Šle*. 230.
V Ljubljani, t torek, 31. oktobra M
Leto XXXIX.
ss Velja po pošti: ==
Za oelo loto naprej . K 36'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6'50 za en meseo „ , „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— ra ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— •za en meseo „ . „ 2'—
K upravi prejcman mcseSne K 1*90
sa=s= Inseratl: i
Enostolpna petltmta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat . . . . , |3 _ sa trikrat .... .10 w h večkrat primeren popust.
Poslano in rekL notice:
enostolpna petltvrsta (72 n) 30 vinarjev.
vsak dan, Isvzemil nedelje ta praznike, ob 5. vi popoldne.
D^r Urednlitro Je v Kopitarjevi ullol itev. 8/IU. Bokopisl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne — sprejemajo. - Uredniškega telefona itev. 74. =s		P	olitičen list za slovenski narod	■	Opravnlitvo Je v Kopitarjevi ullol itev. B. tc» Avstr. poštne hran. račnn it 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlžkega telefona št 188.
•	---*-----^	4XC1.
kmetih čcdaljobotj utrjuje, posamezni drobci pa v postov ne pridejo.
Liberalci l>i se naj tudi zavedali, da svojih dosedanjih postojank, kjer jih ohranijo, nc morejo ohraniti drugače kakor s pomočjo socialne demokracije. Brez te bi povsod kakor kafra izginili.
0	tem, kakšno luč meče to na socialno demokracijo, ne bomo danes govorili. Socialnodemokratična stranka,, ki se veže z največjimi nasprotniki splošne in enake volivne pravice in zastopniki izkoriščevalnih slojev, ni vredna, da sc imenuje ne socialno ne demokratičho. Tudi ne vemo, kako bo socijem zveza z liberalnimi magnati teknila in narobe. Na vsak način je ta okolnost dokaz, da liberalci sami zase nič ne pomenijo in nič ne morejo. Nas pa po-množitov stare pobite, liberalne garde z rdečimi bataljoni le uči, da se moramo s še večjo vnemo kakor dozdaj vreči na organizacijo delavstva.
Seveda je treba potem gledati tudi na to, da so politična zavest med vsem ljudstvom na deželi tako utrdi, da se kolikormogoče boli omeji lokalizem. Semtertja je kak pristaš S. L. S. v kaki občini tako nepreviden ali pa svojeglav. da sc angažira za kako stvar, ki nima za stranko nobenega pomena ali pa je zelo male vrednosti. Drugo je, da s tem ali onim krajem ta ali oni poslanec ni v zadostni zvezi in ne poseže dosti hitro vmes, ko različni intriganti občane begajo. Ponekod pa so lokalne politične organizacije S. L. S. preveč pasivne in fungirajo le ob takozvanih »slovesnih« prilikah. To je vse treba vpoštevati, ako se hoče i aru vati korenine separatizmu, ki v tem ali onem kraju odločuje časih v kvar stranki.
Sicer pa — kakor rečeno — bo »navdušenost« liberalcev po končanih volitvah bliskovito izginila. Ne mi —
1	i b e r a 1 c i se vara jo, kakor so se še vselej.
O. Veselko Kovač.
Ni še dopolnil šestega leta, pa je kitajski cesar žc moral slovo vzeti od srečnih, brezskrbnih detinskih let. Dne 10. kimovca jc prestopil namreč prvikrat, šolski prag. Ta, šolski začetek se nekako strinja z začetkom šole na av-
MiLfui iisHunumicuuin urauu si) si učeni | možje dolgo belili glave, kateri dan bi | določili za pričetek poduka, kajti treba je bilo najti — srečen dan. Cesarica-mati. vdova po rajnem cesarju Kuang-lisii, ki ima po hišnih postavah skoraj izključno pravico in dolžnost, skrbeti za vzgojo in izobrazbo bodočega vladarja, je ukazala uradu na. zvezdami z največjo natančnostjo preštudirati tek in pozicijo zvezd, da najdejo kolikor mogoče ugoden dan za pričetek šole. Ti se pomilovalno smehljaš tej cesarski določbi, a ne veš in ne pomisliš, da ni pri Kitajcih nobeno prepričanje, bolj vkoreninieno, kakor vera v srečne iti nesrečne dni. Pri vsakem važnejšem opravilu je prva, skrb slehernega Kitajca, da po vedeževalcih izve, kateri dan je za dotičuo opravilo posebno srečen. Zlasti za, ženitev in pogreb je, ta vednost neizogibno potrebna. In astrono-mični urad v Pekingu nima poleg sestave letnega koledarja nobenega važnejšega opravila, kakor iskali za razna opravila na dvoru in v državi — srečne dnove. Lahko se reče, da bo večina starodavni!) naprav že zdavne.j izginila, ko bode astronomični urad. kol iskalec srečnih in nesrečnih dni še v polni veljavi. Po globokih študijah in resnih premišljevanjih se je osivelim glavam na cesarski zvezdami vendar posrečilo najti posebno srečen dan, namreč 18. dan sedmega, kitajskega, meseca — to je naš 10. kimovee. Ta dan so šole celega cesarstva prav slovesno praznovale. Peking je bil ves okrašen, dija-štvo pa je priredilo pred cesarsko palačo sijajno bakljado.
Za sedaj so nastavljeni trije učitelji. Javnost jih šteje med največje kitajske učenjake, ali tudi med najslavnejše pedagoge, to pa ni znano. Pravijo sicer, da sla clva. izmed njiju bila učitelja prineregenta. cesarjevega očeta. To bi bilo nekaj .. . Dva učitelja bosta podučevala cesarja v kitajski književnosti, jeclcn pa ima nalogo dobro seznaniti bodočega vladarja z materinščino — mandžurskim jezikom in njega slovstvom. A ker jc na Kitajskem še sedaj skoro vse narobe, nežni šolar-ček v začetku ne bo dobil »abecednika« v roke, ampak kar modroslovno knjigo. Iz nje se bo moral učiti na pamet raznih izrekov modrega Konfucija. To ho pač težka., neprebavljiva hrana za otroški želodec! A kaj se hoče?! Tako za-
ka in ima to s političnim mišljenjem občanov zelo malo ali celo nobene zveze. Čc bo liberalna stranka zaradi izidov v takih občinah proslavljala zmage, bo hudo prevarana. Končni izid bo
nedvomno ilnk.T/al /1 a ao K 1 Q no
strijskih gimnazijah. A motil bi se, kdor bi mislil, da sc tudi kitajske šole o tem. času pričenjajo, in da je torej v začetku šolskega leta kitajski cesarček nastopil svojo šolsko dobo. Nc. V ccsar-
Današnja številka obsega 10 strani. "^C
Občinske volitve.
Občinske volitve po novem voliv-li e m redu povzročajo otročjim liberalnem nekaj čisto neutemeljenega veselja. Kadarkoli se kod izvoli večina Slovenski Ljudski Stranki več ali manj nasprotnih odbornikov, je liberalni žurnalist takoj ves v ognju in ve poročati o »sijajni zmagi«, neglede na to, v vegavih rokah ie občina prej bila, in so li res vsi listi, ki jih pri »Slovenskem Narodu« štejejo za liberalce, res liberalci ali te kaka stranka bolj lokalnega značaja. Tako so zgodi, da liberalno časopisje »triumfira«, če si liberalci občine, ki so jih že dozdaj v rokah imeli, še za nadaljno dobo ohranijo ali pa če kod prodro nekateri malkontenti, !;i imajo sami na sebi kaj malo opraviti z narodnonapredno stranko v Ljubljani. Nasprotno pa liberalni žur-nalisli čisto nič nc vidijo krajev, koder se je liberalna večina popolnoma strmoglavila ali pa. so ostale le liberalne manjšine kot neznaten ostanek prejšnjega liberalnega samovladja, tudi ne pomislijo liberalci, kaj pomeni zanje, če laka mesta kakor je Kamnik, prestopijo v tabor S. I.. S., in kaj bo, ko se volitve končajo po vsej deželi! Zakaj šc jako veliko je krajev, koder se volitve Je niso vršile in najbrže jih je med njimi še veliko takih, koder čakajo liberalce batine. Zato bi bilo pač bolj pametno, če bi liberalni časnikarji s svojimi slavospevi nekoliko počakali, da ne dožive ob koncu prežalosten mise-rcre.
Pri občinskih volitvah pridejo najbolj v poštev lokalni interesi. Pri drža vnozborski h in deželnozborskih volitvah liberalci izginejo, pri občinskih pa se jim ponekod ravno zaradi lokalnih nasprotstev v posameznih občinah lažje posreči v kalnem ribariti in take ipore izrabiti zase. Da s tem za svojo stranko bogvekaj ne pridobe, je jasno, n vsaka volitev za parlament in "dežel-u zbor bo pokazala, da. kadar pridejo lajvečji interesi v poštev, nima liberalna stranka na. naše ljudstvo nikoder nobenega resničnega vpliva. Tu se prepirajo zaradi šole, tam zaradi naklade na žganje, tam zopet zavoljo sedeža županstva. Če liberalci zaradi t akih vprašanj kod spravijo v občinski odbor kaj takih, ki so se iim dali za hip premotiti, ni to nobena taka pridobitev. Zmeraj je nekaj krajev, koder vsled slučajnih )kliščin zmaga zdaj ta zdai ona stran-
Edini sin je ležal na smrti postelji. 3il je četrti večer smrtonosne bolezni. •>oba jc bila napolnjena z gorkim zra-com; strežaji so bili utrujeni in zmuzni. Bolni deček je premikal glavo z '•ne strani na drugo ter zdihoval. Že tri Ini je samo zdihoval in stokal, a izpre-rovoril ni niti besedice.
Oče ni mogel nazadnje že več gle-lati trpljenja bolnega sina, odšel je en na vrt, da se naužije svežega zraka.
Zunaj je naletel na smrt, ki se jc »lazila okoli hiše.
»Kdo si?« je vprašal v strahu, če udi je dobro vedel, koga ima pred •oboj.
»Ti veš!« odgovorila je smrt. »Ali i pripravljen?«
»Pripravljen?« vprašal je oče bo-oče in na čelo mu jc stopil mrzel pot.
»Vzeti moram eno življenje iz te liše!« je rekla smrt.
»Potem vzemi mene!« odgovoril je 'če, »toda prizanesi mojemu sinu! Va-oval sem ga od zgodnjo mladosti, skrbel sem zanj, da je postal velik in kre-•ak, njegovo telo in dušo sem ojačiL
Pazil sem nanj kot na punčico v svojem očesu. Vzemi mene, smrt!«
A smrt je iztegnila svojo roko in rekla: »Idi!«
Hipno je zavalovila življenja polna kri po žilah očeta in zdelo se mu je prenagljeno, da se je ponudil smrti namesto sina. Bil jo mož v najboljših letih. Ozrl se ie okoli, videl livade, na katerih sc jc igral v svojih otroških letih. Tam zadaj se je dvigala, skrita med drevesi, vaška cerkev. Ob njenih nogah so hiteli v daljino valovi srebrne reke in melanholično udarjali ob bregove. Vsa okolica ga je pričela naenkrat zanimati in jasno so mu vstajali pred očmi predmeti, ki jih ni preje nikdar opazil.
Smri, je še vedno držala iztegnjeno roko proti njemu. Oče se je boril sam s seboj, toda čimdalje sc je boril, tem sla-bejši je postajal, tem bolj je naraščala želja, živeti dalje.
Tu je bil v vrtu, ki ga jc nasadil, zraven jc ležal travnik, na katerem sc je tolikokrat igral kot otrok. Cvetlice so zapirale svoje kelihe in se pripravljale k počitku, vse naokoli je vladala tihota in vsak najmanjši šum, vsak glas jc čul razločno. V daljavi se jc oglasil rezek žvižg lokomotive, poznal je vlak, ki je drdral tamkaj mimo in s katerim se ie vozil tolikokrat, a odslej
se ne bo nikoli več. Kaj naj stori? V svoji duši in naravi ni našel nobenega odgovora.
Ptički so se še vedno gugali na vejicah in oživljali drevje in grmičevje, povsod je videl kliti življenje, ki sc mu hoče sam odreči. V hlevu je zarezgetal eden njegovih konj. Zalajal jc njegov pes in storilo se mu jc milo.
»Ali si pripravljen?« vprašala jc smrt še enkrat.
»Nc, ne; nc morem iti!« je odgovoril tiho. Potem se je obrnil in odšel s povešeno glavo nazaj v hišo.
Ni mogel več iti v sobo, v kateri jc ležal njegov sin. Spla,zil se jc v svojo sobo in se vsedel k oknu ter poslušal, kako burno mu srce bije.
V bolnikovi sobi pa je sedela mati in obe sestri, da strežejo bolnemu dečku. Ko je legal mrak na poljano, se jo dvignila mlajša sestra in odšla na vrt, da bi se razvedrila. Tudi ona je videla sloko postavo in tudi ona je vedela, da čaka na vrtu smrt, . . .
»Imeti moram žrtev v tej hiši!« jc zopet izpregovorila smrt.
»Prizanesi mojemu bratu, vzemi mene!« je prosila deklica s tresočim glasom. »Bil mi jo brat ne lc po rodu, tudi po srcu: vedno sva bila skupaj in nc bo pozabil name.«
hteva neizprosni učni red, ki je že dok ga. stoletja v rabi.
Poduk bo trajal od osmih pa da enajstih dopoldne. Ta čas se bo upora, bil za kitajščino; v popoldanskih urah pride pa mandžurščina na vrsto. Da česarčku v šoli m- bo preveč dolgčas, hodilo bo ž njim v šolo tudi nekaj deč-i kov iz najvišjih mandarinskih rodbin. Pri poduku bodeta vedno navzoča tudi dva evnuha, stoječa zadaj za cesarjem, V slučaju, da ta ne bi znal svoje naloge, ga učitelj ne bo smel grajati ali celo kaznovati. Vse graje, slabi redi, batine in druge kazni bodo šle vedno le na rovaš navzočih dveh evnuhov ali pa cesarjevih šolskih tovarišev. Kaj ne, čudna - marsikateri šolar bi pač rekel zavisti vredna naredba! . . .
Slavnostno in veselo razpoloženje, ki je vladalo tem povodom na cesarskem dvoru, pa so prehitro skalile neprijetne novice, došle iz južnih pokrajin. Brzojav je poročal, da se je ljudstvo v provinciji Sc-čuan vzdignilo zoper podkralja, zažgalo državno poslopje v glavnem mostu Čeug-tu, pomorilo več mandarinov, podkralj pa da jc zbežal - ne ve se kam. Kar pa je vladne kroge posebno vznemirilo, je bila vest, da :-:o uporniki razvili prapor z napisom: »Ljudovlada Sc-čuan«.
Koliko je na vseli teh poročilih resnice, prve dni sploh ni bilo mogoče zvedeti, kajti revolucijonarci so porušili vse brzojave. V tej mučni negotovosti je čudovito rasla splošna bojazen. Ko je bil brzojav zopet, popravljen, začela so prihajati zanesljivejša poročila. Že samo dejstvo, da je bilo mogoče zopet popraviti brzojav, je govorilo dovolj jasno, da je ondolna. cesarska oblast šc na površju. Pokazalo se je, da so bila prva poročila v marsičem pretirana. Podkralj ni zbežal, uporniki niso zažgali »jaruen«-a in umorjen ni bil noben mandarin. Cesarski namestnik, ki so ga prvi telegrami slikali kol za nič -Ijivcga bojazljivca, so je pokazal moža na svojem mestu, lu lo je bilo tem težavnejšc, ker ste v največji sili odpovedali dve tretjini moderno izvržba-nega vojaštva svojim predstojnikom pokorščino. Ta nepričakovana upornost razsrdila je enega generala tako, da se je na mestu ustrelil. Podkralj, boječ se, da. utegnejo nepokorni vojaki prestopiti na stran upornikov, je dal neposlušneže takoj razorožiti. To nevarno delo je prav spretno opravila podkraljeva telesna straža sestoječa iz samih tatarjev - v zvezi s pokrajinskimi vojaki.
