DECEMBER 17 S Kv.- Polagija + 18 N 19 P 20 T 21 S 22 č 23 P ir, N 28 P £7 S 2S S 29 C 30 P 31 S 4. Advcntna Timotej Peter Klaver Tomaž ® Servul Emilijana + Adam in Eva + Božič Štefan Janez Evans:. Nedolžni otroei Tomaž. 5kof Kolumba, dev.+ Silvester mYl SLOVENSKI UST ® SMERKI Getlo: Z« vero in narod — jtu pravico in resnico — od boju iff tmag*7 GLASILO SLOV. KATOI1 DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GIIASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. x [(Official Organ of four Slovenian Organizational NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. ŠTEV. (NO.)2 245 chicago, ill., četrtek, 22 decembra — Thursday, december 22, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL, Chamberlain prejel za svoje dosedanje delo zaupnico od parlamenta in tako bo gotovo nadaljeval svojo pomir-. jevalno politiko napram diktatorjem. — Zanimanje vlada, kaj bo ponudil Mussoliniju ob svojem obisku v Rimu. London, Anglija.—»Vsakdo, He samo v Angliji, marveč tudi V tujezemstvu, priznava, da je Chamberlainova politika, da se obvaruje Evropa pred splošno vojno, priznanja in hvale vredna, bržkone pa niso v večini tisti, ki bi odobravali njegovo postopanje pri tem, namreč, da se °hrani mir "za vsako ceno", tudi za ceno izgube prestiža Anglije. Še veliko manj pa je, zlasti v Angliji, takih, ki bi bili pri volji, odkupiti mir za ceno dejanske izgube za Anglijo. Med temi Je Chamberlain sam, ki je bil doslej, kakor znano, kaj radodaren, kadar je mogel s tujo žem-Ijo pomiriti diktatorje, a je postal odločen, ko je šlo kje za angleško zemljo. Bržkone je 'mel angleški parlament to dejstvo pred očmi, ko je v ponedeljek z veliko večino, namreč 340 Proti 143 glasovom, zavrnil Predlog opozicije, da se izreče Chamberlainovi zunanji politiki nezaupnica. Min. predsednik je torej prejel za svoje dosedanje delo od Parlamenta zaupnico in tako se jahko pričakuje, da bo s tem delom nadaljeval, namreč, da bo se naprej "pomirjeval" diktatorje — na račun drugih. Naravno je torej, da se z zanimanjem pričakuje, kaj bo rodil njegov obisk, ki ga bo v januarju napravil v Rim. k Mussoliniju. Kako kost mu bo ob tej priliki Ponudil, da ga bo vsaj začasno z°Pet pomiril? Skoraj neverjet-j10 se sliši, da je mislil Cham->eHain ponuditi Mussoliniju ^ritansko Somalijo, kajti to bi 'sl° na račun Anglije. Ker pa so ®® te novice trdovratno širile, je " Chamberlain prisiljen v par-amentu, da jih je zanikal; ako ^ imel res ta načrt, je uvidel, J'1)0 najbolje, da ga opusti, kaj-1 Anglija je izrazila proti nje-mu ogorčenje. Drugo, ki bi mogel ponuditi Mussoliniju, bi bilo to, da mu iz-Posluje več pravic za Italijane francoskem Tunisu. Da bi pri-.'nal Tunis kot tak last Italije, * neverjetno, ker bi bili s tem ^roženi interesi Anglije v Sre-ozemlju in njena pomorska pot Proti Orientu. Pač pa utegne do- Več' da b° FranciJa dovolila j.^jemu številu Italijanov izse-v Tunis, četudi bi s tem stv 0fd,° italijansko prebival-in ?.tamkaj Francoze po številu b> pozneje lahko Italija zahodi ? Tllnis na P°dlaKi samo- »as. navadno obiščejo čc.gg. beremo z največjim užitkom. V Jugoslaviji so imeli volitve in volilne shode. Prava kurioziteta v sedanjih brezvolitvenih časih. Stojadi-novie je govoril na shodu, in culi so se klici: "Vodja, naš vodja . . ." Saperlot, to močno cika na tisto robo, ki je izražena v označbi "duce", "Fuehrer". Pravo čudo bi bilo, ko bi se ne nalezli te fašistične robe. Menda se volitve vršijo na hudo klaverni podlagi, ker o kakih splošnih in svobodnih volitvah ni govora, ampak tudi pri takih razmerah je upala opozicija, da zmaga, in ona upelje pravo demokracijo in vseh fašist, skomin bo konec. Upajmo, pravim, da bi se kaj takega zgodilo, namreč da bi prišla ali bila mogoča prava demokracija, ki bi dala vse vsem in vse držala skupaj in izgnala fašizem in berlinski vpliv, naj pride po'tem z zmago režima in na pritisk opozicije, ali z zmago opozicije. Da bi le demokracija prišla, pristavim pa, ako je mogoča, in bo mogla izvršiti, kar je treba izvršiti v Jugoslaviji, če ne zapade ne le fašizmu, če ne zapade — smrti. Mi pa rojijo hudi sršeni po prazni buči. Naj me nihče napačno ne razume. Sem ves za demokracijo ves zoper fašizem vsake vrste. Računati moramo pa z razmerami. Borba v Evropi je med demokracijo in fašizmom. Dozdaj je fašizem zmagovit na vsi črti. Če-hoslovakija je bila palček, ampak pred fašizmom je klonila Francija in celo Anglija in Hitler dobi poklone od vseh strani. To so dejstva. Ali je fašističen uspeh dokaz, cla je morda fašizem na pravem? Nikakor ne. Noben uspeh ne more dokazati, da bi bilo nekaj pravilno, kar ni pravilno po svoji notranji naravi, po svojem bistvu, in fašizem je zgrešeno politično naziranje, demokracija pa pravilno naziranje. Gre pa trenutno za borbo, in demokracija ne sme vedno le podlegati fašizmu, ker se bo fašizem s tem okrepil, demokracija pa oslabila. Zopet pa vidimo trenutno, da je borba silno neenaka. Ponovno poudarim, da uspeh ne sme omamiti nikogar. Borba je neenaka, ker je pri fašizmu le ena volja, volja enega, ki vpliva na ves narod, pri demokraciji je pa nešteto volj, in nobenega pravega izraza take enotne volje, pač pa večen prepir. Ko je bil v Franciji Blum na krmilu, so se prepirali in vse zafučkali, zdaj je na krmilu Daladier in zopet so vse zafučkali, in po zafučkariji se prepirajo naprej, dočim gre v Nemčiji kakor po žnorci. Ni noben dokaz, da naj zlezemo v fašizem, le dokaz je, cla je borba neenaka, ker je pri fašizmu le ena volja, in naj je tudi napačna, pri demokraciji pa preveč volj, dasi so na pravem, pa se le med seboj prepirajo. Trenutno fašizem zmaguje na vsi črti, demokracija pa doživlja debakl za debaklom. Kaj in kako utegne biti z — demokracijo v Jugoslaviji? Stojadinovič ali Maček, kaj je na tem? "Vodja, naš vodja . .je hudo grda roba, ampak borba bi bila na enaki podlagi vsaj. Ko je fašizem na tleh, lahko govorimo in se prepiramo o demokraciji, zdaj pa večni prepir nikoli ne bo podrl fašizma, edinstvene volje, naj je ta še tako