PoSfnlna plačana v gotovini«
V Ljubljani, dne 22. decembra 1920.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Uhaja v > a k o a r e d o ob 5. uri zjutraj. — Ccn« mu Jc 15 K na leto — Za inozemstvo 25 K. Poiamczne številke ae prodajajo po 1 K.
Spisi in dopUi se pošiljajo: Uredniltvu „D o m o If ub a", Ljubljana, Kopitarjev« ulic«, — Naročnina, reklamacije in inserati p«: Upravni!tvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Luč las Betlehema.
Tam v Betlchemu luč gori v pokojno, tiho noč, z nebes do hlevčka pa hiti 'irilatcev zbor pojoč: »Bogu naj večna slava bo, a mir objema naj z?mlj6l« Iz iaslic revnih v nočni mraz rmchljd se Detetu obraz, oko mu čudovito sije, ko čuje rajske melodije. Svetloba lije čez poljč in v tej prcčudni nočni zarji drhtčč, trepečejo ovčarju A pesmi tudi njim zvenč: »Ne bojte svita se nikar.
presrečne to noči je žari obljuba sc je izpolnila, Devica je Sinu rodila.« Od svojih čred hite s polian pastirčki v hlevčka borni stan pred Dete, v jaslicah ležeče, od sreče jim sreč trepeče .,. Oj Cetlehem oj hlevček ti, pastirčkov ztor smo tudi mi, oči upiramo v daljave, kdaj zagore nebes višave. Oj trikrat sveti Ti otrok, ki dal Te je nebes obok Tvoj hlev palača je kraljeva in jasli svetli so prestol,
iz hleva milost Tvoja seva čez zčmlje solzni grič in do4. Kako sreč kipt nam vroče in hoče v dan in mraka nočel V božični noči mraka ni, tem6 pregnal si, Jezus, Til Zato pa k Tebi vsi hiti no: preženi src človeških mrak, raztopi led, ogrej nam zimo, da zate vnet zemljan bo vsak! Bogu doni naj večna čast, naj vsi slavijo ga rodovi, a v nas miru naj lije sTast, na; v sreči zaživimo novi/
Franjo Neubaucr.
Kuga v družini
je svobodomiselni časopis. Zakaj? Ker ščuva na odpad od sv. rimskokatoliško cerkve, ki jo je ustanovil Kristus in katero poslušati nam je slovesno bl. ovedal. Ker neti si vraštvo proti papežu, škofom in duhovnikom in s tem odvaja ljudi od poslušanja božjo besede. Kor blati organizacije, ki imajo nalogo po katoliških načelih vzgajati mladino. Ker proslavlja zatiranje katoliške v;re od struni raznih državnikov uii zamolčuje njihova sv. Cerkvi sovražna uojanja. Iver hvali in priporoča društva, ki po svojih načelih in po svojih dejanjih gojijo sovraštvo proti verskemu mišljenju in življenju.
S takim pisanjem svobodomiselno časopis e brizga med ljudstvo strup versko mlačnostl, Lrczvcrnosti, zanemarjanja božjih ln cerkvenih zapovedi in zato jo svobodomiselno časopisje glavni vzrok tisto grozne nravno propalosti, ki se Siri med ljudstvom.
Družino, v kateri se redno bere svobodomiselno časopisje, postane v prvem rodu versko mlačna, v drugem popolnoma brezverna.
Božja in cerkvcna zapoved prepovedujeta bližnjo priložnost v greh. In kaj Je večja priložnost v greh brezvernosti kot ravno svobodomiselno časopisje? Zato prava krščanska hiša ne more in ne smo biti naročena na svobodomiselno časopisje.
vsakega katoličana pa je, da podpira in naroča kato-3Weia OOsZnOSl Hško časopisje, ki vrši misijonsko delo v velikem boju, ki se vojuje med krščanstvom in svobodomiselstvom, med krščansko svobodo ln brezverskim nasiljem.	. ,„. , ,...,„
V sleherno krščansko hišo Domoljuba, ki je najcenejši slovenski tednik. Medtem ko so vse drugo stvari povprečno 40 do 50 krat dražje kot pred vojno, b<? le Domoljub podražil samo 10 krat. Stane na leto 30 K, za pol leta 16 K.
Premožnejše somišljenike prosimo, da prispevajo nekoliko več, ker nam tudi s to naročnino ni mogoče kriti vseh stroškov za list.
Domoljub se naroča na naslov: Upruvništvo ,.Domoljuba', Ljubljana,
Jugoslovanska tiskarna.	.	. . .___ _„
Vsak nov naročnik naj na nakaznico pripiše opombo, da je nov naročnik, ker a tem upravi veliko dela prihrani.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM NAROČNIKOM IN BRAVCEM »DOMOLJUBA« UREDNIŠTVO.
t škof dr. Mahnič.
Kakor smo že poročali, je v torek, dne 14. decembra umrl v Zagrebu krški škot dr, Anton Mahnič, dovršivši 70. leto svoje starosti. Do leta 4896 je bil profesor bogoslovja in ravnatelj semenišča v Gorici, nato pa je postal škof na otoku Krku, odkoder so ga po končani vojni Italijani pregnali ter ga internirali v, Italiji. Ko so mu zopet vrnili svobodo, se ja naselil v Zagrebu, kjer je podlegel težki bolezni.
Dr. Mahnič je tisli mož, ki je začel naj-preje med Slovenci in nato med Ilrvati lcrcpko katoliško gibanje. Kot vse druge narode, jo otroval tudi naše ljudstvo gnili liberalizem, ki priznava grehu isto svobodo, kot čednosti, zmoti in laži iste pravice kot resnici. Ta pogubna, popolnoma protikaioliška načela, katerih so se zvesto držale vse vlade, so naposled pripeljale do svetovne vojske.
Dr. Mahnič kot bistro^ujtjen in dalekovi-den duh je spoznal, da morajo taka načela pripeljali sleherno ljudstvo v nravno in gospodarsko propast, da bodo taka načela nlo-
i1

rensko ljudstvo radi njegovega malega Števila naravnost uničila. Zato je kot iskren do-Bioljub videl svojo življensko nalogo v tem, da z vso silo započne boj proti pogubnemu liberalizmu. Katoliška vera je resnica. Ce pa jo resnica, potem mora prekvasiti vso življenje, zasebno in javno. Grešiti no smejo proti njej ne kulturni, ne politični delavci. Zakaj edino tam je sreča in zadovoljnost, kjer jo vso uravnano po resnici. Liberalizem je laž. Če pa je laž, potem mora proč iz zasebnega in javnega življenja, iz kulture in politike. Zakaj laž sc končno povsod maščuje in prinaša razpad in propast.
Zalo jo bil dr. Malinič tisti mož, ki ni poznal tistega gnilega polovičarstva ,ki cinca med resnico in zmoto, ki dela pogodbe in pa kompromise med hudobijo in čednostjo. Med resnico in zmoto ni nobenega prijateljstva, med hudobijo in čednostjo vlada večno sovraštvo. Do ljudi, ki so podlegli zmoti in hudobiji, moramo poznati krščansko ljubezeu, do zmote in hudobije same nikdar.
Dr. Mahnič je udaril z vso močjo v tako polovičarstvo in guilo kompromisarstvo. Začel jo izdajati časopis '. Rimski katolike, v katerem je z vso ostrostjo raztrgal liberalizmu krinko raz obraza iu brezobzirno pokazal slovenskemu ljudstvu njegovo gnilobo in zinot-nosl in posledice. Na drugi strani pa je razjasnil katoliško resnico, kot bi prižgal kres na gori.
Takrat se je začelo katoliško gibanje, ki so ga potem veliki možje — učenci Mabničevi f— nadaljevali. Resnica je resnica, zato mora imeli dostop povsod, če ga nima, ga moramo priborili, laž je laž, zato mora izginiti povsod, če ne gre z lahkoto, mora iti z bojem. .Gre namreč za to, ali slovensko ljudstvo živi ali v blatu žalostno pogine.
To veliko geslo, ki gn je prižgal dr. Mahnič, je ustvarilo vse slovenske katoliške organizacije, ki so učinile toliko neizmerno dobrega slovenskemu ljudstvu.
In dokler se bomo držali tega, bo slovensko ljudstvo živelo.
Zato velikemu škofu hvaležen spomin slovenskega ljudstva, ki hoče živeti!
Ustavofvorna skup-
V V I
scina.
Belgrajska vlada s pioi-lulim sovražnikom Slovencev, Vesni če m na čelu, je odstopila. Pasič, voditelj radikalne stranke, dela pot aovi vladi. Obiskuje vse stranke. Bil je tudi pri naših poslancih in izrazil želj,o, da bi šla Ljudska stranica v vlado. Dr. Korošec je odgovoril, da bi mogla Ljudska stranka le tedaj v vlado, če se Izpremeni nasilni in krivični poslovnik, iu kar je glavno: če se sprejmo v načrt ustave popolna samouprava Slovencev ln Hrvatov. Od te zahteve se ne umakne niti sa las Ljudska stranka, ker ji gre v prvi vrsti ta blagor ljudstva. Dr. Korošec je tudi povedal Pasiču, da bo centralizem upropast države, ker so dosedanje skušnje pokazale, da je nemogoče samo iz Belgrada uspešno vodili državni stroj.
Radičevci so odpotovali v Btlgrad —• pet poslancev — da malo poizvedo, kakšno mnenje imajo razno stranke glede ustave. Bili so tudi pri Jugoslovanskemu khiDu.
2'
Samostojneži so se združili v zemljerad-nički klub, ki izjavlja, da je za centralizem in vedno glasuje z liberalci. Radič pravi, da s samostojneži nima nič opraviti, ker so itak le liberalna podružnica.
.Jugoslovanski klub pridno razpravlja o gospodarskih potrebah na Slovenskem in pa Hrvatskem.
Prosim, berite...
(Dopis z dežele.)
Povedal sem že, da mi vsakemu sleparju verjamemo. Čimbolj zna kdo lagati, tem večjo veljavo ima. Mojster vseh lažnikov je pa »Ljudski glas*. Sicer boste tole brali že po volitvah, pa nič ne de. Prav pa je, da poznate to tiče zanaprej. Povem pa, da ne bom ovrgel vseh laži; preveč jih je. Ce bi se vseh lotil, bi bilo p;:r »Domoljubov« napolnjenih samo s tem pisanjem. I'a ima »Domoljub« drugega bolj pametnega dela dovolj.
Ogrska in zlasti Budimpešta je »Ljudske- 1 mu glasu< (št. 47) klerikalni raj. Radi bi ve- J deli, odkedaj? Berite »s krampom in gorjačo <\ — prav čedna knjižica je — pa boste spoznali ogrski komunistovski raj.
:-Klerikalci so kradli in goljulali po apro-vizacijah, od katerih so dobro živeli le grun-tarji, za reveža pa ni bilo nikdar ničesar«, piše ravnoisti list. Povejte: kdaj, kjo in kdo je kradel in goljufal? Pra-ajte vašega gospoda Kopača, kaj so mu povedalo ženske na Češnjici, v selški dolini? Čudno, da jo sploh šo kaj revežev na svetu, če zanje dolga štiri leta ul bilo »nikdar ničesar I« Ali niso vsi lakote pomrli? Co niso, potem so reveži čarovniki ali pa je »Ljudski glas« lažuik.
»Klerikalci so oproščali od vojakov same gruntarske sinove, za reveža sc niso zmenili«, beremo ravno tam. Med krneli sem bil ves čas vojske in vem, kako pičlo število kme-tiških sinov je bilo oproščenih. Kdo pa jc bil oproščen? Meščani, uradniki, železničarji, tovarniški delavci v mnogo večjem številu kakor pa kmetje. Saj jim privoščimo to dobroto in nič ne očitamo. Kmetje - gruntarji so pa imeli po štiri, pet, šest fantov od ene hiše pri vojakih in gorje mu, če je prevečkrat prosil za dopust. Ali so rohneli nad njim gotovi uradniki, ki so bili preje vso kaj drugega, kakor klerikalci. Za kmeta-grunlarja ni bilo drugega med vojsko, kakor: »Garaj in delaj, trpi in daj, pa lepo molči!« Jn »klerikalci« naj bi imeli to moč, da bi bili od vojakov oproščevali? To smo pa šele sodaj izvedeli, žal, da med vojsko ni bilo tako.
»Klerikalci so izvlekli revežem zadnje repe iz hleva, bogati klerikalni gruntarji so pa ostali nedotaknjeni«. Radi bi vedeli, kje je bilo tako? Povejte ime in kraj, kjer so je to dogodilo? Vemo pa, da so morali po nerodnosti vojaške uprave, ki ni bila klerikalna, kmetje in reveži dati pol preveč živine. Le vprašajte kmete okrog Loke, okrog Tržiča ln drugod, kako je vojakom oddana živina stradala. Jn zakaj? Zato, ker so bili predstojniki teh oddelkov ljudje, ki se na živino toliko razumejo, kakor zajec na boben. Tako je bil menda predstojnik vojaške klavne živine v Tržiču neki operni pevec iz Dunaja, torej gotovo no klerikalec, pač pa bojazljivec, ki se je kot kravji predstojnik rešil fronte.
»Milijonar je Brejc, Remc, Pollak in dru-
gi. Ljudstvo ne bo volilo milijonarjev.« p^ to, saj teh treh nobeden ne kandidira, kaJJ dira pa revni milijonar Kristan. Torej jZ!] stvo pozorl Ce ni že prepozno. Vemo tudi, ka ko se revni milijonarji Hajnrihar, Dole*. j« drugi pehajo, da bi ljudstvo še ostalo ? J, hovi sužnosti.	'
»Klerikalci so naložili ljudstvu ogrsnuio novo davke.« Zopet nekaj novega. Mining Stojanovič je torej klerikalec? Od kedaj pa? Čudno, da se je ta mož spreobrni! Nevorjetu«! No, pa saj »Ljudski glas« tako piše...
In tako dalje... Laži je še dovolj, (fe^j sem jih vam pokazal, da vam bo šlo bolj v gij.' vo tisto navodilo: Za vse, kar Vam nasprotniki SLS trde, zahtevajte dokazov. To bo iiajuspe;. nejši boj zoper lažnivo politiko naših nanproi. nikov.
Naši miadini! Vsem katoliškim bojevnikom!
II. EFETA.
Čemu slavnosti?
Ali to kaj koristi? Ali ^mo s katoliški, mi maniiestacijami, katoliškimi shodi ia tabori postali močnejši in boljši? Ali so bile to vedno le brezpomembne katoliški zabave, katoliški sprehodi, ali so bili to dnevi ofenzive in predorne bitke? Ali se morajo naši nasprotniki naših taborov bati ali se jim smejejo? Ni nobenega dvoma, prijatelji moji, da mi katoličani pri svciih
Brireditvah delamo večkrat veliko hrušča 'emonstriramo, dokazujemo, da smo tu. Toda v splošnem ostanemo stari kot smo bili.
Ali kaj koristijo manifestacije? Gotovo, če le hočemo. Naši tabori so dnevi mobilizacije, po katerih ne gremo domov spat, temveč v boj, v sveto vojsko. Naši tabori so binkoltni dnevi, ob katerih naj bi sv. Duh v viharju in ognju nanovo potrdil naše mlade katoliške bojevnike. Take bi moralo biti.
