal. Rekel je, da ga je hotela dotična oseba s tem žaliti. Pobasal je hruške v torbo, vzel puško in enega svedoka ter je popihal k obč. predstojniku A. Eovačiču. Vprašal ga jo za svet in ga vzel tudi seboj. Tako grejo ti trije možakarji, dva s puškami in eden s palico, k dotičniku, kateri mu je hruške na dom prinesel. Mladi dečko, ki je pri svojih stariših, se je hudo prestrašil, ko stopijo ti oboroženi možje v sobo in ga izprašujejo, zakaj je hruške prinesel. Širi mu je tudi obljubil, da bode zaradi hrušk zaprt. Tudi v gostilno Lovru bo šli hruške kazati. — Župnik Valenko in mežnar Glavnik sta se svoj čas izrazila, da ne bodete nikogar nič prosila. Ali komaj so si farani zrnja pridobili, že se je fehtarilo. Naj bi 8e vendar enkrat na Dristojnem mestu končalo to odiranje kmetov! Ša nekaj! Zdaj so pričele tudi Marijine hčerke po kazenski sodniji hoditi. Neka 50 letna Eaterina Šamprl je hodila toliko dolgo dražiti in žaliti, da so jo 29. avgusta na 14 dni obsodili. To je vzgled za mlade dekleta 1 čestitamo Vam, g. Valenko ! 12 nevstrašenih apostolov. $V. Jakob V Slov. gor. Mnogokrat si že, predragi „Štajeic', našega vrednega kaplana Rabuzeka pokrtači.l Danes pa Ti poročamo, da se ta fant niti za las ni poboljšal. — Od tega časa, ko se je priklatil ta palček k nam, ni pri nas več mira. — Vedno „jaga" po župniji kakor lovski pes in sa potepa po „kočah" njego ■ vih podrepnikov, kjer hujska ljudstvo in kuje z pomočjo njegovih agentov dopise za „Našo Moč", z katerimi napada potem učitelje, posestnike in sploh vsakega kateri ne trobi v njegov rog. — Po noči se pa vlači po „farofŠkem hlevu", akoravno bi moral biti po 9 uri v svoji sobi, ker ima od višje oblasti „policajštund".— Dokaz, da tudi svojih višph ne uboga. — Na prižnici udriha navadno po ,,Štajercu", pri popoldanski službi pa draži ljudstvo posebno dekleta z izpraševanjem iz katekizma. — Boljše je, Ra-buzek, da pustiš ti odrastlo ljudstvo pri miru in izprašuješ rajše tvoje šolarje, da bodo vsaj pri prihodnji skušnji nekaj odgovarjali. — Ne pretepaj več ubogih šolarjev z metersko palico, ue nosi v šolo deklicam „cukrl", ne pohujšaj naših nedolžnih otrok z nesramnim govorenjem, ne davaj šolarjem neumnih priimkov, ampak uči deco kakor se sliši, ker to je tvoja dolžnost! Zelo čudno se nam dozdeva, da se višje oblasti tak malo brigajo za obnašanje tega .,hujskača". in da ga ne odstranijo od nas. — če se to ne bode kmalo zgodilo, bode tndi vere konce. — Predragi , Štajerc" ! Povej nam, kako bi se rešili mi tega rogovileža, da bi se vrnil spet ljubi stari mir v župnijo? — Opomba uredništva: Najbolje je, da si obrnete pismeno na škofa in mu naštejete vse čine tega fanta. Iz Vojniške okolice. V Vojniku ne bo konca ne kraja teh veselic in teatrov, a samo zato, da se denar lovi od ubogih, zaslepljenih ljudi, pametni se itak ne približajo več, četudi so povabila frčala na vse kraje, tudi iz Jelja se ni nihče ved prikazal! Še-le pred tremi tedni seje taka veselica s teatrom od dijakov, fantov in deklet vršila, a že zopet jo je mladi zdravnik, dr. Branko Žižek, za 8. septembra razbobnal, a samo zato, da bo si zopet denar pridobili. Eer še vstopnina 30 vin. ni zadostovala, to so še potem dekleta na vse pretege z venci, tombolo — pa skoraj prazno, le veliko številk — in šaljivo pošto, vsako po 10 vin., silile. No Rog žegnaj vsem potrebnežem in zapravljivcem! Posebno neredno je to bilo, da bo se tudi vsi otroci notri pustili, ako so le po 10 vin. plačali, in ti so stali neposredno pred odrom igre, kar za otroke nikakor ni bilo v redu. Najbolj smešen pa je še bil govor dr. Žižeka, kot sklicatelja veselice, ki se je prvokrat vjunačil, kot govornik nastopiti, a je pa tudi tako plašno in trepetajo govoril, da se mu je vsak hip nit govora pretrgati hotla, da skoraj ni vedel naprej; pripravljal pa se je že dolgo časa na to pridigo, da so že mnogi bili jako radovedni, kaj bode neki novega povedal. Pa bilo bi boljše, da bi bil tiho ostal, ter svojo modrost za se obdržal, vsaj govoril je še le ponoči, ko bo že mnogi odišli, ker poprej «<*»(np&l: začeti,;.ker strabiga je imel, četudi se je veselica že ob treh začela. Bode-li sedaj te norčarije že enkrat konec ali še gre do tretjega!! Plajberk. Časnik „Mir" piše v številki 38 sledeče : V Plajberku hoče občina slovensko go-stilnico, pa jo zopet ne da okrajni glavar Grab-mayer. — K temu odgovor: Plajbeiška-fira ima vkup okoli 90 odrašenih in starih moških oseb, in so tri gostilne, ena v Podnu in die v Plajberku; tako pride ena gostilna na 30 moških oseb, od teh 30 moških je več takih de pridejo v letu komaj Šestkrat v Plajberk; Tukaj je aploh poljedelstvo in drvarjov, drugega prometa ni fara je raztreiena, dolga od prve do hiše 2'/s in široka 1'/» ure; zatorej teh veliko moških oseb ob nedeljah in po svojih opravilih gre v Borovlje, Podljobel in Bistrico i. t. d. ob delavnikih pa tndi it morejo v goatiluice hoditi, ker mora glediti vsaki, da dela in si živež priskrbi. Te tri gori omenjene gostilnice so istotako slovenske. Nekateri mislijo, ako je na teh treh gostilnah napis „Gasthaus", potem je že vse nemško. Zato hočejo tako gostilno, da bo imela slovenski napis, čeprav bo tudi znotraj namešano. Plaj-beržani pa tako dobro vejo, kje so gostilnice, če je slovenski ali nemški napis, to je vseeno. Pred tremi leti je bilo 70 dorašenih moških oseb več v Plajberku, kakor danes in so zadostovale tri gostilnice, in zdaj ko je vsako leto manj prebivalcev tukaj, pa hočejo naenkrat še eno ..slovensko" gostilno. Od teh treh gostilni-čarjov ne more nobeden samo od gostilne živeti, in morajo skozi poljedelstvo in na drugi način življenje preskrbeti. V Plajberku je komaj šest oseb, da. tirjajo še za eno gostilno, tistim pa rečemo: ako jim te gostilne niso všeč, naj pa grejo v gostilnice Podljnhei, ali r, Ljubel ali pa na Bistrico, saj tudi ni dosti oddaljeno. Iz Bilčovsa na Koroškem. V naši fari, h kateri spadata dve pol. občini, Bilčovo in Zg. vasica, imajo klerikalci nož v roki. V sledečem naj povemo, kako ti ljudje gospodarijo. Pred kakimi 4 ali 5 leti ae je tukajšni farovž popravil in se je zato več sto goldinarjev