grda in odurna. Ti »ršeni rojijo po moji buči. Na vprašanje zakaj se brezverci posmehujejo zanič-Ijivo drugim, ki so ohranili vero, odgovarja Chesterton to le: "To je naravno. Poznati je treba le človeško naravo, ki če jo ne vodijo krščanski nauki postane nevoščljiva vsled tega, ker nekdo zgubi nekaj, kar ga je vodilo in nekdo drugi še ima tisto dragocenost. To izvira iz neke ljudem nerazumljive nevoščljivosti." Gayda, uradnik glavnega Mussolinijevega glasila "Giornale d'ltalia" piše, da je Italiji francoska Somaliland potrebna za razvoj Etijopije. Mussolini je vsekakor smart boy. Najprvo vpraša za petkrat toliko, kakor najprvo želi. Misli si, za veliko bom vprašal in ni zlodja da bi vsaj nekaj malega ne dobil. Tiskarsko delo je prijetno o-čem. Urednika sta mojstra pri svojem poslu. Želeč Vam obilo uspeha in božjega blagoslova, osltaja'm, Vaš udani, Rev. J. Judnič, župnik ---o--- KAJ PRAVIJO NAŠI PRIJATELJI O "NOVEM SVETU" Ogema, Minn. Priloženo pošiljam $2.00 za obnovitev moje naročnine za "Novi Svet" za prihodnje leto. frančiškani iz Lemonta, da lahko opravimo svojo velikonočno dolžnost v svojem jeziku. Iz enakega namena nas je omenjenega leta 1936 obiskal č. g. Father Salezij OFM. Med drugim je takrat omenil v svojem govoru tudi to, da najlepši spomin 30 letnega jubileja župnije bo ostal faranom, če pridobe 30 novih naročnikov na nabožni mesečnik "Ave Maria". To bo najbolj živa slika omenjene slavnosti. Nadalje je č. g. pripomnil, da je to kampanja za našo naselbino. — In res, ni pre- malico. Ko je tako ždel pri ognju, pa pride njegova žena iz spalnice, mane si oči in pravi možu, da je tako spala in ga niti slišala ni, kedaj je prišel domov. On ji pa pove novico, da je tista žena, ki ima hišo na koncu njihove njive zjutraj ob štirih umrla. Prav, prav, odvrne žena; kaj pa ta baba tako zgodaj vstaja. Kot divji lovec pa letošnjo sezono nisem imel sreče, ker še nismo imeli snega, poleg tega se mi je pa še koš polomil, da nisem mogel s košem streljat. — Berem, da se bo naš Uncle Sam usmilil tistih Judov z Nemčije. Pa jaz mislim, da jih je tukaj že tako preveč in s temi ljudmi ne bo prav nobenemu pomaga-no. Saj bi še roparje ogoljufali, taki so ti Židje. Res je tako, le poslušajte. Dva roparja sta čakala neke- kajšnjih sosednjih mestih so začeli delati po pet dni na teden, toda družbe ne jemljejo še nič novih na delo, samo tistim, ki so bili dosedaj zaposleni, so dali ta priboljšek. . Človek je kar presenečen, ko naenkrat ugotovi, kako nagle beži čas in se leto za letom pomika naprej ter izginja v brez-danjo večnost kakor megla pred soncem. Zdi se mi, da smo komaj včeraj obhajali božič, pa je že drugi pred durmi. — Večkrat se mi vzbujajo misli na rodni domači kraj, kako je bilo o božiču (pa tudi ob drugih praznikih), vse veselo. Kako lepo so doneli zvonovi z visokih lin cerkvenega zvonika fare sv. Jožefa v Starem trgu ob Kolpi. Človeka je kar privzdigovalo gori nad nebo. A danes, kakor sem slišala tega ni, ker nimajo zvonov, ki bi jih razveseljevali in jih po- Dogodki med Slovenci po Ameriki Veseli me, da v tako kratkem času "Novi Svet" že dolge hlače teklo dolgo in predpisano števi- nosi. Če bo tako napredoval, bo postal še prav čvrst slovenski fant med nami. Vam udani, Rev. Rom«n Homar, misijonar. -o-- "NOVI SVET" ZASLUŽI PRIZNANJE Cleveland, O. Priložen je Money Order za dva dolarja, za mojo naročnino za prihodnje leto. Z "Novim Svetom" sem prav zadovoljen. Mnogo boljši je, kakor sem prvotno pričakoval. Njegovi resni in globoko zamišljeni članki in vse drugo berilo je vredno veliko več, kakor ta nizka naročnina $2.00 na leto. Zares ste dali s to publikacijo našemu narodu v Ameriki nekaj, kar še ni imel. "Novi Svet" zasluži priznanje od vsakega pametnega človeka. Le tako naprej in to koristno delo bo še marsikaj popravilo, kar smo doslej zamudili. Želeč Vam vesel in srečen Božič! Mich. Želič ZASTOPNIK AMER. SLOV. IN NOVEGA SVETA SE ZA- HVALJUJE ZA SODELOVANJE Indianapolis, Ind. Kampanja našega družinskega mesečnika "Novi Svet" se je zaključila v ponos in častno zmago slovenske naselbine v In-dianapolisu. Kot je razvidno iz poročila uredništva, zavzema naša naselbina prvo mesto zmagovalcev v letošnji kampanji za "Novi Svet". I)a smo dosegli to častno pri-nzanje, je zasluga vaša, cenjeni naročniki in sorojaki, ker ste mi šli na roko in se pokazali naklonjene katoliškemu tisku med časom kampanje. Res, nekate- ga Juda, ki sta ga videla, da je vzdigovali nad zemljo k Bogu, šel na banko po sto dolarjev j kot je bilo to poprej. Svetovna drobiža. Ko pride nazaj, mu vojna jih je ugrabila, pustila je Rojenice Cleveland, O. — Vile rojenice so te dni obiskale družino Mr. in Mrs. John Japel Carl Ave. in jim prinesle v dar luštnega fantka. Dekliško ime matere je bilo Josephine Sme' — Dalje so rojenice gostoval« pri družini Mr in Mrs. John Zamrzli na 77. cesti in J1®® podarile prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Je"111. Možic. Ustavile so se tudi Pn družini Mr. in Mrs. Joe Ferim na Barkfield Ave. in jim darovale zalo deklico. _ £ lo naročnin smo imeli ter s tem izpolnili željo g. Fatra Salezija. Naša, ne sicer velika naselbina, se je pokazala naklonjena katoliškemu tisku že večkrat in upati je, da bodo tudi ostali vsi zvesti naročniki. — Kot zastopnik se zahvaljujem vsem skupaj in vsakemu posebej za izkazane vljudnost, ko sem vas obiskoval zaradi naročnine. — Želeč vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto, vas vse prav lepo pozdravljam! Frank Urajnar, zast. -o- NAŠ NAROČNIK IZ PENNE BO SPET ENO POVEDAL Centerville, Pa. Večkrat sem že bral v Amer. Slovencu, ko je g. urednik napisal, da bi naj bil po en dopis na teden iz vsake slovenske naselbine v listu. Tako bi imeli veliko branja, zlasti sedaj v zimskem času, ki so tako dolge noči. Seveda, kdor tako rad spi kot jaz, jih že prenese, kajti včasih grem v posteljo že ob šestih ali sedmih in sem drugi dan ob deveti ali deseti že pokoncu. Pa se mi vidi to še najlagje opravilo. Ni treba nikakega orodja in