Katoliški svet se nahaja danes v težki krizi. Sto let smo uživali strup. Ta strup je moderni liberalni duh. In znaki zastrnp-ljenja se prav pogosto pojavljajo. Srce postane mrzlo. Žila leno bije. Roke in noge ohrome. Pogled postane meglen. Sluh oslabi. Govorica zastaja. Zadnji čas je, da gremo k zdravniku.
Zdravnik je Kristus in njegovi namestniki, veliki papeži sedanje dobe, 9. in ffi-Pij, 13. Leon, 15. Benedikt, Ti so ustvarili krepko in pristnokatoliško gibanje pro'; modernemu liberalnemu duhu. Katoli&i svet naj postane zopet katoliški. I* Pn tem velikem delu pomagati je naloga cr-anizirane katoliške mladine. Kakor osvs-ujoč vihar naj pretresa ta mladina celo deželo in njeni tabori in maniiestacije nai kličejo, da se bo slišalo po hribih in dolinah, čudežno besedo Gospodovo: Efeta, t j. odpri sel Ta beseda velja slepim, gluhih nemira, hromim.
Slepim!
Slepi naj izpregledafol Odprite očil To naj bo najprvo naš mogočen klic z naS"1 taborov in manifestaciji	4 .
Ne tajim, da je moderni svet mar?»al
(oialel, kar je bilo tisočletjem skrito. Ne ^m ogromnega števila njegovih šol, knjižic ter silnega obsega njegovega tiska in gasopki®- Toda če hodim skozi te velike jflvorane šolskih palač in knjižnic, če z mo-itrečim očesom pregledujem slovstvo in Časopisje, se ne morem znebiti vtisa: Ti ljudje, ki pišejo knjlge in časopise in poučujejo mladino, vidijo samo to, kar je malenkostnega, začasnega, postranskega na Svetu. Slepi pa so za to, kar je glavno in najpoglavitnejše, veliko in največje, orja-iko in vse presegajoče.
Ta osnovna misel v svetovni zgodovini skozi 2000 let je sveta rimsko-katoliška Cerkev, do skrajnih zemeljskih meja segajoče, nerazrušno delo Sv. Duha, kraljestvo božje na zemlji, sezidano na skali —
itapeštvu. Zgodovina zadnjih dveh tisoč-etij je zgodovina razširjanja katoliškega dušnega svetovnega gosp . Istva in zgodovina že dva tisoč let trajajočega kulturnega boja. To je orjaški igrokaz, ki se uprizarja na svetovnem odru in pri katerem sodelujejo vsa ljudstva, vsi kralji in vse vlade, umetnost, veda, politika, industrija, raui ali neradi. Svetovna vojska in svetovna revolucija sta samo mimoidoč prizor v Jem igroJ.azu. Vse drugo na svetu ni nič »drugega kakor kulise in ozadje. Tako je t>i'o in tako ostane, naj se še tako povdar-}a, da jc vera privatna zadeva.
Ta1<o jaz umevam svet in zgodovino. <In zato ne najdem nič zanimivega tam, kjer ic o tem velikem in poglavitnem dosledno molči.
Tako je s č.*":opis;em. Berem članke, obvestila, novice. Iščem veliko besedo, ki je za Eogom in Kristusom najlepša v človeški govorici, besedo o naši materi, katoliški Cerkvi — ne najdem jc. Časopis r; opravlja samo o postr. nskih zadevr.h, veTikim vprašanjem se izogiba. Piše ga slepec, ki ne vidi poglavitne stvari, ali pa je bojazljivec, ki sc boji o njej govoriti.
Ravno isto je s slovstvom. Naj drugi ■fe tako pripovedujejo o njem, da je lepo, duhovito in zabavno in naj še tako željno požirajo razne povesti, romane in pesmi. Meni ne prija tako slovstvo. Jc premlado in predolgočasno. Tisto poglavitno, največje manjka. To slovstvo se kvečjemu se m ter tja prezirljivo obredne ob Cerkev ali pa o njej popolnoma molči. Meni ne ugaja. Slepec piše tako slovstvo.
Istotako je z zabavo. »Hoja za Kristusom« ne piše zastonj: Kolikokrat sem bil med ljudmi, vselej sem slabši prišel do-pov. Tudi pri večini izobraženih ima zabava tako malo vsebine. Samo čas ubija. Resnih stvari se namenoma izogiblje. Čen-
zbada, klafd. Ne prija mi. Je premalo feartališka. Pogovor slepcev, ki ne vidijo eoinca.
Katoliška mladina! Odpri oči! Poglavitno in največje naj bo tudi tebi poglavitno in največje. Vsak človek ima svojo najljubšo misel. Tvoja najljubša misel bodi Tvola sveta mati, Cerkev. In kakor tvoja najljubša misel, tako tvoj časopis, tvoje čtivo — katoliško! Kakor tvoja najljubša misel, tako tvoja zabava s tovariši — katoliška! Kakor tvoja najljubša misel, tako *voja druščina in tvoja društva — katoli-
Gluhimi
In če kdo pride in vpraša: Čemu U shodi m tabori? Tedaj povejte: Zavoljo gluhih. Hočemo, da gluhi slišijo. Duševni sluh jc na svetu zelo oslabel. O tem ni dvoma. In to je ena največjih božjih kazni. Splošna ljudska nesreča! Naglušnost, liberalni greh že sto let sem. Nikdar ni Cerkev več in razločneje govorila Svare- J čc je opozarjala na sedanja načela napačne svobode in enakosti. Kazala je nanje kot na dinamit, ki bo pognal človeško družbo v zrak. Toda vlade so bile gluhe. Narodi tudi.
Zmotna moderna načela so vedno bolj nasičala ozračje in le malo pljuč je bilo tako močnih, da so izbljuvala ta strup. Prišel je Pij IX., prišel Leon XIII., prišel Pij X., prišel Benedikt XV. Njihove neštete okrožnice in odločbe so bile varnostna znamenja vatikanske potresne opazovalnice. Zakaj v Rimu preje vedo, kaj grozi svetu, kot drugod. Rimski aparati so naznanjali bližanje velike katastrofe. Varnostni zvončki so peli po celem svetu, z vseh prižnic. Vlade so ostale gluhe. Papeži so zastonj govorili.
Kadar pa narodi papežev več ne poslušajo, izpregovori Bog sam. In Bog je izpregovoril 1. avgusta 1914. Svetovna vojska ni božje delo, temveč delo pekla in delo človekovo. Toda Bog se je poslužil svetovne vojske in revolucije, da opominja in kaznuje. Skušnje pa kažejo, da narodi in vlade niso ozdravele. Naglušnost je ostala. Svet ni postal nc vernejši, ne poštenejši, ne čistejši.
Zdi sc, da je Bog sprožil vse budilke. Vojski bo — kakor vse kaže — prej ali slej sledila svetovna revolucija. Zemlja se trese. S plamenom gori povsod. Vse budilke ropotajo. Vsi signali opozarjajo. Vsi zvonovi bijejo plat zvona. Kdo sliši, Kdo vstaja? Kdo bedi? Kdo je prepričan, da ni političen slučaj, temveč sodba božja, kar smo doživeli hudega in kar nas še hujšega čaka? Kdo sliši glas božji iz revolu-cijskcga ozračja?
Prijato'.ji! Sami vidite, da je treba glasno, da je treba razločno govoriti. In v tem obstoji naloga katoliških mladinskih organizacij. Njihov glasni klic mora biti uglašen primerno moderni naglušnosti. Odprite ušesa!	(DaJje.)
Razgled po svetu.
PO KATOLIŠKEM SVETU.
V Jugoslaviji so na delu tajne sile, ki pripravljajo kulturni boj in že komaj čakajo ugodnega trenutka, da vržejo svojo krvavo bakljo proti Cerkvi Tem in tistim, ki jih morda v
Pričakovanju bodočih izkušenj prevzema malo-ušje, bodi v nauk zgodovina zadnjega kulturnega boja v Mehiki, državi v Srednji Ameriki.
Ta nesrečna dežela, ki je neprestano plen vladohlepnih generalov in pustolovcev, je v zadnjih letih poleg krvavih političnih bojev prestala tudi eno najkrutejših preganjanj kato-bike Cerkve. Sovraštvo prostozidarstva se le tu neovirano (zdivjalo in ni poznalo nobenih meja; najnaravnejše pravice vesti so se odpravile ln vse, kar je svetega, se je teptalo z
n0**Redovniki eo si morali kot rokodelci služIti svoj kruh. dočim se je moral goreči škof Gul-zaro preoblečen skrivati pred biriči, ker je bila na njegovo glavo razpisana velika nagrada.
Pri tem je pa Guizaro večkrat preprečil umor Carranze, vladnega predsednika in najhujšega preganjavca kristjanov, ki so ga bili sklenili zarotniki. Ker je vlada razpolagala s časopisjem — nasprotne liste je enostavno prepovedala — so uporabili proti katoličanom sredstvo obrekovanja. Ponoči so dali na pokopališčih izkopati mrliče in jih pokopali po samostanih, iz katerih so bili že prej izgnali stanovalce. Potem so lepega dne sklicali ljudstvo in pred njegovimi očmi »odkrili« zakopana trupla. Plazovi obrekovanj o tajnih zločinih v samostanih so se vsuli na Cerkev. P. Ruiz — to ime si je v pro-gnanstvu nadel p. Guizar — ki je preoblečen prisostvoval temu prizoru, se ni mogel dalje premagovati — dvignil je sredi množice svoj glas in odkril nesramno sleparstvo. Besni so planili vladni gonjači proti njemu, toda mož jim je kakor po čudežu ušel. Takih slučajev je doživel p. Ruiz na stotine in vselej se je v smrtni nevarnosti srečno otel. Nekoč so mislili preganjalci, da imajo gorečega duhovnika že v rokah; že je dvignil eden izmed njih revolver, da ga ustreli. Tedaj se vrže p. Ruiz na svojega nasprotnika, mu izvije revolver in na splošno presenečenje uide.
Toda to divje beganje je sčasoma le postato neznosno. P. Guizar je odpotoval na Kubo, kamor je že pred njim pribežalo večje število mehikanskih škofov in duhovnikov. Z odprtimi rokami ga je sprejela tam kubanska duhovščina. V begunstvu p. Guizar niti za trenutek ni počival. Takoj je začel voditi ljudske misijone. sam in brez sredstev. Tako |e deloval dve leti in na tisoče duš dovedel nazaj v Cerkev. Bili so kraii, kjer ni ostal trdovraten niti en sovraž-' nik Cerkve ter so se vsi brez izjeme vrnili v njeno naročje. Prostozidarstvo fe besnelo ia mu tudi tu streglo po življenju.
Kar je prišla poleti 1919 nenadoma presenetljiva vest, da je preganjanje katoličanov v Mehiki popolnoma končano. Vsi pregnani duhovniki da se smejo vrniti, škofom se |e vrnilo niihovo imetje. Cerkvi sovražne postave so se razveljavle. To se je igodlo i«. 5. lebruarja leta 1919 in jezuiti, proti katerim se fe tndl topot obračal glavni srd sovražnikov katoličanstva, so se smeli zopet v svoje zavode vrniti ln lih vzeti v posest. Zaklilo je novo cerkveno in versko življenje in namab sta se vrnila mir in red. Kaj se je bilo zgodilo?
Notranji boji in pa preganjanja in pa razvoj svetovnopolitičnega položaja so dovedli vlado do jasnega spoznanja, da mora Mehika brezpogojno popolnoma propasti, ako ne zapnstl dosedanje poti. Koncem decembra leta 1918 je dala v uradnem listu znamenje za umik v cerkvenem boju. Proglasila je kulturnobojne člene ustave kot »časn neprimeren izraz fanatizma« in priznala, da se le delala krivica tadi »nedolžnemu delu duhovščine« in so se teptale »nedotakljive pravice«. Končno je predlagala, da se cerkveni in šolski zakoni odpravilo, oziroma izpremene.
Guizar je pisal Carranzi, da bi se smel vrniti v svoje škofovsko mesto Veracruz. Car-ranza fe sam podpisal zaprošeno dovoljenj Dan po potresu, ki je porušil Veracruz, fe škof Guizar stopil zopet na tla svoje domovine. Tako je začel svofe škofovsko delovanje na razvalinah. Takof |e organiziral pomoč in se brzojavno obrnil na svoje prijatelje v Havani, ki ga tndi niso pustili na cedilu. Vse, kar fe Imel, tudi svojo prsno verižico in prstan fe prodal, da fe mogel omiliti bedo. Potresa fe sfedila žolta mrzlica, potem kuga in nazadnje politična vstaja. Carranzeva moč se fe sesala in smrt za petami je bežal še pred kratkim vsemogočni mož — bežal k škofu Guizarju, da bi pri njem našel varstvo. Toda ta mn ni mcfgel nnditi ni-kake varnosti pred razjarjenimi vstaši. Car-ranza je moral bežati dalfe in fe kmalu nato padel kot žrtev morilnega orožja svojih političnih nasprotnikov.
Tako se vedno znova ponavlja zgodovina preganjanj Cerkve; njeni sovražniki padajo, ona pa vstaja k novemu življenju in nori slavi Pa bi se katoUčani v Jugoslaviji bali?l
RUMUNIJA.
Rumunska država tudi nima miru. Ljudje brez vesti in poštenja tudf tamkaj skušajo z nasiljem fn bombami povzpel! se na stolček. Dne 9. decembra je imela gosposka zbornica sejo,
V
Kar nenadoma se razlctl za hrbtom predsedstva bcmba, ki ie usmrtila velikovaraždinskega škoSa, več senatorjev pa je bilo težko in lahko ranjenih.
ČEHOSLOVAŠKA.
Češki komunisti so napovedali splošno stavko, ki se jim pa ni posrečila, Vlada je z močno roko radušiia njihovo gibanic, v Brnu je celo prišlo do bilke, v kateri sta padla dva komunista, oO so jih ujeli ia zaplenili so jim .vse strojnicc. — Nemški poslanci so začeli v zbornici z obštrukcijo, ki pa se je ponesrečila. Nekaj nemških poslanccv |e izključenih od sej.
GRŠKA.
Grško kraljestvo sc je potom ljudskega glasovanja odločilo, da nai se vrne zopet kraij Konštantin. Ker gospodje v Parizu s tem niso zadovoljni, hočejo izvajati na Grško gospodarski pritisk. Konštantin ie sicer že došel na Grško, pa se govori, da bo odstopil, ker neec spravljati svoje domovine v nevaren položaj.
ŠVICA-
V mestn Ženevi sc posvetuje razoroževalna fcciris ,a. Sklenila je, da se mora stanje armad po vseh državah znatno znižati.. V naši državi mcida že delajo tozadevne načrte. Bojimo sc 'e, da bo ostalo samo pri načrtih, če bodo >ia7iio brsedo v državi imeli liberalci, ki ni-fdar ce vladajo s pametjo, temveč vedno le s s:.o ia bajonetom.
i
t. "> L.

domovini.
DVA UMORA.
(Iz muljavskega kota.)
V vasi Trebež, občina Krka, je živela družina, čigar zakonska sta bila poročena v Ameriki. iz Amerike sta prišla v letu 1912. Ob vojski je moral mož v vojake. Povrnivši se iz Vojne, se je začel prepir med možem in ženo. Mož ic začel opuščati izpolnjevanje deset božjih zapovedi, osobito pa 3. in 6, božje zapovedi.