izdalo. Lani prišlo je našemu kranjskemu župniku Vintarjn nakrat v glavo, da stanuje premalo ,,nobel". Odborniki so bili takoj pripravljeni, da dovolijo potrebščine za nove poprave v znesku 2.000 E, od katerih plača verski sklad eno tretiao. Župnik bi moral postavno tudi svoj donesek plačati; ali pozabil je menda na to in plačal ni niti vinarja. Zdaj se je iztrgalo skoraj nova okna in jih nadomestilo z novimi. Denar, ki se ga je porabilo za prve poprave, se je torej skozi okno vrglo. Eomaj je imel župnik dovoljenje odbornikov v žepu, ko je že z norimi zahtevami prišel. Zahteval je, da se zida novo mežnarijo. Tu imamo nekega kmetskega sina, ki bi prav lahko službo mežnarja is organista opravljal. Ali župnik ni hotel odpustiti sedanjega mežnarja, ker mu je bil ta vedno pokorni hlapec in je agitiral med volitvami tako, da bi se kmalu podplate znncal. Klerikalni odborniki so seveda tudi to zahtevo dovolili. Ali toliko poguma so vendar imeli, da so obenem sklenili, da ostane mežaaiija last občine. To je bilo župniku preveč. Nakrat je oznanil raz prižnice, da naj posestniki prostovoljno toliko darujejo, da se zida mežnarijo. In res je dobil dovolj neumnežev. Hišo se torej zida in spada cerkvi. Na ta način je župnik kmete ,,potegnil". Ako bi torej mežnar zidal svojo lastno hišo, potem nima občina niti pravice, da bi kakemu obč. revežu v mežnariji stanovanje dala. Tako gre stvar, ako so ljudje klerikalno zabiti. Iz teh vzrokov je imel tudi župnik s županom iz Bilčovsa ojatri razgovor, pri kateremu slišal je precej resnice. Zato je menda tudi prosil za prestavljenje v sv. Mihael, katero službo je tudi dobil. Veliko je veselje, da je šel. Njegova komanda in njegove zahteve 80 bile že prevelike. Pri slovesni pridigi je izjavil fajmošter, da odpusti vsem svojim nasprotnikom. name z net vali. čila'. Ako ker j' motil kater viti. dan. šesti: volit je pi so p zadn zade je Si dalje pisai vsak ni než sko moi _ s — obenem je očital nekaterim ljudem, kaj vse ms storili. Poslušalci so vedeli, koga da Ako se iz srca odpusti, potem se molči lliikih stvareh. Vsa pridiga je imela pač le men, da so nekateri farški pod repu iki v dražbi umnimi baburami krokodileke sokel'-1 prtli"* Zdaj je župnik proč, mi pa imamo pla- JAko bi zdaj videl, kako ljudje šimfajo! bi kdo menil, da so odborniki vse dovolili, je tukajšno prebivalstvo bogato, bi se hudo Tukajšni posestniki tiče v dolgu in marsi- 38 Bttri se niti svojo lastno hišo ne more popra- 1 go- Mi Davki, obresti, zarubljenje itd. pride vsak rab- Sm Tuintam teče dež pri Btrehi v hišo, — -iira lonod je revščina. Na občinski cesti je precej >ških lini: grič in kadar peljejo kmeti les v Celovec, dve Hrajo vbogo živad trpinčiti. Ali grič ee ne od- Hui, kajti za to delo bi odbornike noben far akih Hjuno ne pogledal. Tako bi bilo še marsikaj Hhebno, ali ničesar se ne stori. Ljudje menjajo I klerikalstvo z vero in ne vedo, da je le ! za farje. Kako dolgo bode to še trpelo ? tako dolgo, dokler se ljudstvo ne vzdrami. Več davkoplačevalcev. Iz Medbrovske Občine. Ko- bo pred dobrimi ini leti v Medbrovski občini pri občinski iivi slovenski klerikalci podrli in tako tedaj prišel Kneechnig do županstva, za pisarja pa potem postavili po dom. Trnovega Joža. ritem Hijim činom bo tedanji ratni možje, zares Deli pravo pravcato temo. No glejte, potem tako le: skorej leto dni je dohajal iz od Njenega Celovca nek g. Sohar, vežbat ga v iniških zadevah. Poleg tega pa bo skoraj [Jak) količkaj večjo pisarijo dali v bližnjih Brolah ipravit. In pozneje potem ko g. Sohar ni več ihsjal, pa so druge pisarje, enega za drugim Jtftli, ako ee je količkaj malenkostnih pisarij nabralo, tako rekoč v štoro jemati. s Jožej pa je menda, vkljub temu ravno tako li obljubljeni „Gehalt" vender le vlekel. je tudi g. župan in večkrat še z svetovalci imel vedne (pepotrebne?) izlete in to naj- ;t radi pisarjove brezbrižnosti. Ob neki ki, ko se je pomikala ta .karavana" na tem ^»osportn", mi namigne moj stari znenec ter : v tej občini pa imajo vedno, leto in dan iv teden! Razumljivo je, da je potem prišla iaa uprava v tako grozen nered, da bo m občino zadevale, ter sledile ena za drugo 10 večje denarne kazni. Da pa tudi pri tako tolomnem gospodarstvu, v očeh naših kleri- iv. nikdo ne zaigra tako hitro svojih ,sim- to je ako je človek cerkveni ključar uma cerkvenik-mežnar pimpam. Na vse je vendar večina prišla do spoznanja da bilo prav, da se je dal oni navidezni mogoč- svojemu pisarja tako „tomlati", da bi bil Jiionj kmalo vtegnil podoben — slamnatemu mk. Št. Vid pod Juno. Ljubi .Štajerc!" Dolgo Ti h nisem nič pisal o našem Svstončku. Precej :im;j8i je postal v tem času ali nekaj Ti pa uram naznaniti. Ljubi bralci, ta gospodine um uganja burke in kako se reži, če dobi takega ubogega kmeta v pest. Šel je neko »kotu večer s tukajšnim lovskim paznikom na fcv k kmetu Hallerju; čakal je „pokca", ali utrofil je eno drngo črno koamačino, namreč bela samega, ki se je ravno hotel briti. Ni i verjeti, koliko profesijonov ta Svatonček na. Gospodine vzame kmetu britvo in ga sam inčne briti, pa kako; tako da je ubogi kmet, hdar je Svaton potegnil z britvijo, vsakikrat zaje-hl. Po poldrugi nri je hil ta junak „fertik" in n praša, kako ae počuti. Ta mu odgovori: dobro, samo da sem dobil čisto druge kure obraz; sem bel, sem rdeč, samo črn nikjer liiem več. Svaton pa pravi: „Ja če bi bil kak itiprotnik naše vere to videl, stavim da sem „Stajercu". — Prihodnič vam povpm več. Naprednak ki vse vidi. Iz Tirolskega. Ljubi „Štajerc", dopadeš ee ii, ker govoriš resnico. Jaz sam sem vbogi ftetski delavec, ali žal da skoraj med1 'kmeti itftoorem izhajati,' ker mi ne morejo toliko pla-hvati, da bi sebe in svojo vbogo mati preživel. Di bi vsakdanji kruh služim, moram hoditi po itetu po železnicah. Ali prepričan sem, da go- voriš ti resnico. Tudi pri farjih sem že služil, ali bil sem tam kot hlapec bolij zaničevan, kakor zadnji berač. Kar mački in pai ne snejo, to dobi hlapec. Tebi pa očitajo farji, da si ^grešni«1' liet>.>'Ah';6aB pravim : h* naprej in^Bog Jtid«je4r#!b3f5Dflev9i< i--------------.