Poštnina plačana v gotovini Prezzo - Cena Ur 0.40 Štev. 2. V Ljubljani, v soboto, 3. januarja 1942-XX Leto VII. tckl|očoa pooblaMVnka ca oglašanj* Haliianskrgs to to]ege | Uredniitvo la aprava: Kopitarjeve 6, Ljubljana § Izvora: Union« Pobbliatt ttali&na Sk A. Milana | Redutooe. Amminlstrazione: Lopltaijeva i. Lnbiana. | Concetsionaria esclutiva pat la pobblicUA dt proveniema italiam ed m le ra: Union« PubbliciU lialiana ti A. Milana Sovražni napadi na Bardio Pri Agedabiji nobenih večjih bojev Vojno poročilo št. 579. Siloviti boji okoli Bardije Glavni Stan italijan^ih Oboroženih Sil objavlja: Nič posebnega na bojišču pri Agedabiji. Oddelki letalstva so uspešno napadli sovražne sile, ki so se po porazu zadnjih dni umikale proti severovzhodu. Nadaljujejo se siloviti boji okoli Bardi je. Oddelek sovražne mornarice je ponovil bombardiranje trdnjave. Streljanje topništva na področju So 11 um a iu Halfaye. Naše lovsko letalo se jo ob znaku za letalsko nevarnost dvignilo nad Tripoli in je sestrelilo dve letali vrst »Beaulightcrc. Dve sovražni letali je vzhodno od Agcdabie sestrelilo naše protiletalsko topništvo. Nekaj škode na po»lopjih je bilo po sovražnih poletih nad Misurato in Mellaho (Tripolitani-ja). Dve žrtvi med prebivalstvom. Skupine nemškega letalstva so podnevi in ponoči napadale otok Malto. Ugotovljeni so bili požari in eksplozije. Rim, 3. jan. s. Potem ko je sovražnik z močnimi oklepnimi oddelki otipal trdnost naših sil, je v poslednjih dneh skušal z uporabo obilnih oklepnih sredstev zajeti naše južno krilo. Motorizirane italijanske in nemške enote so takoj napadle sovražnika ob boku. V trdih borbah, ki so se odigrale v pokrajini okrog Agedabije, so Angleži izgubili 136 tankov in oklepnih vozil; vrhu tega smo zajeli mnogo ujetnikov. Na ta način ni samo propadla sovražnikova nakana, marveč so tudi naše oborožene sile ostale nedotaknjene. Torej moramo k 1110 uničenim oklepnim vozovom prišteti Se 136 tankov, ki smo jih strli v tej bitki. V teh številkah, neizpodbitno točnih, je pravi vzrok velikih težav, na katere je v zadnjih dneh naletel britanski napad. Teh težav niso toliko kriva vremenske nenrilike in boliša sposobnost italijanskih ter nemških tankov po blatnem ozemlju, temveč oklepne divizije Osi, na katere moramo gledati s hvaležnostjo in občudovanjem. Japonci zasedli Manillo, prestolnico Filipinov Mesto je padlo brez bojev — Ameriška vojska se umika na vzhodni del otoka Luzona Siloviti boji na Malajskem polotoku Rim, 3. jan. s. Ameriško vojno ministrstvo je sporočilo, da so 2. januarja ob 15 krajevnega časa japonske predstraže vkorakale v Manillo. Saigon, 3. jan. s. Japonsko vojno ministrstvo je po radiu sporočilo, da je bila zasedena Manilla. Lizbono, 3. jan. s. Iz Washingtona poročajo, da je mornariško ministrstvo objavilo, da so severnoameriške mornariške čete zapustile Cavite. Stockholm, 3. jan. s. Londonski dopisnik lista »Allehanda« poroča, da so v Londonu kakor v Washingtonu zelo zaskrbljeni za usodo vseh Filipinov po padcu Manille. V britanskih vojaških krogih se slišijo živahne kritične pripombe na račun ameriške zaveznice, ki soglašajo v tem, da bi bil položaj popolnoma drugačen, če bi Amerikanci imeli na otočju vsaj tisoč letal v akciji. Tokio, 3. jan. s. Kakor poročajo japonski viri z Malajskega polotoka, so avstralske čete pod vodstvom generala Bennela Benneta utrpele težak poraz v nekem oporišču, katerega imena pa poročilo ne omenja. V dopolnilo te vesti pa pravi agencija Domei, da gre za mehanizirane oddelke XI. britanske divizije, ki je bila razpršena ob reki Perak. Ta poraz je toliko bolj občuten, ker šel na otok Corregidor, ki leži tik pred zalivom Manille. Mislijo, da je bil general pri zadnjem bombardiranju ranjen oa desno ramo od koščka granate. Angleški umik pri Kuantanu Tokio, 3. jan. s. Japonske sile udarjajo proti strategičnemu mestu Kuantanu, ki leži na vzhodni obali Malajskega polotoka in so 11. decembra zavzele novo važno letalsko oporišče, od koder bodo japonska letala lahko hitro in pogosto napadala Singapoore, ki je oddaljen od tega oporišča le 370 km. Na zahodni obali Malajskega polotoka so japonske sile, kakor to objavlja britansko sporočilo, dosegle važen pas, kjer se prideluje gumi, premog in cin in leži manj kakor 300 milj severno od Singapooreja. — Medtem ko so japonska letala bombardirala pristanišče Swetterham na obali pri Selangorju, pa so se siloviti boji bili južno od Ipoha. Kar se tiče Filipinov pa drže postojanke proti Japoncem okrog Manille le indijske čete, kajti amerikanske čete so se morale umakniti pod pritiskom silovitih napadov japonskih oklepnih in naj bi mehanizirane čete igrale posebno važno ) v srodnifiin HpIh nninirOro lroit; nr». motoriziranih oddelkov z močno podporo letalstva. vlogo v srednjem delu polotoka, kajti dobro urejene ceste na tem odseku omogočajo naglo premikanje in razvrščanje motoriziranih sil. Bangkok. 