5 do reb3 rsko eni«
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrifo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za ‘/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v torek, dne 31. oktobra 1933.
štev. 124.
Zež/ce štet/tfke
Leta 1928. je pridelal jugoslovanski kmetovalec 55’8 milijonov stotov žita, leta
1931.	55'8 in 1. 1932. 64-4 milijonov stotov. Pridelal je torej leta 1932 znatno več ko Pa 1. 1928. Tržna vrednost žita pa je znašala 1. 1928. 15-1, 1. 1931. 9-8 in 1. 1932. !e 7'1 milijard dinarjev. Za večji pridelek •• 1932. je dobil naš kmetovalec še enkrat •nanj ko leta 1928. V teh številkah je tudi Povedan vzrok sedanje gospodarske stiske. Več ko za polovico je padla kupna moč kmeta, več ko za polovico so s tem ^di padli zaslužki drugih stanov in tudi to dejstvo potrjujejo številke. Leta 1929. »mo uvozili strojev in aparatov za 575'2 milijonov, 1. 1931. le za 296-3 in 1. 1932. le za 138-1 milijonov Din. Investicijska dela so padla in tako ni padel le zaslužek kmetskega prebivalstva, temveč tudi zaslužek delavstva. Število brezposelnih je utemeljeno v tej zmanjšani investicijski delavnosti.
V	tej zmanjšani tržni vrednosti kmetskih pridelkov in v manjši gradbeni delavnosti je glavni vzrok vse krize. Rešitev je le v tem, da se za kmetovalca najde nadomesten zaslužek in da se poveča gradbena delavnost v industriji. S hišnim °brtom bi se moral najti kmetovalcu nov z®služek in sedaj na zimo bi bil pravi čas za to, če bi se le količkaj pripravljali za Uvedbo hišnega obrja. Naloga zadrug bi morala biti, da financirajo hišni obrt, naloga šole pa, da kmetsko prebivalstvo iz-uŽi v tem obrtu. Toda glavno je, da bi se v tej smeri začelo nekaj delati, ker res fJi‘sflio tako bogati, da bi moglo skoraj 80 Odstotkov našega naroda čez zimo praznovati. Niti noče tega naš narod sam, ki je delaven in ki hoče preživeti sebe le z delom in z zaslužkom.
A treba je tudi dvigniti gradbeno delavnost, treba je začeti z velikimi investicijskimi deli. Povdarjali smo že na tem mestu o uspešnih notranjih posojilih, ki so jih razpisale Avstrija, Poljska in Češkoslovaška. Nikjer ni nobenega tehtnega razloga, da ne bi bilo tudi pri nas mogoče notranje posojilo, če bi bilo razpisano pod Pogoji, ki so pri vabljivi. Mnogokrat s« je tudi že povdarjalo, da bi pri nas za javna sploh ne bilo potrebno toliko denarci ker bi mogli delavce v znatni meri Plačati tudi v naturi. Govorilo se je o le-senih hišah, ki bi se postavile za delavce, o poljskih kuhinjah, v katerih bi se jim kuhalo in padli so tudi drugi uvaževanja vredni predlogi. Le žal, da vsi ti predlogi ^iso našli nobenega pravega odmeva, da je ostalo vse pri starem.
In v tem je tisto zlo, ki je težje celo od obubožanja našega kmeta in od padca gradbene delavnosti. Dobri in prevdarjeni Predlogi se predlagajo, da bi se začelo fcboljšanje, toda nihče se za te predloge ne zmeni. Kar naprej živimo tja v en dan, zdihujemo k nebu in jadikujemo o težkem stanju, toda da bi zavihali rokave in pričeli delati — to je nemogoče. Kakor da bi bilo vse v najlepšem redu, tako ostajamo ravnodušni in čakamo, da se stvari popravijo same od sebe. Toda samo od sebe se ne zgodi nič in če si človek ne zna sam Pomagati, mu tudi noben drug ne pomaga.
Ce se pa že spravimo na reševanje teh vPrašanj, potem jih gotovo zagrabimo z napačnega stališča. Tako n. pr. niso bili najtežja posledica padca kmetovalčevega Zaslužka kmečki dolgovi, temveč nazadovanje kakovosti kmečke produkcije. Ker 50 padli kmetovi dohodki, zato je omejil ^akup strojev in umetnih gnojil in dočim le bilo kmetijskih strojev 1. 1929. uvoženih še za 106 milijonov, jih je bilo 1. 1932.
6	še za 3-2 milijone, v letošnjem prvem polletju pa za samo 285 tisoč Din. Naše kmetijstvo, ki že itak ni na višku, je tako j-6 bolj nazadovalo in ko že itak komaj konkuriramo s tujimi pridelki, bomo od-slej še težje. Zato je bilo bolj nujno ko reševanje kmečkih dolgov, delo, da kako-v°st naših pridelkov še bolj ne nazaduje.
Tudi za poživljenje gradbene delavnosti se ni storilo skoraj nič. Lani je sicer vsled strahu za dinar oživela gradbena delavnost po mestih, a jo je zgradarina na nove hiše hitro ustavila. In vendar bi bilo mogoče gradbeno delavnost še znatno dvigniti, ker še vedno zaslužijo ljudje denar, ki ga tudi še vedno varčujejo. Le da je postalo pri nas varčevanje čisto neproduktivno. Pri nas pomeni varčevanje le od-tegavanje denarja iz obtoka, ker se nič ne stori, da bi se ljudem pokazale investicije, v katere bi se nalagal denar.
Smo v težkem gospodarskem položaju in tolažimo se s tem, da je drugod še bolj hudo. Res je, da je drugod kriza pritisnila še huje, toda drugod tudi delajo, da krizo premagajo. Kar pa se pri nas stori proti krizi, je tako malenkostno, da se skoraj učinek nikjer ne vidi. Zato bi bilo edino pravilno, če se ne bi tolažili, da je drugod še huje, temveč če bi enkrat že rekli, da je čisto zadosti hudo, kadar je dohodek iz kmetijstva padel za polovico. In zato treba, da začnemo delati in da z delom, ne pa s praznimi tolažbami premagamo stisko.
VuHafaka gospodacska {Ustna
Dunaj, 26. oktobra 1933.
Ko je bil znan izid trgovinskih pogajanj med Avstrijo in Jugoslavijo, smo se jako jezili, da je znala Avstrija veliko preveč stisniti kontingente našega izvoza. Toda pozneje se je izkazalo, da nam utesnitve za Jetos niso škodovale, kajti nismo imeli v nekaterih postavkah niti toliko blaga, kolikor so nam uvoza dovolili. Tako n. pr. so nam dovolili 160 malih vagončkov grozdja, pa smo ga doslej izvozili komaj tri neznatne vagončke in dosti več ga ne 'bo, saj gremo proti koncu oktobra. Z jabolkami ne bo dosti bolje, saj doslej nismo izvozili menda niti dva vagona, orehov še nič! Avstrija bi letos vzela vsako količino dunj ali kuten, pa jih nimamo niti za en vagon! Ostali izvoz živine pa je tudi normalen, več ne bi mogli postreči. Ako bi imeli letos blaga, bi bil naš izvoz tako dober, kakor doslej po vojni še ni bil. Za češplje je bil tudi letos dunajski trg najboljši od vseh na severu in sredi Evrope. Vračajo se skozi Dunaj domov naši zastopniki ali izvozniki, ki pripovedujejo, da so kaj slabo odrezali napram Dunaju. Kar se tiče naših izvoznikov na Dunaju, morem ugo-toviti le eno: tišče se zidov, kakor da razun njih ni drugih na Dunaju. Gredo raje k zidu nego k domačemu človeku, pa naj jim domačin še tako dobro postreže. Treba bo še veliko trde šole in veliko izgub, predno pridejo naši rojaki do prepričanja, da imajo v svojem rojaku najboljšega prijatelja.