Tu je potrebna beseda v pojasnilo
»Torej pojdi z menoj!« jc rekla smrt in iztegnila roko.
A mladenka sc je prestrašila prikazni s stegujemo roko. Ozrla sc je proti nebu, posutim z blesketajočimi zvezdami. Iz vsake zvezdice ji je zrlo življenje nasproti, a to niso bile mrzle in mrtve svetlikajoče zvezdice v zimskih nočeh. Videla je v duhu kakor da bi iztegali spomeniki na pokopališču svarljivo svoje prste proti njej. Tamkaj se je blestela reka kakor srebro V lunini luči, tamkaj se jc vila ozka ste-, žica k bregu, po kateri je hodila vsako jutro iska.t. mleko za dom.
Zazdelo se ji je življenje vendar1 dragocenejše, srce ji je postalo naen-< krat mrzlo in jokajo je odšla nazaij V, hišo.
Pozneje na večer jc šla starejša sestra na. vrt. Tudi ona je naletela na) smrt. »Še vedno čakam!« jc izpregovo-. ril tajinstven gost.
»Dobro, jaz grem s teboj!« jc reki« odločno. »Jaz sem močna, zaradi njega! ti lahko zrem v lice. Igrala sva se skupaj, on in jaz, čitala sva iz iste knjig«i in naučila sem ga vse, kar sem vedela.«
Zopet jc iztegnila smrt svojo roka ter hotela potegniti k sebi dekle.
Tu je pričela sestra na tihem raw mišijati. Stala jc na pragu v življenje, njeno življenje ni bilo samo njenem
Izraza »pokrajinski vojaki«. — Do ustanka boksarjev pred dobrimi enajstimi leti so podkralji v svojih provin-cijali sami skrbeli za potrebno vojaštvo. Ker so podkralji vojake plačevali iz svojega žepa, so jim bili ti tudi slepo udani. Podkralji so rabili vojaštvo za občno varnost v svoji pokrajini, to jc proti roparjem in njim sorodnim, elementom. Če je bil cesar v nevarnosti, šli so seveda tudi njemu na pomoč. Šc prod par desetletji je bilo glavno orožje to soldateske — lok, ogromna, nerodna puška pa je nadomestovala top. -Znani Juenšeke je bil prvi mož, ki je izprevidel, da je reforma starokopit-nega vojaštva za Kitajsko neobhodno potrebna. In začel je pred nekako štirinajstimi leti reformirati. In ti preustro-jeni Juenšekejevi polki so bili edini, ki so leta 1900 z uspehom kljubovali divjim boksarjem. Juenšekejev zgled so začeli posnemati tudi drugi podkralji, nekateri prostovoljno, drugi prisiljeni od centralne vlade. Preustrajalo pa se ni povsod po istih načelih. V Šantungu in Čeli, kijer je bila stvar v Jucnšekeje-vih rokah, jc bila preustrojba vzorna, drugod pa večji dol le polovičarska. S preustrojenim vojaštvom pa jo rastla tudi politična moč in samostojnost do-tičnili podkraljev. To jc začelo centralistično navdihnjeno vlado hudo skrbeti. Največjo preglavico pa ji jc delal reorganizator vojaštva, Juenšeke. Bala se jc cclo, da bi se utegnil 1a mož s pomočjo svojih vrlo izvežbanih polkov ob danem trenotku polastiti ccsarskega prestola. Da bi to preprečila, poklicala ga je v Peking ter mu od kazal a mesto v državnem svetu, po starem pi-egovo-ru: Promoveatur, ut amoveatur. Nerad so je delavni mož odzval pozivu vlade, kajti vedel je predobro, »kam pes taco moli«. Ubogal je, a. s tem se tudi za vselej odrekel svoji veliki politični moči. Njegov naslednik v provinciji Čeli pa ni dobil več vojaštva pod svojo oblast. Imenovan je bil nekak vojaški minister, ki je imel biti od podkralja popolnoma neodvisen. Tudi vojaštvo drugih pokrajin je prišlo polagoma pod njegovo oblast. Vse to se je godilo pod pretvezo, da zahteva to potreba enotnosti v reorganizaciji. Ta izgovor nikakor ni bil piškav in iz trte izvit; vendar ni nobenega dvoma, da je bil vodilni motiv pri tem postopanju strah pred vedno večjo samostalnostjo posameznih pokrajin. Vojaštvo jo prevzela torej osrednja vlada v svoje območje in s tem prekrižala decentralistične nakane posameznih pokrajin. Da je to vojaštvu v škodo, se ne more reči, nasprotno prav koristno, kajti le tako je mogoča enotna reorganizacija, ki je edina v stanu ustvariti tako bojno moč, ki bo lahko kljubovala zunanjim sovražnikom. Tako je sedaj v vseh pokrajinah moderno izvožbano vojaštvo poleg pokrajinskega, ki ga vzdržujejo pokrajino same. To pokrajinsko vojaštvo nima tiste enotne organizacije, kakor cesarsko, je manj številno in slabše oboroženo, a, kakor se je do sedaj pokazalo, mnogo bolj zanesljivo kakor cesarsko. Še ob vsaki priliki, ko se je ljudstvo vzdignilo zoper uradnike, je cesarsko vojaštvo večji del odpovedalo pokorščino in prestopilo na stran vstajnikov, pokrajinsko vojaštvo
samovoljno ga ni mogla več oddati. Že je izgubivala pogum ob misli, da se hoče žrtvovati. Kaj naj bo iz njenega ženina? Temna skupina dreves, ki je stala ob cerkvi, jo je spominjala s svojo senco na mjeno sladko tajnost. Tamkaj sta si prvič razodel a svojo ljubav, tamkaj sta si prvič obljubila zvestobo. Tam ob strani, rase grmiček, s katerega je utrgala vzcvetelo cvetko, ki mu jo je podarila v znak ljubezni.
Bolni deček tamkaj v zaduhli sobi ne ve še ničesar o sladkostih življenja. Ves opojni vonj cvetočega vrta je silil v njo ter jo vezal z zemljo in njenimi lepotami.
Ne da bi rekla besedice, se je obrnila in odšla s solznimi očmi v skrbeh za bolnega brata, vendar pa pripravljena. boriti se za svoje življenje.
Ob dnevnem svitu je prišla na vrt mati, ki je prej še ukazala drugim, naj pazijo na bolnika.
Vsled solznih oči ni opazila takoj smrti ter jo je zagledala šele, ko je siala prod n.io. Spoznala jo je takoj.
»Vem,« je rekla, »ti si prišla ponj!«
»Ne ravno ponj; imeti hočem sploh koga. iz to hiše!«
Mati so je vzravnala in rekla jo smehljajo in mirno: »Jaz sem pripravljena!«
Smrt je zopet iztegnila roko, da bi zagrabila svojo žrtev.
»Ali smem še prej urediti svoje stvari?« je vprašala mati.
»Smeš; čakala bom!«
Mati se jc vrnila nazaj v hišo. Šla jc v vse sobe in shrambe, če je vse v redu. Potom pa je položila svoje knjige
pa jc zvesto stalo na strani mandari-
nov. To je za moderno izvežbano voja^ štvo vsekako slabo izpričevalo in vlada ima vzroka dovolj dvomiti nad mora-lično vrednostjo svojih čet . . .
Vzrok, da se je ljudstvo vzdignilo zoper podkralja, so železnice, ki jih hoče vlada sama graditi. — Že pred letom dni se je ustanovila akcijska družba iz zasebnih denarnih mogotcev, ki hoče prevzeti gradbo vseh potrebnih železnic. Imeli so nad trideset milijonov skupaj in že pričeli z gradnjo večje proge. A ker pri takih zasebnih podjetjih ni nikjer brez manjših ali večjih sleparij, pri katerih mora priprosto ljudstvo največ trpeti, se jc vlada odločila prevzeti gradnjo železnic v svojo roko. Najela je za to že več sto milijonov ter hotela od imenovanega konsor-cija odkupiti vse akcije pod sicer za družabnike jako ugodnimi pogoji. A ker se glavnim deležnikom po tej poti ni obetal tako masten dobiček kakor so se ga nadejali po raznih umazanih in sleparskih manipulacijah, so razširili med ljudstvom glas, da hoče vlada z najetim posojilom izročiti bogato pokrajino na milost in nemilost požrešnim tujcem. To natolcevanje je neuko ljudstvo prorado verjelo in se vzdignilo liki vihra proti cesarskemu namestniku. - Sedaj se še ne more reči, ali se bo podkralju posrečilo udušiti vstajo ali no. Pokrajina je ogromna in šteje nad 70 milijonov duš. Vojaštva malo, skoro nobenih železnic, pota slaba. Vse te okoliščine so v prid vstajnikom in v škodo vladi. — Tajnih družb, ki rujejo proti prestolu, ni v nobeni pokrajini toliko, kakor v Sečuanu. Pravijo, da dobivajo te prekucuške družbe denarja v obilici iz Amerike in orožja, kolikor ga potrebujejo, iz Evrope. Če se bode pojavil sposoben vodnik, bodo vstajniki brez težkega dola prišli do zaželjenih ciljev. Drugače pa hode vsak trud brezuspešen.
Da bi lc bil!
f miilonsKo-EursKo vojska.
Laški porazi v tripoliški okolici.
»Berliner Tageblatt« poroča, da branijo Lahi zgolj še mesto Tripolis. Govori se pa, da so Turki zopet zavzeli mesto Tripolis in da je baje vjet general Canova. Guverner Ekir Sami-beg, ki je došel 29. oktobra iz Tripolisa v Carigrad, je izjavil nasproti poročevalcu »Tageblatta«, da stoji pred Tripoli-sem 30.000 Arabcev, a mobiliziranih jih je že 100.000. Turška poročila o bojih pri Tripolisu se glase: »Tanin« poroča o boju 23. oktobra: Polkovnik Nechet je poslal v Tripolis parlamenterje, ki so zahtevali, da naj Lahi svoje postojanke zapuste, če ne, bodo Turki napadli mesto. Laški general Caneva je zahtevo odklonil. Nechet je nato naznanil konzulom, da napade mesto in da so Italijani odgovorni za škodo, ki bi jo morebiti tujci trpeli. Turki, ki so bili že pred mestom, so napadli Lahe, ki so bili popolnoma presenečeni. Boj se je vršil v treh skupinah; Lahi so bili poraženi pri Gargarechu in Chariul Charbipi in so se umaknili pod obrambo svojih topov na oklopnicah; dobro se je pa držalo laško središče in levo
in ključe na mizo v sobi starejše hčere. Nazadnje je šla še v bolniško sobo ter gledala sina z dolgim, ljubezni polnim pogledom. Niti njen mož, niti njeni hčeri se niso upali izpregovoriti besedice, kajti vedeli so vsi trije le predobro, da je mati srečala zunaj smrt in da hoče iti ž njo. Ko je videla mat« svojega bolnega dečka, sc je spomnila časov, ko ga je še nosila na svojih rokah in smehljaj sreče se je pojavil na njenem licu in našel odsev na bledem obličju bolnika.
Cvetlice so začele odpirati svoje kelihe, rahla sapa je zavela in se poigrala z lasmi matere. Še enkrat se je ozrla, videla je vrt, cerkev in bele vaške hiše. Mislila je na svojega moža, na ličere, toda vedela je tudi, da so vsi dobro preskrbljeni in da bo rešila svojega sina.
Toda, kje je ostala smrt? Rekla je, da bo počakala.
Nikogar ni bilo videti.
Po ozki stezici od brega sem pa je nekdo prihajal.
»Pripravljena sem!« je rekla mati in iztegnila svoje roke.
Tudi neznanec jc iztegnil svojo roko ter prijel mater.
»Moj brat je odšel!« je izpregovoril.
»In kdo si ti?« je vprašala šepetaje mati.
»Jaz som življenje!«
Mati se je nenadoma okrenila in hitela proti hiši.
Na pragu je srečala svojega moža.
»Pozdravljena!« ji je šepnil, »najin sin spi!«
krilo. Ker ni streljanje z oklopnic Lahom nič pomagalo, se je moralo umakniti tudi levo laško krilo. Turki so nato zasedli fort Misir Babo, kjer so razvili otomansko zastavo. Turki so vzeli Lahom 8 poljskih topov in mitraljez in zasedli artiljerijsko in kavalerijsko vojašnico, ki leži četrt ure od mesta. Lahov je bilo ubitih in ranjenih 565. Turških vojakov ni veliko padlo, pač so pa bile znatne izgube med arabskimi jezdeci. Med Lahi ni prejšnje discipline, moštvo je izgubilo glavo in častniki nimajo deloma več v rokah vojakov. Ca-rigrajski listi so včeraj poročali, da so po krvavih bojih zavzeli Turki in Arabci Tripolis in Bengazi. Po drugih poročilih so pa Turki zgolj pozvali Lahe, da naj obe mesti zapuste. Dne 29. oktobra se je v Carigradu govorilo, da je došla z Malte brzojavka, da so bili Lahi južno od Tripolisa poraženi v odločilni bitki in da se je laško brodovje radi hudih viharjev moralo odstraniti 10 milj od obrežja. Iz Carigrada se nasproti oficioznim laškim poročilom potrjuje, da so zasedli Turki pred Tripolisem studence pri Bumeliani, kar je veleva-žno, ker so Tripoličani navezani na te studence. Iz Italije za toliko ljudi Lahi ne morejo dovažati vode. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Tripolisa: V četrtek se je bil ob 4. uri zjutraj hud boj začetkoma pri Cergaricu in Soki, potem pa pri Sokri, kjer so se koncentrirali Turki. Laško obrambeno progo je prodrlo 100 Arabcev, ki so izginili v oazi. Prvič so se borili Arabci peš. V Tripolisu je bila alarmirana cela posadka. Izgube so bile na obeh straneh velike. Turki so bili prisiljeni, da so se morali umakniti, dasi so zelo hrabro napadali. Ob 11. uri je bila bitka končana. Turki so uredili redno službo za preskrbo vojakov po karavanah iz južnih provinc. Arabci vedno prihajajo celo iz najoddaljenejših provinc.
Laške izgube.
Iz Rima se poroča, da so izgubili po uradnem laškem poročilu Lahi v bojih od 23. do 26. oktobra mrtvih 13 častnikov in 361 vojakov, ranjenih pa 16 častnikov in 142 mož.
Grozno postopanje Lahov z Arabci.
Iz Milana se poroča: »Stampa« objavlja strašno poročilo o grozodejstvih Lahov nasproti Arabcem ob vstaji dne 23 oktobra v Tripolisu. Starčke, ženske in otroke so Lahi zvezali neoblečene skupaj, jih gonili po mestu in jih vrgli v kleti, iz katerih se je čulo njih kričanje. Laški vojaki so zdivjali, ker so imeli tako velike izgube. Od treh stot-nij bersaglierov je ostalo le še 125 mož, od dveh pehotnih stotnij pa zgolj 60. Bersaglierski stotnik Puchio, ki so ga obkolili Arabci, se je ustrelil, da ga niso mogli Arabci vjeti.
Lahi deloma priznavajo svoje neuspehe.