3. jan. s. Poročajo, da so čete maršala Čangkajška na ponovno zahtevo britanskih predstavnikov vkorakale v Burmo, da bi tam z britanskimi silami sodelovale pri obrambi te pokrajine. Tokio, S. jan. s. Glnvni imperialni japonski stan sporoča, da so vojaška letala napadla skupino sovražnih trgovskih ladij blizu Malaje. Potopljena je bila neka 2000 tonska ladja, druga 3000 tonska pa težko poškodovana. Strmoglavska letala so v polno zadela neki motorni čoln, povrh tega pa so izločila iz boja še tri druge. Nad polotokom pa je bilo zbito eno sovražnikovo letalo tipa »Martin«. Tokio, 3. jan. s. Agencija Domei poroča Iz zanesljivega vira, da je general Mc Arthur, poveljnik severnoameriških vojsk v vzhodni Aziji, od- - Pregled sijajnih uspehov italijanskega zbora Na vzhodnem bojišču so italijanske čete še zmeraj pripravljene na boj kljub ruski zimi Rim, 3. jan. s. Te dni bo ravno pet mesecev, °.t:. r Se i® italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji pridružil nemškim in zavezniškim silam v Pr0^ boljševiškim armadam na vzhodnem bojišču; zato se nudi lepa prilika, da podamo pregled delovanja italijanskih čet na tem bojnem polju. Konec julija je ekspedicijski zbor odšel od svojega zbirališča in korakal v sovražno ozemlje, kjer je do danes prehodil okoli 2000 km, in sicer večinoma peš ter brez opore pomožnih službenih čet, ker so bile ceste in kraji pogosto docela neprehodni. V dneh 11. in 12. avgusta se je oddelek divizije Pasubio prvič spoprijel s sovražnikom na reki Bug in ga pri Jasnaji Poljani potolkel. V pospešenem pohodu so našo divizije napredovale proti Dnjepru, kjer je prišlo do prvega urejenega nastopa vsega italijanskega ekspedicijskega zbora. Zadnji teden septembra meseca se je divizija Pasubio borila ob reki Orel, kjer je zgradila mostišče ter ga zvezala s Caričanko. Skoraj istočasno je bila s podobnim delom zaposlena divizija Torino, ki se je borila pred Dnjepropetrov-skom ob Dnjepru. Tako je 30. septembra v loku med rekama Orlom in Dnjeprom prišlo do sunka v obliki klešč, ko so se vse naše sile zgrnile nad Petrivskom. Tu so naši oddelki zajeli v ogromnem žepu znatne sovražne sile ter jih deloma uničili, deloma prisilili k umiku, pri tem pa zaplenili, obilo orožja in raznih vojnih sredstev. V prvih dneh oktobra so naše čete nadaljevale pohod proti vzhodu. Dne 10. in 11. oktobra so se spoprijele s sovražnikom v novi bitki pri Pavlogradu in osvojile to važno železniško križišče. Nato so vdrle v sovražnikove naprave ob reki Vovči ter si tako utrle pot proti Stalinu. Ta sijajni uspeh je zahteval ogromno naporov po 200 km globokem in z naravnimi ter umetnimi ovirami posejanem ozemlju. — Pri tem so naše čete uničevale sovranikov odpor v zaledju, čeprav so bile ceste in zveze neprehodne. Dne 28. oktobra pa so naši oddelki vkorakali v Stalino ter s tem dokončali delo, ki je bilo v tesni zvezi z nemškimi stranskimi oddelki. V naslednjih dneh so naše sile polagoma osvajale industrijsko ozemlje, ki se razteza na vzhodu tega mesta in izvojevale hišo za hišo. to-varno za tovarno, ksr je sovražnik vse to spre-menil v obrambne postojanke. Z osvojitvijo železniškega križišča Nikitova je bilo tudi to trdo delo pri kraju v začell.u novembra. Nato je prišlo obdobje, ko smo morali organizirati osvojeno ozemlje, kar pa je sovražnik izkoristil, da je zbiral razpoložljive sile na tem odseku in skušal zopet osvojiti kraje, ki so zelo dragoceni za vojno gospodarstvo. . Sovjetski napad se je razvil na božični dan in borba se je nadaljevala poslej. A znano je, kako težke izgube je sovražnik imel pn teh poizkusih. Italijanski oddelki bo namreč uprizorili protinapade in sovražnika na mnogih krajih potisnili nazaj. Tako je v zadnjih dneh prišlo do zloma sovjetskih poizkusov, naši oddelki pa bu-dno pazijo na vsako sovražno nakano. Ta pregled vseh dogodkov na vzhodnem bojišču zgovorno priča o prispevku italijanskega ekspedicijskega zbora na vzhodnem boiišču. Zma- goslavni pohod ie zahteval občutne izgube, ki pa se ne dajo primerjati s sovražnikovimi.- Te so vsekakor mnogo večje, čeprav jih ni mogoče navajati s popolno natančnostjo. Naši oddelki so zajeli 16.700 sovražnikov, število mrtvih in ranjenih sovjetskih vojakov v bitkah z našimi četami pa je gotovo še večje. Tem številkam moramo prišteti še obilen plen, ki v glavnem obsega 16 topov, 13 možnarjev, 110 strojnic in strojnih pušk. 400 avtomatskih pušk, okrog 5000 pušk, 60 avtomobilov in več stotin drugih vozil, 52 letal je bilo z gotovostjo sestreljenih, mnogo drugih pa je verjetno doživelo isto usodo. Kakor smo že v začetku omenili, so naše čete z začetkom novega leta približno 2000 km od odhodnih postojank, v srcu sovražnega ozemlja. Še zmeraj navdaja naše čete isti zmagoslavni duh in jih preveva zaupanje v povelistvo, ki jih vodi. Navzlic veliki oddaljenosti in težavni oskrbi ima italijanski ekspedicijski 7! or še vsa potrebna sredstva, da tolče zagrizenega sovražnika In se upira ruski zimi. Japonska letala so delovala tudi na kitajskem bojišču e silnimi napadi na Lohang v okraju Kvan-tung in so pri tem uničila več vojaških objektov kitajske vojske. Med bojem so letala bombardirala tudi lokomotive in vozila, po katerih so se čete prevažale na železnici Kanton-Hankov in po kateri naj bi se ob primeru potrebe umikale čete maršala Čangkajška. Angleški radio pa poroča, da je novozelandski predsednik vlade Frazer povedal, da so japonska letala v ponedeljek bombardirala nek otok na južnem delu Tihega oceana. Hongkong, 3. jan. s. Življenje v Hongkongu, bivšem britanskem oporišču, je spet prišlo v navaden tek, enako kakor tudi v Kawloonu. Domačini so se vrnili na svoje domove, trgovine pa so spet odprte. Tudi javni promet je bil obnovljen. Japonske vojaške oblasti so uvedle novo denarno vojaško enoto in sicer »gumpyo«, ki ima zakonito vrednost kakor vsi drugi vrednostni papirji. Stari hongkongški dolar bodo nadomestili z »gumpy-jemt in sicer v razmerju dva dolarja za en japonski jen. Vojaške