Gospodarsko življenje na Dunaju gre svojim navadnim potem; zdelo bi se, da smo že povsem na normalnem potu predvojnih časov. Vsa nešteta kino-gledališča so polna, isto tako delajo dovolj dobro vsa gledališča, bari rastejo in delajo bolje, solidne trgovine se ne pritožujejo. — Edino kavarna je na Dunaju predraga, dočim so restavracije razmeroma že prav po primernih cenah, tako nekako, kakor v Ljubljani. Za ceno menuja, ki ga plačate v Ljubljani v boljšem lokalu, dobite tudi ia
Dunaju v še boljšem. N. pr. v restavraciji Opera, prav tik opere na Ringu, stane dober menu 120 grošev. V veliki restavraciji Goesserbrau nasproti operi, ki sem jo priporočal iz posebnih razlogov... so cene kakor v ljubljanskih hotelih ali v Zvezdi. Umevno je, da je vino precej dražje, zato pa je pivo ceneje in boljše.
Pomanjkanje denarja se ne čuti tako, kakor drugod. Vsi denarni zavodi delajo normalno, sprejemajo in izplačujejo vloge kakor v normalnih časih, kreditne razmere so se precej ustalile. Država je dobila mednarodno posojilo 300 milijonov šilingov (2500 imilj. dinarjev), vrhu tega je na domačem posojilu podpisanih nad 250 milijonov. Gradijo nove hiše, popravljajo in lepšajo stare in Dunaj ima že precej predvojno lepo lice.
Znak dobrih odnošajev -v gospodarstvu nam daje tudi ravnokar objavljeni obračun društva dunajskega velesejma za lansko leto. Delniške glavnice je poldrug milijon šilingov, a od te so plačali dividende po 5 odstotkov, torej 75.000 šilingov. A čujte, kakšne plače imajo gospodje direktorji: Umrli ravnatelj Muller plače in tantijem 60.568 šil., ali okroglo 484.000 dinarjev, tehnični vodja inž. Schifferes 40.000 šil. in takih tičev je več. Poleg tega so znašale funkcijske doklade nepotrebnega delovnega odbora in reprezentacijski troški predsednika celih 70.000 šil. Primerjajte te vsote z izdatki ljubljanskega velesejma, pa boste videli, kaj si smejo dovoliti ti revni Dunajčanje v časih takozvane hude krize.
Nad takimi izdatki se tudi skandalizuje-jo tu na Dunaju — meščanski listi, ne pa socialistični, kajti velesejem je še vedno v oblasti socialnih demokratov. Pokojni ravnatelj Muller je bil socialistični občinski svetnik, tako so menda vsi ostali prvaki te stranke. Majhna primera teh odnošajev z našimi da sliko o tisti mizeriji, o kateri Avstrijci govorančijo, ko moledujejo za posojila in razne olajšave.	A.	G-k.
Vsled velikega primanjkljaja v francoskem državnem proračunu in velikanskih finančnih težav francoske vlade, bi človek mislil, da je tudi francosko gospodarstvo v težki krizi. To mnenje pa je zmotno in francosko gospodarstvo se je letos skoraj v vseh panogah znatno zboljšalo.
Tako je v prvi vrsti omeniti zmanjšanje brezposelnosti. Lansko zimo je dosegla brezposelnost s 450.000 brezposelnimi svojo najvišjo točko. Znašala je nfckaj več ko en odstotek prebivalstva. Letos je padlo število brezposelnih za več ko polovico in znaša le še 220.000 ali 0'6 odstotka prebivalstva. A še večina teh brezposelnih bi mogla najti delo na kmetih in tudi v rudnikih, ker je v poljedelstvu in rudarstvu zaposlenih 300.000 tujih delavcev. Brezposelnost ni zato za Francijo noben pereč problem, vsled česar je tudi razumljivo, da ne vodijo v Franciji nobene ofi-oialne statistike o brezposelnih.
Druga prednost francoskega gospodarstva je v njegovi konservativnosti in dobri fundiranosti. Francija ni v svojem gospodarstvu sledila ameriškim metodam, temveč vsaka novotarija je bila vpeljana šele
po dolgih preizkušnjah: Zato tudi Francija ne pozna te hiperprodukcije ko druge države. Vendar pa se je začelo od srede tega leta v francoskih industrijah živahnejše delo in produkcija je skoraj v vseh panogah znatno napredovala. Posebno jasno se to kaže v težki industriji. Tako je narasla (v tisoč tonah) produkcija premoga od 3776 v juliju 1932 na 3799 v aprilu 1933 in na 3914 v avgustu 1- 1933. Produkcija koksa je napredovala v istem času od 266 in 300 na 332 tisoč ton. Surovega železa je Francija pridobila v juliju 1932 2135, v aprilu 1933 2381 in v avgustu 1933 2648 tisoč ton. Produkcija surovega jekla je napredovala v istem času od 455 na 516 in 564. Visokih peči pa je bilo v obratu v juliju 1932. 81, v aprilu 1933 87 in v avgustu 1933 92. Te številke dokazujejo, da je produkcija v težki industriji napredovala sicer počasi, toda zato sigurno in da je baš v tej solidnosti napredka tudi največji uspeh.
Položaj pa se je izboljšal tudi v vseh industrijah, ki so posredno ali neposredno odvisne od težke industrije. Tako so francoski rudniki še pred enim letom več-
krat praznovali, dočim se letos dela redno vsak dan v tednu. Zaloge rudnikov pa se že osem mesecev redno zmanjšujejo. Kovinska industrija, katere najboljša odjemalka je avtomobilska industrija, se je od marca dalje znatno popravila. Avtomobilska industrija je vsled velikih domačih naročil enako mogla povečati svojo produkcijo. Zelo je spomladi oživela tudi gradbena delavnost in to oživljenje je trajalo še vse poletje. Celo tekstilna industrija se je mogla nekoliko popraviti. Vse to zboljšanje se vidi tudi v indeksnih številkah, ki jih je sestavil Dessirier na podlagi številk iz leta 1913.
Te indeksne številke (1913 = 100) dajejo to sliko:
julij avgust 1927	1932	1933
industrijski splošni indeks	110	92	111
mehanične industrije	114	93	114
tekstilna
industrija	89	58	78
avtomobilska industrija	523	412	440
Opomogel pa se je v zadnjih štirinajstih mesecih tudi francoski denarni trg in depozitne banke so mogle že dovoljevati nove investicije, čeprav le še v skromnem obsegu. Vendar pa še vedno trpi francoski denarni trg od prevelike likvidnosti sredstev in razpoložljiv denar francoskih financ se ceni na okoli 100 milijard frankov, h katerim je treba še prišteti okoli 30 milijard tezavriranega denarja. Napet zunanje politični položaj je glavni vzrok, da se francoski varčevalec ne upa nikamor nalagati denarja.
V	manj dobrem položaju je francoski kmetovalec vsded padca cen. Razne uvozne carine sicer ščitijo francoskega kmetovalca pred prevelikim padcem cen, vendar pa se je njegov zaslužek zmanjšal. Toda na drugi strani so se cene nekaterim njegovim proizvodom tudi zvišale, tako vinu, živini, repi, in vsaj deloma nadomestile izgubo pri drugih pridelkih. Ker pa uživa francoski kmet tudi posebne davčne ugodnosti, je njegov položaj še vedno neprimerno ugodnejši od položaja kmetovalcev v drugih državah.