■■i....... sili iiova r lisa-; "['■ | pis „Žrtev Mira" — „Opomba uredništva" ! Vašem listu z dne 4. avg. t. 1. št. 31. Vas poživljam sklicujoč se na § 19. tisk. zak. z doe 17/12. 1862, da sprejmete na istem mestu, pod istim naslovom i „Opombi uredništva" in i | istimi črkami v prihodnji ali naslednji številki sledeči popravek: Ni res, da „so mi duhovniki toliko časa prigovarjali in morda tudi s hudičem grozili, da sem se podala in podpisala čečkarijo" (popravek). Res pa je, da sem sama prosila nekega gospoda, da mi je sestavil popravek neresnične trditve v št. 21. Vašega list«. V Veliko vcu, dne 11. sept. 1907 Lucija Pirotc. -1 Lucija, ali te ni sram ? Ako si res tako pobožna, kakor se delaš, moraš vendar vedeti, da je laž največji greh. Koliko oseb se je neki pečalo i | tem popravkom ? Kje povsod so Bi zbijali glave, da bi resnico zavrnili ? V Ljubljani ali r Celovca? Morda pride na ta članek zopet „popravek". Ali potem bodemo pojasnili lažnivo počenjanje te igračke v farških rokeh natanko! Lucija se bode še zapomnila, kdaj nas je izzivala. Tisti lažniki pa, ki stojijo za njo in jo zapeljujejo v laž, torej v greh, naj se sramujejo pred Božjim obličjem za svoje sramotno delo! Župnik v Staremdvoru — obsojen. Župnik Kubica v Staremdvoru spada med one duhovnike, ki mislijo, da jim mora biti vsakdo tndi v političnem oziru pokoren. Spenglareki mojster g. Riicker pa zopet ne more uvideti, zakaj bi kot davkoplačevalec in državljan ne imel lastnega političnega prepričanja. Zato tudi g. Riicker ni nikdar skrival, da je vrli naprednjak in da se ne briga za prvaško gonjo. V volilnem gibanju je odtegnil župnik vsled tega g. Ruckerjn obljuljeno delo pri filialni cerkvi. Poleg tega je neumni ta duhovnik poštenega obrtnika na poštni karti grdo opsoval. G. Riicker ae tega ni postil dopasti in je župnika tožil. Pri sod-niji je bil politikujoči fajmošter obsojen na 150 K globe, odnosno na 3 dni zapora. Zdaj bode vendar prišel do prepričanja, da spada dahov-nik v cerkev in da velja postava za vse! Občinske volitve v Arnoldsteinu so končale z napredno zmago. Nsprednjaki so v 1. in 3. razredu prodrli, v 2. pa iz usmiljenja neke klerikalce izvolili. Obsojeni duhovniški hujskač. Župnik Lojzek Hotter v Knprivni je bil med volilnim bojem eden najzagrizenejših farških petelinov. Agitiral je tako, kakor storijo to politikujoči duhovniki po ,,8-Mirovem" receptu, namreč brez izbere sredstev na pošteni in na nepošteni način. Pobiral je volilne listke in jih popisal z imenom orglarja ..Grafenaner", brez da bi imel zato dovoljenje od strani volilcev. To je po današnjih postavah čisto navadna volilna sleparija. Zato je bil Hutter obsojen na 50 K globe, odnosno 3 dui zapora, in na povrnitev sodnijikih troškev. Poleg tega se mu je odvzela za 6 let volilna prav.f 'Grafe roški nazaj 15. c Ambi pn- i že tako erim dal sle-,nek, laži »vca. da i se ;ega. po ljajo -aški uciji lisan ojavi e in bila ali acija kako ■avili acijo )rav-ko opet do- " T po- dne ,pod n z vilki «niki ičem rijo" osila : ne-Veli- )žna, laž o s ;Iave, tea? ?ek". janje a se Tisti ipe-tijejo Jelo! ipnik lhov- tndi iJBter ij bi last-icker i da i gi-kerju ga je i na tega aod-50 K bode ahov- nčale n 3. » kle- ojzek Dojem •itiral ivniki zbere Po-enom ;o do-ašnjih Zato nosno )5ket. olilnm tm. ELhaha, — lepe agitatorje je imel iftnner, lepi ,,duhovniki resnice" so ti koti črni tički! Novi brzovlak. Brzovlak DnnajBeljak in ■ij bode vozil do 15. oktobra vsak dan, od nktobra naprej pa vsako nedeljo, vsak Bnik in njima sledeči dan. S tem Be je ugo-l itari želji. Predstojništvo hranilnega in posojilnega flilva „8podnega Roža" v Borovljah razglasi, ta pisarna domovinskega kreditnega zavoda mprej v lastni hiši .Rczentalerbof" v prvem ifetropjn. — Zavoljo pomnoženega prometa dlje se z3aj raznn v nedeljah dopoldne tudi iiredah od 9-te do pol 12-te ure. Grozni detomor. V Beljaku je porodila ku-Icici Eliza Mondre iz Paternijona 10. t. m. n dete. Takoj po porodu je prerezala Ktio z malim nožem vrat. Skrila je mrliča v itdji in šla zopet na delo. Krčmar Kowatsch celo zadevo in jo je naznanil. Nečlo-lo mati ao zaprli. Iz podstropja na podlane je padel kmet ibroš v Gonobem pri Plipergu in se ubil. I kolesa je prišel 8 letni sinček krojač« mica in bil težko ranjeu. Gorelo je pri posestniku Wedl v Poaarnici. Hjorel je hlev in z njim vsa krma ter 20 (tin 3 prašičov. Požar. 15. t. m. je udarila strela v goapo-3-t'io poslopje g. Hoflerja v sv. Duhu pri B°-; ubila je tam plemenskega bika in zažgala. gorelo je eno poslopje. K sreči je prišel dež, M ogenj ni mogel razširiti. Pobegniti je hotel iz beljaškega zapora Jos. ■fitaker. ki je kot arestant v Jesenicah ušel H v Beljaka ujet. V pravem času so opa-[ticka, ki je hotel zid prodreti. Vlomil je pri gospej Eitere v Beljaku neki ■ukUer iz Sp. Borovelj ter precej reči ukra-Orožniki so ga zaprli. Ustrelil se je v usta neki prostovolec lov-Bn regimenta v Trbižu. Vzrok samomora ni Izgubila je Ana Schwarz na poti v Beljak Jdnično knjigo za 200 E. Dva fantalina sta lila in dvignila takoj 100 K. Zlikovca že Po svetu. 6 milijonov ukradenih! Ravnatelj banke Boter na Holaudskem je ukradel 6 milijonev io» in jo popihal. Mesto V plamenih. Mesto Murwillumbsy je hi pogorelo. Zgorelo je več palač in 52 hiš. txi zoaSa več milijonev kron. Železniška nesreča. Pri Eanaanu poleg ■stioa v Ameriki je trčil tovorni vlak v osebji 10 mrličov se je zdaj našlo. Rudarska smrt. V šahtn 5 v Merlenbachu so meh plini. 