oblasti so pripeljale tudi velike količine živil, posebno pa riža, soli, sladkorja in drugih najnujnejših potrebščin, to pa za pokritje, dokler se domače razmere ne bodo popolnoma uredile. Petrolejska polja na Borneu v japonskih rokah Miri, 3. jan. s. Japonske zasedbene oblasti so izjavile, da so japonski tehniki že začeli pregledovati petrolejsko področje pri Miri in Saravaku (na severnem delu Bornea, ki so ga Japonci zasedli) in ugotovili, da je malenkostna škoda, ki so jo Angleži ob svojem umiku povzročili na petrolejskih napravah, in da bo v najkrajšem času mogoče vso proizvodnjo spet spraviti v polni tek. Nagel napredek japonskih čet, posebno pa blisko- vito izkrcanje 16. decembra, je preprečilo bežečim Britancem, da bi uničili vse naprave, kakor so v začetku nameravali. Le nekaj vrtalnih naprav je poškodovanih ali pa so zalite s cementom. Pa tudi te bo mogoče popraviti. Tokio, 3. januarja, s. Dve tretjini britanskih sil, ki bo bile razmeščene po Malajskem polotoku, sta bili razpršeni v bojih pri Kuantanu. Posebno je bila prizadeta XI. britanska divizija, ki je imela svoje mesto na zahodnem bregu polotoka. Na vzhodni obali polotoka pa je XI. britanska divizija južno od Ipoha izgubila 3000 mož Vesti 3. januarja Eg^ptski finančni minister je odstopil, kakor poročajo iz Kaira. Niso še znani razlogi za njegov odstop, vendar pa se misli, da je v zvezi s težavami preskrbe, kajti britanske zasedbene čete porabljajo mnogo egipt-ske hrane. Pričakujejo, da bo v tej stvari prišlo v vladi še do hujših sporov. Po»~bna posojila bo dajala mladim zakoncem madžarska vlada, da bi po zgledu Italije zagotovila narodu številen in zdrav pomladek. Posojilo bosta dobila zakonca, ki nista starejša od 32 let in ki sta telesno zdrava. Ob rojstvu prvega otroka jima bodo odpisali 10% posojila, z rojstvom drugega otroka 20%, ob rojstvu tretjega 30% in ob rojstvu četrtega ves ostanek. Italijansko-švedski razgovori za blagovno izmenjavo teko že več dni v Rimu. švedsko odposlanstvo vodi poobl. minister Friis, italijansko pa senator Giannini. Stra.^n vihar divja nad Gibraltarjem in bližnjimi kraji. Prometne zveze od Algecirasa do Cevte in Tangerja so popolnoma prekinjene. Španske oblasti so ukazale zapreti pristanišče v Algecirasu. Vsa trdota zakonov, ki prepovedujejo tihotapstvo, bo zadela nekega revnega Bolgara, pri katerem so finančni organi našli veliko količino kresilnih kumenčkov. Ker bolgarski zakon določa po 2000 levov kazni zn vsak kamenček, znese celotna kazen 200 milijonov levov. Ubogi Bolgar bo moral še ves ostanek svojega življenja preživeti v ječi, ker so mu za njegov prestopek naložili še 11.000 let ječe. V Združenih državah so začasno ustavili vsako nadaljnje izdelovanje potniških avtomobilov. Ravno tako je začasno ukinjeno izdelovanje lalikih tovornih avtomobilov. Po vsej Turčiji vlada hud mraz. V Carigradu že štiri dni močno sneži, medtem ko na morju divja hud veter. V Ankari je že več dni nad 10 stopinj pod ničlo. 22 letni Churchillov vnnk, David Romilly, letalec kanadskega letalstva, je padel v letalski bitki nad Atlantikom. Italijanske zasluge v sedanji vojni Italija gospodari nad Jadranom, kar je korak k dosegi oblasti nad vsem Sredozemljem Miinrhcn, 3. jan. s. List »Mtlnchener Neueste Nachrirhten« prinaša dolgo poročilo svojega rimskega dopisnika o borbi Italije v letu 1941 in poudarja, da je od konca leta 1940 Anglija spravila’ skupaj vse svoje ogromne rezerve in zaloge svojega imperija v namenu, da bi premagala Ita- Napadi sov'etske vojske povsod siloviti, pa vsi odbiti Hitlerjev glavni stan, 2. jan.: Nemško vrhovno I sti pa so nemška letala močno napadla vojaške poveljstvo objavlja: | Na mnogih krajih je sovražnik na vzhodu nadaljeval svoje napade. Nekateri prodori so bili zapahnjeni, drugi pa s protinapadom odstranjeni. Letalstvo je podpiralo obrambni boj vojske in je izvedlo močne razdiralne napade na sovražne prometne zveze v zaledju. Močni oddelki bojnih in lovskih letal so tudi včeraj napadli sovražne sile, ki so se izkrcale pri Fcodoziji na Krimu in bombardirali pristaniške napravo. Potopljeni sta bili trgovska ladja srednje velikosti in majhna vojna ladja, tri večje tovorne ladje so bile zažgane in štiri prevozne ladje močno poškodovane. _V Severni Afriki ni bilo na kopnem nobenih večjih vojnih dejanj. Angleže, ki so bili pri Agedabiji vrženi nazaj, so močne skupine nemških letal napadale in so imeli Angleži občutne izgube. Letalski napadi v zaporednih valovih na letališča otoka Malte so se uspešno nadaljevali. Angleško letalstvo je v času od 24. do 81. decembra izgubilo 58 letal, in sicer od tega 83 nad Sredozemskim morjem in v Severni Afriki. V istem času smo v boju proti Angliji izgubili 18 letal. Berlin, 3. jan. s. Iz vojaških krogov poroča DNB, da so v teku srditi krajevni boji na vzhodnem bojišču, prav tako pa se stalno spopadata tudi sovjetsko in nemško letalstvo. Nemški lovci bo v enem takih spopadov razpršili oddelek sovjetskih bombnikov in zbili 13 letal. Nemško letalstvo je v četrtek močno podpiralo delovanje kopenskih sil. Na enem samem odseku bojišča je letalstvo uničilo čez 100 avtomobilskih vozil in pobilo 200 konj. Neka skupina tovornih vozil, ki so bila natovorjena s strelivom, je bila zadeta in je zletela v zrak. Dalje je letalstvo napadalo železnice in ceste, zla- objekte v Moskvi. Berlin, 3. jan. s. DNB poroča, da so se 2. januarja bili divji nočni boji za posest mostišča, ki ga imajo v oblasti Nemci na srednjem odseku vzhodnega bojišča. Okrog 1000 sovjetskih vojakov je naskočilo Nemce v različnih smereh in skušalo zmesti nemško obrambo. V bojih prsa v prsa so bili vsi sovjetski napadi odbiti. Neki drugi sovjetski napad severno od tod, prav tako za posest mostišča, je bil odbit z bojem na nož. Berlin. 