Niti v trgovini ni položaj neugoden. Promet je narastel, čeprav večinoma le v cenili predmetih. Celo nekatere panoge luksuzne industrije so mogle povečati proizvodnjo, tako zlasti kožna in usnjarska industrija. V slabšem položaju pa je m<*d-na industrija in luksuzni hoteli, ker je dotok Amerikancev mnogo manjši. Izpadek angleških in ameriških turistov pa ste v hotelski industriji v znatni meri nadomestila večje število domačih turistov in pa dotok nemških emigrantov.
Dan varčevanja
Ves svet praznuje 31. oktober kot dan varčevanja, ko naj močna in dobro vodena propaganda poveča vloge v denarnih zavodih, da bodo ti mogli dati gospodarstvu nova sredstva za napredek. Obenem pa naj ta propaganda tudi moralno dvigne ljudi, da ne bodo zapravljali svojega denarja za prazne stvari.
Pri nas je kriza zaupanja skoraj ubila varčevanje in zato tudi dan varčevanja ni našel pri nas pravega odmeva. Treba je zato, da najprej odpravimo to nezaupanje, da vzbudimo v ljudeh zopet vero v plodovitost složnega dela in potem bo varčevanje prišlo samo od sebe.
Bolj ko drugim narodom pa je nam varčevanje potrebno, kajti ključ k naši gospodarski osamosvojitvi je le v varčevanju, ker le to nam more dati kapital, ki je potreben za naše gospodarsko vstajenje.
Zato bi moral biti dan varčevanja pri nas pravi praznik zbiranja sredstev za našo gospodarsko osamosvojitev. In v tem smislu naj se praznuje pri nas dan varčevanja in storili bomo v resnici — veliko dejanje.
Hasa zuM»t{a tcc^n/ina v sept&nfou
Kaj smo izvozili
Od posameznih predmetov smo izvozili:
ton za 1000 Din pšenice	3,403	3,574
drugih žit	2,943	2,174
koruze	56,960	37,432
fižola	1,196	1,201
krompirja	1-6	1-1
svežega sadja	34,139	33,064
suhih češpelj	15	52
vina	172	355
industrijskih rastlin	278	1,005
opija	2,580	774
hmelja	387*8	30,736
konoplje	387-6	2,849
živali
konjev	3,431	4,072
žrebet	249	268
mul	7	10
goveje živine	3,913	7,072
telet	916	526
prešičev	18,416	18,877
drobnice	83,757	4,607
perutnine	853,956	6,317
ton
1,890	10,428
mesa
mesnih izdelkov svinjske masti sirovega masla sira
kaškavalja
jajc
goveje kože telečje kože ovčje kože kozje kože kože od jagnjetov kože od diyjačine drv
gradbenega lesa oglja
hrastovih pragov bukovih pragov
kostanjevega ekstrakta smrekovega ekstrakta amonijakove sode kavstične sode kalcijevega karbida cijanoamida z oljem odloženega ferosilicija cementa železa v ploščah drugega železa svinca bakra
drugih rud in kamnov
26	784
30	480
25-9	513
0-6	8
187	1,803
1,002	11,192
76	909
89	1,412
44	487
14	163
135	3,267
15	604
16,714	3,036
58,834	46,185
2,104	1,033
kosov
12,145	471
2,060	82
ton
305	705
121	285
936	1,783
505	1,880
49	59
316	263
514	410
130	585
32,621	4,915
14	63
20	106
376	1,134
2,736	21,299
58,492	12,268
posod iz železne pločevine	32	320
vse drugo	8,253	20,971
Skupno smo izvozili v septembru 294.242 ton v vrednosti 315-7 milijonov Din.
QdrMp'COA&fi,j6
V lanskem septembru pa smo izvozili 204.823 ton v vrednosti 272-7 milijonov dinarjev. Letos smo izvozili torej vež 89.419 ton in po vrednosti za 42-9 milijonov Din ali 15-75% več.
V prvih 9 mesecih tega leta smo izvozili 2,146.212 ton (lani 1,640.392) v vrednosti 2.287 milijonov Din (lani 2.033-6 milijonov Din) ali za 12-48 odstotkov vež.
Kaj smo uvozili
Skupno smo uvozili v letošnjem septembru 72.129 ton (lani 95.186 ton) v vrednosti 259,309.294 (lani 298,735.054) dinarjev ali po količini za 24-22 ton, po vrednosti pa za 13-20% manj.
Skupno v prvih devetih mesecih smo uvozili letos 567.872 ton (lani 626.607) v vrednosti 2.075,849.969 (lani 2.121,577.243) dinarjev ali po količini manj za 9-37 ton, po vrednosti pa za 2-16 odstotka.
Od posameznih vrst blaga smo uvozili:
ton za 1000 Din surovega bombaža	359	8,654
bombažnega prediva	1,265	35,086
bombažnih tkanin	280	17,856
nogavic in rokavic	0-3	77
drugega bombažnega blaga	0-5	126
drugih vlaknastih surovin 1,382	617
prediv	176	2,500
tkanin	3	169
vreč	99	944
drugega blaga	2-8	125
predelanega in polprede-lanega železa	1,010	2,803
pločevine	1,757	6,284
žic	284	825
cevi	201	1,586
železnega materijala za mostove, strehe, delavnice	392	1,584
plugov	13	110
vijakov in matic	42	396
žebljev	19	143
raznih železnih predmetov 1,772	10,654
ovčje volne	152	3,203
prediva	97	7,401
tkanin	125	20,679
drugega volnenega blaga	5-1	962
svilnatega blaga, surovega, prediv in tkanin 130-8 10,968 petroleja	333	272
surove nafte	9,263	4,145
bencina	377	386
olja za mažo	325	1,191
parafina	196	1,061
sirovih kož dom. živali	256	3,641
za sedlarje in čevljarje	8	1,393
stekla	64	966
oluščenega riža	309	845
neoluščenega	130	248
limon in pomaranč	235	562	>
južnega sadja	364	1,329
kave	527	6,051
kakao	76	489
soli	3,000	1,457
premoga	32,021	11,437
oljnatih rastlin	153	1,093
oljnatih plodov in semen 2,290	6,294
modre galice	22	96	;
bakrenih izdelkov	14	1,440
strojev	827	12,000	;
elektrotehničnih predmetov	144	6,619
prevoznih sredstev	1,080	2.643
zdravil	4-4	965
klobukov	0-6	356
umetne organske barve	46	3.393	j
tiskarskega papirja	798	3,214
lesenih izdelkov	36	553
raznega blaga iz kavčuka 24	1.586
pnevmatike	49	1.764
raznega loja	208	1,121
Ostalo blago je bilo uvoženo le v manjših količinah. Seznam uvoženega blaga kaže, da še vedno uvažamo mnogo blaga, ki bi ga mogli izdelovati doma. Vendar pa se zboljšanje kaže, samo še ne v zadostni meri.
V	nedeljo, dne 5. novembra se začne v Solunu 4. balkanska konferenca. Jugoslovanski narodni odbor za balkansko konferenco zastopata minister Mohorič in poslanec Živančevid. Program konference je zelo bogat in vidi se, da prehajajo balkanske konference na vedno bolj realna tla. Dnevni red konference obsega te točke:
1. Sprejem statuta balkanske konference in sestava načrta statuta za nacionalne skupine.
2. Uveljavljenje sklepov prejšnje konference in zlasti tudi sklepov o narodnih manjšinah.
3. Poenotenje konzularne konvencije.
4. Obvezna uvedba pouka jezikov balkanskih narodov v vseli balkanskih državah.
5. Prireditev pedagoškega tedna v vseli balkanskih državah.
6. Ustanovitev podkomisije za sodelovanje športnih in gimnastičnih organizacij.
7. Načrt konvencije za gospodarsko so-
delovanje balkanskih držav.