5 rndarjer je našlo na grozni |n smrt. Samomor cele družine. V Budimpešti se je Etonpila cela družina oficijala Litvija. Mož bi odpuščen od službe in zato je sklenil umor; z njim vred se je zastrupila žena Itoje hčera. Umor fabrikanta. Delavci so ustrelili tovar-v'ji Silbersteina v Varšavi. Delavci so zahte-i plačo, ki jo jim je odtegnil, ker so štraj-LEo jim denarja ni hotel izplačati, bo atresia ga umorili. Ljubosumnost. Iz ljubosumnosti je ustrelil tir Lorber \ Berolinu svoja dva otroka ; šel pjtem na streho in se sam ustrelil. Zsni je ntil listek z besedami: „Tebi prostost, li otroke". Bazstrelba. Na japonski bojni ladiji liima" se je vršila razstrelba ; 40 matrozov rficirjev je bilo nbitih. Gospodarske. Kaj se godi v moštu, kadar vre ? — K, ki ga stavimo t bedenj, je sladek, kr ga pretakamo iz bednja, ne opa- na njem več tega oknsa, pač pa Hitimo, da ima sedaj neko skrivno moč, katere imel prej. On namreč opijani. Kakšna spre-aba! Stvar je taka: Iz sladkorja, ki se je Jijal v moštu, napravile so neke majhne gli-b(vinski kvas), katerih se s prostimi - — 5 — niti videti ne more, alkohol (špirit) in plin, ki mu pravimo ogljenčeva kislina. Alkohol ostaja v vinu, ta sapa pa uhaja iz njega in napravlja vrenje, kakor bi se voda kuhala, če dihamo ta plin, lahko nas zamori in prigodilo se je že, da so pali ljudje, ki «o bili v kleti, kjer je vino vrelo, v omedlevico in še celo pomrli so. Ce pa tagplin pijemo, bodisi v vodi ali v vinn, ni nič škodljiv, kar priča soda (sifon), ki se prodaja po gostilnah, in pa šampanjec. V obojih na-pravl'a ta plin prijeten okus in šumenje. Škarje pri trgatvi. Za trganje grozdja rabijo naši vinogradniki večinoma nože in pipce. Mnogo bolj pripravno orodje pa so za trgaDJe škarje. S pomočjo škarij se grozd mnogo lažej prime pri repu, pa tudi slabe jagode se lažej odstranijo. Tudi delo je bolj hitro. Zato priporočamo, naj si nabavi za trgatev vsak vinogradnik škarje. Gnojenje sadnemu drevju. Najboljše je gnojiti sadnemu drevju v jeseni meseca septembra in oktobra. Redilne snovi, ki jih damo v tem času v zemljo, pridejo preko zime do drevesnih korenin in zamorejo že spomladi, ko potrebuje drevo največ moči, delovati. Zimsko in poiulttdauxko gnojenje pride navadno prepozno do veljave, oaob.to ako so tla trda. Najbolj ngaja sadnemu drevju gnojenje s Tomaeovo žlindro (mesto tega tudi s snperfoefdtom) in kalijevo soljo ter z gnojnico. Prvi d»e gnojili delujeta bolj na razvoj cvetja in sadja, gnojnica pa, ki ima mnog) dašika, na raščo. ■ Oreh je drevo, ki bi ga morali pri nas bolj upoštevati, nego ga upoštevamo. Ta sad raste skoraj v vsaki zemlji, ne potrebuje skoraj nobene oskrbe in rodi navadno vsako leto. Orehov les se jako ceni in drago plačuje. Zato bi morali orehe bolj saditi. Mlada drevesca dobimo na ta način, da zasadimo sad sedaj v jeseni zemljo. Lahko pustimo oreh kar v zeleni lupini. Koničast del sadu je postaviti pri sajenju navzgor. Sad je pogrniti nato za 4 do 5 prstov na debelo s zemljo. V jeseni sajeni orehi poženejo že rano spomladi. Tudi mandlje in lešnike je naj bolje saditi sedaj. Brzojavi. Šoštanj. Eden glavnih voditeljev šostanj-»kih prvakov, bivši solicitator Anton Cok, jo je popihal v Ameriko. Pri raznih posojilnicah je sleparji Cok b ponarejenimi podpisi in tudi denar ,.Narodne godbe" je vzel seboj. Prvaki ga niso naznanili, ker mož ,.preveč ve" o gotovih tajnostih. Več prihodnjič! očmi Ob začetku šolskega leta je gotovo ztlo viino iznova opozarjati na to, da otrokom, itak ne malokdaj preobloženim z duševnim naporom, ne kaže v tem času dajati tudi Se pijač, ki dražijo živce in s tem Škodujejo zdravju. Semkaj spada poleg alkohola zlasti zrnata kava, ki bi se po izreku slovečega zdravnika sploh ne smeta dajati otrokom v Šolskih letih. Tega tudi nikakor ni treba. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava je tako imeniten nadomestek zrnate kave! Posebno napravljanje za deco provzroča tako malo truda, ki se vrhutega bogato poplača 8 tem, da vidno uspevajo naJi ljubljenci. Kathreinerjeva Kneippova kava je lahko prebavna, krvotvorna in krepila ter ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja prijetno mil okus po kari, ki se ga lahko navadi vsakdo. Seveda je zaradi mnogih manj vrednih posnemkov treba opreznosti pri nakupovanju. Zahtevajte vselej izrecno Kathreinerjevo kavo in jemljite le zaprte izvirne zavoje s tem imenom kakor tudi z imenom in sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Listnica uredništva inupraT-ništva. Miss: Prihodnjič gotovo ! Vse drugo preskrbimo. Pozdrav! — Jak. Lorger Hahnan, Wtirtemberg: Hvala za pridno delo! Le tako naprej! Srčni pozdrav ! — Župnik Cepin v Razborju: Hvala, da ste postali naš sotrudnik. Prihodnjič objavimo duhoviti vaS članek s primerno opombo. — Več dopisov: Prihodnjič! Loterijske številke. Gradec, dne 7. september: 35, 70, 44, 14, 25. Trst, dne 14. september: 9, 18, 55, 8, 81. Somišljeniki! Kdor se strinja z našim delom, kdor razume in ceni našo nalogo, kdor ni naprednjak le na jeziku temveč tudi v dejanju, ta mora biti Član našega »tiskovnega društva" (Pressverein). Vsak član tega drnštva ima posoditi drnštvu 10 (deset) kron, ki se vrnejo in ki se tudi obrestujejo. Ta denar torej ni izgubljen, temveč se vrne na zahtevo z 4% obresti, Vsakdo ima lahko več deležev po 10 K, vsakdo pa vplača taki delež tudi lahko po obrokih (rat a h). Društvo ima namen zasignriti gospodarski, denarni temelj ,.Štajerca", povečati list čimbolj, da zamore odgovarjati vsem zahtevam čitateljev, izdajati vsako leto „Štajerčev koledar, ki bode nudil več koristnega in zabavnega čitiva kakor vsi drogi koledarji, — sploh iman aše tiskovno društvo namen, delati za izobrazbo, poduk, gospodarsko zboljšanje, delati za osvoboditev ljudstva od zatiranja in bede. Vsakdo bodi član, kajti izobrazba edino nas dovede do boljše bodočnosti. Na delo! Vodstvo tiskovnega drnštva ..Štajerca " v Ptuju. Juri iojji mnj^jmMttik\ Aom Lupcr diklili to. 'm Po takem izvesku se poznajo skladišča v katerih se prodajajo Singer-jevi šivalni stroji Pozor! Vse od drugih prodaj Šivalnih strojev pod imenom «Singer> ponujani stroji narejeni so po enemu naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našemu zislemu družinskih strojev in to v sestavi, trpež-nosti kakor trajanju Singer Co. delniška družba za šivalne stroje K Ptuj, glavni trg štev. 1. M MM Učenec WM za preprogarski obrt (Tapeziererei) se takoj sprejme pri Adolf Klarer, preprogar v Celju 656 Rathau»fgasse 11._______________ "Triden hlapec5 k težkim konjam se sprejme z zelo ugodnimi pogoji pri trgovcu ■■■i Kd. Suppanz ■■■ ______Prlstova via PSItschach.______ Vrlega delavea za cementno blago za Rajhenbnrg ob Savi kateri je tndi graviranja zmožen sprejme takoj tvrdka Peter Ruckl v Rajhenburgu. 