poškodovati se tudi ne moreš tako lahko, pa v oči ti nič ne pade. Vidite, tako je bila tudi neka žena v starem kraju, ki je vsaki dan spala do devete ali desete ure. Nekega dne se njen mož odpravi kositi deteljo na drugi konec vasi. Šel je pa zgodaj. Že ob dveh zjutraj je prav po lahko vstal, da bi se ženica ne prebudila. Ko je kosil že nekako do četrte ure, pa zasliši neko jokanje pri prvi hiši na koncu njive in vidi, da gredo ljudje skupaj. Ne bodi len, gre še on, da vidi, kaj je. Ko pride tja, izve, da je pri tisti hiši umrla žena. Nato gre nazaj na njivo in kosi naprej do devete ure. Ko je prišel domov, je žena eden roparjev nastavi samokres, pa pravi Jud: He, he, jaz imam samo sto dolarjev. Dovolj je, reče ropar; kar sem z denarjem. Jud vidi, da gre zares, pa jim začne odštevati s tresočo roko in jim našteje $94.00. Hej Jud, pravi ropar, kje je pa ostalo onih šest dolarjev? Ej, reče Jud: vse kar jaz z denarjem pla čam, si pridržim šest odstotkov. Roparja sta se smejala in vzela kar jim je Jud naštel. Dalje berem v časopisju, da se bo Hitler usmilil naših krajev, katerih se baje menda mora, zaradi Kočevarjev in Riben-čanov, kajti žive v ne preveliki razdalji. Enkrat sem slišal, da je neki Ribenčan šel neke nedelje popoldne v Kočevje in ko je videl, do so Kočevarji šli v cerkev, je stopil še on za njimi. Gospod kaplan so pred oltarjem molili litanije, seveda po nemško, česar pa naš Ribenčan le ni razumel. Ko je pa napenjal ušesa, je le vjel, ko so Kočevarji lepo odgovarjali "bit' fur uns". Pa je začel še on moliti po kočevsko "pit krone" in še precej glasno, da so ga Kočevarji pogledovali, kajti prepričan je bil, da so tudi Kočevarji prav tako molili, kot on. Komaj je prišel domov, se je pri ženi pohvalil, da zna po nemško moliti litanije. — Naj bo za danes dovolj. — Vsem bralcem in naročnikom želim prav vesele božične praznike in srečno novo leto. John Voglar O samo še manjšega, kateri zvoni mrličem, kakor tudi za praznike, toda njegov glas se komaj sliši od blizu. Kakor sem že enkrat prej omenila, sem dobila pismo s prošnjo vred od g. župnika v Starem trgu ob Kolpi, da bi pobirala prostovoljne darove za cerkev, katera se nahaja že več let v slabem stanju in potrebuje več popravil. Odzvala sem se njihovi prošnji in še nadalje nabrala od sledečih: Darovalci z Ely, Minn.: — Po $1: Mrs. Anna Rezek, Mr. Fr. Samec, Mr. Paul Bukovec, Mr. in Mrs. Jerry in Johana Snel-ler in Mr.s Mantel. — Po 75c Mrs. Marija Koscak. — Po 60c Mrs. Anna Rozman. — Po 50c Mrs. Blaz Skerjanc in Mr. Gardner. — Po 25c: Miss Marija Koscak in Mrs. Cecilia Šuštar. Z Evelethta so darovali: — Po $1: Mr. Marcus Peshel, Mr. Geo Rade, Mrs. Mary Derzaj in-Mr. McCormeck. — Po 50c pa Mr. H. Si gel. Iz Kitzville, Minn, so darovali: — Po $1 Mr. Marko Mayer-le, po 50c pa Mr. Martin Slak — Mr. Peter Staudohar z Du-luth, Minn. $1; Mr. Ed. Hribar, Virginia, Minn. $1; Mrs. Kata- Prizadet rojak Sheboygan, Wis. milji južno od mesta je Kake 2 neda^- istilno no ogenj uničil hišo z S0!; vred, katere lastnik je bil i o jak Rudolf Turk. Ogenj J nastal od preveč zakurjene Ve" či. Dva ubita v rovu Timmins, Ont., Kanada- ^ Pretekli teden sta bila v r° v So. Porcupinu od ekspl^. ruda™ Bolj^ dinamita ubita dva Ivan Gašperac in Ivan vac. rim je bilo težko prispevati svo-to za naročnino. Res je pa tudi, ,še prav trdo spala. On je ni čakal, ampak potiho je znosil skupaj drva in zakuril, da skuha cla brez požrtvovalnosti se ničesar ne doseže Carlinville, Tli. Louis Mahkovtz in Lom« Sreča v nesreči __ Roja^ par* kel sta se peljala v avtoffl0^' z dela proti domu. Ko S* tela preko železniškega j je v tem trenutku Pr yto vlak, ki je pograbil njun ^ in ga rinil nad sto čevlj^^ leč po tiru, predno se je vil. Dočim je bil avto L ^ uničen, sta bila rojaka ^g hko poškodovana, dasi prestrašena. So Chicago, 111. pondeljek se ie mudi' kli Iz Kanade prete je muu" živ., rojak Peter Predovich, ^ v Vancouverju, v Kapaci-■ jak je doma iz Sk<®\; rina Sterk, Gilbert, Minn. $2 in; blizu Metlike v Beli Kr* stariše ima pa v Ne^b^. ob enem ima tam tudi P^jgjli neimenovana je poslala iz Pueblo, Colo. $5. — Skupaj se je nabrala svota $22.85. Toliko sporočam za sedaj. 01) drugi priliki bom pa še kaj poročala. — Želim čitateljem in ji sestrični Mrs. Mary Kotze v Walkerville, Mont., vesele božične praznike in srečno novo leto. Katarina Sterk -o- KAJ NOVEGA V SEVERNI ostaliln rojakom, kakor tudi mo MINNESOTI Gilbert, Minn. Dolgo časa smo se tukaj v severni Minnesoti ponašali z lepim vremenom. Menili smo, da bo zima to leto na nas pozabila. Pa se je vreme sprevrglo in na mirovni dan je sneg zakril hribe in doline z belo odejo. Toda, zelo hude zime še nismo občutili in živo srebro se je komaj parkrat skrčilo do ničle in sedaj se vedno premika nad ničlo. Tukaj se nekaj sliši od pro-speritete, da je začela kukati izza vogala. Mi na Gilbertu še ne vidimo nikakega izboljšanja. Tukaj so vse jame zaprte in zalite z vodo ter še nič ne izgleda, da bi se še kdaj odprle. V tu- DOBROSRČNOST ŠE ŽIVI Chicago, 111. — Zdravniki so zadnji teden objavili apel za prostovoljce v svrho transfuzije krvi za nekega 11 letnega dečka. Odzivov pa je bilo toliko, da je bolnica komaj mogla vseh kri preizkusiti. Izbranih je bilo 12, katerih kri, se je pokazala kot najbolj primerna. -o- Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsakega dopisnika "A. S."