8. Pravila pomorske sekcije medbalkan-ske trgovinske in industrijske zbornice.
9. Vprašanje kmetijskih kreditov na Balkanu.
10. Balkansko kmetijstvo in mednarodna trgovina.
11. Ustanovitev balkanske kmetijske zbornice.
12. Načrt pravil za balkanski zadružni zavod.
13. Razvoj in zboljšanje medbalkanske civilne aviacije.
14. Načrt velikih balkanskih prometnih zvez v zvezi z mednarodno komunikacijsko mrežo.
15. Utrditev in podreditev sklepov prejšnjih balkanskih konferenc.
16. Suhozemne, pomorske in zračne komunikacije v zvezi s pospeševanjem tujskega prometa med balkanskimi državami.
17. Izvršitev že sprejetih sklepov za pospeševanje tujskega prometa.
18. Pravila balkanskega urada za delo.
19. Sanitarna in veterinarska konvencija balkanskih držav.
20. Zaščita dela in delavstva.
21. Higiena vasi v zvezi z organizacijo balkanske higienske razstave.
Od/tla, pzaA&fafe
hemšlca udefažba v M-fracsUi
Po bolgarski uradni statistiki je znašal uvoz Bolgarske v prvem polletju 1933. 1.238-8 milijonov levov, izvoz pa 1,387-1 milijonov in je bila torej bolgarska zunanja trgovina v prvem polletju aktivna za 148-3 milijonov :levov. Lani pa je uvozila Bolgarska v prvem polletju blaga za 1.834-8 mil. levov, izvozila pa za 1.684 mil. levov in je bila pasivna bolgarska trgovinska bilanca za 150-7 milijonov levov. V primeri z lanskim letom je torej padel letos uvoz za 596 milijonov levov, izvoz pa za 300 milijonov levov.
Glavni bolgarski uvozni predmeti so tekstilno blago (za 421 milijonov), stroji in aparati (161 milijonov), nato pridejo kemikalije, papir, barve, lak in zdravila.
Glavni uvoznik je bila v letošnjem prvem polletju Nemčija. Lani je uvozila blaga za 383, letos pa že za 473 milijonov levov. Razen iz Švice je iz vseh drugih držav padel bolgarski uvoz. Delež Nemčije v bolgarskem uvozu je znašal še leta 1932. 20-8°/o, v letu 1933 pa se je že dvignil na 38-2°/o. Tembolj pa je nazadoval uvoz drugih držav. Tako je angleški izvoz v Bolgarsko nazadoval od 258 v prvem polletju lani na 106 milijonov letos, italijanski od 334 na 190 milijonov, francoski od 158 na 57 in češkoslovaški od 162 na 42 milijonov levov.
Nemčija pa je danes tudi glavni bolgarski izvoznik. Lani je v prvih šestih mesecih izvozila Bolgarska v Nemčijo blaga za 296, letos pa že za 572 milijonov levov. Mnogo je izvozila iz Bolgarske Avstrija, ki je uvozila za 171 (lani za 244) milijonov levov. Zelo pa se je povečal tudi izvoz Bolgarske v Italijo, ki je lani uvozila blaga za 90, letos pa že za 250 milijonov levov. V prvih osmih mesecih je 'Nemčija uvozila v Bolgarsko za 585, izvozila iz Bolgarske pa za 632, tako da je Bolgarska v zunanji trgovini z Nemčijo letos aktivna za 47 milijonov levov.
V	glavnem izvaža Bolgarska v Nemčijo tobak (za 518 milijonov) od 791, kolikor znaša ves njen izvoz tobaka. Drugo blago, ko jajca, koruzo, perutnino in pšenico izvaža Bolgarska večinoma v druge države.
Ta ugoden razvoj bolgarsko-nemških trgovinskih odnošajev je posledica lani sklenjenega plačilnega sporazuma, ki je bil letos spomladi še dopolnjen. Po tem sporazumu se vrše vsa plačila po kliringu med nemško Državno banko in bolgarsko Narodno banko. Aktivni saldo bolgarske zunanje trgovine ne dela nobenih ovir, ker imajo nemške tvrdke še od prej polno terjatev, ki se sedaj z bolgarskim izvozom plačujejo.
3i učili otanteii
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 7. novembra 1933. od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo.
^nudbg.pouoakuanii
Švicarska tvomica, ki proizvaja tkivo za cevi in za pogonske jermene (posebni proizvodi: »Pressdeckek in »Presstiicher«, ki se uporabljajo pri izdelavi čokolade, finih olj, masti itd., nadalje »Kamelhaar-Bohrriemen« za stroje za navrtanje petrolejskih vrelcev) išče zastopnika za Jugoslavijo. Interesenti naj se obrnejo na švicarski konzulat v Zagrebu, Draškovioeva ulica 30.
OBČNI ZBORI »Greinitz< industrija železa d. d., Železarna Muta v Mariboru ima XI. redno gilav-no skupščino dne 13. novembra ob 11. v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Mariboru.
Jugoslovanski dijaški dom »Aleksandro' dom« je bil v nedeljo dopoldne silovesn* otvorjen v Pragi. Dom je namenjen jugo-slovenskim dijakom in je eden najmodernejših dijaških domov v Evropi. Največ st* pripomogla k njegovi zgraditvi s svojim' darovi kralj Aleksander in predsednik Masaryk. Otvoritvena svečanost se je pr& tvorila v mogočno manifestacijo češkoslo-vaško-jugoslovanskega bratstva.
Kralj Boris je s prestolnim govoroi# otvoril sobranje. V svojem govoru je naglasil miroljubnost bolgarske politike, zboljšanje odnošajev s sosedi ter važnost gospodarskh ukrepov, da se premaga s& danja gospodarska kriza. Nato je govoril sestanku vladarjev ter se zlasti zahvalil za obisk naše kraljevske dvojice. Tu prekinilo kraljev govor burno ploskanje poslancev in občinstva.
Bolgarski kralj Boris in rumunski kral Karol sta se sestala na rumunski kraljevi jahti na Donavi v spremstvu predsednikov vlad in zunanjih ministrov Bolgarske in Runninije. Razpravljali so o miroljubni ureditvi vseh spornih vprašanj med ob& ma državama, da se s tem zajamči prija teljstvo med balkanskimi narodi. Govorili so tudi o pripravah za sestanek kraljev Bolgarske, Jugoslavije in Runninije.
Bivši predsednik francoske vlade Paul Painleve je umrl. Bil je 15 krat minister dvakrat predsednik vlade. Bil pa je tudi odličen znanstvenik in že od 1. 1900. čls* Akademije znanosti.
Podravnatelj Pasteurjevega zavoda Al bort Calmette je umrl v krogu svoje rodbine. Calmette se je proslavil z nznajdbo seruma proti kačjemu piku, posebno pa je zaslovel s svojim serumom proti tuberku iozi. Bodi obema velikima Francozom^ ohranjen časten spomin.