Dne 28. septembra 1920 pride mož naskrivaj, ko so drugi odšli k prvi maši, v stanovanje svoje žene, jo ubije z nekim topim orodjem ter jo nato zunaj v veži obesi na neko lestev. Vrata in okno zaklene in gre skozi izbo ven v noč. Storil je tako, da bi s tem zbudil pri ljudeh sum. češ, sama se je obesila. Ko pride njena svakinja cd prve maše, odpre duri in vidi ženo svojega brata obešeno. Ubijalec je prišel sam orožnikom v roke, in sicer na mestu umora, ker jo mislil, da ne bodo prišli na sled njegovemu krvavemu dejanju. Toda po energičnem nasiopu orožnikov se je takoj udal in priznal vse. To je umor brez primere in ga more izvršiti popolnoma podivjan in brezveren človek. Sedaj čaka pravice v novomeških zaporih.
Drug enak slučaj se ie zgodil na Kompolju, občina Muljava. Posestnik Josip Spendal iz Velikih Kompolj je bil odšel pred kakimi 20 leti v Ameriko, zapustivši doma ženo in edinega sina. Domov je prišel pred 1 letom in prinesel mnogo denarja. Sin je med tem časom dorastel, bil tudi vojak v vojski. Zena Spenda-lova je letos umrla. S sinom sta se začela prepirati, popivati in oba zapravljati denar. Sin ■skratka ni hotel ubogati ter je rastlo sovraštvo med njima bolj in bolj.
Dne 6. decembra 1920 sta bila menda oba nekoliko vinjena ter sta se začela suvati po hiši. Medtem, ko je tiščal oče svojega sina za vrat, ie sin prijel nekje v bližini se nahajajoči samokres ter ustrelil očeta v trebuh. Oče je izdihnil čez 12 ur v groznih bolečinah.
Ali ni to strašno? Mož ubije ženo. sin očeta. Kaj je vzrok teh strašnih činov med našimi občani? To, kar se pojavlja med brezbožnim ljudstvom, ni nič druzega, kot sad svobodomiselnega časopisja, kateremu se je naše ljudstvo zasužnjilo.
Nimamo namena s tem nikogar žaliti, vendar moramo resnici na ljubo povedati, da ni nikjer toliko sirovosti kot ravno tu v našem kotu. Ljudje so se obrnili od resnicoljubnosti ter začeli svobodomiselno življenje, sta dober zgled gori omenjena slučaja. Ne omenili bi teh slučajev, ker niso ravno razveseljivi za nas, »mpak zapisali smo zato, da bi ljudje še o pra-
vem času izpregledali, kako na slabih potih so. Mladina ie žc itak podivjana, posebno pri nas in to podivjanost goje nekateri starši sami pri svojih otrocih. Saj so nam znane hiše, kamor zahaja brezverska »Domovina« in ta list potem oče in mati razlagata na glas vpričo svojih otrok in čitata one gnusne dopise. Ali je potem kaj čudno, ako zrastejo iz takih otrok taki ubijalci in razbojniki? Omenili se še mora, da je zadnji »-Kmetijski list« še posebno pohvalil naše Muljance, kako dobro so se držali pri volitvah, ker so enoglasno volili listo liberalnih samostojnežev. Toda taki čini, kakršni so se izvršili zadnji čas, pa niso naši samostojni občini nikakor v čast.
JEŽICA.
Minul je dan 28. novembra. Kakcr nam je bil slaba obetan, vendar je izpadel za nas (klerikalno gospodo) jako dobro. Dobili smo večino glasov. Toda, ako bi sc uresničile želje naših samostojnih gospodov, bi bili strti in teptani v tla. Fred volitvami smo videli nalepljeno — še celo na drevju obešeno — »dne 28. novembra je obračun za našo klerikalno gospodo«. Toda za enkrat so Vam zleteli vsi naklepi po široki Savi, dragi gospodic. Kako zanimivo je bilo gledati g. zaupnike SKS, ko so spoznali, da so delali račun brez krčmarja. Bili so {ako potrli ter zamaknjeni v deveto deželo... Nasprotno se je videle, kako je v naših možeh zarlajvolala iskra veselia nove dobe. — Pred kratkim so pri nas tudi prišli na dan jako umetniško iz-vežbani plakaterji, ki blatijo tukajšnjega Orla in Marijino družbo. Toda pazijo naj, da jim nc pridemo na sled, kajti dobili bodo ves svoj trud prav dobro poplačan. — Orli! Nc ustrašite se surovih napadov naših nasprotnikov. Delajte neumorno, da pridete do svojega cilja!
POFOTNIK IZ KRŠKE DOLINE.
Tooot sem jo mahnil naravnost k izviru Krke. Bližajoč se Krki naletim na šolarje, ki so se ravno vračali iz šole. Šli so popolnoma ločeni v dve krdeli. Po kratkem psovaniu se spopadeta dva paglavca, se vržeta na tla in bijeta drug drugega. »Kaj pa imata vendar,« vzkliknem in stopim bliže, »Ta mc zmerja s farškim podrepnikon?,« mi potoži prvi. »Sram te bodi,« ga pokaram; »otroci bi morali biti prijatelji med seboj, pa si tak.« »Sai so danes učitelj v šoli tako rekli!« me zavrne. »Rekli so, naj vstanejo tisti, katerih očetje 30 volili s samostojnimi. Veliko nas je vstalo. Prav tako, so nas pohvalili. Glejte, drugih očetje so iarški porepniki.« Moj Bog, kam smo prišli! — V Zagradcu prenočim v Lobetovi gostilni.Z vsem sem bil zadovoljen. Hiša le krščanska; njen gospodar, učitelj, res pravi učitelj iu vzgojitelj krščanske mladine. — Drugi dan, v nedeljo zjutraj, me vzbudi drdranja. Pogledam skozi okno. Oho, trije žužemberški liberalci se peljejo najbrž ca kak shod. Za njimi! Pot nas je peljala v Ambrus. Jaz najprej k sv. maši,
Eotem brž na shod v gostilno. Toda strah! Ta-o sami smo ostali. Le štirje možje, menda iz Brezovega dola so priili. No, shod se je spremenil v prijateljski pomenek pri čaši žganja. Tudi nekaj! — V Žužemberku so se naši vohlci dobro obnesli. Notar Carli je menil, da bo plesala okrog njega cela občina, kakor Izraelci okrog zlatega teleta, pa se je jako varal. Sam je čuval pri volitvi liberalno skrinjico. Pričakovati {e bilo, da bo ta veliki kmetski prijatelj vsaj kraeta voliL Vse kaže, da ima kmeta le takrat rad, kadar mu vali z žuljavimi rokami pnslužene stotake v pisarno. Liudfe so že precej spregledali. — še v Dobrnič |o za-vijem. V gostilni na oglu 80 mi marsikaj povedali Gornji konec lare je bolf prosvitljen. Fantje duhovnikov ne marajo, ker so povzročili vojsko, kakor so slišali zadnjič na shodu. Temu primerno so izpadle tudi volitve. Še to naj bi bil mož pristavil, da (e v občini veliko metel, ki švigajo čez dva praga, in fantov, ki verjamejo vsako, še tako neumno laž,
IZ RADOVICE PRI METLIKI.
Okrajno glavarstvo v Črnomlju Je z dopl-sam z dne 27 junija t. 1 št. 162/p, sporočilo tukajšnji občini, da ima ministrstvo v Belgradu nekaj denarja na razpolago v podporo revnim občinam, ki imajo kaj nujnih poprav, same pa jih ne morejo izvršiti. V dopisu svetuje, naj
se vloži prošefa za tako podporo do 12 i, i Občina je takoj vložila prošnjo in v nji nav '?' razne poprave, ket obzidaaje pokopali' r18 sc jc zid že pred več leti podrl in leči kai ■ še vedno tik okrajne ccsle, prekrit;c poslopja i. ar. — Občani sami ne zmorcirTi i poprav, posebno še zato, ker nam zaHma j»i skoraj vsako leto pobije toča vinotfračie ki edini vir dohodkov, tak tudi lansko leto r nas je trikrat obiskala. Škodo, ki jo pov'r čila, je poseben odposlanec iz Ljubica ccili in popisoval cel teden. A zdaj je vsa tiho. N
ga samu it«™, u« ui uuueuen ne ourinii i spomlad bo gotovo pomanjkanje dci&vccr — Sem so poslali neko mlado učiteljico v ponn; učitelju, in sicer v pomog, da je on lag ;e aeili ral »a liberalce, katerih predstavnika'liste u! mestnik je bil. Ko bi se tako brigei za podili v šoli, kot za agitacijo, bi deca malo t olj zna-la. Pa tudi dctičia učiteljica Je oudnea s'siš. ma, Študira'a je najbrž kje na Turškem, 'ker molitev pred in po pouku opuščn, Ako bo i!0 tako naprej, nas čaka žalostna bodočnost. (C? ur., Nekateri kmetje pa bedo šc vctfno liberalno volili.)
PODBREZJE.
Sv. misijcu smo obhajali od 6. da 14. eaj, t. l; Vodila sta ga čč. co. sv. Frančiška p. Ma. rijofil in Salvatcr z velikim u:pejom. Ka male izjeme so prejeli vsi farani sv. zaktamcate. Čast našim močem in f&ntcm, ki so voliti h-šč-anske poslancc SLS. Neben jih rc bo z-.abil v prolikrščanski tabor. Trezno ljudstvo v?, kdo se zanj trudi — Dobili smo dva neva le-klena zvona zn župr.o ccrkcv v Podbrerjai. Veljata 33.409 krou. Najmanjši zon je siar, od poprej. Glasovi so: Es—G—A. Harmonija it dobra. Delo soiidno. Požrtvovalni Iarani. so darovali za zvona 20.000 K, cerkev 12.000, drugo razni dobrotniki. Čast in hvala farmom. — Gospodinjski tečaj se vrši v šoli. Trajal bo & Božiča. Vedi ga g. učiteljica Jaklič.
STRUGE.
V Strugah smo skoro enoglasno volili SLS. Volivni izvid ie nestepni: SLS 166, Samostana 8, JDS 2, NSS 2, Soc. 2, Kom. 0. Volitve se je vdcležilo 95% vseh volilcev, Cinljivoji bilo videti, kako so prihajali od daleč ia biiiu starčki 80 let stari, ki so morali dan preje z doma, da so prišli pravočasno na vclišfe in z navdušenjem volili SLS, zavedajoč sc, k* likega pomena so volitve za vero in domovino. Splošno Je bilo navdušenje za stranko tako veliko, da bi je ce bila podrla nobena še tako huda agitacija nasprotnikov. Dasi tudi nasprotniki niso mirovali in so ngitirali, kolikor so pač mogli. Zlasti niso štedili z letaki; teh so raztresli In nalepili celc koše. To delo ed opravljali Ic ponoči, vendar ni vse nič galo. Prtfcl |e celo kompoljski Mustar neto nedeljo agitirat za »Samostojne«. Toda nasi vrli Potiskavčaoje so mu takoj zavrnili vse,
1 » _____,___. .',__... »__I___if Sil.	I/n.
.. —.figi. ........----------- ,----- .
Jc povedal, da Jedo vsi iz enega korita, uoe' ralci in Samostojni. — Imamo, hvala Boga, v Strugah zavednih in značajnih mož, pa. tn« fantoy, ki so trdni in neomahljivi, tako, da |fi ne podere noben vihar, vsak poizkus nasprotnikov zavesti naše može v nasprotni tabor se Je popolnoma izialovil doslej, ker lc zadel cd skalnate značaje Da Je temu resnica, so pokazale volitve. Volitve so tudi pokazale, do hočemo biti in smo StružancI katoliški, Slovenci, ki si ne damo vzeti svoiih pravic oa nikogar. Zvesti ostanemo svojim katcllsKir? načelom tudi v bodoče, pa naj pride kirMit. Ustanovljeno imamo Kmetsko zvezo, katero se ljudstvo trdno oklepa, tako da ie sMr" slednja družino vpisana. Tndi »Domoljub« 1» zelo razširjen, pa ga tudi radi beremo, a*™' žancl, »Domoljub« fe naš prijatelj, ostanimo zvesti tudi še naprej in ga naročimo, Je dražji, da nam nasprotniki ne bodo tac® očitati, da smo nevedneži. Manjka nam P® kmetijskega društva, in pa nase iante, 0»

u«. moramo ie posebej organizirati, pa ludi jj^e bo zgodilo, mar d a Se to pomlad.
SELA PRI KAMNIKU.
Eden fe enkrat rekel; Selani so zaspani, u U kal delali, bi pa tndi povedali. Saj se £-e v tem listu o vseh krajih, kjer kaj delu-o Selit nI črkice. — Ta sodba fe krl-S§na. Kdor pozna selsko župnijo od blizn, bo griv rad pritrdil in lahko mnogo dokazov po-£7 Evo ti lih nekaj) Kjer se dela, tam so or-iiifcaclie. Na Selih jih fe pet. - Kmetska j,el0 ni ravno bogvekako stara. A vspeh fe le lep dosegla. Priborila je že dolgo za-no poštno nabirnlnico z dnevno pošto, ki posluje, četudi bolj za božji Ion. Za vse poslovnuje ln dvakratno dnevno prenašanje poŠto r.e dobi 480 K na mesec — a kaj še — na celo letol Komaf za ene slabe ievlje! Država je strašno revna, a lc za male ljudi. Pri tej priliki Selanom prav toplo priporočam K. Z., ker Vi ne veste, kako Vam bo še ta stanovska organizacija prav prišla. Želeti bi bilo še vet smisla z skupnost in stanovsko organizacijo, ker lc v te v tej fe moč in veljava. Kaj bi btl delavec brez organizacije? Nič več kot *t£cni svojih delodajavccv, Isto fe s kmetom. Polniti in odkriti sovrežpiki do dobro vedo. Zato pa tnko zabavltajo in zasmehujejo razne kcrttshc organizacije in organizatorje, da bi ja kmetu odvrnili, da bi se ne združil in skupno nastopal. — Druge organizacija na Selih je podružnica Slovenske Kmetijske družbe s svojimi 42 člani. Ne spi, ampak dela, kolikor i4o-rc. Gumo to je križ, ker GojJ ni obdaril Selauov t bogastvom. Btcz veliko denarja pa v tej neznosni draginji ni mogoče storiti ničesar. Po-drtlnica bi rada napravila gasilno orodje. Vsa znojila, oziroma občina b svojimi 730 ljudmi in tOlvišanri bi cz drugih poslopij nima niti ene 'ji''<?hic priprave! Ne kaže drugače ko čakati. Naj bi tudi ogenj vedno prizancsell — V izobraževalnem društvu delujeta uaiboll lantov-<ka tn dekliška Mai i;ina družba. Vsaka Izmed teh |e priredila po štiri igre. Kdor ie žc ko-triikrat priredil kako itfro brez dvorane in i ^ra, si lahkt misli, kolika truda in dela, pa tudi fcorsjže icr požrtvovalnosti ie bilo treba. Zato vsa čast pridnim, za dobro vnetim in n tom in dekletom! Le še naprej! Saj gre Bogu ▼ čail la blagor ljudstvu! Poleg tega so bile ob raznih prilikah ncštevibie lepe deklamacije m £'o»orl f.-.ntov oziroma deklet in štiri predavanja g, župnika s skioptičnimi slikami. Le škodo, da nimajo ti Ijudic kakega primernega prostor«, c'a bi svoje dolovauie razvili) Irelo lepa in snarr.a cerkev s štirimi (3 nov«) zvonovi pri-<», Ua so Selani vneti tudi /a tcikvcno iivlje-uic — No, zdaj pa lc govori, ti črnog.edec. ali vi Selani rfes zaspani! Menda boj zdai drugače sc^l In govoril.