Iz Rima se poroča, da laški uradni krogi ne prikrivajo več, da so zadeli laški vojaki v Tripolitaniji na nepričakovane težkoče. Italijanske izgube so zdatne, ker se je sovražnik ponovno tako približal laškim postojankam, da se je pričel boj moža za možem. Dne 30. oktobra poroča »Agenzia Štefani«, da je v Tripolisu mirno in da so boji 23. in 29. oktobra napravili na Turke
Mal pumenka iz Dolietam.
»Kar pr gmah me pust, Pepe; dons sm že tku nataknen, de b se ta nar rajš stepu, če b se mou iz kermo!« se me je tou utrest Dolfe te dni, ke sm ga prjazn prašu, kuku je tu, de je biu preh, ke je na kmeteh kandederu, živinazdraunik, ud konca, ke je u Iblan kandederu, je ratu placrešpehtar, zadne dni pred vulitvam je ratu pa kar ubuje: živinazdraunik in placrešpehtar. »Kua tebe briga, za kua se jest naprej predstau-lam? Jest znam use —«
»In pa nč!« sm se jest umes utek-nou puhleun, pa sm ga iz tem še bi razdražu.
»Nekar na tku na guvor, Pepe, če čš, de-ustaneva še za naprej prjatla! Jest znam use, kokr sm reku in tu drži saj za tiste, kc mi namest lili mislma.«
tako velik vtis, da se hoče več arabski rodov približati Lahom. Arabci so ij gubili 28. oktobra, ko so napadli Ilolni? 300 vojakov.
Laška zmaga na Egejskem morju.
Iz Rima sc poroča, da je pred oto koma Rodos in Mitilene napadlo laški brodovje turške bojne ladje in da ji bil izid boja ugoden za Lahe. Podrob nili poročil ni, ker jih ne pusti razšir jati laška cenzura.
Nova laška brinada za Tripolis.
• Iz Florence, Mondovija, Bologne Spolletta, Milana in iz Turina so se odpeljale vojaške čete v Jakin, kjer se sestavi nova brigada, ki odplove v Tri-politanijo.
Nevtralnost Egejskega. Jadranskega is Rdečega morja.
»Frankfurter Ztg.« pojoča iz Čaru grada, da nameravajo velevlasti predlagati Lahom in Turkom, da naj se proglasi nevtralnost na Jadranskem, Egejskem in Rdečem morju.
Laški republikanci proti vojski.
V	Rologni so priredili 29. oktobra republikanci protesten shod, na katerem se je sklenila resolucija, ki nagla-ša, da so se Lahi spustili slepo v pustolovstvo. Kri hrabrih sinov naroda in milijoni, kti jih bo požrla vojska, bi se 'bili boljše obrnili za kulturne in napredne stvari v deželi.
Klanje kristjanov v Anatoliji.
V	Brindisi dohajajo neprestano begunci iz Anatolije. Došlo je že 120 laških rodbin, ki poročajo, da koljejo mohamedanci v Anatoliji kristjane, a cla so Turki potlačili poročila o masa-krih kristjanov.
Glasno.
lj Musica saera v stolnici. Na
praznik Vseh Svetnikov ot desetih: Missa V. v F-duru, zložil dr, Ant. Faist, gradual »Fimete Dominum« in ofertorij »Fustorum animae«, zložil Ant. Foerster. — Na dan vsehver. n i h duš ob desetih: Requiem v c-mo-lu, zložil Jos. Gruber, sekvenca »Diea irae« in responzorij »Libera«, zložil P. Griesbacher.
lj Slavni Sevčikov kvartet iz Prage priredi v nedeljo dne 12. novembra v Ljubljani v dvorani »Mestnega doma« krasen komorni koncert. Sodelovali bodo umetniki iz slavne Sevčikove go-slarske šole gg. K. Schotsky, I. violina, K. Prochazka II. violina, K. Moravec violo in L. Zelenka čelo.
Društvo.
— Društvo vrtnarjev in prijate. ljev vrtov. Piše se nam: Na Slovenskem dobimo v kratkem društvo vrtnarjev in prijateljev vrtov. To je ko« rak, kateri je ravno za našo rodno grudo prav velikega pomena. Vrtnarstvo jc ravno tako potrebno kakor polj edeljstvo. Pri nas je vrtnarstvo precej dobro razvito, ni pa nikakor na tisti stopnji na kateri bi moralo biti Kje je uzrok? Vsi naši prijatelji vrtnarstva delajo posamezno. Posameznik je slab, v slogi je moč! Na razpolago so nam bistre glave in pridne roke
»Ja, ampak tu ni prou, de prauš, de s živinazdraunik in placrešpehtar, če a pa sam za placrešpehtarja plačan in udinan na rotuže. Viš, če mene ker za kašn del najme in me zajn plača, na smem, če čm bt pušten, še kej druzga pusebi zraven delat, ampak morm soje muči tistmu prepestet, ke jh plača.«
»Pejd se sulit! Jest lohka delam, kar jest čm in kar se men lub; če kermo ni prou, ga pa gespud dohtar Taučar in gespud dohtar Trillar ušimfata. Za tu jh pa mam, sej druh del, kar se agitacje am tiče, morm tku jest sam delat; te dohtari pa sam hodja iz mana, de use bi imeniten vn zgleda in pa — kokr sm reku -- de se zame putegneta in ušimfata tiste, ke nečja parerat.«
»Astn, iz drugem besedam rečen, S ti prouzaprou glava usega tega lebe-ralnga rumlna, jest b pa še punižn du-stavu, de ti nis zaduvolen iz tem, de s sam glava, zatu špekuleraš, de b ratu tud trebuh; a ne?«
»No ja; sej se tku ve, za kua b pa tajiv, ke ni treba! Usak s holt pumaga, kokr s more. A misleš, de sa druh naš Ide kej drgačn? Misleš, de t ker nardi kej zastojn? Nubeden! Usak že naprej roka muli, de b kej vajna padi, predn kašna reč stri.«
»Ja, pol pa tud tist Ide, ke hodja na t oje shode pu štarijah, na hodja zastojn. A jm kej plačaš za tu, ke pri-deja?«
»I glih na roka jm nč na dam, ampak pol zmeri udrinem za kašn Štefan. Tistem pa, ko jli mam uhrihtane, de med moje govore ucvcrkc mečeja in i h
naših Slovencev in Slovenk. Treba se ie združiti! Društvu vrtnarjev in pri-ateljev vrtov bode naloga postaviti slovensko vrtnarstvo na tako stališče, kakor stoji slovensko poljedelstvo, za katero se lahko reče, da je uzorno. Prijave in drugo sprejema do prvega občnega zbora sklicatelj Franc Globoč-nik Goik v Kranju in daje tudi drage /olje tozadevna pojasnila.
rZID VOLITEV V ALZAŠKO - LOREN-SKEM DEŽELNEM ZBORU. NEZADOVOLJNI SVOBODOMISELCI.
Svobodomiselstvo je mislilo priza-li centrumu ob volitvah v alzaško-lorensko zbornico velik poraz, a njih nade so sc izjalovile. Izvoljenih je 24 poslancev centruma, 9 liberalnih de-niokratov, 11 socialnih demokratov, 10 članov lorenskega bloka in 6 neodvisnih poslancev, med njimi 4 neodvisni iberalci in 2 centrumu prijazna neodvisna poslanca. Liberalci odkrito priznavajo, da z izvolitvami niso zado-oljni in se zgolj tolažijo, Češ, da katoliški lorenski blok ne bo dopustil, da bi bila levica izključena iz deželnega odbora.
JEZIKOVNI BOJ V TRUTNOVEM.
Na ukaz namestništva je nabilo okrajno glavarstvo na svoje poslopje dvoglavega orla z dvojezičnim napisom. Občina, ki je lastnica poslopja, je pa dvoglavega orla z dvojezičnim napisom odstranila in je ukazala nabiti orla s saroonomškim napisom. Glavarstvo je pa zopet ukazalo nabiti orla z dvojezičnim napisom. Mestni svet je nato brzojavno protestiral pri namest-ništvu. Prebivalstvo je razburjeno. Deset. orožnikov straži orla z dvojezičnim napisom.
RUSI OJAČILI ČRNOMOFSKO BRODOVJE.
Na carjev ukaz pridele črnomor-skemu ruskemu vojnemu brodovju tri nove linijske ladje, devet torpednihru-šilcev in šest. podmorskih čolnov.
RUSI IN ANGLEŽI RAZDELE PERZIJO.
Sedanjo laško-furško vojsko hočeta Rus in Anglež tako izrabiti, da za-sodeta Perzijo in si jo razdelita. V severno Perzijo so ruske čete žc vdrle.
UPOR NA KITAJSKEM. Kitajski cesar pobegnil. — Armada zahteva preosnove in noče napasti vsta-šev. — Kitajski dvor obeta ustavo.
Iz Pekina sc poroča, da je mladi kitajski cesar iz glavnega mesta pobegnil in da je ostal na njegovem mestu neki deček, ki mu je podoben. Admiral Sa poroča, cla so zagrozili mornarji, da prestopijo k vstašem, čo se ne uvedejo politične reforme. — V London so do--ia poročila, po katerih so izjavili vsi višji častniki dveh divizij, ki poveljujejo 27.000 mož, da nočejo prodirati proti vstašem in da napadejo Pekin. če se ne izpolnijo sledeče zahteve: Sklicati se mora takoj državni zbor, ki ima
"..j:.:-- ~ —/ ~
pravico sklepati o ustavi. Armada in mornarica se sineta, ob notranjih nemirih uporabljati zgolj z dovoljenjem parlamenta. Cesar ni v bodoče več neomejeni gospodar življenja in premoženja podanikov. Ministrstvo je odgovorno parlamentu, brez katerega dovoljenja se ob notranjih nemirih ne smeta uporabljati armada in mornarica. Na dvoru so napravile te zahteve velikansko zmešnjavo. Mandžurovci pritiskajo na dvor, da naj pozove tuje velevlasti, da vstajo zaduše. — Iz Pekina se poroča: Objavil se jc cesarjev ukaz, v katerem krona opravičuje svojo dosedanjo nedelavnost, obeta takojšnjo ustavo in sestavo nove vlade, v kateri ne bo nobenega plemiča, in obeta politično odpuščanje.
Dnevrae novice«
+ Kranjska deželna razstava. Za
prihodnji petek sklicuje trgovska in obrtna zbornica kranjska sestanek, na katerem se bo sklepalo o izvršitvi v zbornici sprejetega Iv. Kregarjevega predloga, naj se organizira kranjska , deželna razstava.
1 + Občinske volitve. Iz Nove Ose-lice se poroča: Pri volitvi dne 24. oktobra je bil izvoljen za župana občine Oselica dosedanji župan Valent. Frelih iz Sovodnja št. 18. Svetovalci so: Kosmač Jože (iz Leskovice), Bevk Franc (iz Nove Osel ke) in Bogataj Janez (iz Stare Oselice). Starešinstvo in oclbor pripada S. L. S.
+ Polil ično zduženje Hrva'ov v Bosni in. Hercegovini. Pogajanja med Hrv. kat. 1'drugo in Narodno Zajedni-co so tako daleč dozorela, da se j)ri-pravlja temelj za združenje obeh strank v enotno organizacijo, ki bo nosila ime Udružena Hrvatska Narodna Zajed-nica.
4- Shod v št. Janžu. V nedeljo se je vršil v št. Janžu dobro obiskan shod. Poročal je o gospodarskem delovanju ! deželnega zastopa deželni odbornik dr. ! E. Lampe. Na stotine udeležencev je soglasno odobrilo delo S. L. S. in obsodilo liberalno hinavstvo. Takoj po shodu so stopili možje skupaj in ustanovili živinorejsko zadrugo, ki bo skrbela. da se začne tudi tu gospodarsko delo^
+ Jugoslovanska Strokovna Zveza.
V nedeljo se je ustanovilo okrožje za goriško okolico. — V Šmartnem pri Kranju je predaval tamošnjim članom skupine urednik Fr. Kerhne.
— štiri osebe utonile. V soboto ponoči med 11. in 12. uro je zadel laški trabakel »Regina, Dorida« ob laški tra-bakel »Elvira Fabri« s tako močjo, da se je zadnji na mestu potopil. Trabakel »Elvira Fabri« ie iskal radi hudega morskega viharja v puljski predluki zavetja. Kapitan »Regine Dorida« je skušal potapljajočemu se trabaklu pomagati. tocla vsled silnega viharja je bila. vsaka pomoč nemogoča. Zato je plul s svojim istotako precej močno po-
tku zabelja, tistem morm pa tud že naprej neki udrint.«
»Pa se 1 tu izplača, če druh ume s tipijeja ?«
»Če gre use u vornk in de kej ria zmešaja, je že dobr, ke tak medklici delaja štimenga pol pu listeh. Za tist, večer ie naza-dne že use glih, ke preko konc sma tku že usi bi u štimeng, če ker kej mecl govor zakrul, al pa ne.«
»Ja, pa na gre zmeri use u vornk?«
»Penapejd! Pr nas u kašna reč kerkat, u vornk! Na tu še za mislt ni! Ti na veš, kuku sa m ga unka.t na moj-mo shode na Turjaškem trgu u stari pr Mafcjan pukidal! Jest najamem eneh pet Idi in jh pušten plačam, de b ratal med mojem govoram pu putreb »ugor-čen«, de b upil »fej«, »škandal«, »sramota« in druge take prjazne besede. Pa sa t te mrcine use zmešale: kedr sm hvalu naša pu.litka in prpuvedvou, kuku sma mi pušten in pametn pulit-kari, pa se t začne ja te mrhe drt umes: »škandal«, sramota« in tku naprej in »fej«-klicu kar ni tlu bt ne konca ne kraja. Kokr sm pa začeu zabaulat, čez klerekalce in prpoudvat ud Kubaluga keudra, ud »Gespudarske zveze« in mrve, sa začel pa »živahn udubravat«. Ja, ti na veš; jest sm mislu, de um ud same jeze poču, de me u raznesl, in b me tud prou gvišn, če b mou jest. navada vin pit iz sifonam; ampak tu je dobr, de pijem sani vin, de me pol tku na razgajna. če člouk ena reč vornk plača, lohka pugerva, de je. tud vornk narjena, ne pa tku —-«
»Pa u ta »Sluvenskmu Narude« je use štimal, kokr sm bran: tam ni biu nubenc take zmešnave naprej pme-šene.«
»Tu se tku zastop! Tist, kar »Na-rud« url mo eh shodu prnaša, tist je iku Žc use naprej narjen. Sej tku na-
prej verna kuku in kaj, kua b pa pol čakal.«
»Hm, tu mate pa use kamot pršti-man!«
»Kua pa use tu nuca! Viš, zatu sm prouzaprou clons tku natalcnen, dc b use zbou, ke vidni, de je usa moja muja zastoju. Če b jest tu vedu, de u tku, b se jest nekol u vulitve na. mesu, ampak b usm skp fige pukazu, ne pa dan na dan pu štarijah gnar vn metu.«
»Veseu bod, de ga maš, de ga lohka vn mečeš! Al b biu kej na bulšem, čo bi biu tku kokr je, recima,, Rožnkauken Miha, ke vem, de b rad gnar vn metu, če b ga niou —----«
»Eli, pust na Mihata že pr gmah! Kua b se zmeri arsu ub enga. Iz tebe sama jeza guvari, ke to učaseli u »Jutro« mal zafrkne, druzga nč.«
»Mene Roženkaukcn Miha kerkat, zafrkne? Mene šc clu puhval, ke b se m rad pršmajhlou, kulkr jc men znan. Viš, učeri je spet reku, (le sm neki ure-den. Če b biu name jezen, b reku, de nisem nč ureden, al b me pustu pa kratk in mal pr gmali--«
»Pejd, pejd! Tu sam tulk piše, clo da kej za pisat. Ivokr pa jest vem, b tebe Miha ta narrajš u kisi žup sne d u, pusebn tkula preke konc mesca, kedr se mu žc prata zapahne. Nernu gre tud trda zdej en čas, ke sa mu skleda izpred ust umeknil in sa se mu začel na useli plateh redehteri kujat, naručniki pa še bi. Sam Amba se ga še drži, kokr šuštarska smola. Čo ga še ta zapesti, pol pa na vem, kuku u gviru.«
»Zakaj b na gviru? Dokler »Na-rud« izhaja in (le nima gor zapisan »punatis prepuvedan«, mu še na u sile. »Sluvenc« mu da pa tud dost štofa, tku de glih za scagat mu tud še ni, če b so mu pa nazadne glih že usi Striki pu-trgal, se pa zavle škofa, lohka ubrne na Boitatuga Pepela iz Kudeluga.