658 — 6 — E*g. T«W. Krasna ilusija! Postavno Taralro. Najlepši okrasek božičnega drevesca -■» ki naj ne manjka v nobeoi krščanski družini, je mojo iboljSano briljantno angelsko zvonenje. za božična firPVPCTP it 1 k'8*0 lz kovine z 6pozlacenln.range.jl 30 cm UIt,VC^LC dl. 1 visoko. Caraiitija 2a patf^Q furikciJflDiraBja Na najmanjšem kakWnVnetečieto diWsu bp Inliko takoj VBu priprav'priVete-- služi tudi kut namizno zvcmcnjfi. IVa gorki peči lunkcijonira tudi brez plamenu »vefi. Z gorkim zrakom, ki ga povzročije 3 sveče se vrti kolesce, na njemu pritrjeni kleplji vd&rljo na 8 zvoncev in erebin© zvonenje pridne, ki pripravi staro in mlado v poboino božično voljo. Cena e kartonom in navodilom ia komad K 1-50. 8 komadi K 4 25 I 1U komadi K16 — * „ „6-60 I 24 „ „29- 6 „ „&■— [ sa „ „4sw 9 t. „12'— I 60 .... 68 — 100 komadov K 112'— Štev. 2. Isto angeljsko ZTCntnje »a bazične drevesce, jotobno fino poni-klano z vrtenimi oboki za zvonov«, S krasnih avitlih srebrnih lameta-roL ki dajo pri vžganih svečah krasni reiieks. v kartonu z navodilom K2-—. 5 kom. K 6-50 I 12 kom. K 20*j& 4 .i „ 7-25 I 24 „ „ 89-P0 6 „ „ 10-50 I 86 „ „ 57.W> 9 „ „ 18-50 i 50 „ ,. 77-60 100 kom, K 1&Q*—. . Najnovejši okrasek za božično drevesce iz o + pHa :- ii"1"' sortirano, dobro SlCftla v kartonu zavito po veli- kosti in izdelovanju predmetov po K —"40, — 60. —70, —-80, 1*—, l'£ot 1'60, 2*—. 6 k:.in. v kilrlimu po vi'i- koati in izpeljavi po —-75, —'90, 1—, !•«). I.amcta (angelsU lasi), srebro ali zlato, kuvert K -10, oreiovi drot 100 kom. K —20. Ve- rige iz steklenih krogel}, 1 in pol do 2 m dolre, Sn velikosti krogelj K —-90, —-95, 1-20, 1-40. vef e za drevesce, 24 kom. v kartonu K — 60, večje 15 komadi v kartonu K —'58, držaji za sveče tucat K — 60. f\ l-ri\n Pr*T0 iTlearska Koskopr-o aruu pawnt-Anker Remontvar- nra z masivnim solidnim Švicarskim k« .čajen. v pravem, z nivtveno plombo označenim niVlna tim ohišjem, šanir- Sikrov. ki gic 86 ur (ni lžurna ura), p\ pozlačeni kaza'ci, najnalaučn")e regulirana, 3 letna garancija komad K 5'—, 8 kom. K 14 —, a tekundnim kazalcem K 6"—, 3 kom. K 17-—' Najbogatejša izbera v glavnem kataloga. Štev. 7229. Pertamonfl iz enega kosa svitlo rujavega salian-usna, 4 predalov, veliki prostor za plašila, zapre se na notranje p*ro, nikinas'a ključavnica, 9 cm dolgi, 6 cm iiioki K I'M. Štev. 7202. Ceni, dobri portemone- iz onega koaa glaokega u.(bo » Ib. kl(»p nami iz govejega usna, 4 predali in prostor za biljete, 3 zapori 9 cm dol- goat 6 cm »irokoat K 1'50. Bolj*'portemone po K 1-85, 2-10, 2'80, 3'10, S'50, 8-80, *-20 in višje. Zahtevajte katalog! Vsak p. t. kupec, ki napravi v času od 1. septembra do 80. novmbra pismeno naročilo ua-enkrat najmanje 40 K, dobi kot božično gratis-premij.) i ,,Alarm Wecker" Slov. 4S43 s cifer-nico, ki sveti po noči in 1 koledar za 1908. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj, ni rizike! Razpošilja se po povzetju ali naprejplafcilu. Najbolje se naroČi na postni nakaznici. Noobhoduo totrebno je, da se v naročilnih pismih oznaCi, je-li se naroči na povzetju ali po naprejplačilu. Tudi leži v interesu narcčitelja, da naroČi pred 15. decembrom, ker je poŠta po 16. decembrom z preobložena in ne ekspedira tako hitro kot ponavadi. Naroča se pravočasno pri: Prva tovarna za ure v Mostu Hanns Konrad c. in k. dvorni literant V Mostu (Brlix) štev. 1931 (Češko). Zahtevajte moj najnovejši glavni cenik z 3000 podobami, ki se vam doposlje takoj brezplačno in poštnine prosto. Božična premija Fotografije kot znamul Aparat za točenje piva z zračnim stiskom (Schank Apparat mit Luftdmck.) 637 Pivo niti najmanje ne trpi, temveč je rezneje in boljše nego pivo, katero se na vsak drugi način toči; pri tem so stroški opravljenja toliko kakor nič. Krasne albume s cenikom črez „Bier-Sckank- u. Abfull-Apparate" se dobe brezplačno iz tovarne F. Naske Bupentsch-Dejwitz (Praga.) Na prodaj v plodovitni fciiavoniji, v lepem kraju, po sest* o od 6 hiš in gospodarskih poslopij, 90 kat. ora-Iot oranica in travnika 9 kat. oral. dobrega vinograda, 4 kat. oral. šlivika in 40 kat. oralov dobre šume. — Prodaje se tudi več manj i h posestev. Pojasnila da Anton Vogrinc, pošta Sirač, Slavonija. 608 liki znankam napi mah), in dopisnice s stUaJ deluje po vsaki poslan grafiji po ceni Otta Smilil Prag, Karolinental s'.ev. W | Ceniki se pošljejo* fi^^T vanje brezolacno in franka.> i I Čevljarski učenec se takoj sprejme pri Koren, čevljarski ni Maribor, Miihlgasse Nr.! Viničar zmožen vseh opravil, se sprejme a vinograd v Velikem G Naslov za ponudbe je 1 Kasper v Ptuju. Lepo posestvo | z novo zidano liiso (4 : i kuhinje, z čt.mnati) pis svinjski hlevi, njiva z 31 nikom. vcdDSv i. L i. 1b\ proda za 10.000 kron; W nilnice je 5000 kron. Vela izve pri „štajerco". a Lepe suhe jedilne št)« kup'ije v vsaki množini na najboljo ceno Hans št, Maribor, glavni lig. 6fl Franz .Scliiinliei i pnškar in pOiMiai v Borovljah na Kitah; izdelovatelj umetnik skuSen v c. kr. arsea zame tudi vsakovrsn vila. Priporoča jP0*J^^H na kroglo z legiranim stra" promer cevi 9*3 in 8'11 Mnogo ilustrirani ceni!** Ki dobi brezplačno, kn Pozor tamburaSI! | Izisli so najnovejši cenikitMHl buraskih g.asbovinskihsl" od prvih in najboljs-h s ttljev tamburaske gla" kakor od Farkai«, Hruze, Moliafe Tomio t j Sisački tovarni za J. StjepuSia v Sisku. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob de-B lavnikih od 8-12 ura. priporoča se glede vsakega med kranilnične zadeve spada jocega posredovanja, istotako tudi za posreciu vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Prostovoljna dražba pri kateri se ho prodalo 6 oralov veliko posestvo, večinoma prav dobre njive, nekaj gozda i. t d. s hiSo in hlevom vred, vse v dobrem stanu, se vrSi v nedeljo 22 t, m. v Stadt-bergi St. 69. pri Ptuju. — Kupci so povabljeni. 