KIBNO PRI BLEDU.
Volitve so končane. Puhli liberalizem je končno premagan in z njim vred tudi njegovo gfadlo protiverska »Domovina«, ki ie marsikoga preslepila. Tudi liberalni piiveski SKb. in NSS. bodo odpadli sami po sebi, kajti če se deblo suši, tudi veje ne morejo zeleneti. Največ zgago jc delal samostojni kmet retric iz Bob. Bele, k fe zase dober, pa ie načelnik SKS. in na volišču ie bi! njen predstavnik. Najboljše so volili v Ribnem ter tako pripomogli do častne zmage naše stranke v občini. Časf našim zavednim voliiccm! Z novim letom f*<& s protiverskim časopisjem, v vsako pošteno hišo pa naj prihaja neš stan in pravi prifatclf »Domoljub«,
t- • CERKLJE PRI KRANJU.
Kdor je poslušal pred 28. novembrom razne bnhače. fc dobil vtis, da bosta samo žnpifltc in kaplana volila »klerikalno«, vse drugo pa samostojno ali pa komunistično. No, in po volitvah? Sami dolgi nosovi. Eden ga fe mmufl najbrž na cizah ali kimpežu peljati, tako mu fe zrasel. Stari krščanski duh se ne da tako hiti« s por frazami in obljubami iztrebiti lz Mkfb korenin, kot so cerkljanske. Pogled na homatije s šolo, ki hoče biti v zadnjem času p*0*a godlja, ljudem oči odpira in kaze. kohko J« WBba verfetl raznim besedam In obljubam. Knfct, ti pošiljal otroke v šolo. plačuj vse mo-
goče stroške! ICaj pa se v šoli godi in uči, to pa tebe nič ne briga. Aha, kako pal Sevedal? Cigar so otroci in kdor plačuje, ta bo odloče-vaL Ne pa tak človek, ki fe po duhu in živ ljc-u)u star hbcralec samo s tem razločkom, da te enkrat v gosposkem, drugič pa v kmet-Rkem »pruStahu«. Tako je prav, Cerkljanl! Mera krscanska kmetska zavest na dani
POLHOV GRADEC,
Naša fara je lahko ponosna ca izid volitev. Unlcc na okoli jc bilo razglašeno, da je polhov Gradcc trdnjava samostojnih, todo vo-»T® «® pokazale, da je ravno nasprotno res, kajti SLS. je dobila 327, samostojna pa samo 69 glasov. Nehaj malega kroglic so dobile tudi oruge stranke, pa večinoma po pon.oti, na škodo nase stranke. Nc smemo pozabiti, kako so se samostojni voditelji zadnja noč prizadevali za svojo stranko. Eni so hodili po hišali, prigovori ali in prosili valilce, naj volijo samostojne. Prišel fim je polagat cclo vodja samostojnih z Brezovice. Drugi so pa letali ponoči okoli in po zidovih nalepljali svoje rdeče plakate, a vse to ni nič pomagalo, škoda dela m r.pania. V volilni komisiji se ie sam zaupnik samostojnih sramoval svoje stranke, ko je sedel za svojo skrinjico in klicali To je skrinjica kmstskc stranke! Sram ga jo bilo pristaviti; Samostojne^— Volitve so zaenkrat končane, sedaj pa pride drugo delo: agitacija za naše časopise in izobraževalno društvo. Vsaka krščanska hiša mora imeti »Domoljuba«, bi bo stal drugo leto 30 K. Društvo ni samo za iacle in dehlcta, pristopijo naj tudi možje in žene, čc ne kot redni, pa vsaj kot podporni člani, čudno, da je našim samostojnim najbolj ra poti uaše društvo, katero so že parkrat napadli v »Kmetijskem listu«. Nedavno so pisali, da hočejo tudi sami ustanoviti tuko društvo. Prav, to jim privoščimo, da vsaj svo| naraščaj iz spodntega dela fere navadijo dostojnega obnašanja. Da ne bodo tako surovi in divji, kakor je pokazalo osem lantov zvečer na prarnik M. B., Sd so se nalašč pripeljali gor v Gr&dec, da bi napravili pretep. Obnašali so se tako surovo, da so morali priti orožniki. Tudi tem so se ustavili, fih zmerjali s najgršimi priimki in ni bilo prej miru, dokler ni oiožnik enega preboccl skozi stegno, drugi so nato zbežali. Tudi v cerkvi se samo-tojni najslabše obnašajo, da so vsem poštenim v pohujšanje. Ako ne bo miru na koru in pod korem, bomo vdrugič navedi! imena teh divjakov. Med svojimi imajo torej samostojni dosti dela za izobrazbo ln oko jih to navadijo, da ue bodo dostojno obnašali ▼ cerkvi in zunaj, jim bo ccla iara iz srca hvaležna.
Kmetska zveza na Selih pri Kamniku je imela svoj letni občni zbor v nedeljo 12, dcc. Predsednik jc najprej podal kratko sliko o sedanjem političnem položaju v širji in ožji domovini. Potek volitev se je vršil mirno in dostojno. Resnoba in velika odgovornost tega dejanja sc jc volivcem brala iz obraza. Izid volitev je pa tudi pokazal: 1. širokbustnežem se nc sme veliko verjeti, bahačem pa šc manj; 2. zavednost ljudstva je napredovala. Glasovali so skoraj vsi občani — 90% —; 3, SLS ima pri nas ogromno večino in to skoraj brez posebne agitacije in vkljub vsemogočim nasprotnim pritiskom in vplivom. »Samostojni« nimajo kredita, ker ljudje vidijo, kako sc vsi stari nepoboljšljivi liberalci za to stranko vlečejo in agiti-rajo zanjo. Zato ne verjamemo lepim besedam in obljubam. 4. Politična barva ljudi se je pokazala v jasni obliki. Ropotajoča kroglica jo je izdala. To nam jc všeč, ker nam je možatost ljuba. Na splošno zahtevo se nekaj takih iz naše Z. izbriše, ker nočemo, da bi naši KZ kdo kaj očital. Nato je dosedanji predsednik izjavil, da ne more več sprejeti I. mesta. Pri volitvah za novi odbor so bili izvoljeni sledečji Jakob Kadunc, predsednik; Ivan Tomažič, tajnik; Anton Plahuta, Franc Pustotnik, Jakob in Martin Resnik, odborniki. V novem Jetu več splošnega zanimanja za to važno kmetijsko organizacijo, ki ni samo politična, ampak prava stanovska s širokim delokrogom in veliko na-logol — Predsednik,
Tedenske novice.
Politične.
p Odmevi koroškega poraza. Zadnjič: po izgubljenem plebiscitu sem bral več li-. beralnih časopisov, med njimi tudi »NovO dobo«, kjer se je pisalo na dolgo in široko! o našem koroškem porazu. Bral sem tudi« da so poraza krivi koroški duhovniki iqj SLS, češ, da niso pustili na Koroško lib&n ralnili agitatorjev. Jaz kot koroški Slove« nec dobro poznam naše razmere in Vami jih hočem razjasniti. Vzroki, da smo proi padli, so pred vsem sledeči: 1. Neprobuje-nost našega slovenskega ljudstva, ki živi tioč let skupaj z Nemci, naša odvisnost od njega v vseh stvareh. Saj koroški Slovenecj je bil do 1. 1916. popolnoma sam sebi pri« puščen. Slovenci iz Štajerske in Kranjsk« so komaj vedeli, da so pri nas še SlovencL Da so se ohranili, je edinole delo naše du« hovščine, ki so osamljeni budili narodno! zavest v izobraževalnem in gospodarsjcem delu. Da smo dobili 41 odstotkov, je edina zasluga koroških duhovnikov. In v takt* kratkem času, ko se nam je od drugih lak« torjev tako nasprotovalo, veliki uspehi, Kako bi pa izpadel plebiscit v Celjski okolici, Dravski dolini. Slov. goricah? — 2. V vsaki občini je bil plačan agitator iz Šta« jerske in Kranjske, Dosegli niso nič, ampak zelo škodovali. Povsod so imeli svojo* nesrečno roko vmes. Mi koroški Slovenci smo hodili od hiše do hiše, tujci so agitirali pri polnem litru. Ko smo propadli, so bili oni prvi, ki so zapustili Koroško, ne da bi se še poslovili, pustili še tukaj dolgove. Tako liberalni agitatorji kot tujci niso dosegli prav nič, iker niso poznali značaja našega ljudstva. Naše ljudstvo na Koroikem je večinoma verno in pobožno. Pošiljalo se je semkaj večinoma veri nasprotno učiteljstvo službovat, in ljudstvo ni imelo z njim slika. Ljudje pa do teh, ki so se izogibali cerkve, niso imeli zaupanja. Sploh so prišli sem agitatorji iz Slovenlj« pijančevalni in v moralnem oziru ne na najvišji stopinji. Edino, kar se je storilo z«; Koroško od strani vlade, je ukrenil dr. Brejc, med tem ko je dr. Žerjav s svoj« brezbrižnostjo nam škodoval. Glavni vzroki pa je je bil odprtje v Celovec, odtam ao sai vsuli Nemci z blagom itd. Fantje so ae bali vojaščine in glasovali so za Avstrijo. Tudi to: Mož je bral »Domovino«, videl napad« na duhovnike in si mislil: tako pa nemški listi ne napadajo duhovnikov, (kar je res) in je glasoval nasprotno. To v pojasnilo! Narodni pozdravi — Koroški Slovenec.
p Samostojneži pod liberalnim klobukom. Piše se nam: »Večerni list« poroča, da so šli samostojni kmetjski poslanci v, Belgradu v liberalni tabor. To ni nikako čudo, saj smo vendar že preje vedeli, daj so to pristni liberalci, ne vsi njihovi v oliv* ci, ampak vsi njihovi poslanci, katere so naši možje v dobri veri volili. Mnogo kmetskih mož je že danes izreklo obžalovanje, da so jih samostojneži tako preslepili. TI ljudje so najbolj kričali proti doktorjem in so se sedaj mirno kot ovce dali peljati doktorju Vošnjaku v liberalno skupino. To so pravi kmetski značaji. Kmet, ti pa vedi, da bo še nadalje liberalni kapitalist stro-jil tvojo kožo. Kadar bodo samostojneži v
5l
objemu z iiberalci in socialnimi demokrati vpeljali pri nas belgrajski centralizem, se bo šele naš kmetski stan zavedel, kakšno neumnost je s tem napravil, ko sc je odtrgal samo zato od Jugoslovanske kmetske zveze, ker ni hotel imeti s krščanstvom nič skupnega, ter je tako razdvojil kmetsko silo, da se ne more več uspešno braniti svojih pijavk.
p Srbski ministrski predsednik proti državnemu edinstvu. Piše sc nam: Kar smo vedno slutili mi Slovenci, je sedaj dokazal sam ministrski predsednik, da nas srbska vladna gospoda ljubi tako iskreno, kakor so nam to dosedaj slikali naši liberalci. Ministrski predsednik Vcsnič je izjavil: »Čc Bunjevci niso zadovoljni, tedaj naj gredo k Madžarom,« kakor tudi: »Če Slovenci niso zadovoljni, naj gredo pod Avstrijo.« Ako od nas kdo nastopa proti krivicam, ki se nam vsiljujejo od belgraj-ske vlade, potem pravijo, da rušimo državno cdinslvo. Mož pa, ki predstavlja državno vlado, naj pa goni Hrvate k Maža-rom, Slovence pa pod Avstrijo, in pri tem hrče slepiti ljudi, da dela za močno edinstveno državo Jugoslavijo. Mi imamo slovenski razum, ki dobro ve, koliko je ura bila. Prisege za državno edinstvo pa je v prvi vrsti potreben ministrski predsednik, ne pa poslanci.
p »Kmetijski list« glasilo liberalnih samostojnežev še vedno krepko laže: 1. Laže, da hoče Slovenska ljudska stranka državljanjsko vojsko. Bogve, kje in kdaj je kaj takega proglasila? Povejte nam vendar! 2. Še vedno lažejo, da niso libcralci, dasi so v Belgradu najtesneje zvezani z liberalci in pri glasovanju za verifikacijski odsek niti svoje kandidatne liste niso postavili temveč so glasovali kar za liberalce, Zakaj ne poveste tega?
p Zmerjanje liberalnega »Kmetijskega lista«. Katoliške Slovence zmerja s »pa-pinci , poslanca dr. Gosarja s Karlovim podrepnikom, na duhovnike zliva običajne golide gnojnice. Nobena krščanska hiša, ki ji krščanstvo ni prazna beseda, ne more biti naročena na tak list.
p Sline se jim cede. Znano je, kako je »Kmetijski list« svojčas pisal, da so kmetje premalo izobraženi za zadružništvo in da mu je bilo v nesrečo. Zato so samostojneži osnovali kapitalistično družbo »Eko-feom«. V zadnjem »Kmetijskem listu« pa pe zavzemajo z vsem ognjem za zadružno misel, katera edina da bo rešila kmeta. Kdaj je »Kmetijski list« lagal, pred par
Seseci ali danes. Stvar ima pa drugo ozad-, Samostojnim liberalnim kapitalistom se icede sline po našem zadružništvu, katere-
^80 največ duhovniki z neprimerno po-vovalnostjo in nesebičnostjo utrdili in :o kmetom prihranili na stotine milijo->iov premoženja, katero bi sicer izginilo v nenasitne žepe liberalnih oderuhov, Naše Zadružnike opozarjamo na tol
p Ne zaupajo belgrajski gospodje slovenskim ln hrvatskim finančnim delegatom. Zato fo jim poslali srbske kuratorje. V Ljubljano pride Peter Milojkovič.
p Is odgovora v »Kmetijskem listu« t dne
16. t m. — »Kmetje, ne pustite se goljufati« — Se razvidi, da sc je vse obrekovanje razblinilo v nič, kar je v št. 48 o delovanju novomeške kmetijske podružnico objavil, sumniči le 5e razdeljevanje
sladkorja češ, »dn je bila večina vinogradnikov novomeške podružnice občutno prizadeta v korist omenjenega poštenjakoviča«. Tudi to jo le hudobno podtikanje, brez dejansko podlago in neresnično. Z dokazi na dani Zdi so pa, da so hoče osebnostim čast in poštenje krasti, s tem pa pravo namero teh napadov zakrilil
Domače novice.
d Dolgih dopisov žal ne moremo pri-občevati, ker nam primanjkuje prostora.