škodovanim trabaklom dalje v fasan-
ski zaliv, kjer je javil nesrečni dogodek tamošnji pomorski oblasti, ki jc o nesreči nemudoma obvestila pomorsko oblast v Pulju. Ta se jc obrnila na poveljstvo vojne luko, katera je dala takoj dve torpedovki na razpolago. Tor-pedovki sta odpluli takoj proti kraju nesreče; toda najti ni bilo mogoče ničesar. Še le po dolgom iskanju so zapazili iz torpedovke št. 45 v precejšnji daljavi v morju nekega človeka. Torpe-dovka je odplula proti istemu in ga vsega onemoglega vzela na krov. Rešc-nec jc bil 151etni mornar potoplenoga trabakla »Elvira Fabri«. Rešenec jo pokazal potem natančno kraj nesreče. Povedal je, da je bilo na trabaklu z njim vred pet mož vkrcanih. Dva mornarja so valovi takoj požrli. Kapitan in še nek drug mornar sta imela še toliko časa, cla sta odvezala od potapljajočega se trabakla rešilni čoln v katerega sta stopila. Toda kaj bo reven rešilni čoln napram divjini morskim valovom. Valovi so po pripovedovanju rešenca premetavali čoln, v katerem sta se nahajala kapitan in mornar, neusmiljeno sem in t jo. Krčevito sta se ga oba držala, da bi ju ne odnesli valovi, dokler nista omagala. Ko so bilo njuno moči v boju za življenje oslabele, so valovi enega za drugim pogoltnili. Tako je utonila vsa posadka trabakla razun imenovanega 151etnega dečka - mornarja. Ta se ima zahvaliti za svojo rešitev edino le slučaju, da se je ujel za neki sod, s katerega pomočjo se je toliko časa. držal na površju, cla ga je rešila torpedovka. Po-toplen trabakel je imel na krovu opeko in je bil namenjen v Zader. Kriv te nesreče je bil najbrže kapitan potopljenega trabakla, ker je plul, kakor sc čuje, brez predpisane luči.
—	Smrtna kosa. Predvčerajšnjim so pokopali v Trnovem na Notranjskem častilo sestro učiteljico ubožnih šolskih sester »De notro Dame« Marijo Rafaelo Iskra, iz Zabič okraj Pocl-grad v Istri v 32. lotu starosti. Umrla jo v sredo dne 25. t. ni. v tukajšnjem samostanu. Spremili so jo dečki in deklice šol ter ogromna množica ljudstva k zadnjemu počitku. N. v m. p.!
—	Požar v Trebčah. Včeraj ob 9. uri dopoludne je iz doslej neznanih vzrokov nastal ogenj v hiši Antona Ciak štv. 59 v TrebČab. Ogenj je nastal na seniku in se je v kratkem razširil. Domači gasilci so sku šali udušiti ogenj, a ko so videli, da je ves njihov trud zaman, so telefonirali na poveljstvo tržaških mestnih gasilcev v ulici Allicri, ki je posiaio v Trebče dve brizgal-niči. Senika niso mogli rešiti in je popolnoma pogorel, le hišo so deloma rešili. Gasili so celih pet ur. Škode je 2400 K, ki je deloma pokrita z zavarovalnino.
- Občinske volitve v Rihenbergu. Pri občinskih volitvah v Rihenbergu, ki so se vršile od torka do včeraj, so zmagali v II. in lil. razredu liberalci v 1. razredu pa pristaši S. L. S. Proti volitvam bode vložen skoro gotovo rekurz.
—	Možje iz jekla. Napredni učitelj Rado Turek, voditelj briških Sokolov, je nastopil v nedeljo kot komik pri neki prireditvi tukajšnjega italijanskega katoliškega društva „Giovane F;riuli:t (To so nekaki furlanski Orli). Kaj poreko k temu naši kul-tumobojno razpoloženi libcralci, kaj naši Sokoli, kaj stanovskoošabni tovariši g. komika ! V četrtek bodo govorili o značajih.
—	Slovenska Straža posreduje — srečo! Kdo ne želi nekoč zadeti glavnega dobitka? In to niti tako težko ni. Predvsem je treba imeti srečko in Slovenska Straža posreduje cla si tako vsakdo, ki si v upanju na glavni dobitek hoče utrgati mesečno par kronic, na prav lahek način pridobi. Torej par kronic mesečno, enkrat en lop pogled boginje Fortune in glavni dobitek mora biti zadet! Ker je tedaj cela stvar tako priprosta in poceni, naj bi nikdo ne odlašal, ampak takoj pisal Slovenski Straži, da mu v obliki srečke priskrbi vstopnico v krog tistih srečnih, ki imajo upanje, cla zadenejo glavni dobitek. Pri prodaji vsake srečke pa Slovenska Straža zasluži tucli nekaj kronic, katere ji bodo v prid obmejnih Slovencev gotovo dobro došle. Vsa potrebna na-daljna pojasnila daje in naročilne liste razpošilja za Slovensko Stražo iz prijaznosti g. Valentin Lrbančič, knjigovodja »Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani.«
—	Iz šale krvava istlna. V Turnju pri Biogradu v Dalmaciji sta sc v nedeljo zvečer iz šale začela prerekati dva oženjena kmeta; iz šalo jc kmalo nastal resen prepir, nato pretep in poboj s kamenjem in noži. Drug drugega sta tako zdelala, da je eden na mestu umrl, drugega so pa smrtno ranjenega prinesli domu. Oba zapuščata številni nepreskrbljeni družini.
—	Za aprovizacijo Prage Mestni zastop praški jo sklenil kupiti 50 vagonov krompirja, ki ga bo potem v vrečah po 25 in 50 kg" prodajal kon-
sumentom po lastni nakupni ceni t. J. po 9 K 20 vin. meterski stot. Krompir bo dobavila agrarna banka.
—	Ojačimo narodno mejo! — Po* sestva na prodaj. Bliža sc sv. Martin in marsikdo premišljuje, kje naj si za prihodnjost poišče novi doni. Vsem, ki jih lake skrbi mučijo, pa tudi drugim, ki bi radi kupili lastno domovje, svetujemo, da se nasele v Ločuiku. Tukaj je kakšnih 100 hiš na prodaj, pa so tudi razna zemljišča. Za 700 kron že dobiš hišico, poleg njo hlevček in šo kos dvorišča. Seveda, za več denarja dobiš lepše in večje; imaš pač na iz-bero. Pojasnila daje Slovenska Straža.
-.- Crkvenica slovansko kopališče. V Brno je došel dr. Čubelič, ki je v nedeljo na javnem shodu govoril, da se preuredi Crkvenica v moderno slovansko kopališče. Sestanek je vodil prof. dr. Karašek. Uprava kopališča namerava še to leto sezidati kopališki dom katerega načrt je že razkazoval v Brnu dr. Čubelič.
—	Slovenski novomašnik v Ame« riki. južna Amerika — Montevideo — Uraguav 24. IX. 1911. Včeraj je dobil maš-niško posvečenje v tukajšni stolni cerkvi iz rok škola Ricardo Isasa. Slovenec Alojzij Dejak, doma iz Nemškevasi pri Ribnici —• Gospod Dejak bode v kratkem odpotoval proti Puntarenosu — Chile —, kjer bode deloval kot dušni pastir hrvaške naselbine, obstoječe od 4000 do 5000 duš.
—	Potrdila o izvoru blaga pri po« šiljatvah v Turčijo (certificats d'origi-ne.) Trgovska in obrtniška zbornica naznanja, da jc vsled zvišbe uvozno carine za laško blago za 100% od vrednosti pri pošiljatvah na Turško potreben donos potrdila o izvoru blaga. Izjavo o izvoru se moro napraviti na izvirno fakturo ali pa ločeno na posebni listini. Mora se pa poveriti to potrdilo od trgovske zbornice, od občinskega urada, od policijskih oblastev bivališča pošiljalca ali pa od carinskih uradov izvoznega pristanišča, Lcgali-ziranje po turškem konzulu ni potrebno. Ta določba stopi v veljavo za ono blago, ki se odpošlje po 31. oktobru na Turško.
—- Kako so v celovški novi. klav« niči vola pobijali. „Mir" poroča: f.elo-vcc jo dobil najmodernejšo, celo v marsičem prenioderno klavnico, ki je vredna, (la si jo človek ogleda. Urejena je tako moderno, da ne manjka mnogo, da bi pri enih durih porinili notri živega vola, pri drugih pa bi žc pozdravljala lačnega gosta duhteča pečenka od istega vola. Toda izkušnja uči, da ni vso dobro, kar jc moderno. To so izkusili tudi celovški veljaki in mesarji v soboto dne 14. oktobra, ko so šli gledat., kako bodo pobili v klavnici prvega vola na najmodernejši način. Čast in sreča, cla. bo prvi pobit v mestni celovški klavnici, je doletela velikanskega vola mesarja Erschena. Vol si je bil pa tudi v svesti te časti in jc hladnokrvno stopal na morišče, kakor da bi šel na pašo. Malo neumno ie gledal celovško očete, ki so ga obkolili, nervozno čakajoč, kdaj da sc zvrne, zadet ocl najmodernejšega merilnega orožja za živino. Izvedenec je nastavil volu na tilnik strelno orodje, ki naj bi vslecl strela zapičilo ost volu v tilnik in bi se vol moral zgruditi. Poči prvi strel, vol pa strese samo malo glavo, kakor da bi ga pičila muha. Poči drugi strel, vol pa začudeno gleda visoko in debelo gospodo, kakšne burke da uganjajo; poči tretji strel, a vol niti z glavo ne stresa več, privadil se je nadležni muhi. Ta volova trdo-vratnost je mesarja tako razdražila, da je sklenil narediti tej volovski fo-pariji konec; vrgel je stran ..volovski revolver" in prijel za staro sekiro in pobil nesrečnega vola, ki ni bil vreden postati deležen visoke časti, pasti kot prvi pod revolverjem. Tisti revolver so za vedno zavrgli. Pa tudi druga maši-nerija ni posebno praktična, pač pa komplicirana. Jo pač križ. Metniz nima sreče s svojimi načrti, menda ker jc dal zapirati zavedno in značaj nc Slovence !
—	Kdor si je po Veliki noči omislil kip lurške Device, jc prošen to nemudoma sporočiti župnijskemu uradu v Koprivni, pošta Črna pri Prevaljah.
—	O reiormi brevirja poročajo iz Rima: Brcvir se bo skrajšal, in sicer tako. da bo potreboval duhovnik za molitev največ 45 minut časa. Vendar se bo novi brcvir le polagoma uvedel, da ne bodo trgovci s knjigami, ki imajo velike zaloge starih izvodov, preveč škode trpeli.
—	Imenovan jc orožniški postaje-vodja Jurij V e r h o v n i k za kanceli« sta pri okrajnem sodišču v Postojni.
—	Kopališče Varaždinske Toplice nameravajo kupiti Mažari.
—	Pozor 1. novembra na poštne znamke! »Slovenska Straža« sc obrača do vseh naših zavodov, župnijskih uradov, kakor tudi privatnikov, da ji
pošljejo iz pisemskih ovitkov izrezane (ne odlepljene) znamke, na katerih ho pritisnen datum poštnega pečata 1. 11. 11. in 11. 11. 11.
—	Nova hrvaška drama. G. Milan Ogrizovič je izročil upravi hrvaškega narodnega gledališča novo dramo »Ba-novič Strahinja«, ki je pendant njegovi »Hasanaginici«.
—	Mesnice v Gorici bodo od 1. novembra dalje ob nedeljah zaprte; o praznikih bodo pa odprte do 6. ure popoludne.
—	Poljudna predavanja na zagrebškem vseučilišču je sklenil upeljati ta-mošnji profesorski zbor. Vlada je že dala svoje dovoljenje.
—	301etnico učiteljevanja je te dni praznoval voditelj na hrv. deželni glu-honemnici g. Josip Medved, ki je priznan strokovnjak na polju pouka gluhoneme dece.
—	Glavna posojilnica. Kakor čuje-mo, sta že dve instanci odločili, da se Uisti člani Glavne posojilnice, ki niso bili pravilno pri seji sprejeti, nimajo smatrati za prave člane in da so potemtakem prosti vsake obveznosti nasproti Glavni posojilnici. Ker je med člani Glavne posojilnice ogromna večina takih članov, sledi iz tega, da bodo ulož-niki skoro ves denar izgubili.
—	Sejmarjeva nezgoda. Kmet Martin Berkovič, ki je na zadnji letni semenj v Zagrebu vozil sedem mladih prašičkov, se je ponoči mimogrede ustavil v Ilici pred kavarno »Zrinjski«, da bi se okrepčal; voz je brez nadzorstva pustil pred vratmi. Ko je čez deset minut stopil iz kavarne, ni bilo voza nikjer — odpeljali so ga z vprežno živino in prašički neznani zlikovci. Mož ima nad 1000 K škode.
—	Iz Zagorja na Pivki. Preteklo nedeljo smo odkrili na tukajšnjem pokopališču spomenik pokojnemu gospodu župniku Fr. Grozniku. Ob grobu je pretresljivo govoril sedanji g. vikar, pevci so zapeli par pesmi, duhovnikov je prišlo sedem, ljudstva zelo veliko, ki je jasno pokazalo, kako je ljubilo svojega ranjkega dobrotnika, zdravnika in pastirja.
—	Kriza v odboru slovenskega dramatičnega društva v Trstu. Radi na-sprotstev med predsednikom dramatičnega društva oziroma intendantom g. Zorcom ter igralskim osobjem je prišlo do krize v odboru tukajšnjega dramatičnega društva. Prišlo je celo do hudih napadov v »Edinosti« na g. Zorca. Posledica tega je bila, da je demisijo-niral celokupni odbor dramatičnega društva in se je sklicala za prihodnjo soboto seja, na kateri bo izvoljen nov odbor.
—	Prva stotina žrtev avijatike. Zadnjič umrli nemški letalec Dachs je dopolnil prvo stotino žrtev aviattike. Desparmet, ki je umrl v Reimsu, je že ^toinprvi. Prva žrtev je bil nemški inženir Oto Lilienthal, katerega imenujejo očeta moderne avijatike. Ubil se je leta 1896. Med 1500 letalci, ki jih je imel svet in od katerih je bilo skoraj 700 Francozov, jc izterjala aviatika svoje žrtve od vseh narodov. Francija jih ima 33! Nemčija in Zodinje^se države po 17; Anglija iu Italija po 9; Španska 3; Avstrija 2 (eden jc bil Slovenec Rusjan); Peru, Švica in Holan-dija po eno. Tudi ena ženska je med ono stotino: gospa Denise Moorc, ki je umrla v Etampesu.
—	Znanstveno raziskavanje Adrije, Začetka novembra meseca se bo podala vojna ladja »Najade« (poveljnik pl. Gottstein) četrtič na pot. da dokonča letošnja znanstvena raziskavanja.