3. jan. s. Po prvih podatkih o zbiranju zimskih oblačil za vojake na vzhodnem bojišču je gotovo, da je bilo zbranih 16 milijonov kosov oblačil, med katerimi je bilo 533.000 kosov kožuhovine, 2 milijona in pol nogavic, poldrug milijon puloverjev in podobnega. Samo v Berlinu so zbrali blaga in oblačil za 46 železniških vagonov. Helsinki, 3. jan. s. Zaradi posebnih zaslug in sposobnosti pri izvedbi zmagovitih operacij v vzhodni Kareliji, je predsednik finske republike povišal pet polkovnikov v generale. Helsinki, 3. jan. s. Po Finski divja silovit snežni vihar. Odvratno vreme je popolnoma onemogočilo vse večje operacije. V zadnjih' 24 urah je prišlo samo do običajnega topniškega dvoboja na vseh bojiščih. V vzhodni Kareliji so Sovjeti poskušali z več napadi, vendar so bili povsod odbiti. Imenovanja v vodstvo stranke Rim, 3. Jan. s. Na predlog tajnika fašistične stranke je Duce imenoval prosvetnega ministra fašista Josipa Bottaia, člana narodnega vodstva PNF. Prav tako je Duce imenoval fašista Andrea Ippolita, podtajnika GUF-a za Slana vodstva PNF. lijo in tako oropala Nemčijo njene najhrabrejše zaveznice. Toda vsi angleški poskusi so zgrešili svoj cilj. Kmalu po znamenitem Ducejevem govoru od 23. februarja se je začela ofenziva v Libiji, ki je vrgla Angleže čez egiptske meje. L uspešno zmago na Balkanu si je pridobila Italija popolno nadzorstvo nad Jadranskim morjem in sicer prvikrat, odkar je prenehala biti gospodarica tega morja beneška republika. Tako je to morje postalo čisto italijansko in veže italijanski imperij s Hrvaško in Grčijo, ki obe spadata v italijanski življenjski prostor. Italija pa je storila tudi korak proti tolikanj zaželjenemu gospodstvu nad Sredozemljem. V preteklem letu 1941 se je izkazalo v vseh potankostih tesno sodelovanje med Nemci in Italijani ne samo na vojaškem polju, temveč tudi na gospodarskem in le tako je bilo mogoče uresničiti popolno gospodarsko soglasje med obema narodoma in zajamčiti nemoteno izmenjavo vseh pridelkov in izdelkov, ki so neizogibno potrebni za vojne. List nato poudarja vse ukrepe, ki jih je Italija v zadnjih mesecih storila za svoje vojno gospodarstvo, potem pa pravi, da je Italija po svojem celotnem ustroju takšen narod, ki zna vzdržati tudi najtršo borbo. Sofija, 3. januarja, s. Pod naslovom »Težka naloga Italije v Sredozemskem morju« objavlja sofijski list »Dnest članek svojega dopisnika iz Rima, v katerem pravi, da je Velika Britanija zbrala vse svoje možne sile na Sredozemskem morju in njegovem obrobju, da bi vrgla ob tla Italijo. Vsi ti računi so spodleteli. S. svojimi vojaki in svojimi armadami in s svojim visokim bojnim duhom je Italija vzdržala borbo z britanskimi silami, ki so bile največkrat številnejše in močnejše kakor njene, povrh pa so imele tudi kolosalno oborožitev in boljše orožje. Italija je vezala na Sredozemsko morje najboljše dele britanskih sil in tako omogočila silam, ki sestavljajo trojni pakt, da so Anglijo tolkle na drugih bojiščih. Velikanska naloga Italije je doživela priznanje v vsem svetu. Bolgarski list »Zora« poudarja v svojem uvodniku, da bi rada Anglija zmerom gospodarila nad vsemi morskimi potmi in da je zato skušala uničiti tudi italijanske sile, vendar pa je sedanja vojna pokazala, da je prav zaradi italijanskega delovanja morala Anglija raztrgati enotnost svojega vojnega brodovja in prav zaradi italijanskega brodovja je udarna sila Angležev majhna, njihov pomorski Doložai do «**-' težak. P. N. F. odloča pri podeljevanju javnih služb itim, 3. januarja, s. Italijanski Službeni list objavlja zakon, ki je začel veljati z včerajšnjim dnem in ki določa, da je treba pri imenovanju oseb na gotove položaje ali pri podeljevanju nalog, ki so v javnem interesu ali pa političnega značaja, poprej vprašati za svet Narodno fašistično Stranko. Zakon se glasi: O. 1. — Pri imenovanju na položaje in pri podelitvi nalog, ki so v javnem interesu ali pa političnega značaja, se je treba prej posvetovati z Narodno fašistično stranko. Čl. 2. — V smislu prejšnjega člena se smatrajo v javnem interesu in političnega značaja: imenovanje županov in članov občinskih svetov, jx>krajinskih predstojnikov in rektorjev; imenovanje predsednikov upravnih svetov in generalnih ravnateljev državnih uradov, naj bodo ustanovljeni ali se imenujejo kakor koli, generalnih ravnateljev Narodnih Oper in na splošno vseh ustanov in zavodov s pravico javnosti tudi s samoupravno ureditvijo, ki so plod državnim nadzorstvom in zaščito, ali ki jim država stalno na- klanja podpore; imenovanje predsednikov, upravnih svetnikov in generalnih ravnateljev podjetij, ki so v zvezi ali neposredno odvisna od zgoraj navedenih ustanov, ter dobivajo od njih potrebna sredstva za dosego lastnih ciljev, kakor tudi od-,visni od družb, katerih kapital vsaj do polovice tvori dohodek, pri katerem je udeležena tudi država; imenovanje predsednikov in drugih ravnateljev sindikalnih družb katere koli stopnje in njihovih postranskih ustanov; imenovanje predsednikov socialnih in dobrodelnih ustanov; začasni posli pri izvrševanju funkcij, ki se nanašajo na položaje, navedene