Gombos je pri odhodu iz Sofije odkril svoj pravi namen potovanja, ko je zaklical makedonstvujuščim, da morda ni daleč čas> ko se snidejo v uniformah. Tudi na banketu je v tem smislu govoril Gfimbos in v enakem smislu mu je odgovoril MušanoV^
Albanska vlada je sklenila, da reducif® veliko število podoficirjev, težko artn^40 in vso bojno mornarico, ker nima denarja za njih vzdrževanje. Dosedaj je plačevala te izdatke Italija, ker pa Albanija noče več podpisati političnih in gospodarskih proti-konoesij, je Italija že ustavila izplačila.
Vse bojne ladje, ki jih je Italija dala M' baniji, bo ta vrnila.
Avstrija naj bi dobila svobodno cono Sušaku in se v ta namen v kratkem priču0 pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo.
Pri nemških volitvah si je Hitler zagotovil že naprej zmago, ker so volitve sicef tajne, javna pa bo vsaka abstinenca. Vo-,livec se tudi ne more vzdržati glasovanja' če odda prazno glasovnico, ker se prazni* šteje za Hitlerja. Pri volitvah bo torej šlo samo za to, koliko ljudi ima v Nemčiji ta drzen pogum, da se javno abstinirajo od volitev.
Hugenberg, filmski kralj Ule, se je po-
botal s Hitlerjem in bo kandidiral na enefl* od prvih desetih mest narodno socialistične liste.
Pri nadomestnih volitvah v East Tul-liamu so zmagali z velikansko večino laburisti nad konservativci.
Ker se naseljuje v Palestini vedno ve* Židov, zlasti iz Nemčije, so napovedal* Arabci velike demonstracije proti Židon*' Ker je hotela policija demonstracijski sprevod ustaviti, je prišlo do krvavih pobojev in je policija streljala v demonstrante. 20 Arabcev je bilo ubitih, nad 100 pa ranjenih. Boje se novih demonstracij.
Rusko-ameriška zbornica se ustanovi v' Moskvi. Nova zbornica naj bi našla v Ameriki posojilo za Rusijo v višini 250 milijonov dolarjev.
Mešano češkoslovaško-madžarsko razsodišče v Švici je zavrnilo tožbo 4 madjaT' skih železniških družb na Slovaškem, k1 so zahtevale od Češkoslovaške odškodnin® za štiri lokalne železnice v vnšini 120 mil*' jonov Kč.
Tudi Anglija bo v kratkem odpovedal9 carinsko premirje.
Angleškega novinarja Panterja so v M®' nakovem zaprli, ker je poročal, da so Hi*' lerjevi napadalni oddelki čisto vojaško of' ganizirani. Nemci niso pustili, da bi an' gleški konzul prišel v stik z aretiranim aij' glešikim novinarjem. Nekateri angleški 1*' sti zahtevajo, da odgovori Anglija s pre' povedjo nemškega uvoza.
denacstv<>
USPEH AVSTRIJSKEGA NOTRANJEGA POSOJILA
Objavljen je bil definitivni rezultat avstrijskega notranjega posojila. V vsem je bilo od 86.421 podpisnikov vpisanih 265-27 milijonov šilingov. Povprečno pride na vsakega podpisnika 3069 šilingov. Ves dunajski tisk proslavlja uspeli posojila kot plebiscit za vlado dr. Dollfussa. 0 uporabi posojila izidejo posebne naredbe.
ItUMUNSKI DENARNI TRG
Za časa bančne krize je bilo dvignjenih iz rumunskih bank 25-4 milijard lejev. Do srede 1933. je bilo zopet vloženih v banke
7	do 8 milijard lejev, v Narodno banko 3-5 milijard in v Poštno hranilnico 787 milijonov. V tujino je pobeglo kapitala za približno 8-5 milijard lejev. Računajo, da je v Rumuniji še tezavriranega denarja za 4-5 milijard lejev. Če se k tem prišteje še 3 in pol milijarde lejev, ki so naloženi pri Narodni banki, potem je 8 milijard iejev neizkoriščenih ali 40% vseh rumunskih bankovcev, ki so v obtoku.
*
Na iniciativo Ranke Italije je bilo sklenjeno na kongresu denarnih zavodov v Rimu, da se napravi načrt za znižanje pasivne obrestne mere.
Tuji upniki so pristali, da plača Rumu-nija le 20% svojih zunanjih dolgov v gotovini. Kako naj bi se plačal ostanek, še ni dosežen sporazum.
Poljsko notranje posojilo je bilo podpisano za 327-6 milijonov zlotov. Zaradi tega uspeha je povišala Poljska posojilo od 120 na 350 milijonov. Posojila so podpisali: industrijalci 14%, trgovci 11, državne banke in zavarovalnice 6, kmetovalci iu veleposestniki 4 ter uradniki 44%.
Po zadnjem izkazu Čsl. Narodne banke je znašal obtok bankovcev 5.605-9, za 220-6 milijonov manj ko v prejšnjem tednu. Zlato kritje znaša 1.706-7, devizna podloga se je povečala za 14-7 na 939-5 milijonov Kč. Zakonito kritje znaša 40-4%.
Mesto Ncw York se pogaja s skupino denarnih zavodov za posojilo v višini 124 bilijonov dolarjev. Del posojila je bil mestu že izplačan, da je moglo plačati uradnike.
Bilančni pcecfled •zavacovalM’ dcuž&e
na iivtieni
SPECI! ALITETA
„URAN“ kreme za lice
je „URAN“ pol-mastna krema. Povpraševanje po njej je veliko. Ustrezite torej svojim odjemalcem in jo naročite.
»URAM«, LJUBLJANA
Mesini irg
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 28. oktobra 1.1. objavlja med drugim: Uredbo o sodnih depozitih, o izdajanju denarja in denarnih vrednosti in o postopanju z vrednostnimi pošiljkami, poslanimi sodiščem. — Razpis o uvoznih ekspedicijah blaga iz št. 172 carinske tarife. — Odločbo o izvozu svežih postrvi brez potrdila o zavarovanju valute. — Seznamek strojev In strojnih naprav, izdelanih v državi. — Razne razglase sodišč iin uradov ter razne druge objave.
Zavarovalna družba na življenje »Feniks« objavlja bilančne podatke za poslovno leto 1932., iz katerih posnemamo naslednje važne podatke (vse je preračunano na dinarje):
V	letu 1932. je bilo sklenjenih novih zavarovalnih pogodb v skupnem znesku
4.162.921.000 Din. Skupno stanje ob koncu leta 1932. obstoječih življenjskih zavarovanj je znašalo 26.024,900.000 Din (26 milijard in 25 milijonov dinarjev). Pri zavarovalnih družbah, s katerimi je »Feniks« v tesni zvezi, bodisi po posesti delnic ali na temelju pozavarovanja, je znašalo stanje obstoječih življenjskih zavarovanj ob koncu leta 1932 nad 12 milijard, tako da znaša skupno stanje pri Feniksovem koncernu ob koncu leta 1932 nad 38 milijard dinarjev.
Z življenjskim zavarovanjem v skupinah, ki ga »Feniks« izvršuje skupno z »Metropolitan Life Insurance Company« v New Yorku, je dana zaščita 42.439 privatnim nameščencem in delavcem v Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski in Nemčiji v višini 620 milijonov dinarjev.
Pogodbe o pozavarovanju z največjo evropsko zavarovalnico »Prudential Insurance Company Limited« v Londonu, dalje z »Legal and General Assurance Society Ldt.« v Londonu, s >Compagnie d’Assu-rances Gčnčrales« v Parizu, z »Miinchner Riickversicherungsgesellschaft« v Miinche-nu in z raznimi drugimi velikimi zavarovalnicami v Švici, Italiji, Španiji in Skandinaviji so bile znatno razširjene.