—	V pokoj je stopil radi bolezni c. kr. višji mornarični kurat v Pulju Anton Pipan in se je naselil v Gradcu.
—	Strašen samoumor. V ponedeljek zjutraj je videl neki pasant na stari cesti v Trstu, ki vodi na pokopališče, truplo s strašno razdejano glavo. Prihiteli zdravnik rešilne postaje jc kon-štatiral, da gre za samoumor. Nesrečnež, katerega so spoznali za 371etnega agenta Jožefa Bachmanna, se jc usmrtil s samokresom starega modela, katerega je bil nabasal s smodnikom in vodo. Učinek strela je bil tako strašen, da so našli kosce možganov v oddalji 20 metrov!
—Umrl je na Javorniku na Gorenjskem dne 30. oktobra posestnik in gostilničar g. Simon Jelene, zvest pristaš S. L. S. R. I. P.!
—	f V. E. Mourek. V petek dne 27. oktobra so pokopali enega najimenitnejših sodobnih čeških filologov, univ. prof. Mourka. Bil jc germanist. Imel je velik ugled ne samo pri rojakih, ampak tudi pri tujih znanstvenih krogih. Kot dijak se je moral boriti s slabimi gmotnimi razmerami. L. 1884. sc je habiliti-ral na češki univerzi, 1894 jc bil imenovan rednim vseučiliškim profesorjem. Bil je redni član Češke Akademije in »Regiae Societatis Scientiarum«.
—	Prezentiran je č. g. Karol č u k , kaplan na Jesenicah za župnijo Ško-cjan pri Dobravi.
—	Umrl je 30. oktobra upokojeni predsednik celjskega okrožnega sodišča, dvomi svetnik Anton pl. Wurmser.
—	Umrl je včeraj popoldne celovški podžupan cesarski svetnik Karol Haderer, star 68 let. Mestni svet se je zbral danes dopoldne k seji, da je izrazil svoje sožalje.
—	Kraja v zagrebški stolnici. V zagrebški stolni cerkvi je bil te dni ukraden 50 K vreden antipendij, z drugega oltarnega prta so bile pa odstrižene čipke.
—	Veliki letni sejm v Zag-ebu na dan sv. Simona in Juda je bil topot (28. t. m.) izborno obiskan. Pripeljane je bilo na trg do 3000 goveje živine, ki se je prodajala: Voli prve vrste po 70 do 80 K, slabši po 64 do 70 K za 100 kil žive teže; teleta po 88 do 106 K 100 kg žive teže, a bilo jih je le malo. Posebno veliko je bilo mastnih prašičev; cena 100 do 120 K za met. stot žive teže. — Fižol se je prodajal po 24 do 26 K, krompir po 8 K met. stot, zelje po 16 do 18 K za 100 glav. Repa je bila tako-rekoč po nič — cel voz 4 do 6 K.
—	V rižu se Je zadušil v tržaški tovarni riža delavec Franc Polsak, doma iz Štajerskega.
—	Zastrupila sina in snaho. — Iz Prvačine poročajo: Neka Žuta Zorn je hotela zastrupiti lastnega sina in snaho ter njune otroke na način, ki si ga ni tako lahko možno misliti na deželi. V testenino je namreč zamesila vitrijola in to spekla v peči ter dala jesti sinu, snahi in njenim otrokom. .Svojemu možu pa ni pustila jesti. Rekla mu je, da bo že zajutrkoval v Gorici. Pozneje je z možem tudi res odpotovala v Gorico. Ko se jc pa vrnila iz Gorice, so jo na njenem domu že čakali orožniki, jo aretirali in odvedli v zapor.
—	Tovarno sodovke in pokalic v Podgori je otvoril Slovenec domačin g. I. Nemec. — To slovensko podjetje, je bilo jako potrebno, podgorski krč-marji se vsi že poslužujejo domače tvrdke.
—	Smrtni padec po stopnicah.
Umrl je v goriški bolnišnici usmiljenih bratov oni 831etni Štefan Vidoc, ki je padel po stopnicah ter se nevarno poškodoval.
—	Društveno gibanje. C. kr. deželno predsedstvo je vzelo na znanje ustanovitev podružnic »Jugoslovanske strokovne zveze« s sedežem v Šmart-nem pri Kranju, Selcah, Zidanem mostu in Št. Vidu nad Ljubljano.
—	Tovarna sladkornih izdelkov v Kranju. Prostore bivše Lampretove tiskarne bode ga. Kocmut v družbi gosp. Rajmunda Marenčiča in Karla Windi-šarja pustila adaptirati za tovarno sladkornih izdelkov.
—	Nadporočnik tat. Iz Petrovardi-na jc pobegnil nadporočnik baron Metzger, ki je ponaredil mnogo menic in odnesel polkovno blagajno. Baje je vzel s sabo tudi več važnih vojnih listin.
Rezultati ljudskega š!etja po ob-čevalnem jeziku za kraljevino Češko.
C. kr. namestništvo v Pragi objavlja tc-le podatke: Naštelo se je: Čehov 4,241.901, Nemcev 2,467.721, Slovencev 290. Čehi izkazujejo absoluten prirastek 311.814 duš, Nemci so se pomnožili za 130.638 duš. Seveda je v resnici češki prirastek mnogo večji.
Koroške novice.
k Izprememba pri koroški deželni vladi. Za mesto koroškega deželnega predsednika je poleg sedanjega poljedelskega ministra barona pl. Widman-na še šest kandidatov, med njimi tudi nečak barona Gautscha.
k Slov. k:<š5.-soc. delav. društvo v Celovcu priredi v nedeljo dne 5. novembra 1911 v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Med dejanjem svirajo tamburaši. Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 70 vin., lože 1 K 20 vin., stojišča 30 vin.
Slolerske novice.
š Iz Pekla pri Poljčanah so piše: Nemški in renegatski listi lažejo, da se jc 150 otrok vpisalo v novo šulferajn-sko šolo. Kolikor jc nam znano, je samo 37 starišev tako zaslepljenih, da so svojo deco tej potujčevalnici izročili.
š Morilec z litersko steklenico. Dno 8. septembra sta se sprla v Cerakovi gostilni v Čermožicah pri Rogatcu posestnika Anton Krivec in Simon Potočnik. Gostilničar je hotel oba prepirljiv-ca pomiriti, kar so mu pa ni posrečilo. Mikolič jo zagrabil stol in topol ž njim Ceraka po glavi. Ceraka je to tako raz-togotilo, da je vzel litersko steklenico in ž njo Mikoliča. s katerim sta že dali
Časa živela v prepiru, udaril parkrat po glavi iii mu prizadjal težke poškodbo. Cerak je obstal svoje dejanje in celjsko okrožno sodišče ga je obsodilo na šest mesecev ječe.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje. Danes točno ob 8. uri zvečer k javnemu predavanju dr. Kreka v »Ljudski dom«.
lj Poučni tečaji S. K. S. Z. Opozarjamo, da se začne vpisovanje in redni poduk tečajev S. K. S. Z. s ponedeljkom dne 6. novembra. Vse potrebne podrobnosti kažejo letaki. Eventuelna pojasnila daje tajništvo S. K. S. Z. v »Ljudskem domu«. Juridični večeri vsak t o r e k in p e t e k od 7. do 8. ure zvečer v tajništvu v »Ljudskem domu«. Člani S. K. S. Z. in naših organizacij dobe potrebnih navodil v vseh pravnih, ob petkih tudi v dohodninskih zadevah.
lj »Mlinar in njegova hči« se igra v Ljudskem domu na vseh Svetnikov dan dvakrat. Prvič ob pol treh popoldne; blagajna se odpre ob pol dveh. Ta predstava se vrši ob izredno znižanih cenah. Sedeži so po 2 K, 1 K 50 h, 1 K, 80 h, 70 h, 50 h. Stojišča 30 h. Končana bo ob petih. Kdor se hoče te predstave udeležiti, gre lahko zjutraj ali ob petih na pokopališče. Večerna predstava ima navadne cene in se začne ob pol 8. uri. Vstopnice v predprodaji v »Katoliški Bukvarni«.
lj »Ljudski oder« priredi na vseh Svetnikov dan popoldne ob pol 3. uri in zvečer ob pol 8. uri priljubljeno igro »Mlinar in njegova hči«. Pri popoldanski predstavi abonement ne velja. Igra je silno priljubljena in ima deset oder-skih slik. Nihče naj ne zamudi, da si ogleda to lepo narodno igro. Vstopnice se dobe v predprodaji v »Ka oUški Bukvarni« ali pa pri blagajni, ki se odpre ob pol dveh in ob pol sedmih zvečer. — Nujno opozarjamo, da bosta od jutri naprej pred predstavo vedno dve blagajni. Za sedeže v parterju in dijaška stojišča pri glavnem vhodu kot dosedaj; za balkon, galerijske sedeže in vsa stojišča na galeriji pa pri vhodu na galerijo, dohod po Lončarski stezi. Omenjene vstopnice bodo samo tam na razpolago.
lj Glasbeni večer »Ljubljane« v nedeljo, dne 5. novembra t. 1., v »Ljudskem domu« bo v mnogih ozirih zanimiv. Prvič se bodo v prenovljeni dvorani čuli zvoki orkestra in prvič bomo imeli priliko slišati najnovejši izum našega Bajdeta. Prvič nastopi tudi ženski zbor samostojno s klavirjem in prvič jc na sporedu tudi deklamacija. Takih večerov, namenjenih plemeniti zabavi in prosveti s tako zanimivim sporedom ni dosedaj še nobeno društvo oživotvorilo. Glasbeno društvo »Ljubljana« je, izpolnujoč svojo obljubo in nalogo, prvo uvedlo take pri nas gotovo davno potrebne večere in upravičeno pričakuje priznalnega obilega poseta, ker le tako bo dosežen cilj. Prihodnji mesec sledi prvi kamorni večer.
lj Umrl je dobroznani ljubljanski gostilničar pri »Bavarskem dvoru« gospod Štefan B e r g a n t. N. v m. p.!
lj Fran Naval, znani slovenski umetnik, je pred kratkim zopet nastopil kot gost na vinogradskem gledišču v Pragi. Naš umetnik uživa pri občinstvu vinogradskega gledišča velike simpatije. Kritika hvali njegovo fino, umetniško ovladanje igralske in pevske tehnike, dostavlja pa, da nedostaja ma-terijal, ki bi ga imela tehnika ovladati, t. j. glas.
lj Smola za smolo. Letos aprila jo Praprotnik iz Vodmata vsled pregoreče želje, da postane občinski svetnik vod-matskih liberalcev zafural v kanton. To je bil omen za njegovo občinsko svetovalstvo. Pozneje je vsled prevelike gorečnosti njegovih rdečkarjev nastala v njegovi delavnici velika antriga, ker je bil eden pomočnikov član Orlov in konec vsega je bil, da so rdečkarji dobili za te antrige zasluženo plačilo na tukajšnjem slavnem žabjeku in bodo lahko brezplačno oblali teden dni ričet. In smola vseh smol je bila pa ta, da je včeraj Šimen Praprotnik iz Krope zopet pogorel s svojo modrostjo. Šimen in g. Poljšak sta si časih prav dobra prijatelja. Z razsodbo tukajšnjega okrajnega sodišča je bil Poljšak vsled hude žalitve Praprotnika obsojen na 140 kron globe, in sicer se je okrajno sodišče prepričalo, da je Poljšak dolžil Praprotnika, da je slednji tako izpod-kopal Poljšakov zid, da se jc raditega nagnil. S takim medsebojnim sosedovim prijateljstvom se je pečalo včeraj deželno sodišče kot zadnja instanca za reševanje žaljenja časti. Stvar pa je bila v resnici taka: Poljšakov zid se je ob Praprotnikovem svetu nekoliko nagnil. Hitro jo bila na licu mesta komisija in Poljšaku se jo ukazalo zid podreti in ya iznova zidati. Pri tej pri-
liki se je pa Poljšak samo izrazil, ( se je zid raditega nagnil, ker se je j rek preblizu zidu kopal. Šimen je t raditega krvavo žaljen in poklical na pomoč sodišče, da ga opere te k vave žalitve. In gloj, včeraj se je pt zivno sodišče prepričalo, da temu i tako, kakor trdi Praprotnik in opr stilo je Poljšaka vsake krivde in kazr Šimen naj sedaj najprvo pouči svoje d lavce, da kadar kopljejo jarek, ne smej izkopavati preveč blizu ob zidu, in ( hoče Šimen piidelati domačo vinsfc kapljico za sobotne svoje Jure fikse naj to raje napravi ob svojem zidi Kako je že dejal Šimen na liberalnei shodku v Vodmatu menda oktobr lanskega leta: „Rad vzamem denar o klerikalcev, ampak zlodej je, da g nimam nikoli toliko, da bi svoje dolg poplačal." šimen, šteti bo sedaj zope treba precej okroglega cvenka. Trt obdelavati je trdo delo, posebno če s mesto cvička tako drago pravdo prj dela.
lj »Povest o kaplanu«, ki je p<
»Narodovem« poročilu skočil iz gorenj skega vlaka in bil smrtnonevarno ra njen prenešen v deželno bolnišnico kjer pa o tem nič ne vedo, »Narod« p0 navija ter priobčuje pismo neke gospe ki pravi, da je dotičnik 12. oktobra i Kranju vstopil v njen voz. Prav želel bi, da se oglasi še kdo, ki je kaj takegs opazil, da se dobi dotičnega sleparji ali pa »Narodovega« lažnika. Iz Deb schwitza pri Geri je prišlo v Ljubljani naslednje pismo: »Sehr geehrte Her ren! Nach Zeitungsberichten befinde sich im Laibacher Krankenhause sei einigen Tagen ein Schwerverletztei welcher als angeblicher Kaplan in ei nem Damenabteil eines Eisenbahnzu gos einer Damo gegenuber in unsittli cher Weisc aufgctreten ist. Der Schafl ner vvollte deslialb auf der nachstei Station Anzeige gegen den Geistlichei (Kaplan) erstatten. Letzterer sprani aber aus dem Wagen, vvahrend sicl der Zug in voller Fahrt befand, um vvurde totlicli verletzt zu Ihnen ge bracht. Wenn es sich um einen Betrii ger handeln solite und dessen Perso: nocli nicht hat festgestellt werden kor nen, so mache ich hiemit auf meine friiheren Zigarrenlieferanten, auf des sen Festnahme hohe Belohnungen aus gesetzt sind, ganz ergebenst aufmerk sam, vveil derselbe unglaubliche Betrii gereien ausgefiihrt und sich mehrfac als angeblicher Geistlicher aufgespiei hat. Solite die Beschreibung stimmer dann ist die grofite Vorsicht gebotei Derselbe simulierte schon oft, fliichtet und veriibte auf der Flucht neue Vei brechen. Ich kenne elenselben selbst verstandlich ganz genau. Auch kani er mich, vveil er auch nebenbei Kemi ker ist, schvver tausehen. Er ist circ 30 Jahre alt, 170 grofi, schmachtige Gesta.lt mit wenig O-Beinen, Linkshar diger, hat mittelbl. diinnes Haar. dei gl. ki. Schnurbartchen oder keine Bart. Hat meist einen Weichselstoc bei sich, tvagt meist schvvarzen Hu braun und schwarzkarr. Anzug. Vie leicht finden sich Spuren von ihm vo Verletzungen.— Ilchachtungsvoll Ma Rudolph, Kontorist, Friedrichstr. 39.-Ich bitte h.flichst um giitige Antwoi und stehe zu Diensten.
lj V mestni zastavljalnici zadnj čase ni vse v redu. To smo zadnjič ž enkrat povdarjali, obenem pa omenjč li dvoje dejstev. Danes poročamo, d se govori po mestu, da se namerav blagajnik g. Bergant odpovedati svo, službi v zastavljalnici in da bo tuc urar Krapež kot cenilec zlatnine, oc slovi j en. Slavo j škerl je že moral it ker se je s svojimi cenitvami perila i obleke pokazal takega »izvedenca«, d ima zdaj zastavljalnica prav občutil škodo t. j. izgubo. Zastavljalnica im znaten deficit, kot sploh vse, kar j Hribar napravil.
lj Umrli so v Ljubljani. Jakob Š mene, vrtnar, 55 let. — Marko Anzel bivši delavec, 74 let. — Andrej Vičii železniški čuvaj v pokoju, 67 let. — Li dovik Osterman, sin železniškega spre vodnika, 2 meseca. — Ana Brudar, z£ scbnica, 63 let. — Franc Štalc, posesi nik, 47 let. — Ivan Kurnik, tesarski pc močnik, 34 lot.
lj Nesreča na električni železnic
Sinoči jc posestnikov sin Vincencij Pf der po Dolenjski cesti tako neprevidn vozil, da je zadel v električni voz in tem svojega znatno poškodoval. Tu< na vozu sedeča Frančiška Okornova s je vsled sunka tako poškodovala, da j morala v deželno bolnišnico.
lj Nepošten hlapec. V neko tukaji njo trgovino z obleko jc bil udinje pred dvema mesecema 211etni fant J J kob šoštar iz mariborskega okraja, p katerem je gospodar kmalu opazil n< poštenost. Začel ga je nadzorovati i opazil, ko je pred odhodom domo spravil na stranišču zavitek nove obl ke, katero jc ukradel v trgovini. I'
aretaciji se je dognalo, da je Šoštar ukradel poleg te obleke še dve pelerini, tri druge obleke, kakor tudi čc-pice in klobuke ter vse to poprodal nekemu črevljarju in nekemu imizarju. Po policijski predpreiskavi so ga izročili deželnemu sodišču.
lj Mrtveca je našel minuli teden v Ižici posestnik Martin Žagar. Truplo, kojega identiteta še ni dognana, jc baje ležalo v vodi že par mesecev.