v prejšnjih členih. Čl. 3. — Uredbe, navedene v 1. členu tega zakona se ne nanašajo na imenovanja ali napredovanja, predvidena v državnih upravnih službah. * Rim, 3. januarja, s. Službeni list objavlja zakon z dno 29. novembra 1941-XX, št. 1408. ki zadeva položaj državnih predstavnikov, položaj v stranki in drugih javnih ustanovah v okviru družb, zavodov in podjetij. Napredek Ljubljane v letu 1941 Mnoge nove zgradbe in razne prenovitve dajejo Ljubljani lepše lice Kljub temu, da je bilo leto 1941 za Ljubljano vojno leto in je le malo manjkalo, pa bi vojni vihar skazil lepo lice naše prestolnice, vendar moramo sedaj, ko vstopamo v novo leto 1942. ugotoviti , da to vojno leto nikakor ni ostalo brezplodno in da je Ljubljana tudi v letu 1941 znatno napredovala ter napravila v svojem napredku velike in pomembne korake dalje. Predvsem moramo ugotoviti, da je lani stopila v zaključno fazo regulacija Ljubljanice, torej problem, s katerim so se Ljubljančani bavili že najmanj dve sto let. Pred dvanajstimi leti se je re-gulacinja Ljubljanice končno približala svoji uresničitvi in od tedaj dalje smo vsako leto mogli ugotoviti, da regulacija Ljubljanice napreduje. Lani so bila v drugi polovici leta razpisana in tudi oddana dela za zgraditev končne zatvornice na Ljubljanici pri cukrarni. Letos bo to delo zaključeno in Tlakovane, oziroma katranizirane in bituine-nizirane so bile letos mnoge ulice, kakor Vegova, Rimska cesta, Emonska cesta, trg pred Križankami, Hribarjevo in del Cankarjevega nabrežja in druge. Ljubljanski Grad so pričeli temeljito prenavljati in že lani smo videli prve obrise, kakšen bo Grad v kratkem. Dela za obnovo grajskega poslopja bodo letos zaključena in to poslopje dobi novo lepo lice, vendar tako, da bo častitljivost Gradu ohranjena. Veliko javno delo, ki je bilo lani skoraj zaključeno in se še vedno nadaljuje, je bila zgraditev tržnic in ribarnice ob Vodnikovem, oziroma Pogačarjevem trgu. Tudi to staro vprašanje bo letos končno rešeno v korist Ljubljane in njenih prebivalcev. Lani tudi ni počivala zasebna gradbena delavnost. Mnogo so gradili za Bežigradom, v Šiški, i •• i • ui* • . i„ j; T) i ;; t • li;_ | IclVIlOSl. IVinOgO SO ilraUlll Za DCZ1L'rostavk v novi Hrvaški državi. Proračun znaša 10.891,203.000 kun. Izdatki znašajo 10.891,203.000 kun, dohodki pa 10.591,942.000 kun. Razlika 299,261.000 kun bo pokrita z dohodki od državnih podjetij. Izdatki državnih podjetij znašajo 5.250,436.000, dohodki pa 5.549,697.000 kun. Razlika 299,261.000 kun bo uj*orabljena za pokritje primanjkljaja državne uprave. Bilanca bo narejena po včeraj objavljenem zakonu o državnem računovodstvu. V naslednjem nekaj glavnih proračunskih postavk; Vrhovno državno vodstvo 143,515.270 kun, predsedništvo ministrskega sveta 113,613.600 kun, zunanje ministrstvo 112,378.000 kun, ministrstvo za obrambo 2.874,045.900 kun, notranje ministrstvo 1.332,345.360 kun, državna zakladnica pa 1.591,925.020 kun, ministrstvo za trgovino in za javna dela 1.019,125.000 kun, prosvetno ministrstvo 1.061,000.190 kun. Dohodki od neposrednih davkov znašajo kun 3.445,942.000 kun, dohodki od posrednih davkov pa 4.328,000.000 kun. Dohodkov državnega monopola pa je 2.408,000.000 kun. V Rimu tretje leto zaporedoma sneg. Poročali smo na tem mestu že, da letošnja zima ni prizanesla e snegom niti krajem v Srednji Italiji. Te dni ni snežilo samo po apeninskih višinah, pač pa so se v sneg odela tudi mesta nizko doli po dolinah. Tako poročajo, da je zapadel sneg med drugim tudi v sicer tako topli napolski okolici in tudi v Rimu samem. Poročajo, da je za Rim takšno »snežno« presenečenje ree nekaj izrednega, pripominjajo pa, da je letošnja zima že tretja po vrsti, ko se Rimljani lahko doma kepajo. Smrt generala Gramantierijn. V Turinu je te dni umrl general Pietro Gramantieri. Ze dvajset let je minulo, odkar je zapustil aktivno službo in je ves ta čas preživel v Turinu. Rojen je bil 1.1854 in je torej dočakal visoko starost 87 let. Že v zgodnjih letih se je odločil za vojaški poklic in pokazal izredne sposobnosti. Bil jo tudi ze.o izobražen mož. V prvih letih sedanjega stoletja je imel ozke stike z Mussolinijem, ki se je tedaj začel politično uveljavljati. Sedanji vodja Italije je visoko cenil vrline tedanjega stotnika Gramantierija. V prejšnji svetovni vojni je Gramantieri kot polkovnik poveljeval pehotnemu polku, kot general pa pozneje brigadi »Emilia« ter z njo izvedel junaške poteze v bojih na Sveti gori pri Gorici in pri Sv. Luciji pri Tolminu. Na Mrzli gori je bil leta 1916 tudi ranjen. Industrijski delavci, ki so pri vojakih, dobo tudi letos novoletno nagrado. Sprejet je bil sklep, kakor pravi poročilo iz Rima, da industrijskim delavcem, ki so bili vpoklicani pod orožje, tudi letos pripada novoletna nagrada. V navodilih za izvršitev tega sklepa stoji, naj se v poštev prihajajoči činitelji drže točno pravil, ki so bila izdana že meseca februarja letos in jih navaja tudi okrožnica, ki jo je razposlalo slavno ravnateljstvo Narodnega fašističnega zavoda za socialno skrbstva. Trije bratje junaško padli za domovine. Tz Cassale Monferrata poročajo, da so te dni imeli tam ganljivo spominsko svečanost na čast trem bratom domačinom, ki so padli na bojišču in o katerih pravi poročilo, da so res pravi simbol junaštva in vere v bodočnost. To so bili bratje Natale, Silvio in Italo Palli. Spominske svečanosti so se udeležili tamkajšnji prefekt, zvezni tajnik, domači