Prejemki na premijah so znašali v preteklem letu 1.458,462.219 Din, dohodki od plasiranih kapitalov pa 278,498.860 Din. Zavarovancem in njihovim družinam je bilo v letu 1932 izplačanih 583,157,700 Din. Od družbe podeljena hipotekarna posojila so dosegla višino zneska 294,706.000 Din, posojila na police so se pa povečala na 535,922.800 Din. Skupna garancijska sredstva družbe so znašala 31. decembra 1932
5.106.110.000 Din (5 milijard in 106 milijonov dinarjev).
Družbino nepremično imetje, ki obstoji iz 117 realitet v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, češkoslovaški, Egiptu, Franciji, Italiji, Jugoslaviji, Madžarski, Nemčiji, Poljski, Rumuniji in Španiji, predstavlja vrednost
801.530.000 Din.
Posest vrednostnih papirjev je znašala ob koncu leta 1932 2.331,630.000 Din; od tega odpade 2.219,609.000 Din na vrednostne papirje z zajamčenim obrestova-njem, 112,021.000 Din pa na deleže pri emisijskili bankah, na razne delnice in deleže pri raznih zavarovalnih družbah.
Od čistega dobička v znesku 7,636.954 dinarjev se je porabilo 1,938.000 Din za izplačilo 5 odst. dividende, iz ostanka pa je bilo po dotaciji rezervnega fonda pre-nešeno 1,789.357 Din na nov račun.
Delokrog zavarovalne družbe na življenje »Feniks«, ki je druga največja zavarovalnica na kontinentu, obsega naslednje države: Jugoslavijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Egipt, Francijo, Grčijo, Holandsko, Italijo, Lichtenstein, Madžarsko, Nemčijo, Palestino, Poljsko, Ru-munijo, Sirijo, Španijo, Tunis in Turčijo.
Skupno stanje v kraljevini Jugoslaviji obstoječih življenjskih zavarovanj je znašalo ob koncu leta 1932. približno eno milijardo dinarjev, v Jugoslaviji deponirane premijske rezerve pa so znašale dne 31. decembra 1932. 132,769.610 Din.
Nadalje se v Jugoslaviji udeležuje »Feniks« z zelo znatnim deležem pri finansiranju gradbe železniške proge Kučevo— Požarevac, ki bo stala nad četrt milijarde dinarjev. Značilno je, da podjetje, ki spada med največje finančne zavode v Evropi, kaže v zvezi s svojim poslovanjem v naši državi tako velik interes za naše narodno gospodarstvo.
V	upravnem svetu za kraljevino Jugoslavijo so sledeči gospodje: dr. Stojadino-vič Milan, finančni minister v p., kot predsednik, Vasa U. Jovanovič, industri-jec, kot podpredsednik; člani upravnega sveta: Lazarevič Vasa, načelnik notranjega ministrstva v p. in podpredsednik beograjske občine, Maister Rudolf, častni adjutant Nj. Vel. kralja in divizijski general v p., dr. Radosavljevič Milan, glavni tajnik beograjske borze, dr. Vrbanič Milan, senator, predsednik Zbornice za trg. in industrijo in generalni ravnatelj Sveopč* hrv. kred. banke v Zagrebu, dr. Windischer Fran, podpredsednik centrale industrijskih korporacij, generalni tajnik Zbornice za TOI v p., Jovanovič Djordje, ravnatelj centrale za Jugoslavijo, Zolgar Zvonko, ravnatelj centrale za Jugoslavijo.
iuHCutfa ktywUta
Izvoz lesa iz Jugoslavije
V avgustu smo izvozili 7376 vagonov gradbenega lesa, v septembru le še 5883, kar pa je še vedno za 1027 vagonov več ko v lanskem septembru. Vrednost v septembru izvoženega lesa je znašala 46-2 (lani 35-8) milijonov Din.
Drv smo izvozili v septembru 1671 vagonov (lani 1969) v vrednosti 30 (lani 3-2) milijonov Din. Oglja 210 (138) vagonov v vrednosti DO (0-8) milijonov. Pragov 14.009 (4000) v vrednosti 0-55 (0T7), lesnih izdelkov 184 (157) v vrednosti 2'77 (2-32) milijonov Din.
V prvih devetih mesecih je znašal izvoz vagonov:
drv gradb. les lesni izdelki
1931	18.358	56.624	1650
1932	12.808	41.684	1185
1933	10.686	54.335	1717
Po vrednosti pa je dal naš lesni izvoz
v prvih 9 mesecih:
1932	1933
v milijonih Din drva	21‘4	18-1
gradbeni les	309T	414*1
oglje	16-8	12-9
pragi	4*3	3*7
lesni izdetki	18*2	25-8
369*8
474-6
Letos smo torej v prvih devetih mesecih izvozili več lesa in lesnih izdelkov za 105 milijonov Din ali za 28-4 odstotkov.
REKORDEN IZVOZ ČEŠPELJ
Do 25. t. m. so izvozili iz Jugoslavije 5500 vagonov češpelj, od teh 3000 suhih. To je največji izvoz povojnih let. Od vsega izvoza odpade 65 odstotkov na Bosno in Slavonijo, ostanek na Srbijo. 70 odstotkov vseh češpelj je šlo na Češkoslovaško. — Odkupna cena se je gibala med 80 in 200 Din za metrski stot. Vsled odlične kakovosti bo mogoče prodati v tujini še vso preostalo zalogo.
IZVOZNE PREMIJE NA POLJSKEM
Da poveča svoj izvoz, je Poljska uvedla te izvozne premije: za pšenico, rž in ječmen 6 zlotov od izvoženega centa, za oves 4 zlote, za moko prve kakovosti 10 zlotov, za moko II. vrste 8, za kašo 12 zlotov in za slad 3 zlote. Koliko premij pa dobe naši izvozniki? Da se jim zaračunajo njih devize za 10 odstotkov nižje! Tako se res ne pospešuje izvoza.
— *
Promet v tržaški luki je znašal lani v septembru 254.417 ton, letos pa le 235.070 ton. V prvih devetih mesecih 1932. je znašal promet 2,590.542 ton, v letošnjih pa le 2,198.661 in je torej promet padel za 15 odstotkov.
e
e
CIKORIJA
Haš pravi domači izdelek
Prvi transport iz Gdinje za Jugoslavijo
je bil te dni odpremljen. Na nekem grškem parniku je bilo natovorjenih za Jugoslavijo 6000 ton premoga in 300 ton koksa.
Skozi Brajlo je bilo izvoženega v juliju do septembra lani 10.370 ton našega blaga, letos pa v istem času 79.515 ton. Največ je bilo izvoženo koruze 71.215 ton, bakra 8.155, pšenice 98-6 in ječmena 47 ton.
Češkoslovaški živinski sindikat je dovolil uvoz 1000 vagonov koruze iz Jugoslavije in Madjarske za živinsko krmo. Uvozno dovoljenje velja 6 tednov.
Italijansko-nemški trgovinski odnošaji so vedno bolj napeti, ker dela Nemčija velike težave italijanskemu uvozu. Italija je vsled tega v zunanji trgovini z Nemčijo pasivna za 100 milijonov mark, malo manj kakor znaša ves njen deficit v zunanji trgovini. Italijanski trgovci vedno 'bolj zahtevajo, da se odpravi sedanja trgovinska pogodba z Nemčijo, čemur pa se je doslej Mussolini iz zunanje-političnih razlogov upiral. Sedaj je odpotoval v Rim pomočnik nemškega gospodarskega ministra Feder, da ugla-di nastala nasprotja.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. novembra
t. 1. ponudbe o dobavi 25 ton gašenega apna; do 6. novembra t. 1. o dobavi 580 kg žičnikov, 36.000 zatikačev in 150 kg klobučevine: do 7. novembra t. il. pa o dobavi 100 kg antimona, 100 kg bakrenih cevi, 130 kg medeninastih cevi in 60 kg medeninaste žice. — (Pogoji so na vpogled pri oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejma do 7. novembra t. t. ponudbe o dobavi podložnih plošč, ključev za vijake, 650 stekel za okna, 100 kg kita, 1200 kg žebljev in 500 žarnic; do 14. novembra t.