d Satanska zlobnost, V »Slovenskem Narodu« in drugih liberalnih listih beremo dannadan, da je slovenski duhovnik tisti, kateri hujska fante, naj ne gredo v Srbijo k vojakom in da je radi tega edino pametno, da se fantje, ki pridejo na dopust, vtaknejo po ječah, duhovnika pa je treba iztrebiti s slovenske zemlje. Na drugi strani pa isti ljudje hujskajo naše fante v Srbiji, da so duhovni in župani krivi, da morajo slovenski fantje v Srbijo, Tako piše neki vojak iz Negotina. Slovenska ljudska stranka, katero nasprotniki imenujejo duhovniško, je edina, ki se poteguje za naše fante po južnih krajih in ki zahteva, da smo Slovenci kolikor mogoče sami zase, na drugi strani pa to nezaslišano hujskanje v Srbiji. Res, satan si ni mogel izbrati boljšega pomočnika pri svojem razdiralnem delu v naši državi kot slovenskega liberalca.
d Božično darilo našim fantom v krajih njihovega trpljenja. Versko življenje naših vojakov po jugu, je silno zanemarjeno, usiljujejo jim brezverske časopise, moralna propalost se širi med njimi. Svojce teh vojakov prosimo, naj za božično in novoletno darilo naroče svojim sinovom katoliške časopise, duhovnike prosimo, naj jim stalno dopisujejo, da vsaj nekaj dobrega ostane med njimi,
d Katerih časopisov verna družina ne more naročati? časopisi, katerih verna družina ne more in ne sme naročati, so ti-le; »Domovina«, »Ljudski glas«, »Kmetijski list«, »Nova doba«, »Nova pravda«, »Ptujski list«, »Rdeči prapor«, »Delavec«, »Jutro«, »Slovenski Narod«, »Tabor«, »Jugoslavija«, »Naprej«, Nekateri od teh naravnost napadajo Cerkev in se norčujejo iz verskih resnic in obredov, drugi blatijo in sramote duhovnike, zopet drugi priporočajo in hvalijo brezverska društva in nemoralne knjige: vsi pa s tem delajo za isti cilj: odpad od Boga in Cerkve. Strahovita nravna propalost, ki se širi, dokazuje, da to časopisje.žal dosega svoje namene. Kdor ima še vest in ljubezen do svoje družine in do svojega naroda, ne bo ne naročati ne bral takih časopisov.
d Preč. duhovščino in vse člane podružnic Slov, Straže opozarjamo na okrožnice, ki »mo jih te dni razposlali. Odbor,
d »Slovenec« bo stal z novim letom na mesec 25 kron, na četrt leta 75 kron, za pol leta 150 kron, za celo leto 300 kron. Naj bi ga naši pristaši obilo naročali, če je za enega preveč, naj se jih vzame več skupaj.
d »Večerni list« naš delavski dnevnik bo stal z novim letom 12 kron na mesec, na leto 144 kron.
d Županom in občinskim svetovalcem, V eni zadnjih številk »Domoljuba« smo pisali o bolnišnici, naj županstvo izdaja osebam, ki gredo y bolnišnico predpisano
razkaznlco. V tej razkaznici mora biti raz vidno v katero občino je oseba pristojna", navesti je tudi domovinski list, s kater se potrjuje domovinstvo. Nekateri župari še sedaj ne vedo, da je to neobhodno po trebno, ker to mora vsak dokazati, kam je pristojen. Ne zadostuje samo navaden ,listič, s katerim župan priporoča osebo v bolnišnico. Vsak, kdor je bolnišnice po-treben, se sprejme brez priporočila županstva, le razkaznico mora imeti. Sedaj ko je nastopil sneg in mraz, so začel, tru-moma voziti v bolnico stare, onemogle osebe, V bolnico se sprejemajo le bolni ne pa od starosti onemojjli ljudje. Za take je hiralnica in ubožnica. Občinske reveže naj preskrbi občina! Nekatera županstva kar na slepo srečo prevažajo občinske uboge v bolnišnico, češ, sc jih bodo že usmilili! Župani in občinski možje, poučite ljudi o tem, da ne bode nepotrebnih potov in pisarij. Iz Maribora, Celja, Slov. Gradca, Ptuja in tam, kjer imate doma bolnico, nc silite v ljubljansko, ker je povečini polna!
d Umrl je v Krškem g. Jernej Ravnikar, nadučitelj v pokoju in bivši deželid poslanec, Truplo je bilo prepeljano v Ljubljano. Pokoj njegovi duši!
d Predsedstvo slovenske deželne vla« de vodi sedaj začasno vseuč. prof. dr. Leo-nido Pitamic, bivši poverjenik za notranje zadeve.
u Vojaki iz raznih južnih mest pošiljajo vsem čitateljem »Domoljuba« iskrene pozdrave ter jim voščijo vesele praznike ter srečno novo leto.
d Cel vlak topov so zaplenili v Beljaku. Vlak je vozil svoj tovor pod napačnimi voznimi listki. Ko so vlak ustavili, so spremljevalci, ki so bili Italijani, izginili.
d Nov kovani drobiž pride menda polagoma v promet. In sicer so novci po 5 par (20 vin., po 4.0 par (40 vin.) in '25 par (1. K). Nam se hoče zdeti, da bo ta drobiž ostal v Srbiji, kjer ga bodo nespametni ljudje poskrili, mi bomo pa šo vedno flikali rdečo strganijo. Ministrski predsednik Vesnid bi rekel: Če niste zadovoljni, pa pojdite pod Avstrijo 1
d 12 tisoč rudarjev je stopilo v stavko in sicer v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Raj-henburgu in Kočevju. Zahtevajo povišanje plač za — 137 odstotkov. Stavko vodijo komunisti. Zopet bo vso dražje. Železniški promet se jo skrčil.
d Ljudsko štetje so bo vršilo po stanju 31'. januarja 1921. Torej je za en mesec preloženo. -. . • -
d Brezmejna podivjanost — pokopališče opustošeno. V noči od .8 na 9. decembra so doslej Se neznani storilci popolnoma opusto-šili mestno pokopališče metliško pri Sv. Roku. Od 50 — 60 spomenikov so porušili. Kar je kamenitih, so jih prevrnili ln deloma s podstavki vred iz zemlje izruvali, železne križa so pa do tal pripognili. pri čemer so 6e ti večinoma prelomili. Na vsem grobišču stoji samo Se 6 kamenitih, 7 železnih in par lesenih spomenikov. Vrhu tega so ti brezvestneži vzeli iz mrtvaSnice mrliSke nosilnice, jih nesli v mesto ter jih postavili pred neko g<* stilno. Med ljudstvom vlada vsesplošno razburjenost in velikansko ogorčenje. Razpisana je nagrada 1000 kron za tistega, Id bi odkril
jločinco ali mogel vsaj podati znake, na podlagi katerih bi bo dali krivci izslediti. I.o odkrito povejmo: svobodomiselno časopisje s svojim hujskanjem proti Cerkvi in duhovnikom jo pa končno glavni krivec take podivjanosti. Ko bi ljudje imeli spoštovanje do božje besede, ki ga jim tako časopisje jemlje, bi ne bilo takih žalostnih zgodb.
d Kovaški pomočnik je postal bivši nemški prestolonaslednik Friderik Viljem, bivši vojskovodja v nemški armadi. Ame-rikanski listi prinašajo njegovo sliko, ko kuje v kovačnici podkve.
d Kruh se je podražil v Ljubljani za 1 do 2 kroni pri kilogramu.
d Izgubljena tožba. Mariborski list »Straža« je očitala bivšemu liberalnemu .ninistru dr. Kramerju izvozničarstvo, pri čemer da je veliko profitiral. Kramar je tožil, pa tožbo izgubil ter mora plačati ogromne stroške. Saj ima, bo lahko plačal.
d Pomlajenje. V Zagrebu je napovedal vseučiliški profesor dr. Zarnik nekaj poljudnih predavanj o načinu, po katerem jc menda mogoče doseči pomlajenje. — Srednješolski dijaki na predavanje niso dobili vstopnic, kar je prav, ker so itak mladi... Pa tudi tako ni dobilo prostora niti polovico ljudi, ki se zanimajo za pomlajenje. — 500 jih je moralo oditi. Prihodnje predavanje se zato vrši v Helios-kinu. Ako bi kdo napovedal predavanje o zdržnosti ali vsaj zmernosti v vseh strasteh, ki je edino zanesljiva pot, da človek ostane mlad in zdrav — bi zadostovala najbrže skromna sobica.
d Morilec lastne matere. Anton Brcn-cc z Kf.kitne, ki je svoj čas ubil lastno mater, jc bil tc dni obsojen pred ljubljansko poroto na 5 let težke ječe.
d Kamniški dekanifski odbor SKSZ. bo imel na Sentjanževo, to ie 27. decembra 1920, v Kamniškem domu svoj občni zbor s sledečim sporedom: 1. Otvoritev. 2. Kratko predavanje (članica odbora). 3. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 4. Poročilo o delovanju odbora. 5. Poročila o stanju SKSZ. v dekaniji. 6. Želje in nasveti. 7. Izpopolnitev odbora. 8. Slučajnosti. — Začetek bo hitro po prihodu jutranjega vlaka v Kamnik. Društva naj pošljejo svoje poverjenike, ki naj kratko poročajo o stanju domače organizacije. Vabimo tudi vse prijatelje prosvetnega dela. — Predsednik.
d Selška čebelarska podružnica ima svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 19. t. m. takoj po deseti sv. maši v Društvenem domu v Selcih. — Fr. Lotrič, t. č. načelnik.
d Brežice ob Savi. Tukajšnje slov. katol. izobr. društvo uprizori na Štefanovo (v ncdelio dne 26. dec. 1920) dr. Krekovo veseloigro »Tri sestre«. Med odmori svira godba. Začetek ob 3. uri popoldne.	_ ...
d Železniška nesreča. Na progi .Spilje— Radgona je 17. t m. trčil osebni vlak v tovornega. En železničar je bil ubit, oba strojevodja težko ranjena, nekaj drugih lahko ranjenih.
d Srebrno krono je požrla 7 letna Erna Heybalova v Kamniku. Prepeljali so jo v bol-nico.
d Nesreča v Ameriki. V Ameriki se je smrtno ponesrečil g. Ivan Kraker, ki se je to poletje mudil na obisku svoje matere v Občicah v župniji Poljane pri Toplicah. V trenutku, ko se je hotel peljati čez železniški tir, je prihitel brzovlak in ga je na mestu usmrtil. Blagi pokojnik je pri svojem odhodu v Ameriko naročil in skoraj do malega plačal za farno cerkev v Poljanah nov, 400 kg težak bronast zvon, za
kar mu bodi Vsemogočni milostni sodnik in dobri plačnik.
d Vlak jo povozil na Gomili pri Mirni 6. decembra 00 letno naglušno Marijo Poznik z Brezovice. Vlak je po snegu porival žeuo pred seboj kakih 100 metrov in jo slednjič vrgel s tira. Nato se je žeua sauia dvignila in odžla v bližnjo hišo. Dobila je znatne poškodbe. Odpeljali so jo v novomeško bolnico.
d Ljubljanska porota ima opraviti skoro s samimi tatovi, katere prav pridno obsoja, kar je edino pametno. Tako je dobil tat iz navade, neki Pavlič 10 let, neki Jožef Novak 7 let, neki France Pucihar 5 let, neki Ivan Lukovec 2 leti.
d Samoumor. V Ljubljani se je v svojem stanovanju ustrelil mesarski mojster Andrej Podkov. Opoldne je bil še dobre volje v gostilni, ob dveh si je pa vzel življenje. Vzrok samoumora ni zuan.
d Nezvesto ženo ustrelil je 6. decembra kmet Š. v Tečanovcih. Oddal je štiri strele na njo, edfji jo jc zadel v glavo in se je takoj mrtva zgrudila. Mož je najprej pobegnil, dne 9. decembra pa se je sam javil sodišču.
d Našim somišljenikom v Radoinlju. Ker nam prihajajo pritožbo glede poštnih razmer v Iladomlju, svetujemo, da se posamezne osebe in uradi s podatki obrnejo na poStno ravnateljstvo v Ljubljani, ki bo takoj ukrenilo vse potrebno, da se nepostavnosti odstranijo. To ne gre, da bi sinova gospe poštarice — kateri pa osebno ne moremo ničesar očitati — v uradnih prostorih agiti-rnla za Sokola in pisala recepise, Ce nista poštna na:,lavljenra. Torej lo r, vsemi dokazanami podatki na jio^tno ravnateljstvo, ki jc dosedaj še vedno storilo svojo dolžnost.
d Dr. Spustijo FabrU: Omenjeno notico smo povzeli po ;Salzburger Kirelicnzeitung«-. Ce se ne molimo, je novi salezijanski zavod naselbina na Kodeljevcin v Ljubljani.
d Kdo ve kaj o Janezu Jančar, ki se pogreša od 21. marca 19157 Služil je pri Lir 27, 10. stotnija. Mogoče kdo kaj ve, ki je prišel iz ruskega ujetništva. Sporoči naj se proti povrnitvi stroškov njegovi materi Heleni Jančar, Polica štev. 32, p. Višnja gora.
d Kdo kaj ve o ruskem ujetniku Blažu Mubi iz Predoselj pri Kranju? V februariu 1917 je došlo zadnje pismo, ko je bil v bolnišnici v Pieta Gora v kijevski guberniji. — Prosi se prijaznega sporočila njegovi ženi: Marija Mubi, rredoslje 46, pošta Kranj.
d Kdo kaj ve o usodi Miliaela Balantič? Služil je pri 17. pp., 4. stotn., in bil ujet v Galiciji 1914. Bil je v Sibiriji in delal potem nekje na rusko-rumunski fronti ter slednjič pisal iz Kavkaza v decembru leta 1917. Naj se sporoči Ani Balantič, Hrašc št. 4, p. Tupaliče nad Kranjem.
Gospodarstvo.