644 B*BT* Ženitna ponudba. Oženiti se želi priden kmečki fant lepega obnašanja, trezen in delaven, star 27 let, s pridno deklico, katera lahko prevzame večjo posestvo ali pa z mlajšo vdovo, tudi z otrokom. Le resne ponudbe naj se [ tekom enega mesca pod 1 slovom „M. P." «00pot"' atante Radkersburj. Klosterneuburs mostne wge od Babo iznajdene, se dobijo z mero cilindrom brez tacega pri M. GspalU v Ptuju v |Wegschaideij« hiši. Trgovski učeneel i: boljše hifte in z dobrin J spričavalem se takoj sprejatrl pri Brat. SlawittchvPluju. f"" Občenie z avst. oamko baako. Ravnateljstvo. mmmmNf Trgovski učenec z dobrimi spričevali (tisti k«teri se že nčijo imajo j prednost), se nprejme pri I. KoSenina trgovin« 11 mešanim blagom, Gomilako Savinska dolina. « Vrli in zanesljivi viničar s tremi pomožnimi osebami, kateri je popol-1 noma zastopen pri no'oaadenin trs st< »prejme | za en vinograd v Konci pri Maribora, Ponudbe Alfx Starkel v Mariboru, Poitgasse 6. ISamesto 627 18 kron samo 8 kron Krasne Anker Rem. ure za spode iz Gloria srebra go- s tremi močnimi lepo gra-virauimi pokrovi, 10 ka-roeučkov, natanko idoče, KH pošiljajo po poštnim povzetju za samo 8 E ;n *e vsakemu knpen pt-ida 3 letu?, pfemfenfl tovarna za ure Dunaj XIV/3, Sechshausstr. 5/S Naznanilo. Trgovino na oglu Florianiplatz doslej Sadnik Filiale smo podpisani od tvrdke Sadnik kupili In naznanjamo, da hočemo 1. oktobra to trgovino z mann-fakturnim in kratkim blagom pod tvrdko Brata Slawitsch in Hugo Heller odpreti. Naša akrb bo, slavnemu občinst.u z dobrim ilagom iaijsolidno postrežbo ustreči in .prosimo - ^.-.upanje. :_ .. Z odličnim spoštovanjem 652 Brata Slawitsch in ling« Heller. Trgovski potnik za potovanje v Štajerski, Koroški in Kranjaki | ki mora zatorej biti todi sloverifVina popolnoma | zmožen, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri n»ki slavonski tvrdki. katere naslov pot« „Šcajerc". (51 Lepo posestvo blizu trga v lepem 'rodovitnem kraju, obsega 16 on najboljih travnikov, gozda, sadonosnik, vse v enem: hia zidana, ima 3 sobe, kuhinjo, kamro in klel, hlevi velbabj za 15 glav živine in 3—4 konje, ker toliko krme zraste^ se proda za 5800 gold. Potrebno pri kupčiji je 3000 J * Več pove Franc Fodlipnik, Thesen 37, pri Mai" Xepo posestvo z gQfttitoo grajzlerijo •' in tabak-tradko; ■-mlinom z dvema tečajoma; 10 oralov zemlje; velik eadonoenik, se za nizko etno proda,i" tndi za dober mlin z obstajočo vodo zai Naslcv piodajalcae ee zvi pri ,;Št»j«co" je KarL namkff- 'siikoPiz- ha'. Čitai! Pozor! lani foio- v - VI JV tS Pakraske želodčne kapljice. Saro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri bo- i želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — irtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon- - pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno šred- s vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno vspeh siguren. Cena je za Jittkleiiio (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsa- pošto po povzetju ali če se pošlje denar na- I Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da proča naravnost od: p. JuPlŠiČaj lekarnarja v Pakracu St 200 (Slavonija) fiainburg-Amerika-Liiiie. Najhitrejša vožnja po morju 5 dni, 7 ur, 38 minut. Bedna direktna zveza z brzo- in poStnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake. joburga do New-Yorka; dalje t Kanado, Brazilijo, A-gentinijo. Afriko. inteejsa pojsnnila daje Generalna agentura štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10. „0sterr. Hof." _ 7 2 »rusUeir, DUŠk. iz-lu, prev-a popra-no puSke-i strelom 8'1 mm.. lilnik se o. 519 aiiTi niki tanl-h skladb-i skladS' ubovine,. Zroži, i izpadanju a v prvi imburice ■anjski ilnoma ji pri POTO Pozor, gospodje in mladeniči! iji lekarniški praksi, ki jo izjem že več nego 30 let, se | posrečilo iznajti najboljše m za rast brk, brade in izpadanju brk in las |» KAPILOR št 1. On Ha.lasje in brke posta-josti in dolgi, odstra-praljaj in vsako drugo b bolezen glave. NaroČi • Bata družina. Imam mnogo priznalic in zahval-le franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni podnaslovom Peter Jurišič 579 irnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. Prva češka prodajalna. Ceno perje za postelj 1 kg sivega, Slišanega, d o b r e g a 2 K, Se boljšega 2 K 40 v; 1 k" belega, Slišanega 3 K 60. finega, mehkega 4 K ^^77^10 v; 1 kg izredno finega sneženo- •^r-S-^belega, Slišanega 6 K -40 v. 8 K; 1 JDdunen) sivega 8 K, 7 K; belega finega 10 K; Snega od prs 12 K. Pii nakupu o kg. franko. Izgotovljene postelje njene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem ali Dinkingu. 1 tuhna 170/116 cm velika, z novim, sivin-, jurjem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K. 14 K; fm 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 3 K 40, i K; Uje po povzetju 16 K naprej. Izmenjanje in vrnitev p. Denar nazaj. §_ BetliSCh v Deschenltz 716 Bdhmerwald rli zidarji s^ejmejo za zgradbe v Trbov-Zagorji in v Hrastniku. Šilo na dan 4 K do 4 K 40 v prosto bivališče. Ponudbe prevzame zgraditelj rane Derwuschek riboru ali pa osobje pri do tičnih zgradbah. oralovl ii: hiša-.•elbani. zraste * X) gold. jriborU. 820 nska preša CJJ jijkorn od zgoraj (utiskalnim drevom) Se v stanu se proda. — Kje? se izve pri .Stajercn." 635 emlje; ali pa. amen«- jer ko, brez otrok, ali pa z odraslim sinom, He peioe. Kje pove npravništvo „Štajercac. 63* humpolečki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno za jesenske in zimske obleke priporoča Karel Kocian tovarna za sukna v Humpolci. Zorci brezplačno. Tovarniška cena. 622 •326 Ad štev. 35703 n. 5247 3S3euzgrleusL Iz deželnih sadorejskih so! v Gleisdorfu, Brucku na Muri in Celju oddajo se v jeseni 1907 oziroma v spomladi 1908 Štajerskim posestnikom sledeče jaboljka in hruške v skupnem številu 55.170 dreves. Tri četrtine oddajo se po znižani ceni 70 vin. za komad kmetskim posestnikom, ena četrtina pa nekmet-skim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 h za komad razven zavoja in pošiljatve na železnico. Naroča se pri deželnemu odboru in je v potrebnem slučaju priložiti potrdilo občinskega urada, da je naro-čitelj kme'ski posestnik v dotični Občini. Ako se porabi drevesa za jesensko sajenje 1907 leta, potem se mora to v prošnji posebno naglasiti in se ima izvršiti naročbo do 15. oktobra 1907. Prošnje se sprejema, dokler je drevje na razpolago; reši se jih po dnevu dohajanja prošenj. Več kot 120 kosov se enemu posestniku ne odda ; vsak naročitelj je zavezan, da nasadi naročeno drevje na lastnem zemljišču. Drevesa se odda le proti plačilu. Ako je ena ali druga vrsta že oddana, potem se jo nadomesti z drugo ednako vredno vrsto in stoji naročitelju prosto, ako jo hoče vzeti ali ne. Ako se ne reflektuje na nadomestno vrsto, potem se mora to takoj naznaniti. Drevesa naj sprejmejo po možnosti posestniki sami; ako se jih pošlje po železnici, naj se jih takoj po dohodu ogleda. Pritožbe naj se pošljejo takoj na vodstvo drevesnih Sol. Poznejših pritožb se ne vgošteva več. Seznamek jabolk in hrušk, ki se jih odda iz deželnih sadjo-rejskih šol v nasadni dobi 1907/8. 