1. pa o dobavi 2000 rinčic za zastore, 50 vrčev za vodo, 50 omotov motvoza, 40 plošč klingerita, 100 kg minija, 5 kg aluminijeve bronze, 50 kg laka, 7 osovin za transmisije, 2 elektromotorjev, 150 rudarskih želez, 200 lopat za premog, raznega orodja, rumene kovine, črnega jekla itd.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 7. novembra t. 1. ponudbe o dobavi 400 kg krp za čiščenje in 600 kg bombaža, 2000 kg strojnega olja, 400 stau-ferjevih mazalic, 5 kg laka za šolske table, 10 kg sikativa, 100 ključavnic, 1500 žag za kovino ter o dobavi svinčenih cevi, vijakov, steklenih mazalic, vodokaznih stekel i. t. d.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
:
Ur. Pi rčeva slarfna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pij o odrasli kot otroci z užitkom.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Kranjska industrijska družba.
Na podstavi sklepa delničarjev, storjenega na občnem zboru dne 22. oktobra 1981., posvedočenega v notarskem zapisniku z istega dne, redno število 181, sklepa upravnega odbora družbe, storjenega na seji dne 22. junija 1933., posvedočenega v notarskem zapisniku z istega dne, redno število 579, izjave celokupnega upravnega sveta z dne 27. junija 1933., ter od kraljevske banske uprave Dravske banovine potrjenega dodatka pravil z dne 4. januarja 1932., VIII No. 6871/4, v zvezi s potrdilom finančne direkcije Dravske banovine, odnosno davčne uprave za mesto Ljubljano od 31. maja 1933. in 27. junija 1933. in 7. septembra 1933. glede plačanja takse, žigosanja v zameno danih delnic in uničenja starih delnic, se je:
a) izvršila zvišba delniške glavnice družbe od Din 13,500.000'—, podeljene na 90.000 delnic, z izdajo novih 210.000 delnic, vsake po 150 Din za 31,500.000 Din tako, da znaša Din 45,000.000, deljenih na 300.000 na imetnika glasečih se delnic po 150 Din nominale;
b) izvršila zamenjava dosedanjih
90.000	delnic, glasečih se še na 200 K nom. z delnicami po 150 Din nominalne vrednosti;
c) izpremenila in dopolnila pravila v §§ 4. in 35.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. oktobra 1933.
Fi 565/33 — Rg B I 12/68.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Komisija in trgovina z usnjem Union, družba z o. i.
Izbriše se poslovodja Linkmayer Marjan, vpiše pa novi poslovodja Steiner Franjo, trgovec v Zagrebu, Šenoina ul. br. 23.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 13. oktobra 1933.
Fi 557/33 — Rg C V 108/3.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: »Kovina«, prva jugoslovanska metalurgična industrija d. d.
Na X. rednem občnem zboru delničarjev dne 27. maja 1931. se je sklenilo znižanje delniške glavnice od 3,750.000 Din na 1,875.000 Din potem pretiskanja izdanih 75.000 delnic iz nominalne vrednosti 50’— Din na nominalno vrednost 25’— Din.
Vsled sklepa XI. rednega občnega zbora delničarjev z dne 15. decembra
1932.	so se izpremenila družbena pravila v §§ 5. in 7.
Delniška glavnica znaša sedaj Din 1,875.000'— in je razdeljena na 75.000 delnic po Din 25‘— nominalne vrednosti, glasečih se na donosnika.
Ta izpremeinba je odobrena z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 20. maja 1933., VIII. No. 3057/2.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 19. oktobra 1933.
Rg B I 12/29.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Prva hrvatska stedionica u Zagrebu, glavna podružnica za Slovenijo, Ljubljana.
Izbriše se ravnatelj podružnice Perkovič Mihovil, vpiše pa novi ravnatelj podružnice dr. Vrbanič Gjuka.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. oktobra 1933.
Fi 561/33 - Rg B II 15/27.
ZBOLJŠANJE V SVETOVNI TEKSTILNI INDUSTRIJI
Spomladi je bil za tekstilno industrijo v evropskih državah najslabši položaj. Od takrat pa se je začel (popravljati lin je sedaj doseženo stanje, kakor je bilo v letu 1028. To dokazujejo tudi indeksne številke svetovne proizvodnje tekstilnih tvornic, Januarja 1933 je znašal indeks 77 odstotkov, je v mami padel na 72-1 in se nato v avgustu popravil na 95'4 točke. Obenem z večjo delavnostjo tekstilnih tvorniic so se začele popravljati tudi cene sirovimanr. Tako se je dvignil indeks cen za tekstilne siroviine od 505 v februarju na 70'S v avgustu. Ni pa v vseh državah nastopilo zboljšanje in tudi mi v vseh državah enako. Tako je v Angliji padel indeks v 2. tromesečju od 87-6 na 86-2 in se je v tretjem tromesečju dviigml samo na 87-2. Zato pa se je mnogo bolj zboljšajo stanje tekstilne industrije v Ameriki in na Japonskem, kjer je že prekoračeno stanje v letu 1928.
Predraga Donavska komisija
V	Rumuniji, pa tudi v drugih podonavskih deželah, so se v zadnjem času zelo pomnožile pritožbe proti Donavski komisiji. Posebno proti oni, ki ima svoj sedež v Galacu in ki bi morala skrbeti za plovnost Donave od lirajle do morskega izliva, so pritožbe hude. Tako se prtitožujejo Ru-muni, da so pristojbine tako visoke, da so postalo že popolna ovira za runnmski izvoz po Donavi. Kljub tem pretirano visokim pristojbinam, pa je plovnost Donave vedno slabša. Po mednarodnem dogovoru bi moral imeti SuLina-rokav Donave najmanj 27 čevljev (8-75 m) globine, ima jih pa le 24 in v zadnjem času le še 21 čevljev. Posledica tega je, da pred kratkim 36 parnikov ni moglo naprej. Čeprav pa Donavska komisija nič ne stori za plovnost Donave, je vendar napravila prav znatne dolgove, ki jiih bodo morale plačati podonavske države.
Najbolj pa zamerijo v Rumuniji, da je ta Donavska komisija silno draga. Ima 200 uradnikov, čeprav bi ena tretjina teh uradnikov popolnoma zadostovala. Ti uradniki prejemajo mesečno od 40.000 do
160.000	lejev v zlatu, kar je za rumunske razmere, pa tudi za druge, naravnost nezaslišano. Poleg tega imajo ti uradniki brezplačno stanovanje, kurjavo, vodo, razsvetljavo in poleg tega še dva meseca dopusta na leto. Uradniki se morejo na stroške komisije odpeljati na dopust v katerokoli evropsko državo. Poleg tega simejO' za lastno porabo naročiti v tujini carine prosto vse, kar hočejo. Ker so živila v Galacu silno poceni in ker tudi industrijski Izdelki pri prosti carini niso dragi, je življenje
v Galacu za te uradnke tako poceni, ko nikjer na svetu. Vsled tega pridobiva vedno več pristašev predlog, da se Donavska komisija prepusti zasebnii delniški družbi, ki hi pri mnogo manjših pristojbinah mnogo boljo skrbela za plovnost Donave in ki ne bi podonavskih držav nič veljala. Kakor poročajo, se je tudi že neka tuja skupina oglasila, da je pripravljena prevzeti delo Donavske komisije.