župan in številne druge vplivne krajevne osebnosti ter oddelek vojaštva. Slovesnost je prešla v navdušeno domoljubno manifestacijo, pri kateri so navzoči močno vzklikali Duceju. Zvišani procenti zn prodajalce tobačnih izdelkov. Iz Runa poročajo, da je tobačnj monopol sklenil « 1. januarjem 1942 zvišati! procente za prodajalce tobačnih izdelkov. Dozdaj je bil ta odstotek določen za slabše vrste tobačnih izdelkov na 5.60, za boljše vrste pa na 9.60. Uprava tobačnega monopola bo z novim letom te odstotke zaokrožila navzgor, in sicer od 5.60 na 6 in od 9.60 na 10. Prodaja poročnih prstanov. Poročne prstane v predpisani teži in obliki — poročajo s pristojnega mesta v Rimu — je dovoljeno prodajati le v toliko, v kolikor gre res samo za tiste prstane, ki so jih zlatarji in draguljarji svojčas pravilno prijavili, ko so se te vrste zaloge popisovale. Z drugimi besedami se to pravi, da je zdaj prepovedano izdelovati iz drugih prijavljenih predmetov poročne prstane in jih potem svobodno prodajati. Zlatarji in draguljarji smejo prodajati poročne prstane le tistim, ki predlože potrdilo z občine, da se bodo res poročili. Fašistična BMana. V okvir dobrodelnih ustanov, od katerih imajo korist revni otroci, spada v Italiji tudi tako imenovana »Befann«, nekak italijanski sv Miklavž, ki ga v Italiji praznujejo na dan sv. Treh kraljev, 6. januarja. Vsako leto rnzdele na dan fašistovske Befane nešteto daril med revne otroke. Otroci dobe n. pr. obleko, knjige in druge nujne potrebščine, manjšim pa Befana prinese _ tudi igrače. Po zadnjih podatkih, ki jih je objavilo vrhovno poveljstvo italijanske liktorske mladine in ki se nanašajo na XVIII. leto fašistične dobe, torej na leto od 28. oktobra 1939 do 28. oktobra 1940. je bilo na dan fašistovske Befane razdeljenih skupno 1,724.031 zavitkov z darili v skupni vrednosti 25,722.000 lir. ^^Earl Derr Biggers MM Poslal sem ji cvetlice, zraven pa pisemce: Vso srečo ti želi tisti, ki si ga pozabila. Ali ničem že rekel, da je bila nepreračun-Ijiva, divja, nespametna, togotna, nagla in — ni se znala upirati. Komaj je menda dobila v roke moje cvetlice, že me je poklicala. Dobila me je v gledališču, ko sem ravno čakal, da nastopim s svojo vlogo. ,Bob,‘ mi je rekla, ,takoj moraš prhL Moraš na vsak način. Tako rada bi te videla. Čakam na tc.‘.< Pogledal je Chnna nekam plašno in pri tem skomizgnil z rameni. »Vsaki drugi ženski bi odgovoril čisto enostavno: — Sele po predstavil — Toda napram Shelah je bilo kaj takega popolnoma izključeno. Bil sem že zgodaj v gledališču in popolnoma napravljen za svojo vlogo ter sem imel še pet in štirideset minut do svojega nastopa. Imam avtomobil in bi v pol ure lahko opravil to pot tja in nazaj. Ob pol osmih sem šel v svojo garderobo v pritličju, jo od znotraj zaklenil, skočil skozi okno na cesto in odhitel k vozilu.« »Shelah mi je govorila o ulici. Rekla je, da ima majhno družbo, da pa mi ni treba srečati nobenega gosta. Razen tega me je hotela videti na samem. Okrog tri četrt na osem sem prispel tja. Shelah sem našel pred hišo in potem sva šla v uto. Tako čudovito mc je pogledala, da sem * mislil, da berem iz njenih oči več kot pa golo radovednost. Njen pogled me je presunil. Poznal sem jo kot mlado, svežo in vedno zadovoljno, toda Hollywood jo je bil popolnoma spremenil. Sicer pa, saj tudi mi ne postujamo mlajši. Dragoceni čas je minil kakor blisk med spomini na najino skupno življenje. Videti je bilo, da jo je spomin na preteklost osrečeval. Jaz sem bil nervozen, ker je čas naglo potekal in sem stalno gledal na uro. Končno je nastopil zame Čas odhoda...* Fyfe je obmolknil. »In potem...« mu je pomagal Chan. | »Da, omembe vredno je,< je nadaljeval F>fe, »da 6em imel že pri telefonskem razgovoru, še bolj pa pri najinem srečanju občutek, da potrebuje Shelah mojega nasveta v silno nujni stvari. Toda, ko sem ji rekel, da moram iti, me je le žalostno in nemočno pogledala. ,Bob,‘ je rekla, ,saj me imaš še malce rad?‘ Stala je tik zraven mene in objel sem jo. .Prosim te‘ sem^ ji rekel... Tisti trenutek je bil moj. Nihče mi ga nc more' vzeti. Vsa radostna preteklost je spet postala živa, moje srce j je bilo raztrgano, vedno bolj jasno mi je bilo, da čutim v srcu ljubezen do Shelah... in v svojih mislih sem navzlic temu čul neprestano tiktakanje svareče ure. Illnstuo sem ji rekel, daj bom prišel spet po končani predstavi, da se bova videla še vsak dan, da bova skupaj plavala... nenadoma se me je po-1 lastilo upanje, da si jo bom spet osvojil nazaj. In znabiti bi to tudi zmogel... morebiti... Toda zdaj... zdaj...« Njegov glas je upadel. »Uboga Shelah! Moja uboga Shelah...« Chan je resno prikimal. »Vse prevež drži: Tistega, ki stoji soncu najbližje, usoda najprej omami.« »In mislim, da ni nihče stal soncu tako blizu kakor Shelah « je pristavil Fyfe. Kot bi hotel priseči, je pogledal Chana. »Čujte, gospod komisar, ne smete me pustiti na cedilu! Najti morate tistega, ki je zagrešil to grozno dejanje!« »To je moj cilj in stremljenje,« mu je zagotavljal Chan. »Potem ete šli takoj proč?« »Da. Ko sem jo zapustil, je stala sredi sobe. Zdrava in smehljajoča se. Smeh med solzami. Potem sem skočil iz ute...« »Koliko je bila tedaj ura?