! tov in tri sestre. letih jih je šel sedaj obW ^m f P in kat"1 se med potjo ustavil Prl kjer je obiskal nekatere znane Belokranjce, kot:. Popovicha, IV} r. KoširJ« druge. i« ■" -o--.,r\ NAROČNIKOM ki ^ m i pi^1 JAStI i. ..... stw" ive jaslice, $2.00 so že koncem tedna vse pošle in ni njimi letos več postreči- -- p mo da naročniki teh J3^ vzamejo na znanje i'1 lb naročajo več. Knjigarna Am POSLUŠAJTE PAL/SNDECH'S MEL . Folklore Radio Prop*' Every Sunday from 1 10 " if|f» Station WW Ali — 1200 k'lof) "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" (12) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rite BlllTOUghs » «-■» Vse prizadevanje Friderika Grcgo-rvja, da bi našel zahtevane načrte mesta Athair, jc bilo zaman. Naj je še tako skrbno iskal, papirjev ni bilo, (lasi je dobro vedel, da, jih jy imel shranjene v miznici. Takoj je sedel in s tresočo roko napisal na listič kako in kaj in ga vrgel skozi okno. Tarzan je po vsej sili hotel ven vidi, kdo bo to pisanje pobral in kothaj so mu to ubranili. — Spodaj pocj oknom jc pa temna senca pobrala kamen in ga zanesla v stanovanje Alana Thorns, ki je z nezadovoljnim obrazom preletel v naglici napisane vrstice in jezno rekel: "To je velika laz!" "Le nam ne izročijo načrtov, nikoli več ne bodo videli svoje hčere," je še rentačil Atan, ko so se naenkrat odprla vrata in Muk ta j'' stopila \ sobo", držeč v roki zaželjcue načrte. "Kaj zahtevaš za to," je vprašal Atan ves vesel. "Malo uslugo v mestu Athair in obljubo,'! odvrne Magra. "Obljuljo," nadaljuje Magra, "da ne boš ubit Mriana." Tarzana je nsuurcč Magra imela za ltriana Gregory. — "Dobro," reče Atan in poželjivo Ogleduje tlačite; "obljubim ti, da ga ne ubijem, toda samo če mi ne bo hodil v napotje pri mojem podvzetju- Drugače gti pa z vsem veseljem pobijem Lot t 6. Nadaljna važna zborovanja, sestanski in obiski. Piše Josephine Erjavec, Joliet, Illinois. Do sedaj smo čitali v raznih časopisih že več člankov, v katerih so izletnice SŽZ opisovale svoje doživljaje na potu in v prvih dneh bivanja v stari domovini. Upam, da so jih rojakinje in rojaki po Ameriki brali z enakim zanimanjem, kakor sem jih jaz in moje tukajšnje znanke. Največ so do sedaj pisale naša gl. predsednica Mrs. Pri-sland, Mrs. Novak, urednica Zarje in Mrs. Blai od podružnice št .2. Sedaj sem pa jaz pozvana, da popišem svoj del našega izleta. K uradnemu sprejemu ob našem prihodu v Ljubljano naj še pripomnim, da je bil isti tako lep in prisrčen, da nam gotovo ostane za vedno v spominu. Kaj takega res nismo pričakovale. V vseh besedah, izgovorjenih nam v pozdrav in dobrodošlost smo videle in čutile, da so bili tamkajšnji rojaki resnično veseli našega prihoda, da smo bili res dobrodošli To nas je navdalo z zavestjo, da sme resnično prišle med svoje rodne sestre in brate. Vsi so izražali željo, da se me, kakor utrujeno dete na ma-ternih prsih, odpočijemo in okrepimo v naročju naše matere Slovenije, da se naše srce napije njene gorke ljubezni, ki jo goji posebno do onih sinov in hčera, ki so si morali v tujini iskati kruha, da se naša duša navžije njene naravne krasote, da se naša pljuča nasrkajo njenega čistega planinskega zraka, da se naša grla ohlade s kristalno čisto vodo njenih studencev. Skratka: želeli so nam čim obilnejšega duševnega in telesnega okrepeila na rodni zemlji slovenski, kakor tudi v drugih delih njihove nove narodne države Jugoslavije. Samo po sebi se razume, da so take besede podane tako ocl najvišjega zastopnika države same, dalje mestne občine ljubljanske in od najvišje cerkvene oblasti, kakor tudi od raznih privatnih ustanov in drugih organizacij, kar najboljše uplivale na naše razpoloženje in da smo se takoj, kljub dolgoletni odsotnosti, počutile kakor doma. Razni pomisleki, ki jih je morda imel ta ali oni izmed nas, so bili s tem odstranjeni. Naše doživljaje in dogodke v prvih dneh po prihodu v Ljubljano sta opisali že Mrs. Smoltz in Mrs. Šlogar, to je do 10. junija in zato je moja naloga, da od tam naprej nadaljujem. O Izseljeniškem kongresu, ki je- bil že opisan, naj omenim le to, da sem se jako zanimala za razne govornike, ki so z jeder-nato besedo povdarjali potrebo združiti in tesnejše na mater domovino navezati, razkropljene Slovence po vseh delih sveta. Ker danes vsak zahteva svoje, J sem se vpraševala, ali bo tudi Jugoslavija zahtevala nazaj izgubljene kraje, kjer prebiva in hrepeni po svoji domovini toliko Slovencev, ki trpijo pod tujim jarmom italijanskim. Za popoldne istega dne je bil določen poset pri g. nadškofu dr Rozmanu, ki se jc za naš izlet zanimal od prvega početka hi je hotel biti informiran o vseh pripravah na naš sprejem. Osebno jc hotel biti navzoč pri našem sprejemu. Usoda pa je hotela, da sc je naš parnik za kaani 1 in da smo prišli v Ljub-'.iaiio dan pozneje, nikakor ni niogel priti k našemu sprejemu. G. nadškof nas je sprejel v n'oji knežji sprejemnici, kakor 'Ji rekli, z odprtimi rokami. Z "jomu lastno priprostostjo, ljubeznivostjo in odkritosrčnost-■ je segel vsaki v roke, hotel •le orl vsake vedeti ime in od kod v Ameriki in od kod v sta-rem kraju, če je samska, če je poročena, če ima družino, kak- šne so razmere v dotični naselbini. Dalje je ponovno izrazil svoje veliko zadovoljstvo in srečo, da nas je mogel pozdraviti v Ljubljani na svojem domu. Z mnogimi od navzočih se je seznanil že ob času svojega obiska v Ameriki in se je zato počutil in obnašal kakor med starimi znanci. Ker je demokrat skozinskoz,nam je povedal o tem in onem, kar se mu je v Ameriki posebno dopadlo in dopadlo se mu je skoraj vse in sicer do take mere, da bi naj raj še prišel v Ameriko med nas, ako bi bilo tako lahko kakor ni. Povedal nam je tudi o raznih svojih načrtih in med njimi je naravno omenil svoj največji projekt, to je Baragovo semenišče, katero je že pričel graditi na nekdanjem pokopališču sv. Krištofa. Vzelo pa bo par let, predno bo gotovo. Naša gl. predsednica Mrs. Prisland mu je v imenu SŽZ izročila primeren prispevek k stroškom semenišča. ■p-TTCMnVA Ž5.MA 1ST AKTIPTTTW. Soproga angleškega bivšega zim. ministra Edena, ki je prišla z možem na obisk v Ameriko, ko je šla nakupovat v neko trgovino v New York. to so znamenitosti, den smrtnik skoraj do njih. -o- Ki ne nava-pride časno opisala življenje sloven- stopnice bana, svojega soproga, ske žene v Ameriki in na podla- ter da je bilo s to večerjo dano Ker smo se zanimale za krasne slike v sprejemnici, nam je g. nadškof pojasnil pomen slik in razložil njih zgodovino. Nato pa nas je peljal v svojo privatno kapelo, ki je priprosta, toda izredno prikuplji'va. V njej so slike vseh ljubljanskih škofov in zopet tu nam je pojasnjeval to in ono in z največjo