1. Vrste jaboljk Šiajerski moSancker . Veliki renski Bjhnapfel Gravensteiner .... Charhamovsky .... Kardinal, plemenit . . Beli astrahan .... Baumano Beinette . . Ribston Reppina . . . Kantapfel Dancig . . Rumeno plemen, jabolko Zimsko zlato „Permene" Rumeuo lulno ,ReiueUe' Reinette iz Landskerga Princon-jabolka . . . Leseno jabolko, rdečo črtana .'.... Jabolko za most Hauber Aoanas-Reinette . . . Kanada-Reinette . . . Damason...... Koks Orange .... Rumens Bellefleure Prestolonasled. Rudolf Londonski Pepping . . Roskoop lepi .... Šampanjska Reinette . Voščeno sevnisko . . II. vrste hrušk Dielova putrasla . . . Forelska hruška . . . Dobra Louise iz Avran-ches . . - . . . . Hardenpout putrasta . Josefine-Mecneln . . . Rieglova putrasta . . Olevier des Leeres . . Pastorska hruška . . Salcburgerica .... Skorman putrasta . . Zimska dehantska . . Mostova Weiler . . . Jelenovka...... Bose flamat..... William Kristenbirn . Rumcltska hruSka . . v filcisdorf Ni «86 2270 15 120 •150 310 215 410 860 245 3675 8O1 50 250 soo 176 35 690 410 30 30 265 110 110i 340 3100 1430 780 13-H) 430 70 -135 80; 260 390:196 65 35 270170 275! 30 200155 360 110 320 125 4i 75 36 230 640 45 100: 10 5j 26 10 ,315 60 65 225 — .200 45 40 75 25 - 40 10 30120 765 140 - 180 46i - 1551 65 v Bruck t 630 700 440 1600 600 1900 2C0 — 8" 100 20166 80 300 — 85 80140 30126 30 160 40140 60 16 60 455 70 205 2500 -125 510 50 110 - 270 30 :io v Celje rii 78«il500 — 709 — ;j;k 200.230 :-05 — 6 93 85160 556 - -! 35 — 310 116 310 705 Nadalje se odda 3000 za drevesno šolo zmožnih divjih dreveseov, 100 kosov za 30 K, nadalje 5000 Don-cin-podlag za pritlikova jaboljka in 6000 kutinovih podlag za pritlikove hruške, 1000 kosov za 40 K; zavoj in voznina ni vračunana. Gradec, 5. septembra 1907. Štajerski deželni odbor naročbami pred 6.-8. Staroznana krščanska tvrdka! Kmetje in vinogradniki, pozor! Cas1- trgatve prihaja! t Zopet se bliža čas trgatve. Opozarjam torej svoje stare in večletne odjemalce, pa tudi one, kateri še niso poskusili mojih snovjj za napravo zdrave in okusne domače pijače, da jih blagovolijo naročati najmanj 8—10 dni pred trgatvijo, da jih dobijo še v pravem času. Jaz sem namreč, osobito \ tako obložen, da mi dostikrat ni dnem odposlati naročenega blaga, na drugi strani pa tudi cenjeni odjemalci tem prej lahko porabijo tropine, čim prej ko dobijo naročene snovi (takoj po prešanju) Za napravo izvrstne in zdrave domače pijače na tropinah, na drožeh ali na sami vodi so moje snovi brez primere najboljše. Prosim .torej cenjene naročnike da strogo pazijo na mojo tvrdko in na registrovano varstveno znamko zgoraj, da se tako obvarujejo pred škodo. V dostih slučajih se je že namreč prigodilo, da je bil vsled nepazljivosti i- denar izgubljen, in so se vrhu-tega pokvarile tudi dobre tropine, ker niso bile snovi pristne. —' Pri meni se dobo snovi z jabolčnim s hruS-kovim z vinskim okusom in c. k. preizkuševalnica živil v Gradcu jih je že večkrat odobrila vsled njihove neškodljivosti. Nimajo namreč primešanih nikakih zdravju škodljivih snovij. Vse one pa, ki še niso poskusili mojih sno-vij, uljudno prosim, da zahtevajo moje cenike in navodila, ki nič ne stanejo. Prosim še enkrat, pazite strogo na mojo varstveno znamko in na mojo tvrdko zgoraj in ne dajte se premotiti od nižjih cen in reklam, ki ne temeljijo na resnici. Po najnižjih cenah dobite tudi pri meni: ocetni cvet, runovo sestavino in izvlečke (ekstrakte) za razna žganja. (Navodila — zastonj I) Agentov nimam! Z odličnim spoštovanjem ANDREAS POLLAK trgovina s špecerijskim in materijaluim blagom. „Pri črnem psu" 583 (poprej Ivan Sajovic) Gradec, Annenstrasse No. 46. II Seno, slamo in oves kupuje po najvišji ceni Carl Teppei v Celja. 574 K7\______<^\ TO------@- Najstarejša tvidka za Spediranje == potnikov == BASEL (Švica) Centralbahnpiatz it 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 — * — Na prodaj so 3 okna vnanja in notranja a vsem kar zraven sliši, kakor okvirji in potem ena vrata. Tndi en travnik za pašo se odda pri flj. pl. FichtSliaU, odvetnik v Ptujn. 657 Viničar s tremi pomožnimi osebami kateri je pri vinogradstvu z as topen se sprejme za vinograd v Grnškabergu pri dr. pl. FEchtenau v Ptuju.656 Rane vseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. že 40 let sem se rabi omehkajočo Pragersko domačo žavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zman\Sa vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. i|oF" razpošilja se vsak dan "*q_ 1 ctla doz« 7ij vin., '/i °0 v>u. po poŠti proti nap. ej-plačilu 3 K 16 vin. se pošlje franko i. doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske Stacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko. ------- Glavni depot: ===== f B. FRAGNER, c t d.ornl Dferant. Apoteka »zum schwarzen Adler« Prajja Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. SlcladiSHe v apotekah Aiistro-Ogrske. Red Star Line, Antwerpen T Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. °»? Jajca kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku- povalec jajc r Ptijll Rossmamova hiša Mizo po sojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, 871 vinom in žganjem v Poličanih priporoča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo iibomega špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo mannfakturnegs blaga, štofi, druki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup fn prodaja dobra pristna naturna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. Jos. Kasimir, Ptuj trgovina s špecerijo, materijalom, barvnim blagom, skladišče pive bratov Reininghauu. Priporočam: I Dobri sir, najboljše salame, kisle vode, malinov sok, najboljša žgana kava! — Rediini prašek za konje, svinje, pedilno apnol — ' . Karbolinej, ter oljnate barve, lak, čepici! I (Sp* Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in zagotavljam vedno reelno dobro postrežbo; Omenim Se, da te nahaja noja tr- Claa li v lastni MU, kjer je bila preje glavu tataSM tra-1 -M 120 ■BUNcma: Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik s čez £000 slikami oniklna>tjh, srebrnih in zlatih urah, kakor o vsakovrsiiih srebrnmah in zhilninah, godbenih inStrum. robe iz jekla in usnja po prvotno-tovarniskih cenah, Niklnasta remonter-ura......K 3--- Sistem Roskopf-patent......