Današnja dopolnilna deželnozHa volitev v Ljubljani.
Današnja deželnozborska volitev se je razvijala še precej mirno. Pred »Unionom« so priredili libcralci razstavo svojih agitatorjev in prvakov. Dr. Tavčar je hodil gori in doli s povešeno glavo in trpel par ur za Ribnikarja lakoto. Zdel se nam je kot človek, ki prav dobro ne razume, kaj se godi okolu njega. Gruča mlajših liberalnih »moči« je ves čas zbijala dovtipe na račun njegove čestiti osebe, ki je morala danes voliti proti sebi. Ko je šel dr. Tavčar volit, se je videlo, da posebnega zaupanja v svoji stranki ne uživa. Pravijo, da sta za njim stopila Pustoslemšek in Lotrič, da se prepričata, ako bo res volil Ribnikarja. Pod tako ostro kontrolo kot danes Tavčar še ni bil. Sicer pa se je volitev kakor rečeno mirno vršila. Glasen je bil samo Wanek s Sv. Petra ceste, ki je od liberalnih voditeljev odločno zahteval, da je po kandidaturi take kapacitete kot je Ribnikar sedaj na njem vrsta, da kandidira in zastopa liberalno stranko. Danes zjutraj so liberalci nalepili po mestu nove lepake za Ribnikarja in s tem strahom za »disciplino« vzbudili mnogo veselosti. Potreben ta strah ni bil in le kaže da ima liberalni generalštab o svojih volilcih mnogo predobro mnenje.
Izid volitve je naslednji:
Komisija A — H.
(Dvorana v »Mestnem domu«.)
Oddanih 852 glasov, praznih 67 glasovnic, neveljavne glasovnice 3, razcepljeni 2.
Dobili so:
Anton Rojina 189 glasov.
Adolf Ribnikar 423 glasov.
Dr. Eger 137 glasov.
Etbin Kristan 57 glasov.
Komisija J — L.
(Dvorana v »Mestnem domu«.)
Oddanih 701 glas, praznih glasovnic 36, neveljavnih 2 glasovnici, razcepljeni 3 glasovi.
Dobili so:
Anton Rojina 173 glasov.
Adolf Ribnikar 374 glasov.
Dr. Eger 72 glasov.
Etbin Kristan 41 glasov.
Komisija M — R.
(Velika dvorana »Uniona«.)
Oddanih 791 glasov, praznih 46 glasovnic, razcepljeni 3 glasovi.
Dobili so:
Anton Rojina 176 glasov.
Adolf Ribnikar 428 glasov.
Dr. Eger 83 glasov.
Etbin Kristan 56 glasov.
Komisija S — Ž.
(Velika dvorana »Uniona«).
Oddanih glasov 669, praznih 54 glasovnic, razcepljenih glasov 3.
Dobili so:
Anton Rojina 232 glasov.
Adolf Ribnikar 494 glasov.
Dr. Eger 125 glasov.
Etbin Kristan 60 glasov.
Anton Rojina je dobil sknpno 770 glasov, Adolf Ribnikar 1719, dr. Eger 417, Etbin Kristan 214 glasov.
Tako so si liberalci privoščili veselje, ki nas nič ne stane, za liberalno stranko bo pa ta zmaga jako draga. Z izvolitvijo Adolfa Ribnikarja bo liberalna stranka najbolj kompromitirana, kompromitirani pa tudi tisti slovenski c. kr. liberalni uradniki, ki so z izvolitvijo Adolfa Ribnikarja napravili zvezo med seboj in 20. septembrom. To bo še hujši maček, kot je bil oni, ko so s svojo trmo sami vrgli svoj magistrat. Tudi sedaj bo za liberalce maček prepozno, pa gotovo prišel. Kar se pa tiče potrditve Adolfa Ribnikarja za deželnega poslanca pa velja zanj isto kot za Reisnerja. Tudi proti njegovi izvolitvi bo vložen protest, ker deželna vlada ni pripustila k volitvi davkoplačevalcev, ki plačujejo v Ljubljani davek in stanujejo v okolici.
XXX	.
LIBERALNA VODA.
Voda, voda. kar pogledaš, ti Ljubljančan moj. V vodi kalni tvoj začetek v vodi konec t voj!
Huda, huda je na barju, ko se jug zmeči, ko zalijejo mu mlake steze in poti!
Huda, huda po Ljubljani, ko megla prievre, z vladno, pusto pajčevino nam glavo pretke.
Hujša, hujša ob volitvah, ko sii naprednjak trebi, vlači kandidata z liberalnih mlak.
Kaj bo vsa barjanska voda vseh meglft morje! Ne odvaga, kar se stoči v takih dneh vode!
Treba barke nove — nove Argo —, da se ne vtopiš, res ni čuda moj Ljubljančan, da strahu znoriš.
Vodo nate vliva »Narod«, Tvoje glave car, vodo Tavčar, vodo Triller, voclo Ravnihar.
— Sama voda, moj Ljubljančan, .....
revež, bošček si;
res ni čuda, če ti mozeg
v truplu zvodeni!
Modre glave liberalne so spoznale to, pa so skupaj sc staknile rekle so tako:
Vode v ribnik napeljimo Ribnikar da denar; liberalne vode varuh bo pa ribnikar.
Celo mesto svet navdušil ta je naenkrat! Ako rib ne bo, pa bosta urh in močarad!
Teleiotiska in brzojavno poročila.
MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 31. oktobra. Danes se je vršil ministrski svet, katerega so sc udeležili vsi člani kabineta. Ne ve se še, ali poda ves kabinet demisijo, ali samo oni člani kabineta, ki se izločijo iz kabineta.
Dunaj, 31. oktobra. Gautsch je bil popoldne pri cesarju in mu je poročal o sklepih ministrskega sveta. Čuje se, da bodeta samo dva ministra demisio-nirala in napravila prostor dvema Čehoma. Natančnega se o današnjem ministrskem svetu še nič ne ve.
VOJAŠKA IMENOVANJA.
Dunaj, 31. oktobra. Cesar jc imenoval nadvojvodo Frana Salvatorja za generala kavalcrije, nadvojvodo Karo-la Štefana za admirala in ministra Ge-orgija za generala infanterije.
EBENHOCH ODLOŽI MANDAT.
Dunaj, 31. oktobra. Listi poročajo, da Ebenlioch iz dravstvenili ozirov odloži svoj državnozborski mandat,
TURŠKE ZMAGE V TRIPOLISU.
Carigrad, 31. oktobra. Pri sprejemu diplomatov se je izjavil zunanji minister, da so Italijani v Tripolisu obkoljeni. V bojih, ki so se vršili zadnje štiri dni, so Italijani izgubili 5000 mrtvih, ranjenih imajo 700. Turki so zaplenili mnogo laških topov in mnogo zabojev z munucijo. Tripoliški župan Hasun bej, ki je prestopil k Italijanom, je umorjen.
Carigrad, 31. oktobra. V zadnjih bojih pri Tripolisu so Turki zaplenili 95 topov, 37 mitraljez, 1700 zabojev mu-nicije.
Carigrad, 31. oktobra. Sem je došla iz Tripolisa depeša Rahmi beja: Italijani so se umaknili nazaj v mesto in so se zabarikadirali. Naše čete so zavzele tri utrdbe, Italijani sc umikajo v mesto, izgubili so na begu velikansko stre-•liva in živeža, Arabci so se hrabro borili in se uprav žrtvovali za kalifa. Upamo, da si zopet priborimo Tripolis.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Pekin, 31. oktobra. Cesar je izdal edikt, v katerem obljublja reformo in upoštevanje ustave in ministrstvo, v katerem ne bo plemičev. Cesar jc izdal tudi edikt, s katerim pomilošča vse politične kaznjence.
Šangaj, 31. oktobra. Kitajske cesarske čete so prodrle v Hankau. Mesto gori na štirih krajih.
CARUSO OBOLEL.
BeroHn, 31. oktobra. Operni pevec Caruso je obolel. Zgrudil se je nezavesten vsled nevrasteničnega glavobola.
UMOR PRI G5DINGU.
God na, 31. oktobra. Morilec Toman je skoro gotovo preko Hamburga pobegnil v Ameriko. Umorjeni mož je dunajski mizarski pomočnik E. Schiiler.
ZASTRUPLJENI VOJAKI.
Marzilja, 31. oktobra. Pri pešpolku štev. 3 je 84 vojaokv obolelo na zastrupljen ju. Zastrupili so se s pokvarjenimi konservami.
OTROCI ZGORELI V ŠOLI.
Vratislava, 31. oktobra. Povodom nekega požara v rusko-poljski vasi Strzclce je v šoli zgorelo 12 otrok.
Po sveto.
Orgije milijonarjev. Amerikanski milijarderji so dobili zopet novo bolezen. Vsak izmed njih hoče imeti kolikor mogoče drage orgije. Ko je bil Ro-ckefeller v Evropi, je vitlel, da imajo tamošnji plemenitaši v svojih gradovih orgije. Takoj ko je prišel v Ameriko, si je tudi on omislil orgle, za katere je plačal pol milijona kron. Clarke, neki drug milijarder ga je hotel prekositi in si je naročil še dražje orgije. Prišel pa je na to misel tudi Chatteron, ki je prekosil oba svoja tovariša. Peljal se je v London, da kupi slavne orgije, ki se nahajajo v posesti vojvode Marlborou-gha. Drugi miljarderji so mu sledili po zgledu in tako imajo sedaj vsak več ali manj drage orgije. Miljarderji pa nočejo biti samo lastniki orgelj, ampak jih hočejo tucli vporabljati. Clarke si je pustil postaviti za 20.000 Iv aparat, kateri igra orgije.
Aretovan italijanski častnik. Milanski list »Avenir« poroča iz Lušina, da je bil major Picco aretovan vsled odredbe generala Botteonija. Majorju Picco je bila poverjena zgradba utrdb pri Caclori, a so sedaj vsa dela ustavili.
Strogega varuha sestre sc je izkazal 131etni natakarski vajenec Voclo-pija v Zadru. 161etna njegova sestra se je namreč nekaj menila z nekim mlečo-zobim fantom, kar ji jp 13Ietni brat kot namestnik umrlega očeta hudo zameril in strogo prepovedal. Ker pa njegove skrbne besede niso nič zalegle, je nekega večera lahkomišljeni par v zasedi počakal, fanta nabil, sestro pa celo z nožem ranil na obrazu. S tem je pa seveda prekoračil meje svoje oblasti ter bo moral za svoj dober namen celo »sedeti«.
Grozna nesreča na odru. V mestnem gledišču v Odesi sc jc dogodila pri predstavljanju opere »Quo vaclis« grozna nesreča na odru. V tretjem dejanju, kjer je oder spremenjen v cirkus, so se nahajali koristi na galeriji in solisti v ložah. Naenkrat se pa galerija, ki je bila prelahko napravljena, poruši in vseh 25 koristov pade med groznim ropotam na lože, v katerih je bilo 15 solistov. Učinek je bil grozen. Vzkliki bolečin so doneli po gledišču. Iz razvalin so izvlekli 15 koristov in 5 solistov. Vsi so težko ranjeni in so jih morali prepeljati v bolnico.
Po sto letih. Pred kakimi sto leti jc zastavila neka Pavlina Szabo svoje nepremično imetje v mestu Szegedu za 160 gld. Sedaj pa so sc oglasili njeni potomci ter zahtevajo nazaj posestvo, čegar vrednost je medtem narasla skoro na 20,000.000 kron.
Promet v New Yorku. Public Service Commission v New Yorku je izdala knjižico, iz katere jc razvidno, kako je naraste! promet na ncwyorških podzemeljskih, pouličnih in na/luličnih železnicah. Leta 1907. so prevozile podzemeljske železnice povprečno na dan 456.000 ljudi, zadnje leto pa 758.000 Inlerborough Rapicl Transit družba jc morala pomnožiti število voz. Promet na, pouličnih železnicah se je nomnožil ocl 1,318.581.388 na 1,600.000.000 potnikov na leto in število potnikov na nad-cestnih želcznicab je narastlo ocl 28S,924.273 na 301,469.292.
»Ogrska delniška družba za toplje-nje kovin in kemično industrijo« se jc ustanovila na Sušaku. Družba, v kateri je naložen skoro izključno nemški kapital in je le v manjšem delu udeležena tudi mažarska reška komercialna banka, hoče zgraditi veliko tovarniško podjetje z 18 visokimi zgradbami, in sicer, ker v Reki ni bilo dobiti prostora — v sušaški občini med Dolnjo Vežico in Pečinami. Kljub temu pa bi Mažari i-adi pobasali davko tega podjetja, ki si je nadelo ime »ogrsko« brez vsake prave opravičbe; zato so sklenili, da se centrala družbe osnuje v Reki in se podjetje protokolira namesto na Sušaku v Reki, na Sušaku pa, kjer bi se tovarna faktično nahajala — bi bila le filijalka. Upravitelj sušaške občine g. M. Udina jc proti tej nakani vložil protest.
— Slaba letina v severoameriških Združenih državah. Poljedelski depar-tement severoameriških Združenih držav jc izdal poročilo o letošnji letini. Pridelek koruze jo nekoliko večji kakor je bil lota 1910., toda pridelek drugih poljščin jo zaostal za pridelkom leta 1910.
Prodaja Jasne poljane. Ruska vlada je kupila posestvo grofa Tolstoja na Jasni poljani za 500.000 rubljev.
Književnost.
*	Urbanus, Knjiga o lepem vedenju.