ljubeznivostjo odgovarjal na mnoga stavljena vprašanja. Najraje nas bi bil držal pri sebi še dlje časa, a ker je še isti večer bil namenjen v Rim in ga je čakalo še obilo dela pred odhodom, se je poslovil od nas. Kakor je bil prisrčen njegov sprejem., tako je bilo iskreno tudi njegovo slovo od nas. Želel nam je vsem obilo božjega blagoslova, obilo zabave v domovini, srečno pot nazaj v Ameriko ter obilo sreče v naši novi domovini. Iz škofove palače smo morale nazaj v "hotel Union, kjet je bil napovedan naš sestanek z zastopnicami slovenskih ženskih organizacij in sicer je bila v ta namen najeta "modra dvorana" (blue room). Med zastopnicami, ki so nas že pričakovale, je bila tudi gospa banica dr. Na-tlačenova, gospa županja dr. Adlešičeva ter mnogo drugih zastopnic raznih ženskih organizacij. Te zastopnice, ki so nad vse zanimivo opisovale delovanje svojih posameznih društev, iz česar smo spoznale veliko narodno delo v prid ženskemu gibanju v domovini, so nam tudi priznavale, da je SŽZ resnično največja slovenska organizacija, kajti čeravno imajo tam več ženskih organizacij, nobena še od daleč ne dosnže SŽZ po številu in tudi ne po tesnem združenju in točnem funkcioniranju. Razume se, da smo to priznanje članice SŽZ vzele z zadovoljstvom na znanje. Naša gl. predsednica Mrs Prisland je nato pojasnila namen, delo in cilje SŽZ ter isto- gi njenih pojasnil so navzoče lahko spoznale, da Amerika nikakor ni dežela, kjer se dolarji kar pobirajo ali z dreves stresajo, temveč da je Amerika dežela neprestanega trdega dela, tako za moške kakor za ženske, in ako si hoče naša poVprečna žena kaj prihraniti, mora trdo delati in varčevati na vseh koncih in krajih. Nato je naša urednica Mrs. Novak v lepih besedah pojasnila pomen ameriške zastave, katero smo prinesle s seboj, da jo izročimo zastopnicam tamkajšnjih ženskih organizacij in sicer v imenu naše organizacije in v priznanje in počast vsemu članstvu SŽZ in vseh izletnic. Da je bila večerja sama na sebi prvovrstna in dogodek posebne vrste za nas udeležnice, menda ni treba še posebej pov-darjati. In ker je gospa banica poosebljena prijaznost in lju-beznjivost in istočasno skrajno demokratična, se samo po sebi razume, da je bil čas pri njeni mizi in v družbi navzočih ljubljanskih dam poseben užitek ter da se je bilo treba posloviti od visoke gostiteljice, še predno smo se dobro zavedle. Naj bo gospej banici dr. Natlačenovi v imenu nas vseh na tem mestu imenu drugih so-izletnic. Zasta- izrečena najlepša zahvala za vo so izročila naša dekleta so-] njeno naklonjenost in za vse, I izletnice, toda pred izročitvijo so očitno izrekle prisego zvestobe ameriški zastavi, in sicer v slovenščini, a nato so jo izročile predsednici Krščanske Ženske Zveze. Prizor je bil lep, svečan in ganljiv. Ob prejemu ameriške zasLave .so zastopnice tamkajšnjih društev poljubile podarjeno jim ameriško zastavo ter nam obljubile, da nam tudi one izroče svojo zastavo kakor sestra sestri. In s tem je bil naš uradni sestanek s tamkajšnjimi ženskimi organizacijami izvršen in zaključen. Razšle smo se v zavesti, da smo se ameriške Slovenke zopet zbližale s svojimi sestrami v stari domovini, in v upanju, da bodo novo-upostav-ljene vezi koristile nam in njim. Na omenjenem sestanku je gospa banica povabila glavne odbornice SŽZ na večerjo v ban-sko palačo, a je istočasno izrazila obžalovanje, da ji ni mogoče povabiti vseh izletnic, ker jih je bilo preveč, kar se samo ob sebi razume. S tem povabilom je hotela gospa banica dati priznanje in počastiti vse članstvo SŽZ in vse izletnice. Ker je ban najvišji zastopnik države Jugoslavije in ker je šlo v tem slučaju za žensko organizacijo, je naravno, da je gospa banica v tem slučaju vršila funkcije za- kar je storila za izlet SŽZ. Zahvala pa gre tudi damam, ki so z go. banico sodelovale. S to prireditvijo je bil zaključen uradni del našega programa in naslednji dan, to je 12. julija, je bil napovedan odhod na glavni in skupni izlet po Sloveniji. •-o-- SKRIVNOSTI Pod tem naslovom je izdelal francoski pisatelj Jean Mas-son kulturni film, ki daje vpogled v zakulisnosti francoske prestolnice. Gledalci naj bi se 30 minut čudili. Šel je pri tem tako daleč, da je hotel posneti balzamirano truplo Napoleona I. v Domu invalidov, pa so mu dovoljenje za to odre kli. Namesto tega vidiš v fil mu Ivorzovo posmrtno masko in krsto. V Louvru je stopil v kleti, kjer izkopavajo prvotno napravo tega gradu. V Grevinovem kabinetu voščenih figur doživlja gledalec z nekaj groze prizor, kako snemajo posnetkom slovitih osebnosti, ki so kakor iz mesa in krvi, glave. V državnih arhivih je filmska kamera posnela izvirni rokopis proglasa človeških pravic in 'nanteškega edikta, v Sevresu pa normalni meter in izvirni kilogram, ki ju tu čuvajo v varni kleti. Vse &m POZABLJEN V grškem notranjem ministrstvu so se nedavno hudo začudili, ko so prejeli iz mesta Ana-proie prošnjo starega uradnika, da bi ga upokojili. Prosilec, Di-mitrios Doumitis, je navajal, da šteje sedaj 107 let in da je že 77 let v državni službi. Misli, da si je s tem že zaslužil spodoben pokoj. Proučili so njegove navedbe in ugotovili, da so resnične. Zavoljo kakšne pomote upravnih oblasti so nanj enostavno pozabili in tako je ostal v službi za desetletja več, nego je določeno, dokler ni sam zaprosil za upokojitev. Seveda ga je vlada sedaj s posebnim zahvadnim pismom upokojila in mož bo svoj pokoj nemara še dolgo užival, ker je še zelo trden. -o- NOVA UPORABA STARIH ČASOPISOV Posebno tehnično vprašanje naše dobe je, kam z ostanki in odpadki. Ob vsaki iznajdbi je koncem njene uporabe neki ostanek, ki se navadno valja pod nogami, dokler kako ne preide. Tako je tudi s časopisi. Zjutraj pride, do opoldne je prebran in izpolnil je svojo nalogo. Nekemu fnženirju pa se je posrečilo tudi staro časopisje predelati v neko zmes, iz katere je mogoče delati tudi posodo, ki sicer ne sme k ognju, je pa kljub temu porab-na za marsikatero shranjevanje. S prekuhavanjem in mešanjem zdrobljenega starega papirja je dobil neko tvarino, podobno glini, ki jo je silno lahko oblikovati. Iz nje se lahko delajo posode in predmeti, ki so pravzaprav za rože, plakete in drugi podob-nezdrobljivi, ko se le dobro po-suše. Tudi umetne cvetlice iz te tvarine se prav lepo posrečijo in so neobčutljive za dež in sonce. Iznajditelj namerava na svojo iznajdbo prijaviti patent, pa tudi drugi krogi so mnenja, da je s tem prišla v svet nova tva-rina, ki bo prav dobro služila v mnoge obrtne namene. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA PROFESORJA A TIKA Da ne bom na .vablub dovžan|kor ti Matika. Važenu sm se k vastav, moram nadalvat gosput sm biv 24 let star. Potm sm se vrednik, kjer sm zadneč neha v. Vej ste tam na vest saj d je strašnu d o s t n o v g a. Ta človk, k sm z njim gavuru me je tolk za-nimivga p o-vejdov, de sm se kar čudu. K sva se taku pogovarjala, kar bom ob prilki vse bul natančno razlužu je pršu k nama tud an bul racast rojak, k se veliku martra in grejva, de b napred no fronto na vest saj d kam na prej prpelov. Ta rojak me nagovori, no kaku, pa kej ti prafesar Matika, keku pa kej tam v tist vaš ta star Avstrij ? 'Kaku pravš, kje?" "I kje — tam pri vas na tven-tisekond štrit, kaku se kej tam mate?" "Zekaj pa prjatu pravš naš-mu kraj stara Avstrija?" "I zekaj, zatu, ker tam ste še zmeraj pridni, k rad molte, pa v cerku hodte," mi je vadgavuru. "O zatu? Kaj ste pa vi tukej potm? Kaku se pa vi imenujete?" "Mi smo pa napredn — na-prednjaki, k se zanimamo za napredek, za delavsko izabrazbo, smo razsvetljen, nekaj -vemo, smo napredn!" "Me jaku veseli gosput rojak, če je vse tu rejs, kar pravš," sm jets vadgavuru. "Ampek bod tulk prijazn pa me kej več povej d o tem vašm naprednjaštvu, če se m bo dopav, znam še jest vanj skočt, ker sm tud rad na- pa še ankrat zaljubu, sa mi pa djal, de taku se ne sme. Jest sm pa vse skup pustu, pa sm po suj glav naprav in paglej me, me še nej konc. Pa ne samu jest, pr nas na vestsajd je nas dost ta-cih. Viš tu se prav mislit s suja glavo, bit svoboden, napredn." "O na ta način ti poznaš na-prednjaštvu? Al je tu bistvu vašga taku hvalisanga napreduj aštva? To napredn jaštvu ni nič novga. V Rusiji so se ga z največ žlico najedli, pa so od njega vsi bovni. Prej ali slej se bote tega naprednjaštva prina-jedli tudi vi. Le zapomni si. Krivice, ki so povzročene v tem ozi-ru drugim, se bodo vrnile k vam nazaj. Takrat boste pa bovni. Samo potrpi, ni še vseh dni konc." Kar grdu me je začev gledat spod klabuka, jest sem pa na-dal jeva v: "Viš prjatu, v taku napred-njaštvu, kakor je tu vaše nej nič težku pridit. Iz njega je pa tež-ku. Tu pa zatu, k takrat k ste vanjga zašli, niste nič mislil. Viš, pa priporočaš drugim, de naj mislijo, zakaj neb ti sam malu rnislu kam s zašu? Ti sam s takih misli najbel potrebni" Strašnu nezadovljnu me je gledav in kar h sap ni mogu, k sm mu to prav. Pa sm še dodav: "Prjatu viš kaku nespametnu se je norčvat z ljudi, k so ostal še verni. Vi jim pravte, de so iz stare Avstrije. Kaj pa bi kdo lahko vam rekel v tem oziru, pa nič ne pomislite, ker sploh mislit menda ne znate. Prov kra-snu in primerno ime bi se dalo predli, če je tu vaše naprednja- za vas dobit, pa ti povem, de me Štvu res zekaj, pa kej praktič- 11 u DENARNE POŠILJKE nakazujemo po dnevnem kurzu in projemniki dobijo iste direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili naše ccnc: Za 100 Dinarjev .....$2.50 Za 200 Dinarjev. $ -'.85 Za 300 Dinarjev.......$ 7.20 Za 500 Dinarjev........$11.60 Za 1000 Dinarjev $22.50 Za 2000 Dinarjev ......$41.50 V ITALIJO: Za 50 Lir......$ 3.25 Za 100 Lir .. ..$ 6.30 Za 200 Lir.........$12.00 Za pošiljke v ameriških dolarjih jc poslati: ........$ 5.75 $10.85 .. $10.00 .....$26.25 Za $ 5.00 Za $10.00 .. Za $15.00 ..... Za $25.00 ......... Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERIČU 1849 W. Ccrmak Road, CHICAGO, ILL. Vam želimo vesele božične praznike in veselo Novo leto, vsem odjemalcem, prijateljem, znancem in tudi našim sorodnikom v stari domovini, ki berejo list Amvrikanski Slovenec, Drašierjeva prodajalna GROCERIJA IN MESNICA Jaz sera zastopnik za AMERIKANSKEGA SLOVENCA, AVE MARIA IN DRUŽBO SV. MOHORJA Imam v zalogi BLAZNIKOVE in DRUŽINSKE PRATIKE, AVE MARIA KOLEDAR in KNJIGE SV. MOHORJA m' * 519 Tenth Street North Chicago, 111. m 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DRJ8HN J. SMEH OPTOMETRIST J801 So. Ashland Avcnu« Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. »&228KSO! "Ja," je počas zdhnu tist va-krogl rojak, tu se pa ne da taku hitru vabrazložet, k b ti mislu. Glavna stvar pr našm napred-njaštvu je ta, da človk s suja glavo misli, ne pa de b drug zanjga mislil. Mi sami zase mi-slemo, ne pa kak gaspudje, razumeš?" "I kaj ne bom, sej po kranjsk govoriš," sem mu djav. "Ampek jest se v tem še s teboj r.e strinjam. Če če kdo zame mislit nej kar misli, samo kej dobrega naj misli. Po muj sodbi je tu še do-biu, če bomo ledje bul za en druge mislil, se bomo bul ljubil, ko-kr se. Le tu je treba de b dobru pa pošten mislil, pa b blu vse prov." "Ti si še deleč za luno Matika! Teb b blu treba še precej v glavo posvetit, de b vejdu kaj je naprednjaštvu. Viš jest sm biv ankrat tud z dilco udarjen, ka- je sram, da b ti ga povedov ali pa zapisov." Zdaj sta začela oba grdo gledat, jest sm si pa eelinder na glav poprav, pa sni se posloviv in šu naprej. Kaj sm pa drugje po svejt sli-šov in vidu bom pa spet ob drug prilik povejdu. Do takrat pa pozdravljen vastanite! Prafesar Matika. Naznanilo in zahvala. Tužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostne vest, da je dne 4. dec. 1938 preminul po dolgi bolezni naš ljubljeni in edini sin, 1 Vesele in zadovoljne božične praznike Vam želi podjetje ALLEN ORANGE CRUSH Naročite zase in zahtevajte vsepovsod vedno le "ALLEN ORANGE CRUSH!" M 205 Ohio Street Joliet, Illinois Telefon Dial 6417 Srečen in vesel Božič in srečno zdravo Novo leto želi vsem SERBIAN GROCERY & MEAT MARKET GEORGE JOVANOVICH, lastnik ZANESLJIVA TRGOVINA ZA NAJBOLJŠE JESTVINE. Za praznike bote dobili pri nas vse najboljše sveže meso in najboljše groccrijsko blago. i t 518-522 No. Chicago St. Telefon Dial Joliet, Illinois !