Gospodarski ln tržni pregled.
g Cene živini v Belgradu, Plemenski voli od 16—17 K kg, plemenske krave mlekarice teža od 300—400 kg s teletom od 10—12.000 K, voli za meso 18 K, mleko 10 K liter. V notranjosti Srbije je goveja živina še dražja, tako pripovedujejo srbski seljaki na trgu v Belgradu in da je v belgrajski okolici živina v Srbiji najcenejša. Srbski seljaki se zelo pritožujejo, da cene živini niso v nikakem razmerju s cenami drugih stvari,
g Cene v Zagrebu za kg: Grah 6—8 K, crehi v luskinah 16 K, očiščeni orehi 70 K, cvebe I. vrste 80 K, druge vrste 60 K. Zaklana perutnina za kg: gos 40 K, druga
perutnina po 30 K. Sveža jajca kos 4 K, debelejša 5 K, jajca iz apna kos 3 K 50 v.
g Cene goveje živine v Budimpešti meseca decembra za kg žive vage: biki I. vrste 54—60 K, II. vrste 38—53 K, voli I. vrste 60—65 K, II. vrste 50—59 K, III. vr-. ste 40—49 K, krave 39—40 K, teleta 30 do 33 K.
g Cene v Spljitu za 1 kg: kruh 12 do 16 K, moka 14 do 18 K, meso 32 do 50 K, mast 52 do 62 K, krompir 3.40 do 3.50 K, petrolej za 1. 26 do 28 K, sladkor kg 62 do 72 K.
g Cene v Baranji za 100 kg: pšenica 920—940 K, rž 730—750 K, ječmen 400 do 420 K, oves 230—250 K, koruza 330 K, laneno seme 1000 K, detelno seme 3200 do 3600 K fižol 600—800 K, pšenica št. 0 1500 K, koruzna moka 1200 K, mekinje 250 K, ječmena kaša 1200K, krompir 200 kron.
g Koliko je vreden denar drugih dr4 žav? Dolar 149—150 K; avstrijska krona 25—27 v.; francoski frank 8 K 80 v—9 K; nemška marka 2 Kj rumunski lej 2 K, italijanska lira 5 K 20 vj čehoslovaška krona 1 K 70 v.
g Lovske karte. Z novim letom name* ravajo zvišati cene lovskim kartam, Čudi* mo se, da je država določila za lovce letno 60 K, medtem ko je v vsakem drugeni slučaju zvišala davke itd, v tako znatni meri. Zapriseženi čuvaji plačajo polovico*
g Podraženje piva. Ker je naša finančna oblast povišala užitnino na pivo od 10 K 32 vin. na 60 K pri hektolitru, so po-, skočile cene pivu po sledečem ključu: časa piva 3 desetinke 2 K 80 vin; za vrček', ki drži pol litra, 4 K 30 vin; steklenica 6 K. V kavarnah bo stala steklenica 6 M 50 vin.	i
g Nov denar. S 1. januarjem prihod'« njega leta namerava finančna uprava vze-i ti iz prometa vse eno-, dve- in desetkron-ske bankovce. Ta odredba bo razglašena, čim dospe iz Dunaja naročeni kovani denar. Državne blagajne bodo sprejemale te stare bankovce samo do i. januarja. Tako se poroča. Če bo pa to tudi res, se še ne ve.
g Živinski sejem v Mariboru dne li l
decembra 1920. Prignalo se je: 6 konj, 5 bikov, 63 volov, 155 krav, 5 telet, skupaj 234 glav. Cene so bile za kg žive teže sledeče: debeli voli 13—15 K, srednji voli 12 do 14.50 K, plemenski voli 12 do 13.50 kron, biki 11 do 12 K, debele krave 13 do 14 K, debele telice 12.50 do 14 K, breje krave 13 do 16 K, mlečne krave 13 do 15 kron, suhe krave 6 do 12 K, krave za klo-basarije 6 do 10 kron. Kljub slabemu vremenu je bil sejem prav živahen,
g Maroborsko sejmsko poročilo. Svinjska sejma z dne 3. in 10. decembra 1920 sta bila vsled slabega vremena bolj slabo obiskana. Dne 3. decembra se je prignalo 77 in 10. decembra 1920 43 prašičev. Cene so bile za 1 kg žive teže 30 do 34 K. Na 3. decembra je bilo toliko kupcev, da so vse svinje pokupili.
g Velikansko zvišanje vrednosti tujega denarja na Dunaju. Zadnje dni je pričela zelo rasti vrednost tujega denarja, in sicer vsled vesta, da bodo ponovno žigosali avstrijski denar. .Vsled tega kupujejo
ljudje za svojo gotovino tuj denar in vrednostne papirje. Tako je n. pr. vreden dolar na Dunaju 660 avstr. kron, švicarski franko celo 105 kron. Ker se more dobiti v restavraciji na Dunaju kosilo za 100 K, živi Švicar na Dunaju veliko ceneje kot pa doma. Vsled povišanja cen tujega denarja se jc na Dunaju tudi vse podražilo.
g Za vinogradnike. Vsled številnih vprašani se vinogradniki opozarjajo, da je dobiti nekaj priljubljenih trtnih škropilnic »Austrija« in pritikline k tem škropilnicam. Kdor jih želi naročiti, obrne naj se takoj ua vinarsko nadzorništvo v Novem mestu.
Književnost.
Tomaža Kempčana »Hoja za Kristusom«
*— v novem natisu — prevedel prelat Andrej Kalan. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Kdor knjigo takoj naroči, jo dobi za praznike ali novo leto v lični žepni obliki vezano z rdečo obrezo za ceno 26 K. Z naročilom pa naj nihče nc odlaša, ker te ccne traj-no ne bo mogoče vzdržati. Zn priporočilo sa-n'o nekaj posameznih stavkov iz predgovora.
Knjiga Moja za Kristusom« —..Prav' Konte-nellc — je najlepša knjiga, kar jih jc prišlo iz rok človeških, zakaj sv. pismo jc prišlo iz božjih rok.'. — Ta zlata knjiga je že stara, a še \ednn nova. — Prvič jc zagledala beli dan leta 1441, torej pred skoro 500 leti. A dasi jc tu knjiga že stara, je tudi še vedno nova. Zakaj od takrat do danes so jo izdali že tisoč- iu tisočkrat malone v vseh jezikih sveta. —Tudi Slovcnccin je ta kniiga žc davno znana. Ko so bile knjige na Slovenskem še redke kakor zlato, že takrat so niši^predniki pridno prebirali knjigo Hoja za Kristusom«._— Te| izdaji je sledilo mnogo mnogo drugih izdaj v slo- I .venskem jeziku. Predzadnja razprodaja se je j jazprodala že pred nekaj leti. Šele sedaj jc bilo i mogoče oskrbeti novo popravljeno izdajo v 1 zelo lični obliki. Gotovo ni bila knjiga nik'lar tako potrebna in tako na mestu, kakor v današnjem času, polnem prevar in človeške sle- 1 pote.	_	|
Istočasno bo izšla še druga knjižica tega pisatelja pod naslovom »!z duhovne zakladnice Tomaža Kempčana«. Izbral in poslovenil dr. Fr. Ks. I.ukman. Citaj pogosto tudi to Tomaževo knjižico o spoznanju lastne slabosti, o poni. nosti, lepem mirnem življenju itd.; to so poglavja polna duševnega bogastva, ki se kaže samo v Tomaž Kcmpčanovih spisih. Ta knjižica velja vezana z rdečo obrezo 18 K in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja"" * (Dalje.)
Njegov sin je poslušal Alberta, besedo za besedo, nepremično, s široko odprtimi, srše-.čirai očmi. Olajšanje so mu prinesle te čudovite besede, ki so s Štefane izprale vsak madež in vsako grdobijo in so jo pokazale v deviški čistosti, k: je žai ela liki solnce. Toda to olajšanje mu prinaša smrt, kakor če sc strupena pšica izdere iz gnojne rane. Ko je menih rekel: in ki jo je umoril tvoj sin, so morilca zapustile moči in zavest. Jel je omahovati in z roko iskati opore, Štifteger je podpiral opoteka jočega se morilca in je na svojo ramo ujel njegovo glavo, ki je z zaprtimi očmi bila podobna glavi umirajočega človeka, in mu je rekel s hripavim, pridušenim glasom: »Kajne, gospod, ubogo, dobro dete, toda storjeno je storjeno, ni nobene pomoči več«
V bledi grozi je vsa dvorana zrla na nesrečnega mladeniča. Samo oče je proč od njega 59
obrnil svoje oči, tako mu je trgalo srce, da je njegov ubog otrok sedaj zapadel meču. dočim Albert in Štefana stopata na oltarje. Ubijal si je glavo, da bi našel besedo, ali pot, kako bi ovrgel, ali vsaj oslabil Albertovo poročilo, toda zaman, nič mu ne pade v glavo. Menih stoji tu kakor utelešena resnica v svojem trpkem miru, neranljiv in nepobiten. Ob njem se mora zlomiti vsako orožje. — Hendel je to vedel, in odpovedal mu je njegov siccr tako izvrsten duh. Ni našel druge besede, kakor edino, siromašno: »Zakaj nisi tega preje povedal?«
»Saj si lahko daš odgovor na to vprašanje,« je mirno odgovoril menih. »Ako bi ti bil to povedal preje, bi mi ne bil verjel; saj ne verjameš, da more katolik, povrh še menih, dovršiti kak junaški čin, to morete samo lu-terani. Preiskoval bi bil, če te ni nalagal menih, dal bi bil izkopati truplo in kuga, katere sva s Štefano hotela obvarovati Štajer, bi bila udarila iz svežega groba in bi si bila poiskala svojih žrtev.«
Po dvorani zašumi pritrjevalno, spoštljivo mrmranje, Albert nadaliuje:
»Ako pa že danes kdo nc verjame, naj sc le izkoplje grob; višje kakor zdravje mesta Štajer, kakor vse blaginje sveta stoji čistost Kristusove neveste. Ako mi torej na verujete, le izkopljite mrliča s kuto in^urzo vred.
Na priproinjo svoje častite mučenice bo Eog štajer obvaroval kuge. Prosil jo bom za njeno priprošnjo.«
»Menih ... si ji Ii tudi prepovedal... vse to povedati ... vprašal sem jo ... ko sem jo hotel zabosti... o:ia pa je ... molčala ...«
Menihovc globoke, temne oči so se za-bliskale: Tako torej, fant? Hotel si ji iztrgati iz srca skrivnost r.jencga Gospoda, ona pa jc rajši umrla, kakor da bi ti jo bila izdala? — Štefana, moj duhovni otrok, po tein te spoznam. Umrla si nič manj kot mtičenica pokorščine, leakor kot mučcnica Najsvetejšega Zakramenta, poleg venca devištva tc bo v nebesih obsevala tudi slava Tarzicija in Janeza Nepomuka.
Henrik ie porinil v stran Štiltegerja, ki ga jc doslej podpiral in jc sam stal pokonci; v tein ticni.tku je nekd.ij tako lepi enoindvajsetletni mladenič izjledal kakor zdelan in spehan mož I ri tridesetih letih.
»Menih,« je počasi rekel, "je-li bila tudi ■•radi tc skrivnosti pri tebi v Lincu?«
Sodnik jc nagnil svojo glavo nad Karolinško knjigo krvavega kazenskega prava, listal je v njej in ni pogledal niti meniha niti sina: ni nobenega izhoda, ni poti, ni besede. Toda >-a dekliški umor jc cesar Karel določil najvišjo in najtežjo kazen.
»Nisem ti dolžan, Henrik Hendel, dajati odgovor otem, kar je bilo v I.incu,« je odvrnil Albert. »Toda — pa zvcdil Ni bila v Lincu v tej zadevi, marveč zaradi tvoje ljubezenske ponudbe, hotela je za gotovo vedeti (dasiravno o tem ni prav nič dvomila, ker jc bila zaročena Bogu), je-li storila prav, da te jc zavrnila, jaz sem ii rekel da.*
Henriku je padla glava globoko na prsi. Vsaka menihova beseda mu liki nov nož reže v razmesarjeno srce. Bogu zaročena I Bogu za-ročenal Ni bil niti Henrik, niti Albert, niti kdo drugi, bil je sam Bog. ln ti si jo umoril... »Menili,« jc nanovo vprašal s slabotnim glasom, na temnih lisah pod očmi so se mu iskrile sveže solze, ki so privrele iz oči vsled nedopovedljive srčne boli in najglobljega kesanja. » Je-li tudi zaradi tega ... zapisala pod podobo v samostanski sprejemni sob i., moj ljubi je moj..., ker je bila zaročena Bogu?«
»Je-li to zapisala?« je z lahkim nasmehom vprašal menih. »Kajpada, to je res vsa Štefkal Jaz tega nisem bral, ker sem se že na hodniku poslovil od nje. Da, njen ljubljenec je bil Jezus, s katerim je sedai združena na veke.«
Sodnik je v stran porinil krvavo pravo, njegov divji, ognjeni pogled pa je mimo njegovega od žalosti zlomljenega sina švignil proti menihu, bhšal je poročilo. Njegov krivoverski ponos kljubuje in se vspenja proli temu Albertovemu poročilu, toda razum mu pravi, da sta zmagala Albert in Štefana, zaničevana in uboga apostola one vere, ki jo sovraži, katero hoče uničiti, kar smatra za glavno nalogo svo-cga življenia. Dopolnila sta junaški čin, pred ltaterim oblede in se razblinijo v nič vsa nje-
gova dejanja in vse zmage. Ono ubogo dekl. ima poleg, svojega junaštva sedaj še krono mu. čeništva, in dal )e|ie ni nihče drugi, nego on sam, Joahim Hendel, ki i« bol kriv njene smrti kakor pravi morilec, ki nai bi mu poznejši ro dovi dajali čast in hvalo, da je smrtni udare« zadal rimski Cerkvi.	^
Vse je proč. Njegovo delo razpada v prah. Mrtva deklica in ostriženi menih sta mu iz« kopala jamo.
Večkrat je šel globoko po sapo, preden j. izpregovoril; bil je kakor orjak velikan, kl pobit leži na tleh, pa še enkrat preklinjajo« dvigne svoje krvaveče pesti proti nebu, ki tfa je hotel napasti:
»Albert! — Čudne reči si nam povedal ako je res, kar praviš, potem sem se motil o tebi in dekletu, potem ono noč nista v stolpa doprinašala del teme, marveč sta izvršila nad-človeški junaški čin. — In ti sedaj praviš « svojimi ustmi, ki ne poznajo nobene milosti ia usmiljenja, da so bila vsa moja dela tema, ti pa in Štefana pa da sta hodila v luči in da it bil Bog z vama, ne pa z menoj. Toda —« nje-gov hripavi glas jc dobil zopet staro silo io moč. Naslonil sc jc na meč, gorje! na meč, ki ga bo moral v krvavi sodbi dvigniti nad svojim sinom, > povcm ti, ne gre tebi, odločevati, s kom ie Bog i:i s kom nil Vse, kar sta napra. vila velikega s Štefano, je bučeč bron in zvoneč zvoncc, ker ni bilo zraven ljubezni! Na| vaju kratkovidno ljudstvo tisočkrat slavi kot rešitelja Štajra, medtem ko bo moj uhogi otrok, čigar krvi tc tako žeja, o trdosrčni človek, pohabljen in mrtev ležal na odru — ti le nisi pravi učcncc Kristusov, in tudi Štclana ni bila, ker oba nc poznata ljubezni, ki je sveti duh človeštva, božji dih.«
»Jo li poznate vi?« ie mirilo vprašal Albert. *Ste jo li izkazovali? — I.epe besede delati, o to umete nrav dobro. Je-li bil v vas duh božji, ko sle deklico poslali na sramotni oder in štiri nedolžne može na vislice? Nočem več govoriti o tem, ker vaš čas je prešel. — toda vsi. kar jih je tukaj, naj slišijo, da, kar sva storila, nisva storila iz sovraštva, niti iz gospodljivosti, niti iz kakega drugega slabega namena, marveč kot katoliška kristjana sva ravnala v duhu Kristusovem ne le z besedo, ampak tudi z dejanjem. — Nc žeja me po krvi tvojega r.ina morilca, kot duhovnik je niti zahtevati ne smem. Mojc poslanstvo, ki sem ga moral tukaj izvršiti, jc dovršeno, sedaj pa •Jrem, da poskrbim, da bo truplo dostojno položeno na mrtvaški oder. Zato zahtevam od štajerskega sodnika ključ od kapele sv. Marjete, kjer so doslej vedno pokopovati vse tiste*, ki so umrli nasilne smrti.«
Hendel je odvrnil, njegova krčevito drhteča pest je bila še vedno ob meču — zvezani orjak velikan sa še ne pusti tiščati k tlom, noče se še udati v božjo moč:
-Kakšen ključ? Položite jo doma na mrtvaški oderl So - li zidovi v tem času postali bolj trdni? — Ne. Mislite Ii, da nisem več sodnik Hendel, ker je mene in mojo hišo zadela nedopovedljiva nesreča? — Motite sc. Še scml Položite jo na oder, kjer hočete, ključa ne dobite.«_
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:'
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3°/o brez kakega odbitka.
orni MBlriift UpHiie.