AVTOMOBILI ZA 6000 DIN
Japonska industrija je že v tej meri napredovala, da začenja konkurirati tudi ameriški avtomobilski industriji. Sedaj so vrgli Japonci na trg avtomobile, ki veljajo samo 6.000 dinarjev. Avtomobili so sicer le na treh kolesih, a so zato tako poceni, da bodo z lahkoto našli kupcev.
fC	nt	1	barva, plesira in ke-
1& v uran ,ni*n°snai* ©Meke,
klobuke itd. Skrohi in svetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domaie perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. 3. Telefon St. 22-72.
Meštrovičeva galerija, ki jo je uredil sam Meštrovič v svoji hiši na Iliči, bo v nedeljo, dne 5. novembra slovesno odprta v Zagrebu. Galerija bo vsak dan odprta od 10. do 13. in od 15. do 17. ure proti vstopnini 5 Din.
Posebne obrtne redarje z nalogo, da preganjajo šušmarstvo, dobe v Zagrebu.
641.000	dinarjev je poneveril ravnatelj podružnice tekstilne tvornice Schiller v Soinboru. Tudi on je bil nenadomestljiv tujec.
18 obolenj za pegastim legarjem je bilo v neki hercegovinski vasi. Ugotovljeno je, da je nastala bolezen vsled silnega pomanjkanja, ki ga trpe ljudje.
V	vasi Nadalji, blizu Srbobrana, se je obesil eden najbogatejših kmetov, ker mu je hlapec pokvaril plug. Življenje je danes res že brez vse cene.
Nova avtomobilska cesta Reka—Tr§t, ki
gre do Milana, je bila izročena prometu.
ZAGREBŠKI »ŠIMUNSKI« SEJEM
Kljub slabemu vremenu je bil »Šimun-ski« sejem z dne 28. oktobra zelo dobro obiskan, mnogo bolje ko lani. Dogon je bil izredno velik in je bilo postavljenih na trg 3.128 glav živine, za 512 več ko lani. Tudi kupčija je bila živahna, ker je prišlo tudi mnogo tujih kupcev. Domačih kupcev je bilo 298, tujih pa 146. Živina je bila prodana za postaje: Dunaj, Brindisi, Na-polj, Ancona, Palermo in Trst. Tudi branjevcev, obrtnikov in krošnjarjev je bilo mnogo na trgu in so tudi ti dobro prodajali.
Dogon: 142 bikov, 513 krav, 102 junic, 221 volov, 32 juncev, 109 telet, 1060 konjev in žrebet, 5 ovc in jagnjet, 674 prešičev in 219 pujskov.
Čcno: biki po 3-50 do 5, krave za mesarje po 2-75 do 3, krave za klobase po 2 do 2-40, junice za klanje po 4 do 4-50 Din za kg žive teže, junice za rejo po 750 do 1500 za žival, voli I. vrste po 4-75 do
5-50, II. vrste po 4 do 5, junci po 3 do 4, pitane svinje po 7-75 do 8'50, nepitane po
6-50 do 7-50, pujski po 40 do 120 Din za
žival, konji po 2500 do 8000 Din par, žrebeta po 500 do 3.000 žrebe, konji za klanje po 0-75 do 2 Din za kg, debele zaklane svinje po 11, mršave po 11, zaklana teleta po 10 do 11 Din, živa teleta po 7 do
8	Din, ovce in koze po 6 do 8 Din za kg žive teže.
Deželnih pridelkov je bilo pripeljanih na trg 642 voz, od tega 355 wz zelja, ki se je prodajalo po 75 par za glavo ali po 40 do 80 par za kilo. Detelja je bila po 45 do 55, otava po 45 do 55, seno po 35 do 45, slama za steljo po 25 do 35 Din za 100 kg; drva po 50 do 82, krompir po 0-50 do 0-75 in repa po 0‘25 do 0*35 Din.
LESNE CENE V FRANCIJI
Iz Marseja poročajo, da so se na južno-francoskem trgu plačevale te cene za jelove deske bosanskega izvora:	deske	17,
36 X 38 X 48 po 28 frankov za kubičen meter, deske 38 mm debeline po 21—21-38, od 32 mm po 17—17-30, od 24 mm po 14 do 14-50, od 18 po 10-70—10-90, od 12 mm Po 8-50 in od 9 mm po 6—6-20 frankov.
ZAGREBŠKI TRG SIROVIH KOŽ
Letos se je pričela trgovina s sirovimi kožami nekaj preje in je zelo živahna. Čeprav je povpraševanje živahno, so cene nižje ko lani. Na trgu so veljaje te cene: goveje kože 12, telečje 17, kože od junic 10 do 12, ovčje 16 do 26 Din za kg; dobre kože jarcev po 24 do 26 za kožo, jagnjetov po^ 10 do 22, konjske po 80 do 100 za kozo. Nekateri listi pišejo, da ni izključeno, da bodo cene še nadalje padle.
HMELJSKI TRG
Iz Žalca poročajo, da je prišlo do večjih zaključkov po ceni 60 do 68 Din. Največ blaga se je kupilo po 65 Din. — Na žat-skem trgu je večje povpraševanje po srednjem in malo boljšem hmelju, ki se plačuje po 1700 do 2150 Kč za 50 kg.
Program ljubljanske radio-postaje
Sreda, dne 1. norembra: ob 8.45: Poročila — 9.00: Versko predavanje (raivnatelj Jagodic) — 9.30: Orgelski koncert —• 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.00: Radio-orkester — 12.00: | Cas, plošče —	20.00:	Pevski oktet
»Ljubljanskega Zvona«, vmes diuet: klavir & harmonij — 21.00: Prenos >Re-quiem-a« (Verdi) iz Dunaja — 22.30: Čas, poročiil a.
Četrtek, dne 2. novembra: ob 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: čas, plošče 18.00: Otrok in prostost (Mari|ja Kmetova) 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj)
— 19.00: Srbohrvaščina (dr. Rupel)
19.30:	Plošče po željah poslušalcev "
20.00: Prenos iz Beograda — 22.00: ČaSi poročila, plošče.
Narodno gledališče v Ljubljani
,	Drama,	začetek ob 20.
Torek, dne 31. oktobra: Pravica do greha, Red B.
Sreda, dne 1. novembra: Mlinar in njegova hči. Izven. Znižane cene.
Četrtek, dne 2. novembra: Hamlet. Izven. Znižane cene.
Petek, dne 3. novembra: ob 15: Sonata strahov. Dijaška predstava. Globoko znižane cene.
Opera, začetek ob 20.
Torek, dne 31. oktobra: Zaprto.
Sreda, dne 1. novembra ob 17. uri: Par-sifal. Izven.
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V L | U B L | A M I
priporoča Špecerijsko blago, vež vrst žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo
T • 1•I•a It 1 « • •
Lastna pražarna za kavo ln mlini ra dišave > električnim obratom O• ■ I k I a a riipolig*
‘Grgovci in industrija 1
Trgovski
lisi
se priporoča za
tnmevivunlel
i ■	—	=
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo 0 izvršuje po najugodnejših pogojih 0
Ivan Genussi
Telefon 22-67
Ljubljana
Igriška ulica štev. 10
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.