-3836 GEORGE KOTZE, JR. v starosti 33 let. — Pokojni se jc rodil leta 1905 v Calumetu, Mich, od koder se jo pred petnajst leti .vsa družina preselila v Detroit, Mich. Pokojni George je dobil delo za klcrka na Post Office, dokler ga ni bolezen položila na bolniško posteljo. Pogreb se je vršil 7. dec. iz hiše očeta in matere v slovensko cerkev sv. Janeza Ivaneja, peto sv. mašo zaduš-nico je pa daroval za pokojnim doma či župnik Rev. Avguštin Svete OFM. Po sv. maši je bil kratek govor v slovenščini in v angleščini o pokojnem. Cerkveni zbor mu je pa zapel za slove Blagor mu, itd. S temi vrsticami se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam stali ob strani in nam nudili pomoč, ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru. Lepa hvala Rev. Avguštin Svete OFM, ki so pogosto prišli k pokojnemu in prinesli sv. popotnico za večnost vsaki petek, za njih tolažljive besede, ko je ležal na smrtni postelji, in za mrtvaške obred?, ki so jih opravili v cerkvi in na pokopališču. HvaJa lepa sestri Mrs. Mušich in sinu Mr. Joseph Mušich, ki sta prišla iz daljnega Willarda, Wis. na pogreb Hvala našemu sorodniku Mr. in Mrs-George Kotze in njčgOvi družini, ki so prišli iz Milwaukee, Wis., ki so nas obiskali v teh žalostnih urah. Hvala vsem, ki so darovali vence ali cvetlic-: in za sv. maše, ki jih jc bilo tojiko, da sc nc dji popisati. Hvala vsem, ki so pokojnika obiskali na mrtvaškem odru in ki so ga spremili do zadnjega počitka. Kruta smrt, čemu odvzela — si nam sina ljubega, — v večnost tja si preselila — brata nam predragega Težka bila je ločitev, — težko bilo ie slovo, — ko, dragi George, za vedno si zapustil, — starše in sestre. V miru sladkem le počivaj, — rešen zemeljskih nadlog, — prosi za nas tam v nebesih — da zopet združi nas vse Bog. Žalujoči ostali: GEORGE in KATARINA KOTZE, oče in mati; MIMI DE FILLIPI, MARGARET, ANGELINE. AGNES in GERALDINE KOT2E, sestre. Highland Park, Mich.. 13. dec. 1938. * Stran'4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 22. decembra 1938 Tovarna novega človeka ■Mil POSLOVENIL LEOPOLD STANEK jj&yafcfc tu- ro IN ONO II DOMOVINE Ce bi vzel to steklenico za našo skupno kuhinjo ... to bi bilo za proleta-i-iat vendar zelo dobro . . .!" "Dobro, odgovoril bom pozneje .. . Naslednji?" je dejal tovariš Vladimirov. "Pri meni je radi dekleta," je rekel neki drugi fant. "Seveda sem imel z njo razmerje, to je samo ob sebi umevno. Sedaj pa ima otroka. Alimentov ji ne morem plačevati, ker sam ničesar nimam, ona pa mi je seveda tudi že davno zrasla čez glavo; zato sem si poiskal drugo. In ta neumna gos mi sedaj dela škandale! S kakšnimi staromodnimi rečmi prihaja ! Pravi, da imam srce iz kamna. 'Zaradi tebe,' pravi, 'sem šla na cesto, da preživljam svoje dete. Ti nisi proletarec, temveč podlež', pravi ona. Zatrjujem ji, da moje družinske zadeve nimajo nobenega vpliva na mojo proletarsko resnico, kajti pri nas je sedaj v tem oziru vse dovoljeno. Ona pa pravi, da je tudi prole-tarka in da bi bila sramota, da bi uničil njeno proletarsko kri in da sploh nimam vesti. Seveda je nimam, pravim, ker je sedaj več ni, ona pa vpije nad menoj in pravi: 'Nobenega odloka ni, ki bi bil vest odpravil', in tako sva se sprla. Sedaj pa bi rad vedel, kako je prav za prav z vestjo T- Kakor bi bil sedaj led prebit, je za tem fantom vstal spet drug in vprašal: "No, tovariš, vedno govorimo o našem bodočem raju, za tiste pa, ki žive z nami, se ne brigamo in če bi tudi morali stradati. Potomcem, ki jih niti ne poznamo, žrtvujemo vse, celo svoje starše in otroke, in mogoče bodo nekoč rekli, da smo bili idioti, ker smo skrbeli zanje, ko bi lahko opravili brez nas. Zakaj tako zelo malo skrbimo za tiste, ki so sedaj tu, in tako zelo za one, ki bodo prišli za nami?" "In jaz imam še eno vprašanje," je nadaljeval drug fant. "Vedno govorimo o proletarcih, torej se pravi, da je proleta-iec prvi in najvažnejši človek na zemlji. Ce pa grem v kino — me prav nič ne veseli, če vidim same proletarce. Povsem nezanimivo je. Tovarna, stroji ropotajo, u-nic-zanija vsepovsod, in tako hudo se utrudiš, da ne moreš ničesar pametnega misliti. Ce pa kdo le pokuka v kako drugo profesijo, ima takoj nad seboj vse mogoče neprijetnosti. Moj brat na primer je učitelj, pa mora neprestano skrbeti, da ne izgubi zveze z maso in tako dalje. No, in često pač tako mislimo: poglejte, tovariš, vedno pravite, da smo proletarci ■v življenju najvažnejši in da je vsa resnica v nas. Jaz pa si pri tem večkrat mislim, da ne bo kino prav nič zanimiv, če bom videl v njem samo proletarce, in se požvižgam na to, da bi v njem gledal le, kako žive proletarci. To ni prav nič zanimivo ! Vprašal bi vas rad, če boste tudi v bodoče dovolili v gledališču in kinu prikazovati samo proletarsko življenje. Potem bi me sploh ne veselilo ..." "In moje vprašanje," se je oglasil nov vprašalec, "je drugačno od zadnjega. Vprašal bi rad nekaj podobnega kot prvi. T rosim vas, tovariš, povejte mi, kako naj se zdržim, kadar hočem nekaj storiti — kadar se mi na primer zdi, da bi bilo bolje, če česa ne storim. Prej so rekli nekako tako: Ne kradi, sicer te bo Bog kaznoval. S čim pa naj sedaj strašim samega sebe? Fo tem življenju itak ni ničesar več, vse ie le tukaj na zemlji. Tu moremo vendar vse izrabiti, tukaj nas ljudje nič ne brigajo, in če potem nekaj napraviš, so kljub temu užaljeni!" Ko je govornik sedel, se ni nihče več javil k besedi in nastal je zopet daljši odmor. Potem je vstal tovariš Vladimirov in dejal: "Tovariši! Zastavili ste mi toliko vprašanj, da ne morem odgovoriti na vsa hkrati. Za danes bomo končali; je tako že pozno, prihodnji večer pa bom odgovarjal izključno le na vaša vprašanja. Sedaj pa vas še enkrat prosim, da pridete potem v mojo pisarno in mi poveste, kar vam je znanega o najdeni ikoni. Ne pozabite, da j je naša proletarska revolucija delo prole-tarskih rok! Še enkrat vas opomnim, da