„ 4-— Švicarska originalna sistem Roskopf patent-ura.........at 6'— Registrirana "Adler-Roskopf* niklasta anker-remontoar-ura . . . . „ ?■— Srebrna rem.-ura »Gloria* deh . . . „ 8 40 Srebrna rem.-ura z dvojnatim pokrivalo .....-12'o0 Ura kukavica K 8-50, budilnica 2*90. kuhinjska ura K 3 — „Schwarw*lder°-urta K 2-80. Za vsako ur« 3 letne pismeno Jamstvo. Nobene rizike 1 Zamenjava ali pa se denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mest« (Briix) it. 876 (Ceako). 618 Fabrlka za poljedelske in vinogradniške tnašine Josef Dangls Wtw. Gleisdorf Eriporoca najnovejše „Gopeln", mlatilne stroje, maSine za rezanje 'M, Irot-mline, za rezanje rape, „Maisrebler", tribure, pumpe za gnojnico, brana za mah (Moos-egje), ' konjske mm« grablje, ročne grablje, vile za mrvo, kese za travo in žitje, najnovejše sadna mline a kamnitimi valjčki in za-rinarimi „Vorbrecherji". hidravlične preže (z original Oberdruoa-Diff-Hebelpresswerke Patent Duca-aeher (z največjim uspehom), ki ae dobiji le pri meni, Angleški „Gusstahlmesser". Rezervni deli. Prodaja mašin tudi na čas in ga rancijo. Ceniki zastonj in franko. 28J Zahtevajte 216 zastonj, da se Vam posije ilustrovani eeiik z nad 10W slikani. Slika '/■ nat. velik. Garancija več let Vsako ne breznanačno blago sn vzeme pri polni sveti nazaj. Nr. 365 SreorasoaM-O.Kft ske reairatvar goM. ° ov »r. 522 Srebraa reneatvar O CA za gospode g»U. °-ov Nr. 337 Srekrm aaker 15 kameajev gold. S, dvojni C.e A maatfl raid. U "V mantel geld. Nr. 341 Srebraa aaker dvojni mantel -aaa-2 15 kamenjer, po- 7.Q.KA Wl sekio Bieena gold. « « oy> Anton Kiffmann aajvečia zalega ar srebraejs in zlatega blaga. Ekspert v vse dežele. Marburg P I, Štajersko. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68 Oblastveno varovano! Allein echfer Balsam •H trn UatzupHHlMa m a.Thlarry in Prafrafa M blltuh-Smrtna. Vsake ponarejanje kaznivo I Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specijalna steklenica s patentnim zaklopom K 6'—. Thierrvjevo centifolijsko mazilo za vse fie za tako stare lane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3'60. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot laj-boljši sploinornani ta trtaroilani. naslavlja naj ae na lekarnarja A. Thierry » Pregradi Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjif-ice s tisociizvrnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. Domača pijača narejena z „Mostin" da izvrstno pijaoo je najboljše nadomestilo za pristni sadni i „Mostin" je sestavina naravnih snb in vsled tega neškodljiv ter vplivaj jača na človeka oživljajoče in pospešuje | 300 I. te pijače narejene z .Moatin" gld. 80 kr. »Mostin* se dobi pri Jat Poach, špecerijska trgovina, Maribor, ulica 20. Pozor Postrežba natančna in urna. g .S I Vsaki dan sveže: Povoj ene klobase Povoj ene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povojenega blaga pri Pozor Joh. Luttenberger-ju mesar In prekajevaleo v Ptnju. petek. nas Narof sirot leto : četrt za N celo Ampi I za dr račui rom nine. can 8tevi Urer nistv Ptuj i SI Postrežba natančna in urna. Brata Slawi v Ptuju priporočata izvrstne stroje (Nahmaschinen) | deči ceni: Singer A . 70 Singer Medium90 Siuger Titanial20', Ringschilchen ........140 , Ringschifchen za krojače . . . . 180 , Minerva A..........100 , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , Howe C za krojače in čevljarje , 90 , Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. cene so nižje takor povsodi in se po po plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik plačno. Svarilo! Kakor ima vse, kar je t svoje posnemovalce, tako skd v novejšem času tudi neka nesolidna konkurenca poraH za-ae renome staroznanih Rogaških mineralnih Tli (lastnina štajerske dežele). Omenimo torej, da ■ le „Tempelquelle in „Styria Quelle" pravi rogaški kisli vodi. Pazi vedno na našo znamko, ki ima pola} teh imen Štajerski deželni žreb (panter) in na zamiki KohiUcher. a V ptujskem mestnem soparnem kopališču tad se dobijo odsihmal kopele S hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan oe I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznit Ob Vili uri predpoldan za 60 vin.; (30 krajcarjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauf Badeanstalt). Wenzel Schramm Malavatelj elailiroia inslrameatov (Masik-IaatriBeiU), »iijisi zapriaržen zv^Aeiec v Celfu, Srateritraiue 14. I Najboljši in najcenejši njtup rai» vrstnih godbenih mstnimealo?. Najfinejše Italijanske strune (glin »V »(»joče in čisle na kviole; Eosle za solerje od 5 K 60 t upe, Gltare po K 7-10 up. Citre za koncert cd 15 K naprej: Fina Izdelane goal« od 16 S u;nj Najfinejše goste za koncert kakor tali slare Italijanske Instrument dobijo pri meni. Lete od 1 K 20 ujf. Škatle za eosle od b K naprej. Dm|-Ske harmonike na dvojni glas 11*- St tipkami 6 buuni od 86 K naprej. FlUrjelherM In ti S8 K naprej. Prave francoske loke do najfiaejsegs i Strune za cHre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrstti ena in urna in se tudi popravljanje vsakovrstnih ir"— prevzame. V ta ko or stni otroqfi i/odb. jnttru/iumUinusineharmmlk Mlin na vodi in motorom 8 konjskih moči s posestvom vred na Štajersko-Horvaški meji k it x 15 oktobr. t. 1. v najem. Več se izve prinfrl teljn Jos. Troha v Zavrto. M oooooooooooooooooooo Poc nap Si je vpl avs. zad Dri ren