Cena broš. 3 K, vez. 4 K. — Naš .»Urbanus« je pač ena izmed naših najbolj srečnih knjig, ker si jo omisli, kdor le more. Ni čuda! Saj je družabna vzgoja, omika, ki se od nas v javnosti zahteva in lepota vedenja eden najglavnejših pogojev za napredek. Naš »Urbanus« nuja vsa pravila za omikano vedenje koiikormogoče popolno, jih tudi utemeljuje in sploh ]K>laga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Naš »Urbanus« jc tudi zategadelj neprekosljiv, ker najde v njem sveta tako inteligent, ki časih tudi pride v zadrego, kako naj se ob kaki bolj redki priliki vode, kakor preprost človek, tako meščan kakor kmet, tako odraščeni kakor otrok. Naj bi ne bilo nobene boljše hiše na Slovenskem, ki bi ne imela »Knjige o lepem vedenju«. Knjigo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
*	Staršem in vzgojiteljem I Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k svetemu obhajilu. Spisal o. Julij Lin-tolo, D. J. (Slovenski prevod je oskrbela Marijina družba v ljubljanskem semenišču.) Druga, pomnožena izdaja (5000—12,000). — Str. 63. Cena 25 vin., 20 izvodov in več po 20 vin. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Ves krščanski svet se trudi, da ustreže želji svetega očeta, ki jo je izrekel z odlokom o pogostem in vsakdanjem prejemanju svetega obhajila. Zato so tudi slovenski časniki prvo izdajo le knjižice z velikim veseljem naznanili. Zlasti navdušeno piše o knjižici slovenski nabožni list v Ameriki, Ave Maria (1. II. [19101 št. 8). Pravi namreč: V časih splošne verske mlačnosti smo. Vse tišči le za bogastvom in za uživanjem« Človeštvo izgublja vedno bolj zniisel za vse, kar je nadnaravnega, kar je vzvišenejšega. kakor so strasti, kakor je posvetno. V te žalostne čase je sveti oče zaklical: »Nazaj k Jezusu, k Luči, ki edini more zadovoljiti človeško srcc! Nazaj k prvim navadam svete Cerkve.« Sv. Rešnjc Telo jo bilo sredstvo, ki je navduševalo prve mučence, da so rajši prelili svojo kri, kakor bi le za korak odstopiii ocl svoje vere. Sv. Rešnje Telo naj bi bilo tudi za nas sredstvo, ki naj nas navdušuje v boju zoper zmote sveta, zoper pogubonosne nauke sedanjih lažimoclrijanov. — Toda, težko je to delo! Mi nismo tega vajeni! Dosedanjo navade so bile popolnoma nasprotne temu klicu. Enkrat na teto, štirikrat na leto! -— Vsak mesec — je bilo veliko, vsak tcclcn že posebna milost, vsakdanje sveto obhajilo pa popolnoma neznano. Seclaj pa naenkrat: Vsak dan vsi k mizi Gospodovi! Za to pa treba vzgojiti nov rod. Treba začeti pri otrocih v šoli. Ti naj prebijejo led, ti naj zaneso v ljudstvo io novo navado. In starši in vzgojitelje pridobiti za to idejo, ima namen ta knjižica. Zato jo prav toplo priporočamo vsem slovenskim starišem.
*	Jules Verne: Kapitan Hattera*
ali Angleži na severnem tečaju. Cena vezani knjigi 4 K 40 h. — Jules Ver-novi romani so v obče najbolj mikavno berilo, kar si ga človek sploh more misliti. Nc samo, da so dogodki, ki jih ta pisatelj opisuje, vedno izredno zanimivi, ampak so obenem zelo poučni zlasti v zemljepisnem in naravoslovnem ozi-ru in zato kakor nalašč posebno za bolj odraslo mladino, zlasti šc zato, ker imajo vseskozi plemenito moralno tendenco. Kapitan Ilatteras je eden najlepših Jules Vernovih romanov in zato si ga je vredno omisliti. Naše ljudstvo ga bo bralo z največjim užitkom. — Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Scott ova emulzija
vsebuje v popolnoma lahko pre- . A bavni obliki za ojačenje šibkih kosti in za tvoritev zobovja po-trebno snov. To dokazuje obširna (| 1» uporaba Scott-ove emulzije od Sigi strani gospodov zdravnikov v
. v« ■	a ■ l'iistna samo s to
otroški praksi,
ako se gre za trajno ojačenje šibkih rauun'a-kosti. Otroci zavživajo prav radi prijetno dišečo Scott-ovo emulzijo, jo laliko prebavijo in dobe ravne, lepe noge.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovn emulzijo. Znamka „Scott", ki je že nail 3r> let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K •_'-50. -tW3 Dobi se v vseli lekarnah.
Bežne stvari.
Ve'ika železniška nes eča v Ameriki. 20 mrivih, 30 ranjencev. V Rocks-roverju v državi Wyoning je zadel ekspresij vlak v tovorni vlak. Trije Pull-mannovi vozovi so popolnoma razbiti. 20 potnikov je mrtvih, 30 nevarno ranjenih.
Eksplozija zemeljskega plina na Ogrskem. Iz zemlje šviga ogenj. \ bližini državnih vrelcev pri Kissnrmassu na Ogrskem je butnil zemeljski plin iz zemlje, ker so mu prejšnjo pot zaprli. Ropot je prestrašil poljskega Čuvaja, ki je hotel prižgati luč, da vidi, kaj da povzroča ropot: kar se je pa plin užgal in eksplodiral. Čuvaj, njegova žena in hči so ranjeni. V okrožju 30 oralov je švigal iz zemlje visok plamen. Zemlja se je tresla in porušilo se je več hiš.
Rnski ropar v Ameriki izdajatelj Časopisa. Avstro-ogrski konzulat v Bu-fallu se je obrnil na prošnjo policije na policijsko ravnateljstvo v Krakovu za podatke o nekem Antonu vitezu pleni. Skarzynski, ki je došel pred nekaterimi meseci v Bufallo in prevzel vodstvo nekega velikega lista in zgradil veliko tvomico ter obenem kandidiral za predsedstvo »Splošno poljske zveze«, ki šteje 120.000 članov. Krakovska' policija je pa po priloženi fotografiji spoznala, da je Skarzynski zloglasni ruski ropar Konstantin Tomaszevv, ki so ga leta 1910 aretirali v Avstriji in ga izročili ruskim oblastem. Ko so ga gnali iz Kijeva v Sibirijo, je pa všel in večkrat vlomil, tako da ima več sto tisoč rubljev. Vlomil je nato tudi v ruskih poslaništvih v Monakovu in Dcaždanih, nato pa izginil iz Evrope.
Nekdanji ministerialni uradnik zaprt. Na Dunaju so zaprli nekdanjega kontrolorja ogrskega finančnega ministrstva Andreja Kossvja, ki je ponarejal javne listine.
španski kralj podedoval 3'milijona frankov. Zariški milijonar Laspe-ne je volil svoje premoženje, ki znaša I1, milijona frankov, španskemu kralju Alfonsu. Laspeneievi dediči so sklenili vložiti tožbo glede na neveljavnost oporoke.
Amerikan^ka policija zasledila glavno taborišče »Črne roke«. Policija v Chicagu je izsledila glavno taborišče zloglasne laške hudodelske družbe »Črna roka« v Ameriki, ki io izvršila neštete strašne zločine. Policija je zaprla 550 članov »Črne roke«.
Zemlja podsnla 18 francoskih vojakov. V Seszeu-u. Maroko, je zasula zemlja 18 francoskih vojakov, 15 jih je mrtvih.
Izid ljudskega štetja v Srbiji. Iz
Belgrada se poroča, da so našteli pri ljudskem štetju v Srbiji 31. decembra 1911. leta 2,922.058 oseb, 197.199 več kakor pred petimi leti.
Zopet strašen zločin v G5dingu. Med Bisenzo in Pisekovim so našli 29. oktobra mrtvo truplo godinškega mizarja Lizala. Ni še znano, če jo bil Lizal usmrčen ali če so je sam usmrtil.
Štirje otroci iz -oceni lakoti. V Spin-delmuhleju sta zblaznela zakonska fiollmann, ki sta hotela izstradati svoie štiri otroke. Sosedje so postali pozorni, ker ni bilo otrok v šolo. Ko so šli sosedje vprašat, kaj da je z otroci, sta zblazneli Ilollmann in Hollmannca za-palinila vrata in z mečema v roki branila vhod. Prestrašeni sosedje so pozvali orožnike in gasilce na. pomoč, ki so vdrli v hišo. Otroci so čepeli pod posteljami, shujšani do kosti. Šele ko so jim zagotovili, da se jim ne bo nič zgodilo. so se dali izpod postelj izvleči.
Prašiči požrli pastirja. Iz Sarajeva se poroča, da so v gozdu pri Ravnem-dolu pri Noviju požrli prašiči umrlega SO let starega pastirja Babana.
Koliko je načinov smrti? To vprašanje je rešil nek amerikanski časnikar. Zra-:unal je namreč, da je ravno 17.000 raznih načinov smrti. „Preje" pravi Amerikanec, Je bilo mnogo manje načinov smjti. Pred 2000 leti jih ni bilo niti 15.000." Štiri te meljni slučaji smrti so: naravna smrt, samoumor, nesreče in umor. Čim bolj se razvijajo človeške naprave, toliko več je načinov smrti. Vsak napredek je nov način smrti. V starem Rimu so poznali sledeče smrti: z ognjem, vodo, strupom in železom.
Krojač — umetniški kritik. Te dni }e umrl v Londonu znani ustanovitelj razširjenega krojaškega lista „The tailor and cutter." Mr. Williamson, ki ni bil samo odličnjak v svoji stroki, je imel tudi znatne literarne sposobnosti in je z veliko spretnostjo kritiziral razna literarna dela.
Mohorjani - .Slovenska S fraza' Vas kll£el IPrl spieleam Ifltota-fgvSSs fg«;ig Mml ¥sak mil alt maKiši znesek .Slovenske Strašil
C S	Cas opa-loranja	Stanje barometra v mm	Tempe- To" ' Vc.ro* Celziju j	Nebo	«-s !■ S tr > 3 S c _ S o" >
30j 0. zveč.		745-5	9 0 | sl. sever	oblačno	
31	7 zjutr.	435	8-1 sl jvzh.	„	00
	2 pop.	4'. 1	12 3 sr. jvzh.	pol. ob'.	
	Srednja včerajšnja (emp 8 7'			norm. 7'6<>	
Mnenje g. dr. Ion! "d I s-a.
K a v a k 1 i j a.
Gosp. J. S e r r a v a 11 o , ,
Trst.
Opozarjam Vas, da je dal poizkus, ki sem ga napravil z Vašim izdelkom Serravallovim Kina vinom z železom na sedemletnem dečku, nepričakovane uspehe. Deček je izgubil kmalu znake malokrvnosti na obličju, moči so se mu povrnile, tek se je obudil, izločenje blata je postalo enakomerno in vsakdanje. Razveseljen po tako dobrih uspehih Vašega Serravallovega Kina vina z železom, se čutim primoranega priporočati ga od srca kakor edini pripomoček proti malokrvnosti, breztečnosti in telesni šibkosti.
K a v a k 1 i j a , 29. oktobra 1909.
Dr. I o n i d i s.
Ljubezen gre skozi želodec, pravi stari pregovor. Drage gospodinje, ravnajte se torej po tem in pripravljajte Vašim možem okusna jedila; pazite pa, da boste tudi poceni kuhale, kajti navadno gre ljubezen tudi skozi denarnico. Na surovem maslu si pri sedanji draginji lahko veliko prištedite, če ne pozabite na rumeno, voljno jedilno masi »Coros« v kockah. Oglas v današ-njL številki Vam zaupa tajnost, na kak način, da se lahko najfinejše čajno surovo maslo po polovični ceni pripravi.
T?i 55sr?.;-	1K.
Cene veljro za lc<j.
Budimpešta, 31. oktobra. Pšenica za oktober 1911 ... . 11-92
Rž za oktober 1911......10 37
Oves za oktober 1911.....9-70
Koruza za maj 1912......8'59
Efektiv trdno.
Višina n. morjem 305-2 m, sred. zračni (lak 736-0 mm
3265
Potrtega srca naznanjamo v svojem in v itnrnu sorodnikov pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, gospod
posestnik, gostilničar in trgovec
po kratki mučni bolezni, v starosti 47 let, dne 30. oktobra 1011 ob pol 1. uri popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši na Vseh svetnikov dan, 1. novembra 1011, ob 8. uri zjutraj \z liiše žalosti na Javorniku št. 61 na pokopališče Koroška Bela.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Javornik, 30. oktobra 1011.
Ana Jelene soproga; Anton in Janez Jelene brata; Marija Ravnik sestra.
začne ordinirati dne 2. novembra
3170
Maproiai ie !
©v
v najlepM ulici pole:? novega trga v Celovcu. Hiša ima veliko dvorišče ter jo pripravna za vsako trgovino, unjbolj pa za vefijo mesarijo.
Cena jako zmerna, plačilni pogoji zelo ugodni. Kupci, (mesarji) naj so hlago\oli:o obrniti na gosp, Ivana Kunplesch-a, Kardtnot.PiaJr, Celovec.
3266
Izjava.
FRANC STUPICA, trgovec z že-leznino in poljedeljskimi stroji v LJUBLJANI, naznanja cenj. svojim odjemalcem, da je gospod FRANC ZEMAN izstopi1 iz njegove službe.
G. Franc Zeman torej ni pooblaščen, sklepati za imenovano tvrdko kupčije, niti sprejemati zanjo denar.	327o
lodistinla Ivana lfončar
se je preselila n <3>
Mnenshega «1.16.
Na Cofzovt cesti 9, v bližini realke in obrtne šole se odda takoj ali kasneje lepa, svetla, solnčna
mesečna sobi
nieblirana, s posebnim vhodom.	3258 (o)
Vpraša se istotam I. nadslr. vrata 6.
ttžŠT Domača, naravna
vina
vsake vrste: bela, rudeča po 44—56 vin. liter priporoča velespoStovanjem Franjo Redenko, Za> prešle p. Brdovec, Hrvatsko.	3264 (3)
mizarskega "
pomočnika
sprejme takoj z vso preskrbo Josip Sitar,
mizarski mojster, Križe pri Tržiču, Gorenj.
Slavnemu občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da prodajam
najboljše kakovosti. Imam veliko zalogo vsakovrstnega volnenega blaga po jako nizki ceni. Priporočam se cenjenim odjemalcem z dežele in posebno gg. krojačem. Postrežba točna, brez konkurence.
^ tovarnar na Poljanskem našimi 8.
za hrano prisiljencev odda se po naročilu deželnega odbora kranjskega za leto 1912, in sicer:
Blago		Z r prisiljence in gojence franko nrisilna delavnica v Ljubljani	Za oddelek prisiljencev franko Javornik
		Kilogram	Kilogram
Goveje meso........	. okroglo	• 5700	
Telečje ........		100	
Svinjska mast, ogrska ....		4600	510
Moka za prežganko.....		5000	370
Moka za cmoke . ......		5500	700
Prednja moka......		30	_____
Koruzna moka.......		4700	620
PšeniCni zdrob .....		700	80
Fižol...........		6100	1230
		1200	280
Ješprenj ..........	* !)	1670	200
		20	_
Olje...........		150	70
Sol ...........		3100	400
		10	—-
		50	8
		10	4
		200	460
		200	550
To blago jc dostavljati v skladišče v prisilni delavnici, oziroma v ono prisiljen-skega oddelka na Jesenicah.
Ponudbeni pogoji in vzorci blaga, katerega se mora zalagati, so ponudnikom na razpolago v pisarni podpisanega ravnateljstva ter je ponudbam pristaviti izjavo, da se ponudbenik podvrže tem pogojem.