mora biti vsak izmed vas prostovoljen čekist in gorje tistemu, ki bi karkoli pri- j krival! Ne bo samo zletel iz tovarne, temveč bo poleg tega še primemo kaznovan!" V obrazu tovariša Vladimirova se je pojavil izraz neupogljive brezsrčnosti. Bes ga je začel prevzemati. Ta na zunaj tako preprosta vprašanja niso bila tako enostavna: izpodkopavala so učni sestav komunizma, napadala njegove slabe strani in mu pričala, da človek vendarle vse več misli, kakor pa je potrebno za "opeko v stavbi komunistične družbe". Najbolj pa ga je jezilo to, da je iz teh vprašanj moral spoznati, kako budne so te nevarne, neprijetne sile ne le v njegovi duši, temveč ... Tovariš Vladimirov je šel v svojo pisarno, da bi tam sprejemal prostovoljne če-kiste. Ko je tako sedel, je razglabljal vprašanja, ki so mu jih stavili. Posebno ga je bodlo v oči to, da gre v vseh teh vprašanjih za eno in isto, za etos, da se vsa naslanjajo na meščanski pojem morale. Ni se mogel spomniti, da bi mu ljudje iz njegove tovarne prej kedaj stavljali slična vprašanja. Kje so jih sedaj naenkrat vzeli? Ali so sama zrasla v njihovih glavah, ali pa so jih sprejeli od zunaj? Ali ne gre tu za zavestno okuženje in namen škodo-vanja? Nikdar se ni tovariš Vladimirov čudil, da se je ruski narod, narod, "ki nosi v sebi Boga," po revoluciji tako hitro in tako lahko odrekel Bogu. Mnogo je že premišljal o teh vprašanjih, vživel se je v dušo ruskega ljudstva, zato so bili njegovi govori zelo slični pridigam duhovnikov v cerkvi. Spoznal je, da ima značaj ruskega naroda neko svojstveno potezo, neke neverjetno zmožnost navdušenja za katerokoli idejo, za katero potem vse žrtvuje. Ce je Rus kedaj sprejel neko idejo, potem ni stvari na svetu, ki bi je ne dal zanjo, pa naj bodo to starši ali otroci, domovina ali vera. Vse zapusti in gre za tistim, ki trdi, da mu kaže pot k resnici. Ruski narod je najbolj sanjarski narod na zemlji. Že v petnajstem stoletju je menih Fi-lofej učil, da je Moskva tretji Rim. Ruski narod že stoletja goji v sebi prepričanje, da je izbran za odrešenika sveta. Dostojevski je trdil, da je ruski narod edini "nosilec Boga" na zemlji in da bo obnovil in rešil svet v imenu novega Boga. Da, tako je: ruski narod je prepričan o svojem poslanstvu. Zaradi posestva V ptujsko bolnico je bila pripeljana Marija Čehova iz Nove vasi pri Ptuju, katero je baje mati udarila s polenom po roki s tako silo, da ji jo je zlomila. Obe sta se večkrat prepirali zaradi podedovanega posestva, katerega je mati izročila nekemu sorodniku. Med prepirom sta se tudi udarili in tako je prišlo do poškodbe. ——o- Povožen Pri Selnici ob Dravi je neki avto povozil kolesarja Franca Jegliča. Avto je zadel v Jegliča, ga vrgel na tla, da je ta obležal sredi ceste s hudimi poškodbami. Dvakrat uslišan Ko je pred mariborskim sodiščem stal 83 letni požigalec Anton Kocbek, je zaprosil sodnike, da bi ga za dalje časa obsodili v zapor, da bi bil tako vsaj na zimske mesece preskr- bljen, ker itak ne ve kam na stara leta, katera bi rad v miru preživel. Želja se mu je izpolnila,kajti Kocbek je po par tedenski ječi tam tudi umrl. -o- Kolesarska nesreča Julijana Kopačinova, 17 letna hčerka posestnice iz Med-loga pri Celju je s svojim kolesom kolidirala z nekim nez;-nanim kolesarjem, ki j c pri vozil po cesti od nasprotne strani. Sunek je bil tako močan, da je Kopačinova obležala hudo -poškodovana in so jo morali odpeljati v bonico. •-o- Mlin je zgorel Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji poročajo, da je nekega večera nenadoma izbruhnil ogenj v mlinu last Ivana Tičarja, posestnika v Vičancih. Mlin, ki ga je lastnik uporabljal samo za domačo uporabo, je zgorel do tal. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni Poskusite in prepričajte se! P3. Hm 1849 West Cermak Road, CHICAGO, IELINOIS ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa z glasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. Električna darila ki jih bo ona v resnici cenila "SUNBEAM MIXMASTER" * Meša, tolče, raztepava in izžcma sole. Slonokoščen in zelen, ali v* črnem in belem. Z izžemalccm CJOO 7£" soka..... se je kip razbil, toraj kip tlS. ga, ki je bil pred 20 leti spreJe •tako sijajno, kakor še i11 sprejet noben triumfator. Gor in dol gre, dejstva so bil " SILEX" električna skupina za kuhanje * Priprava za štiri čaše za manjšo družbo . . . velikost 10 čaž, kadar strežete gostom. Električna peč za uporabo za eno ali drugo velikost. COMMONWEALTH EDISON COMPANY 72 West Adama Street - 132 South Dearborn Street 4562 Broadway NOGKBOBHOOD STORES 4834 S. Ashland Ave. 4833 Irving Park Rd. 4231 W. Madiaon St 852 W. 63rd St 2733Milwaukee Ave. 3460 S. State 8t 2950 E. 92nd St 2745 Ase. 11046 S. Michigan /W tU- Sodite pa, če hočete, jaz ne dim, omenjam le, da gre P°£°" stoma gor in dol. Pratike Mašim čitateljem sporočamo, da smo Vre' jeli zalogo Pratik za leto in sicer obe vrsti BlaznikovS Slaba sapa in nečista koža govore svetu zgodbo o notranji nesnažnosti. Zakaj bi trpeli na zaprtju in celi vrsti zla, ki temu sledi, ko se ga lahko iznebite s pravilnimi navadami pri jedi in pijači . . . Zdravniki vedno priporočajo pijte čim več in bolj čiste vode, da se popravi to stanje, posebno dobre naravne vrelčne vode z vse-bistvenimi mineralnimi elementi. Poskusite MIAMI PARK SPRING MINERAL VODO, kraljico mineralnih voda. Telefonirajte po en zaboj danes. Tel. DEArbon 9615. MIAMI PARK SPRINGS, Inc. 10 So. La Salle, Chicago, 111._____ > oooo oo o-o cooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^^^ Jacob Gerend Furniture Co. tj Priporočamo nas pogrebni zavod. Dobite naa podnevi in po"0 Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-700 North 8th Street, Sheboygan, Telefon: 85 — Res. 40M-W oooooooooooooooooovoooo^oooooooooooowoooooooc®^^^ kakor tudi Družinsko Obe vrsti ste zelo nimivi in ju krasi število lepih slik. Naučite si jih takoj, ler ne poide zalog0. Vsak komad stane * poštnino vred 25 centov Naročajo se od: knjigarna AMER. SLOVENJ 1849 West Cermak R<»d' CHICAGO, ILL.