« »Vem točno: štiri minute čez osem. Tekel sem do vozila, našel svoj avtomobil, kjer eem ga bil pustil, in drvel blazno v mesto. Ko eem skozi okno skočil nazaj v svojo garderobo, sem 1 slišal, da nekdo kot norec trka na vrata. Odprl sem in dejal, I da sem nekoliko zadremal, potem pa sem šel z inšpicientom za | kulise. Zamudil sem pet minut. Inšpicient mi je pokazal svojo uro: dvajset minut čez osem. Pa ni bilo nič hudega zato, kajti nastopil sem, odigral svojo vlogo in ravno se je končalo prvo dejanje, ko mi je neki mladenič^ po telefonu sporočil presunljivo novico.« Tedaj je vstal. »To je, gospod komisar, moja izpoved. Moj današnji obisk pri Shelah mi bo prinesel še mnogotere nevšečnosti. Toda navzlic temu mi ne bo žal. Ponovno esra jo videl — spet sem jo imel v svojem objemu — in za to srečo sem pripravljen plačati sleherni račun. Ali bi radi vedeli še kaj?« Chan je zmajal z glavo. »Trenutno nič. Le prosi! b: vas, da ne zapustite prizorišča te drame. Lahko sc pojavijo še nekatera vprašanja.« »Se razume samo po sebi,« je pritrdil Fyfe. Zazvonil je zvonec in Chan je earo stopil k vratom Iz teme je med vratne podboje stopil debel mož v uniformi honolul-ske policije. »Ah, vi ste, Spencer,« je dejal Chan. »Kar notri!« Policaj je stopil v preddurje. Za seboj je potegnil neko prikazen, ki bi je razen na tropskih obalah nikjer ne mogel najti. »Tole sem pobral na Kalakaua aveniji,« je pojasnil policaj. »Mislil sem, da bi si ga vi ogledali nekoliko pobliže. Glede svojih navedb o današnjem večeru je bil nekam nejasen.« Mož, o katerem je govoril, se je otresel trdega policajevega prijema in stopil k Chanu: »Mislim, da nismo prišli prepozno k večerji,« je pripomnil vljudno. Ogledal se je naokrog in snel, bržkone pod vtisom kakršnega koli spomina, obrabljeni slamnik z glave. »Moj šofer je enostavno brez orientacije. Zašel je.« Govoril je odločno in ljubeznivo s .premišljenim poudarkom, kor je bilo v popolnem nasprotju z njegovo nenavadno obleko. Razen v slamniku, ki ga je držal zdaj v drobni, s sončnimi pegami posejani roki, je njegova obleka obstsjala iz umazanih, nekoč belih platnenih hlač, iz srajce brez ovratnika, iz oguljenega suknjiča in iz bornih ostankov čevljev, skozi katerih luknje so moleli goli prsti Vselej pripravljeni vsakomur prihiteti na pomoč Tudi v letošnjem letu so ljubljanski gasilci obvarovali mnogo imovine pred uničenjem 31. december. Zadnji dan v letu. Koliko žalostnih in koliko veselih dogodkov človek doživi v enem letu. Koliko nesreč se dogodi v enem letu in koliko dobrega nam laliko store ljudje, ki so postavljeni zato, da rešujejo iz ognja še vse tisto, kar se rešiti da. Bili so časi, ko so bili ljudje skoraj brez moči proti ognju. Bili so časi, ko je divjal ognjeni element lahko brez vsake meje in je ugonabljal mesta, vasi in često tudi cele dežele. Kaj so mogli ljudje proti 6ilnemu ognjenemu morju? Nič! Niso mogli reševati svoje in drugih imovine in še srečni so lahko bili, da niso našli smrti v ognju. Casi pa se spreminjajo, spreminjajo ee navade, tehnika so spopolnjuje, nove iznajdbe so zagledale beli dan in veliko pozornost so vsepovsod kazali v tem, kako omejiti ogenj, kadar izbruhne, kako ga preprečiti, kako ga udušiti, da ne uniči imovine, ki so jo skrbni im vestni gospodarji včasih varčevali od rane mladosti pa do izbruha pogubnega ognja. Koliko nesreče je včasih prinesel ogenj Kdo bi našteval milijone In milijarde vredno imovino, ki jo je ogenj uničil v dolgih stoletjih in tisočletjih? Imamo vestne čuvarje Dandanes ni treba biti gospodarjem in hišnim lastnikom več v takšnih skrbeh, kaj bo z njihovo imovino, z njihovim posestvom, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan in ali mu ne bo ponoči skočil ognjeni petelin na hišno sleme. Gospodar je lahko boij miren, saj ima domače gasilce, ki mu bodo takoj brez oklevanja priskočili na pomoč in bodo gasili in svoja življenja izpostavljali za njegov blagor. V mestu so zavarovalnice in kdo bi si še delal prevelike skrbi, če bi do ognja res prišlo. Poklicni gasilci izpolnujejo svojo dolžnost kakor treba S poklicnimi kakor tudi s prostovoljnimi gasilci ljubljanskega mesta moremo biti več kot zadovoljni. Noč in dan sloje na straži, nobena nočna ura jih ne moti — naj bo zima ali vihar, dež ali grom, vedno so na mestu tam, kjer jih kličejo ljudje na pomoč. Ni je minute, da ne bi bili pripravljeni priskočiti nesrečnežem na pomoč. 64 požarov je bilo v tem letu G4 krat je gasilce poklicala dolžnost, da ukrote ognjeni element. 64 krat so morali s svojimi avtomobili na vse konce, kjer so jih potrebovali im kjer je bilo treba reševati imetje meščanov iz ognjenih objemov. Pri teh 64 požarih je skupaj sodelovalo 647 gasilcev, kar jasno kaže velik čut odgovornosti vsakega pravega gasilca. 104 ure in 1 minuto so trajali vsi požari letošnje leto. Poklicni gasilci pa so skupaj sešteto gasili 1041 ur in 1 minuto. V takšne vrste požarov pa ^se deli teh 64 intervencij: 10 je bilo velikih požarov. Najdaljši izmed njih je trajal kar nepretrgoma 4 dni. To je bilo tedaj, ko je gorela slama na Kodeljevem v nekdanjem intendantskem skladišču. Najobširnejši pa je bil letos požar na Igu, ko so gorela številna stanovanjska im gospodarska poslopja im ko je ogenj q povzročil tudi občutno škodo, ki je šla v sto tisoče lir. Pet je bilo požarov srednje vrste, 15 je hijo smanjših ognjev, dva gozdna požara, štirje namišljeni požari, štirje stropni požari, trije sobni požari, en požar zaradi eksplozije, dvakrat so morali gasilci posredovati zaradi nezgode, en kletni požar in končno dve reševalni intervenciji. Najkrajši požar je trajal le 11 minut. Motorne brizgalne in agregati so bili 190 ur v pogonu Da je