Za dobavo mesa veljajo posebni ponudbsn! pogoji, vsled katerih se mora meso enako zakladati, kakor za vojake.
Postavno kolekovane in v dveh zavitkih, od katerih zunanji mora imati naslov podpisanega ravnateljstva, notranji pa ime ponudnika in pripombo »Ponudba za za-laganje jeStvin" zapečatene pismene ponudbe, vložiti je
3215
v pisarni ravnateljstva dszeise urlsStae Maralee v Sijii&ijaii!.
■nrrF^riTr***
o
ef$g psiiemalMi stre J	8
m za mleko Je	®
PSTSJBOTSlfiSi izdelek	3262
Jtednostaigna uporaba
£a|anstao naredi sna uro /	®
Cena samo 125 M	w
Hlaffarfgggg
5*
I
Slamnreznice, parilnike, rsptreznice, sesalke za gnaj« nacu, m»ni za debelo moko, stiskainke za seno,
kakor tudi vso druge, poljedelske stroje izdeluje in dobavlja fiOOkrut odlikovana tovarna
PH. MAYFARTH & Co., Dunaj H/,
Frankobrod ob Meni Berolin Pariz
Prospekt St. 1197 zastonj iti franko, Zastopniki se UČejo,
IIHMg|IB»Bg|B|||j
JE JUL gjm I
Izpred sodišča.
— Drago čukanje. Svoj čas smo že
poročali o zavratnem napadu »Sokola« Juvančiča na našega vrlega fanta Le-vičnika, ki je član »Orla«. Cela zadeva pa zasluži, da se še enkrat z njo pečamo. France Juvančič, po domače »Ježek«, glavni sokolski agitator, je v noči od 10. na 11. septembra na Klancu nad Vačami naščuval Matetovega in Jekli-novega psa na Ant. Levičnika, ki se je v orlovskem kroju vračal domov. Psa in Juvančič so Levičnika podrli na tla in mu prizadejali več poškodb na roki in obrazu. Psa sta mu tudi strgala sur-ko, Juvančič pa ga je potem udaril parkrat po glavi ter sunil v hrbet, metal za njim kamenje ter psoval Levičnika s čukarjcm in gospoda kaplana Majdiča, ki ni bil navzoč, s »farškim čukom«. Ko je orožništvo doznalo za dogodek, je zaslišalo Juvančiča in ta je priznal, ,da je Levičnika vrgel na tla. Sledila je ovadba. Sedaj pa se je naenkrat Juvančič v družbi litijskih »Sokolov« in z njih starosto domislil, da ima na čelu, prav tik las, malo prasko ter da mu je Levičnik prizadejal to prasko. G. starosta »Sokola«, dr. Premrou, so rekli, da je ta praska naj-brže prizadejana z nohtom ter da je — čujte — kmečkega fanta, kakor je žal Juvančič, za en cel dan napravila za delo nezmožnega ter mu motila zdravje. No, in litijsko sodišče ni verjelo Le-vičniku, akoravno je z zdravniškim spričevalom imel izkazane poškodbe, ne orožnikom, ampak Juvančiču, ki je pred sodiščem popolnoma drugače izpovedal, kakor preje orožnikom ter obsodilo Juvančiča samo za to, ker je metal kamenje, na tri dni, Levičnika pa, ker se je sodišče brez vsakih dokazov prepričalo, da je on prizadejal Juvančiču prasko na čelu, na 24 ur zapora. — Najinteresantneje pa je to, da je bilo litijsko sodišče mnenja, da »Sokoli« smejo na javni cesti vsaj ponoči psova-ti duhovnika s »farškim čukom«, Orle pa s »čukarji«, kar je pokazalo s tem, da je Juvančiča tozadevno od obtožbe oprostilo. Dne 25. t. m. pa je vzklicni senat tukajšnjega sodišča povedal svoje mnenje ter Juvančiča za njegovo psovanje obsodil na 7 dni strogega zapora, poostrenega z enim postom ter plačilo stroškov, tako da bo Juvančič odsedel za svoje junaštvo skupno 10 dni ter plačal precejšnji del stroškov kazenskega postopanja; šla bo ravno njegova dota, če je kaj ima. Litijska sokolarija pa si naj to zapomni, kajti čukanje je drag šport.
Slovanski veslnik.
sl Nove delavske hiše v Sarajevu.
Sarajevski občinski svet je sklenil, zgraditi 10 delavskih hiš z 28 stanovanji. Kapljica v morju!
sl Spor v hrvaškem Sokolu. Veliko nasprotstvo med predsednikom zagrebškega Sokola dr. L. Mazzuro in predsednikom hrvaške sokolske zveze dr. L. Carjem je dovedlo do resnih nespo-razumljenj v hrvaških sokolskih vrstah. Cara nameravajo pristaši dr. Mazzure pri prihodnjem občnem zboru vzreči in na njegovo mesto postaviti Mazzuro. Medtem je dr. Mazzura na javne očitke dr. Cara, da je razdirajoč značaj in nevaren sokolski edinosti položil predsedništvo in se sklical na častni sod zagrebškega Sokola. Starešinstvo hrv. sok. zveze je pa odpovedalo slavnostni večer na čast 501etnici svojega predsednika dr. Carja.
i sl Bratovski sabor. Ta naziv gre po vsej pravici bosenskemu saboru, vsaj v kolikor se tiče srbskega kluba. Tu sede kar štirje bratovski pari: Grgjič, Simič, Božič in Kujundžič; razven tega so tu zet je in tasti in bratranci — kar cele družine. Seveda take razmere niso zdrave in pišejo sami srbski listi, da v bodoče ne sme tako biti.
Rusinska duhovščina proti brez-verskemu časopisju. Iz Lvova poročajo: Rusinska duhovščina organizira akcijo proti radikalnemu glasilu »Di-lo«, ker vodi radikalna stranka s pomočjo tega lista protiversko propagando med rusinskim ljudstvom. Rusinska duhovščina namerava energično nastopiti proti stranki sami in njenemu glasilu. Na čelu tega gibanja stoji rusinski škof Choryszyn. V stanislavski škofiji je imela rusin. duhovščina že več shodov, na katerih se je zavzelo energično stališče proti »Dilu«. To gibanje rusin-ske duhovščine bo ukrajinsko stranko zelo oslabilo, kajti ta se opira na propagando, ki jo vodi »Dilo«.
— Novo gospodarsko posestvo zagrebške nadškoiije. Zagrebška nadškofijska uprava je za 2,040.000 K kupila veleposestvo Brezovica, 10 km oddaljeno ocl Zagreba, ki je bilo doslej last gospoda Auscha. Posestvo obseza 2800 oral zemlje, večinoma njiv in travnikov. Zraven spada tudi grad s
krasnim parkom. Nadškofija je kupila tudi ves inventar ter namerava na posestvu urediti moderno vzorno gospodarstvo. Postavi se tovarna za špirit, uredi velika mlekarna; zviša se število živine in izboljšajo njive in travniki, tako da bo to gospodarstvo kmečkemu ljudstvu v vsakem oziru za zgled.
: Naročajte ..Slovenca".:
S 15. novembrom ozir. 1. decembrom 1911 se odda v najem 3246
gostilno
na prometni državni cesti v Metliki z vrtom — tik živinskega trga z vso opravo. Več pove Jožef Hrehorič, posestnik, Metlika št. 21.
C u
03 >
O +■»
O &
w
»4 mM
o.
ICO
O)
S
•p*
IU
veležganjarna sadja, LJubljana
priporoča v svoji lastni žganjarni 2258	kuhano
Sliuouko Tropinouec Brinjeuec Hruieuec Vinsko žganje
v zanesljivih kakovostih oddaja v množinah od 25 litrov naprej.
Vn
■o
b**
rt-
ca
-O O
rt-
O <
M •t U
vx
M«
n (0
B
i—♦
RJA
Domača tvrdka
*
o «
N >
O
-S
V >
A
O
3
>N
Modni salon
Norijo Gitzl
Židovska ulica št. 8
priporoča svojo bogato zalogo
tih in otrošhih hit
:-: v najnovejših oblikah :-:
Cene brez konkurence!
3070
Ki* Domača tvrdka i&i
N
SL
o CQ
Bi
0
1
v
zrezana na 60 cm dolga polena in zložena v seženjske skladni-ce, dalje drobno razcepljena jelova in bukova drva 20 cm dolžine in zvezana v okrogle butarice 50 cm v premeru dobavi najceneje v poljubni količini prosto postavljena do hiše v Ljubljani: Leva grofa Auersperga gozdarski ln upravni urad v Namršlju, p. Studenec-Ig pri Ljubljani. Blago se lahko naroči po pošti ali pri hišniku v Gosposki ul. 15.
Angleško skladišče obleta
:: Ljubljana, mestni trg 5

3029 3
priporoča svojo
ogromno zalogo oblek
ulsfrou, raglanou, zimskih siikenj in kratkih sako (mikado)
z razno kožno podlago za gospode
Velika izbera kostumov, dolgih double plaščev, kril, bluz in kožuhovinastih jopic in paletotov.
Use o najmodernejšem kroju in barul.
Cene primerno nizke.	Q. Bernatovič.

g
Telefon 237.
Telefon 237.
Zajec & Horn
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73

Beton in železo - beton.
Fundamenti.
Stropovi.
Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice.
Tlakovi.
Ksilolit.
Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko.
Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne ========= mize, balustrade).	-
uSiiHHHHHHHHHiHiaHHinDDDDDUDaUHDDD
Manufakturna trgovina
Jos. PetM
.Pri Valvazorjr Stari trg št. 4 Ljubljana
Drobnlna, pletenina, galanterija ln dežniki.
Za slabokrvne in nrebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*50
BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
,KU C
Dobre
vinske sode
lz hrastovega lesa, prav močne In nekatere skoraj nove
od 56—100 litrov „ 200—500 „ „ 600-1000 „
proda po nizki ceni
Fran Cascio 2784 1
olnskl trgooec
Llngerjeva ulica 1. za Škofijo
Priporoča se tudi na|llne| jI vermouth po zelo ugodni ceni.
DtPfl za liurjnuo
suha, trda in mehka, odpadki od stavbenega lesa se dobe v tovarni V. Scag-nettija, Cesta na Rudolf o vo železnico št. 16 za državnim kolodvorom. 3138
IV. kacih, Ljubljana. Novi Vofliai isi
(blizu postaje cestne železn.), izdeluje vse vrste
harmnniio p° najnovejšem ameriški«" ■■■MIIIJIS kem sistemu. Izdelane harmonije imam vedno v zalogi, katere si vsakdo lahko ogleda. == Sprejemam v popravilo stare harmonije in sploh vse druge lesene instrumente. - Priznalna pisma na razpolago. - Cenik franko in gratis.	3213
Lastniki vrednostnih papirjev, kapitalisti in borzni interesenti čitajo
JJ
>U
(Izhaja tedensko).
Vsebina: Tržna tendenca. Finančni tedenski pregled. Zunanje borze. Informacijska rubrika.
Posebej omenjeno: Alpinska montanska družba. Skodove tvornice. Ogrska splošna premogokopna družba. Plinarnice Manu-schek. Pivovarnica Poschach. Union, družba za stavbno blago. Buštehradska železnica. Gosska pivovarnica. Anglo-Avstrijska banka. Orientske železnice. Agrarna in rentna banka. Avstrijski Lloyd. Dunajski Bankverein. Delnice državnih železnic. Zemljiško kreditni zavod. Ogrska hipo-tečna banka. Nižjeavstrijska eskomptna družba. Mednarodna družba za zava.ovanje proti nezgodam. Tržaške plinove delnice. Podunavska paroplovna družba. Tvornica za železo in pločevino Union. Bakreno tvornice avstrijske. Unionska banka Ley-kam-Vevče. Liinderbanka. Foncifcre, peš-tanska delniška zavarovalna družba. Zivno-stenska banka. Južna železnica. Splošna prometna banka. Liesinška pivovarnica. Avstrijski Feniks, zavarovalna družba. Za-hodnočeška rudniška družba. N&draško delnice. Kreditni zavod. Gebr. Enderlin d. d. Dunajska stavbna družba. Brnska tvornica sveč. Praška železoindustrijska družba. Werndlove delnice. Trboveljska premogokopna družba. Gelsenkirschenski rudnik. Rudnik Phonix. Doutsch - Luxen-burški rudnik. — Kurzna poročila in pre-mijski postavki za vodilne spekulacijske papirje dunajske, berlinske in londonske borze. — Dobiva so gratis in franko pri bančni tvrdki
ERVIN & CO., Dunaj I.,
Tuchlauben St. 8.	3084
t
NI7D7FM9K A ŽIVLJENSKA zavarovalnica
i -i	na dunaju , ( aspernplatz i,
(v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejimi tarifi sprejema trgovsko izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. Glavno zastopstvo 2a ŠtaiOFSliO lil
Hranlsho: Gradec I., ScHletese 40. Glavni zasloni n Kranjsko: Ciril Giobočnik, Ljubljana, ElizaSistna cesta 4.
3087 20
Tvrdka oddaja najboljše vrste
v vsaki množini kupuje po solidnih cenah
IV. IL HARTMANN11SL IL TOMi
v Ljubljani, Marije Terezije cesta.
KROMPIR
zdrav in brezhiben v vsaki množini tudi
cele vagone po prav solidni nizki ceni!
• V • I • A •
Ingenieur H. UHLIM
Ljubljana, Resijeva c. 23.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb
3362
M^boifša in naisiinrtieišs prilika za šteteBc!
Lastna glavnica k 608.996-84
Slanic vlog wne 31. doccml). mili čez 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti :-:	hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do ---—~ 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
I/ OI
h lo
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih ženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
vlo-
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik — Odborniki Anion Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol liaunchegg, veleposestnik v Ljubljani Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice m hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani.
7	Gregor Slibar, župnik na Rudniku.	1
Modna in konfekcijska trgovina
M. Krištofič-Bučar
se ie preselila v lastno hišo na Stari trg št. 9.
Priporoča zelo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo, po znano najnižji ceni, tudi po meri
Posebno krasne: kostume, plašče, pelerine, razne jopice, krila, domače halje in
bluze in otročje oblekice.
Velika izbera perila in higijeničnih potrebščin za novorojenčke.
Pošilja na izbero tudi po pošti.	2993
Šolske akuarelne barue
Vzorci za slikarje
oedno najnooejSI
"I
Oljnate firnežeue barue
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje, hišne posestnike ter za
domačo porabo
Dusseldorfs^e ollnate hane
za umetnike
Firneži, olja isi retuši
za umetni&ko slikanje

gBazure
Lake za vrtno pohištvo
ŠMilno voščilo za pode
priznano najboljSe
Jantarjeva glazura za tla
Oljnate študijske barue
Kranjsko laneno olje in firnež
Marijin trg št. 1.
"S
Vse urste čopičeu
Olje za stroje
Suhe kemič., prstene
in
rudninske barve
Prašno olje za pode
priporoča
1009
li latiptiaim-a nasled.
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zafrteoafte cenike!
Zahteuaite cenike!
leni mlin v Domžalah
;ar, Ljubljana
nišama in skladišče: Vetrova ul. 6.
Telefon interurb. št. 129.	Telefon interurb. št. 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti, otrobe in druge mleuske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Grnden&Komp., Stolni trg 9.
Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsuet-Ijauo in preuajanje elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo-generaiorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob!o£n«ce in žarnice vseh vrst. 1927
preje Kolben in dr. F r i i S - V]f SOČaRlf
Vodne turbine vseh sestav, (Francts, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drngih tvrdk. Vse potrebe za inStaliranie. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška kajna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren.Za vele- lnmaloobrt.