Glej Inseratl

Žrtev prepira.
Povest, Spisal Limbarski. (Dalje,)
Utihnil je ter se je zamislil, — »Hudima-na,« — ie povzel mirneje, — »denar moram tpraviti na varno. Mica bo pretaknila vse kole in Bog ve, če ie poštena ...« Sklonil se je ter je zlezel pod klop, kjer je izpod deske potegnil debelo usnjato mošnjo, ki jo je smehljaje položil na mizo. — »Kam naj jo skrijem,« _ ju premišljeval. — »V hranilnico? Ni var-nol Vse skupaj lahko propadejo. A-ha, že vem,« — je vskliknil vzradoščen, — »v kapeli pri Mamki božji bo varna... Temna noč je in vse tiho je zunaj, nalašč za tako delo ...«
Vtaknivši denarnico v žep, se je dvignil, poiskal je palico in klobuk, rahlo ie odprl in zaprl vrata in že ie lezel po stezi proti vaški kupoli. Z nekako bojaznijo v srcu se jc ptibli-{al cilju. Pazno je poslušal na desno in levo, čuti ni bilo najmanjšega glasu, noč je molčala kakor grob. Sklonil se je, opiraje se na palico, nad kameniti tlak, vzdignil je ploščo, izpod katere je zazevala majhna odprtim, nihče v vasi ni vedel zanjo. Skrbno je-položil vanjo usniato mošnjo ter jo jc zopet zaprl. Zdajci je rahlo zaSmnelo v bližnjem grir.u, zdanil se je po vst-in telesu, palica, na kateri je slonel, mu je padla na tla. Zopet ie postalo vse tiho, niti listje na drev;u ni šuštelo. Prepričan, da ga je motila kaka nočna ptica, je pobral palico, ob kateri je drsal počasi proti domu. Niti slutil ni bil, da ga je v temi do doma spremil človek, ki ga je ves čas, skrit v grmovju, opazoval.
Rcpec, dolinski mlinar, je bil mož prikup-Ijive zunaniosli in izrecnih duševnih zmožnosti, radi česar so ga čislali v ccli okolici. Ugajala jc njegova nepristranska poslrežljivost, razumnost in mladeniška šegavost. Mladi in »tari so se shajali v njegovem mlinu in kovač-nici: pri njem so iskali gospodarji modrih nasvetov, mladina pa jc prihajala na zabavo. Kot mladenič je pred leti pršel iz Slavonije, nastanil se je v napol podrti Rcpčevi kovačnici, s prihranjeni:)! zaslužkom ie kupil pozneje Repčcv mlin in žago, ki sta mu po preureditvi in popravi donašala bogatih dohodkov. Hitro jc poplačal dolgove, po vrhu pa si je nakupil njiv in travnikov, kar mu je povečalo urfled iu veljavo. Črtile so ga le vraževerne babnice; ki so ga dolžilc, da ie v zvezi s škratom, ki mu nosi denarje. Primka z Lazov se ga jc bala kakor živega vraga. Če je le mogla, se mu jc izognila, da sc nista srečala, in le z molkom v roki sc je podnevu upala po poli mimo mlina, ponoči pa se ni za nobeno ceno podala v dolino. Pravila je, da je Repcc zakopal nekoč na stezi pod Bregom veliko živalsko kost in prav na tistem mestu ji je poginila najlepša koza. Njeni govorici ni seveda nihče verjel, zakaj Rcpcc ni storil, nikomur žalega; ako ie včasih koga za šalo mrlo potegnil, mu ni razen Prim-ke nilcdo zameril.
Tiste sobo!c lvečer pred shodom sv. Janeza na Vrtači jc tudi Repcc preje nego ponavadi ustavil mlin in zaprl kovačnico, zakaj povsod v okolici je že počivalo delo in zamerili bi mu bili pobožni sosedje, ako bi bila ropotajoča mlinska kolesa motila skrivnostno večerno tišino. Podal se je v sobo, kjer je v krogu svoje družine povečerial, nakar se je družina po večerni molitvi podala k počitku, eam pa je poiskal v omari knjigo, da se s či-tanjem pokratkočasi. Običajnih obiskov ta večer ni pričakoval; vedel je, da Lazovčani In Vrtačam ladi praznika ne odhajajo z doma. Jedva se je poglobil v poučno knjigo, ko so sc odprla Vežna vrata. Kiinar iz Vrtače ie stopil v sobo ter se ie vsedel poleg njega. Repec le zaprl knjigo, prijazno je pogledal poznega gosta, ugibaje s čim da mu more postreči.
»Štefo,« — je začel Kiinar, ko si ie nekoliko oddahnil, — »potreba me je prignala do tebe. Dostikrat si me že rešil iz zadrege, upam, da nisem prišel zastonj...»
»Kar ven z besedo,« — ga je silil Rcpcc, radoveden, kaj ima sosed na srcu,
»Gozdarjev Tine se bo torej oženil, usta
Bregarieva Mica z Lazov je njegova nevesta,«
—	ie povedal Kiinar v eni sapi, da je Repec Komat mogel slediti njegovim besedam.
»Boga til« — je vskliknil Repec po svoji hrvaški navadi, premišljevaje, če se je Kiinar radi tega napotil do njega.
»Pa kar skrivaj so naredili,« — je nada-Iieval počasneje Kiinar, — »niti naša Polonica ni vedela o tem, ki jo je Tine sleparil že celo leto ter ji je obetal, da jo vzame.«
»Zbijla?«1 — se ie začudil Repec in ie oprl roke v obok. Ni se hotel prenagliti z vprašanjem, niti z odgovorom, dokler mu sosed sani ne razkrije cele skrivnosti.
_ »Od sramote bo zbolela naša Polonica,«
—	je povzel s sočutjem Kiinar in svetla solza mu je zalesketala v očeh, — »pomisli, jutri bosta Tine in Mica na oklicih ...«
»Boga ti,« — je ponovil Repec šc z večjim začudenjem, zmajajoč neverjetno z glavo,
—	»Bi se li ne dalo skrhati?«
»Če se ne posreči tebi, kdo drugi ne opravi ničesar « — ga je hvalil ljubeznivo Kiinar,
—	"Izpeljal si že težje stvari, ki so se zdele drugim nemogoče. Po di še nocoi do Tineta na Vrtačo in razdri. Tebe bo poslušal, koga drugega bi odslovil. Pojdi, Štelo, ne pozabim ti te usluge.«
Težko je ustregel Repec sosedovi zaupni prošnji, zakaj ni se rad vmešaval v zasebne razmere svojih vaščanov. Odreči pa se mu tudi ni hotel, ker se mu ie smilil potrti mož. Izgovarjajo in nekoliko obotavljajo se, je ogrnil Repec svoj nočni plašč in odšla sta s Klinarjem v tiho noč. Molče sta stopala ob šumljaioči Jclšci po stezi, vodeči čez ozko brv na ceslo, kier sta se križali vozni poti na Laze in na Vrtačo. Tu sta se razstala. Repec je bil namreč iztuhtal, da radi varnosti, da iu kdo ne opazi, ne smeta hoditi skupaj. Voščeč si lahko noč sla se vsak no drugi poti pomikala v hribe proti Vrtači. Kiinar si i_c izbral stransko stezo, Rcocu na ie kamenita vozna pot, čeravno polovico daljša, bolj ugajala. Mudilo se mu ni ravno posebno, zakai nobenih uspehov si ni obetal v zadevi, ki mu jo je poveril Kiinar z naivečim zaupanjem.
Utrujen vsled strme in kamenite poti je dospel Reoec na Vrtačo; ura je v zvoniku udarila deset. Obstal je pred znamenjem za vasio ter si je obrisal rosno čelo. Takrat je zaslišal v bližini korake, nekdo je iz vasi prihaja) proti kapeli .Skril se ie v grm med goslo leševje, ker neljubo bi mu bilo srečanje s kakim človekom ob tej pozni uri. Pravkar je ob palici prilezla moška postava, ki sc je ustavila pred kapelo, privzdignila je ploščo ter je položila nekaj v odprtino. Spoznal je starega Gozdar'?., ni pa mogel uganiti njegovih nočnih opravkov. Kakor kip je čepel Repec v svojem skrivališču, zakaj z najmanjšo neprevidno kretnjo ali s šumom bi bil pokazil celo stvar, ki se mu je zdela nerazumljiva skrivnost. Zadrževaje saro je gledal starca, kako ie z mladcniJko gibčnostjo nemoteno dovršil svoje delo. nakar ie odkrevljal proti vasi. Šele tedaj se je upal Repec iz grmovja; previdno je sledil počasnemu starcu prav do doina in ko je ta izginil v veži in zaprl duri, se je naglih korakov vrnil h kapeli, posrečilo se nju je na;ti ploščo, katero jc privzdignil in debela usnjata mošnia se mu ie zasmehliala iz odprtine. Radovedno io je pobral in poticah pod tankim usnjem go šumeli cekini... Jasna mu je postala cela tajnost, našel ie Gozdarjev zaklad ... »Snravi ga in molči,« — mu je šepetala izknšniava, vmes pa mu je klical svarilen glas: »Tat!« — »Poštenjak sem,« — se ie opravičeval samemu sebi — »in ne nc maram tujega imetia, denarja pa tukaj ne pustim. Gozdar naj se prestraši, kadar pogreši denar in drugega tudi ne zasluži. Čemu pa trosi in skriva po luknjah svoie kraicarje? Hranilnice imamo in potrebni ljudje vedno prosilo na posodo. Kadar izvem, da ie Gozdar pogrešil denar, mu ga zopet ncopaženo vrnem.« — Skrbno je spravil v žep najdeni zaklad, pokril ]e luknjo s kamenito ploščo, nakar je odhitel navzdol proti mlinu. Na Klinarievo naročilo o ženitvi ni bil niti mislil več, sai ie bil pa tudi prepričan, da bi bilo vsako n!egovo posredovanje zaman. Na njegovo veliko žalost mu ie
povedal, da ni ničesar opravil, ker je Tine v svojem sklepu nepremakljiv in v tem oziru nedostopen, iznašel pa je nove tolažbe in novega zdravila, ki je Klinarjevi družini zacelilo
v najkrajšem času bolestne rane	'
• • •
Shod pri sv, Janezu na Vrtači se je zvršil ob lepem vremenu v splošno zadovolinost vseh vaščanov. Lična cerkvica ie bila, kakor vsako leto veliko premajhna za številno množico, ki je zavzemala pred cerkvijo že malone vso ravnino in še vedno so prihajali iz bližnjih in daljnih vas Enook Lišček, ki je na oglu mež-nariie prodajal sladkorčke, molke, podobice in drugo drobnarijo, je komaj sproti zavijal »odpustke«, ki jih je mladina v dokaz ljubezni in prijateljstva ta dan pridno menjavala. Na vrtu gostilne »pri Rozaliki« so bile dolge! smrekove mize popolnoma zasedene; zgovorna krčmarica je stregla prihajajočim gostom s pivom in z domačim moštom, pa tudi jedila so bila na razpolago. Vsak je hotel bili hitro postrežen, zakaj vedno mičneje so pritrkavali zvonovi in zmirom večja je postajala gnječa ob cerkvenih vratih. Že je donela raz kor pesem na čast sv. Janezu; pevke so jo krožile' prav po domače s spremljevanjem vaškega pevovodie, ki je udarjajoč z dlanjo ob dlan, ponavljal svoj glasni: en, dva, tri, en, dva ..» Njegovo nervozno kimanje in mežikanje je pomenilo, da naj pevke počasi in z občutkom zavijajo in hitro jenjajo. Ko je umolknilo petje, je zavladala v cerkvi skrivnostna tišina. Le semintja je kdo kihnil ali zakašljal kak naduš-1 i i v starec, ko pa je duhovnik na leči po ozna« nilu odprl vsem dobro poznano knjigo za že« nitne oklice, je potihnil najmaniši šum. Goz-darjevega Tineta je namreč vse poznalo in: marsikaka dekle v okolici je gojila skrivno željo, da postane njegova zakonska tovariši-ca. Lenčo, Tinetovo sestro, stoječo ob stranskem oltarju sv. Ane ie oblila rdečica, od sramote je povesila oči in ko je duhovnik na koncu oklica naštel različne oblasti, z dovoljenjem katerih sta ženin in nevesta oklicana enkrat za trikrat ter je oznanil v sredo pri sv. Janezu poroko, bi bila skoraj padla _ v. omcdlevico, da je ni v tistem hipu cerkovnik, nabirajoč po cerkvi milodare, dregnil v glavo z držalom pušice, da se je zganila in zavedla. Zbodle so to opazke zgovornih ženic, ki so si za njenim hrbtom šepetale o Tinetu in o Mici; zakaj tudi tukaj je bila navada, da so človeka obirali ob ženitvi in hvalili ob smrti.
(Dalje.)
Priporočamo trgovino »Pri Ivanki« y Ljubljani, Sv, Petra cesta 29. Več današnji oglas.
Opozarjamo na oglas Menjalnice Slovenske banke v Ljubljani.
Ali res.
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trgnnjo v, udih? Malo Fellerjevcga pravega Elza-Fluidai in odpravljene so bolečine I 6 dvojnatili ali dve veliki špecljalnl steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej. Fellerjev Elza mentolni črt* nik en komad 12 kron.
želodec Vam nI v redu? Nekaj pravili Fellerjevih iitza-krogljicl Te so dobrel 6 škat-ljic 18 kron. Pravi balzam 12 steklenic 72 kron. Prava Švedska tinktura 1 velika steklenica 20 kron. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. Feller. Stubicadonja Kisa trg št. 16, Hrvatska.	C.
- VODOVODNE CEVI s
in plinske covi v premeru po *U in '/4 cole, oddaja mnono nod dnevno ceno, uvozna tvrdka J. RAZBOBŠEK, Šmartno pri Litiji.
Svilena in žimnata
mlinska sita
(pajtli) vseli vrst sa dobe v trgovini A. ČADEZ, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev, 35, nasproti ,Stare Tišlcrjevc gostilne".
Razširjajte »DOMOLJUBA" 1
— TRGOVINA =====
t največjem industrijskem kraju v Sloveniji se proda takoj. Ponudbe pod ..Trgovina S009" na upravniStvo .Domoljuba* do 24. t. m.
Učenec
poštenih stariSev se išče za sedlarsko obrt. — Peter Pleško, sedlar, Šmartno, p. Moste.
trPrima. za mletev; prodam IV. W 4». U	ceno več v&gonov.
UT Ane, čreSnjeve, orehove, lipove In riLsKJUMZ. dnige kupim.
Josip Planli ar, Dolenjska cesta St. 5.
Išče se izučen vrtnar.
Dobi stanovanje in hrano v hiSi, plača po dogovoru. Oglasi naj se: LJubljana, Kolodvorska"ul. 11.
IME, DE IMJE
f.anko gorenjske postaje za takojšnjo dolavo sc kupi. — Ponudbe na Tavčar A Svetina, Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 6.
Manufakturno
blago
te '.upi najceneje pri Angeloslav Hrastnik, Karlovska cesta 8. JeranCič.
Svileni robci
sa dobijo po nad polovico
znižanih cenah
M iVilMKr v IMllanl Sv. Pelra c. 29.
Kante od petroleja
plačuie po K 58 — za dve z zabojem vred postavno vsčke železn. postaje Sever A Komp., Ljubljana.
Črno detelio
plačujemo po najvišji ceni. SEVBtt m KOMP., Ljubljana,
WoIfova nlica 12
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
^T?fyyyyyff?fTvTvv??ffTy?y?y?yyY ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
ERJAVEC & TDRK * trgovina z železnino
pri ,.zlati lopati" preie Hummerschmidt (MUhleisen)
Ljubljana, Valvasorjev trg it. 7, — nasproti Krlianske cerkve. —
w Zaloga cementa.
Tovarna
]OS. REICH
LlitUlana, Poijaoshi nasip 4. Podružnica: 'Mirim m. 4.
PODRU2NICE i
Barva vsakovrstno
io.
KemiCno čisti obleke. Svetlolika ovratnike, zapestnice ln srajce.
MARIBOR
Gosposka ul. 38.
NOVO MESTO
Glavni trg.
KOČEVJE
Stev. 39.
M ca _rt
i •J
o « «7
iS
o S3
■ |H
a? aS
(U
C/3 O
■o|
£ *
Ou IA
p-2-s g
• -sls«
B
S! «
>
> -O ~
glSgj
o ^ > —
s 5 §
a oj "c-g S cša^l-S
S
iSlS?.
c v css =1E o .srs u b i: . 10 — g •>
■ i* « ° £-3 E o«>
čgiB
lovi

itiizdeli
izdeluje
■—strešno opeVo:* ona
zurczno tn ogljato,
plošče za tlakovanje
dvorišč, dclavnic, hodnikov, kuhinj, kopalnih sob, hlevov l.t.d. vseh barv tn vzorcev (izdelunc pod pritiskom 3C0 ctm. toic) ncobrabljlve
izdelke iz umetnega kamenja in marmorja:
želc/obctonske stopnice klcpane in bruScne, postnmente, bnlu-strade, ornamente za fasade, vrtne ograje, bnngerje, usqrobne spomenike in okvire, korita, žlebove, cevi za kanale (6—ltO cm premera) i. t d.
Prodaja cementa.
NaroČila za bodočo gradbeno sezono priporočava že sedaj I
m
j a
D
a
H I
H
■
a
■
V .luibo se >prejm«
hlapec za krnelo delo
Pismen slati p'»d bt. 400
vpr.isania j© no* 00 noita Bp. JiruAica pri Ljubljani
Rnton Kunstek Ljublian3' Kopitara 4'
priporoča svojo veliko zalogo O 6 X/ CB	10 VV®
ossija m cm. potrefesc
nn drobno in debelo.
Najlepše božično in nopnletno darilo I
Kupite srečke Držav*.e razr. loterije!
Izmed 100.000 srefk jih ho v petih razredih polovica izžreban.h I Vsaka dri.ga srečka zadene I
Največji dobitek v najbolj srečnem slučaju je
4,000.000 kron!
Cela srečka stane 192 kron, polovica sreCke 96 krun, četrtina 18 kron, osmina 24 kron.
Ne zamudite prilike!
Žrebanje v prvem razredu se vrli že dne
3. januarja in 4. jan. 1921.
SreCke prodala In razpošilja po poŠti, Ce se vpoSlje znesek za naročene srečke in poštnina:
Zadružna Gospodarska banka d. d.
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38, I. nadstr.
STROJE: -mh-M
Gepeljne, elamoretnice, trljerje, fino BtTojno olja, oement-portland za napravo otreSno opeke m balo sol nudi najceneje tvrdka ANTON KA-8MAN, Skotja Loka, Gorenjsko.
prestavlja ln oskrbujeta angleSCine
ln v njo edino podpisani zapriseženi sodni tolmač «n angleški jezik. Ne hodite drugam, ker mora bltt vsaka taka listlra samo po podpisunem prestav-ljenaj da je veljavna pred sodnljo itd I S tem sc obvarujete dvojnih stroškov J
Iv. fflulaček, učitelj angl.
In zapriseženi sodni tolmač za angleški Jezik. LJubljana, Hradcckegn vas 64, (Stepanska mitnica, koncem Poljanske ceste).
Ofoorifet) trgovine.
Cenjenim odjcmntcem vljudno naznanjamo, da itno zopet otvorill svojo dobro znano menutakturno Jetajlno trgovino z nuinufakturnim blagom, v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo sc zimsko »ezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno doile iz Inozemstvu, osobito razno volneno in sukneno blago za mo{kc In ženske, dalje parilne barhente, flančtc cefirje. Sifone, potrebščine za krojače, šivilje 1.1, d.
Zagotovijajoč prijazno in solidno postrežbo ie priporočamo
R. & E. Skaberne,
veletrgovina z manufakturnlm blagom Ljubljana, Mestni trg 10.
Kmetovalci pozor I Vzamem v delo vsako nir.ožino
prediva
ter Izdelam Iz njega vsako vrsto vrverskega blaga kakort Strange, vrvi, uzde itd.
A. Šinkovec, starejši, Kranj 12.
fcajatarajla hranilnica na Slovenskem.
Kranjska hraiMca
v Ljubljani — ustanovljena 1.1820
obrestuje hranilne vloge s
3%.
Kranjska hranilnica je pupilarno varen zavod in Jo nadzoruje deželna vlada.
Za plačila zavodu se dajo na razpolago poštne položnice.
Čisti dohodek Kranisko hranilnice Jo — ne glede na to, kar so odka*e rezervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanje občekortstnih naprav ln podjetij na Kranjskem. — Skupna svota doslej v te svrho odmenjeuih ineskov znaša K 8.761.118-87.
Kmetske zadruge in kmetovalci pozor!
Elvlnsko sol (rudečo) se oddaja na vagone in manjšo množine po najnižji dnevni ceni.
Naročila sprejema ANTON TONEJO ln drag, MARIBOR.


ICH-L1NE Irsl-Ameri
Ncw-York—Buenos-Ayres—Rlo dl Janelro—Santos-Montovideo.
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potniko s Slovenije edinole pri:
SIMOH KMETEC, m\\m Kolodvorska ulita 26.
Racionalna negovanje lepote.
Hočete li obra'. in roko raeionelno negovati, pe-
Eo, moeolro odpraviti, rapavo kožo mladost no in prožno napraviti, uporab 1 ja 11 o Fe 11 o rj evop ra v o Ktaa-obrazno in kožo-o livarn jn«'o pornado l veliki porcelanski lonček 15 - K. Kina toalotne umivalno pasiilio 1 nkatljica 10 50K. Pomada Ka ustnico sd-- in 4- K.
Ideal vseh mil
jo Kellorfevo Klsaliliino mlečno milo 10-- K. Tekoče lilljno mleko ir. iu IS*- K. Nnj/lnejAi<jlvcorin in 30 - K. Va*el n po J--, 7 - in 12 - K. N,-Škodljivi pudor k. obruz v Tnfikftji po3-K. llurvilo i,if>''« obrat« 10 p!p"in K)'- K.
Puder gospe, katera ■e v to raz ima
i. pravi dr. Kli g«r-j«v Hega-pud.T, boi, rosa, veliko elegantne > k.11 jo 21- K.
Kurja očesa
bradevico. trdo kožo, od-
f>ravltata bno in temo-uto Frllorjovlurintovski obli r r Hlsa* v IkaUinii po S - K in 7 to K In Keller-jevn turi«lovska tinktura steklcnlca 10 - K,
Fini parfeml
(rancoski, originalno stekloriiro 40 - K i n. tehtnico oil SO- K naprej. Harliet (ovitek dlJeoega praika m perilo) S-- K.
Kaj se vsak dan potrebuje ?
Anglenkl oblii 2 - K. Ly-sotorrn BO- K. Popolni Jrrigntor najboljši 150 - K. Pravi I,v«ol SO - K. Kaira
5-.	K. Kafrne krogliice
6-	K. Arnika 6- K in IW- K. Po smrekovem goitdu ilijoči parlem sa sobe35'-K. Konjak30 -K. Malinov sok 30 - K. Kina 4elu«novino30 -IC. Rsono ra rum 7'- in 35 - K. Ki-neškl uaj na tehtnioo od
S - K naprej.
Pri vprašanjih
naj so prllože poštne .naiuko /,a odgovor.
Prvovrstno naravno negovanje las.
Rani. la. napreduje, koio na glavi krepka, pleio in prorano onivoloEt prepro-< u!o Kellorjeva j, rav& Taunokina nomad, ca rast lan, 1 veliki porce-lanikilonfok 13-K. Motno katronovo milo aa glavo I4-- K. Ogrska po-mada aa brke po in 6 - K. Neškodljiva olja ca lase. orehovo olj. mala st.jkl(tnica 6-- K, velika 30-' K. Scliampon .a nmi-vnn « las 4 - K.
NajmcčnejSo francosko žganja
najdi«,'n predvojna roba, man;>. stekleni a 15-- K, velika M'- K. Kisa Kolenska voda v steklenicah 7 - in U'- K.
Proti potenju telesa
delti n ranosUfvO Foller-jov Kisa sipalni praft.k 1 ikatljica 10 50 K.
Kaj jc „E!sa Fluld" to zna vsaki
• .iTOjnatlh ali 3 sperl-jolnl steklenici 41 - K.
Za usta In zobe I
Hega zobni praSek s kisikom I Ikatlilo« 20 - K. Dr. llolder-jev nobni pra-«ek 1 ikatlja 0 - K. Elsa voda r.a ust* 30 -K, tobno krtafic. od S0-- K naprej.
Proti mrčesom
kakor mnhc, bolbe, stenice, rusi, sanesljivo In temeljito deluje Kisa mr-("enni nrab, velika Škatlja 15'- K. Tlnktnra »opor stenice 80-- K. Napbt.lln od K naprej.
Mlil ln podgane!
Milji strup 6-- K. Strup »oper podgane S - K In 10 - K.
Omot ln poStnina
s. rakuna posobej, toda najcenejo. Cim v.6 s. na enkrat, narodi, tom manj dražo stroftki to robo. '
I. Naročila se adresirajo na t
EVGEN V. FELLER, lekarna, Stnbica donja, Elsatrg 16. Hrvatska.
Državna razredna
loterija
Prvo žrebanje bo 3. ln 4. Jan. 1921. 100.000 srečk - 50.000 dobitkov.
5 premij
od 60000 do 660.0C0 din. ali 240.000 do 2,400.000 K (dva milijona Stiristotisoč kron)
Vsaka druga srečka mora dobiti I
IzplaCanJe vseh dobitkov v gotovem denarju brez odbitka I
Največji dobitek v srečnem slučaja
dinarjev
1,000.000
(en milijon) ali
klOT
4,000.000
(Stlrl milijone) nadalje: 600.000, 400.000, 2CO.OOO, 150.000, 100.000, 80.0C0, 70.000, 60.000, 2 po 50 000, 2 po 40 000. 6 po 30.000, 18 po 20.000 dinarjev, odnosno 2.400.000, 1,600.000, 800.000, 600.000, 400,000, 820.00(1, 280.000, 240.000, 2 po 200.000, 2 po 160.000, B po 120.000, 18 po bO.OOO kron itd. brez odbitka I
Cana srečka za vsaki razred
■ i srečka 0 48" — ali K 192--		>/i srečke D 24-- lil K 96'-
		
1/4 srečke B 12-- lil K 4$'—		</i srečke D 6 - ali K 24'-
Naročila iz cele dritavo naj se pošiljajo po po&tnl nakaznici lastni glavni Uolekturl
MedjUnarodna banka d. d,
oddelek razredno loterije
Primešal Urini Mastln!
V sni slu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899.. St.. 10.695, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski tzporočil dne 28 lulija 1890., St. -.D.255. smojo dietetično sredstvo Alastio, redilni praSek za prašiče in za vsako ilvlno lekariiarit. trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin jo kot prosti obrtni predmet ogiafen. V I.iubljanl, dne 3.avgusta 1900, mag. ojjr. št. ^8.6i>l. Ako Mastiua v lekarnah in trgovl' ali ne dobite, ga naroČite po poŠti. — B zavojev Mastina steno K 6C-— in se jili pošlje poštnine prosto na dom.
Uazilo zoper parje (raftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti u 15—.
Lekarnar TrnkocI v I fublisni
(Sloven.ja) zraven rolovža.
kupu;e vedno po najvišji ccnl Fran Pogačnik, trgovina z žitom, moko, semeni in deželnimi pridelki v L)ublienl. Dunajska cesta 36.
Prvovrstne Pfftff šivalne stroje
za Šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, Igle, olje itd. za vsakovrstne Šivalne stroje priporoča Iga. Vok, Ljubljana, Sodna ulica St. 7.
po zelo znižanih oennh nudi 1. DOLINAH, Svet}« pošta Medvode.
1
TRST-AMERIKA
Angleška parobredna družba
CUNARD LINE.
Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugogiavenska
bank« d. d., ZAGREB. Odprava potnikov I. H. in III. razr. preko Trsta ln Chorbourg-a v New York. Sprojema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko, ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
CUNARD LINE, ZAGREB, Vrbovčeva al. 15.
sr-lssss;
f uud5kd posojilnic
v Ljubljani, v lastnem tlomn Miklošičeva ccsta St. 8
obrestuje hranilne vlege po čistih
fcffl
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljufska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
tsa
Baanrrosv.TO/.'*
»r.arv ma«
.-."K-
vjijk^- + n
IS1-
stfsiica-šfciirSd
in vsa golazen moru poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kol: proti poljikim mišim 10 K, za pod <snc in miši 10 K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenicc 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in TO K, ranzilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti gnrjam 12 K.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JrNKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
UKAZ
nI, ampak ogromen dobiček naredite, ako Sc danes naročite ilustro-vani ccnlk aH greste v veletrgovino H. Ster-mecki, Celje it. 305 katera je dooila ogromne množine r.ukna, porhenta, volrie, ceflr-ja, druka, platna ln raznega manufaktur-nega blaga iz Inczem-stvH, ter prodaja po čudovito nizkih cenah
Pred r&alcopom
vsakovrstnih izdelanih oblek, jahalnih hlač, povrSnikov, ranglanov 1.1, d. al oglejte lal jgo
lHQ(/Jp	Samo na debelo.
Vežja narotiia po mori.

iFRANDE
LJUBLJANA, Emonska cesta St. 8. — Brzojavi: DERENDA. — Telefon iuterurb. St. 813
BRNO — PROSTEJOV (CeSkoslo vaška) ter boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti ln izdelavi prva v Jugoslaviji, ter nima nikake konkurence v svojih polidnib nizkih cenah.
Lastna izdelovaSnica perila In ievli^v.
Menjalnica *lovensl(e gskompine banke Ljubljana
Kolodvorska ulica. — Hotel pri fuZnem Kolodvoru.
Kupuje in prodaja tuj denar po najugodnejšem dnevnem kurzu. Z dežele se pošilja dolarje in drugi tuji denar lahko tudi v denarnem pismu.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun in jih obrestuje najugodnejše. Izvr&uje nakazila v tuje države in se peča z vsemi bančnimi posli. ToCna In kulantna postrežba.
Izdaja koneoref »Domoljub««, il*
Odgovorni urednik Anton Sainlk v Ljubljani.
[Tiska Jugoslovanska tiskarna.