ljubljanska gasilska četa sodobno opremljena, pove tudi dejstvo, da razpolaga skupaj kar s 14 motornimi vozili, od katerih je fiest avtomobilov za prepeljavanj e ponesrečencev v bolnišnico m ®ie* Y *onl letu sta bila kupljena tudi dva nova reševalna avtomobila tvrdke Fiat, ki glede na druga vozila potrošita zelo malo bencina. Se najbolj moderna pridobitev je velemestna velika Ma-girus lestev. Dalje razpolaga gasilska četa z enim zaprtim velikim avtomobilom znamk« Griif-Stift. Ta avto ima vdelano tudi brizgalno ter eno prenosno motorko. Četa ima tudi poseben avto za kemično gašenje. Tega uporabljajo samo takrat, kadar gori bencin, bemcol, špirit ali kaj podobnega, in kar gase s posebno kemično peno, ki jo proizvaja poseben generator. Dalje imajo gasilci še eno motorno >SteyT« brizgalno, en orodni avto, ki 60 ga poklicni gasilci preuredili po lastnih načrtih in z lastnimi delavnimi močmi. Zdaj mu bodo dodali še velik žerjav, ki bo lahko dvignil 3000 kg težko bremo, in pa vse potrebno dodatno orodje, ki ga doslej gasilci niso imeli v toliki meri. Dalje imamo še en tovorni avto za prevoz cevi in faznega orodja. Pa še en veliik avto za prevoz poveljstva in pa gasilcev na pogorišča. Četa ima potem še eno motorno kolo s prikolico in dva priklopna agregatna motorja, ki se lahko prideneta k vsakemu motornemu vozilu. Gasilci se vedno urijo V času, ko ni bilo reševalnih voženj ali ognja, pa so gasilci izpolnjevali svoje strokovno znanje z raznimi vajami,, tako kot moštvo kakor tudi kot poedinci. Gasilci so bili v raznih tečajih, v katerih so se sami še bolj izpolnjevali ali pa so poučevali druge tečajnike. Saj se gotovo še vsi spominjate uspelih samarijanskih tečajev, potem raznih tečajev za pasivno zaščito pred napadi iz zraka, dalje so bili v raznih šoferskih tečajih, nekateri Člani čete so posečali tudi poseben strokovni varilski tečaj, da ne govorimo o stalnih vajah, ki jih je imelo moštvo z orodjem. V ostalem prostem času pa so gasilci delali v svojih delavnicah v Mestnem domu. Vsak gasilec je namreč tudi izučen obrtnik, razen tega pa je tudi strokovno podkovan Samarijan in mož na svojem mestu kar se tiče gasilstva. Skoraj vsa popravila, razen najtežjih, ki zahtevajo strojno obdelavo. izvrše gasilci kar sami doma v svojih delavnicah Delavnice so dobro urejene in jih vodstvo stalno tudi še izpopolnjuje. Gasilci imajo v svojem domu posebno ključavničarsko delavnico, dalje mehanično, krojaško, čevljarsko, mizarsko, ličarsko in tapetniško. Tele obrtnike lahko najdete med poklicnimi gasilci: mehanike, ključavničarje, mizarje, Ljubljana, 3. januarja. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani od ponedeljka 5. januarja zjutraj dalje, dokler ne toside nov cenik, prodajati navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 L; zeljnate glave na dronno izpod 10 kg 1 L; zeljnate glave na debelo 0.80 L; kislo zelje zeljarjev z obrtnim fistom na drobno 2.50L; kmečko kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.75 L; repa na debelo 0.60 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 1.50 L; ohrovt 1.50 L; cvetača 3.20 L; brstni ohrovt 5 L; kolerabice 3 L; rumena koleraba 0.70 L; rdeča pesa 2 L; rdeči korenček brez zelenja 2.30 L; rumeno korenje na drobno 0.80 L; črna redkev 1.20 L: osna/eni hren 3 L; šopek zelenjave za juho s 'korenčkom 0.30 L; peteršilj 3 L; por 3 L; zelena 2.40 L; do-niflčfl čebula 2T,; Šaloto 2 L; česen, 25 plnvic n? k£.4L; otrebljena endivija 3.80 L; otreblje-n?i t raodov neizmerno veseli. Zdaj 6e pa res počutijo kakor otroke, ki niso zapuščeni, ampak bdi nad njimi očetovsko srce in jih ravna očetovska roka. Vera 6e je poživila, kar ostrmeli bi, ko bi videli, kako 6e je 6pet utrdila pobožnost. Ljudje pravijo, da teh dobrih dei, teh nevarnosti in tveganj gospodom ne bodo nikoli pozabili, iz roda v rod se bo vedelo zanje!« »No, lepo!« je odgovoril Poštar. »To 60 možje na mestu in kdor pred njimi ne sname klobuka z glave, je malopridnež! Prav gotovo bomo poskrbeli, da bodo to vsi zvedeli!« »Kaj pa mislite, kdaj ee bo vse to končalo?« »Kdo ve? Nemara prav kmalu! Bodite pripravljeni Ln poučite, 6eveda kar moč previdno, vse ljudi! — Zdaj je pa zame prišel čas, da odrinem!* Pozna je bila že ura, polnoč je že zdavna minila. Gostilničar je Poštarja pospremil v kamro. Ta 6e je dolgo zamujal. Ko pa je 6pet prišel 6 6večo v roki ven, je gostilničar ostrmel. Mesto betežnega 6tarčka z dolgo sivo brado je zdaj zagledal pohlevnega, nerodnega kmetiča srednjih let. »Pa lahko noč!« je voščil kmetič. Na pragu 6ta 6e še v temi rokovala, gostilničarka je že odšla spat — potem pa 6e je Poštar izgubil v noč. V gostem grmovju je imel skritega konja. Iz malhe je potegnil plašč in zvonasti klobuk. Zavihtel 6e ie v sedlo in plahuta r Poštar se je zadrevil po 6tran6kih pot*»h proti Glavniku. To je bilo pred dvema dnevoma. Kako se ti ni vse obrnilo, pa v tako kratkem času! Bitka v Glavniku, majhen tepež pred Globljano in v predmestjih! Hitro 60 obvladali Francoze. Zdaj je šel med drugimi za Lukcem, ki je jahal pred njimi na Volku. Kakšna steka ob obeli straneh ufcce, 6kozi katere se je pomikala ta molčeča, dobro urejena vojska I Ljudje 60 noreli od navdušenja, od vseh strani 60 letele rože, kakor plaz so grmeli kriki v pozdrav. Po vseh cerkvah so zvonili zvonovi in pozdravljali dan, ko je 6pet zasijala zlata svoboda. Francozi so bili tepeni. Francozi bodo odšli, ne 6amo iz tega konca, od povsod, iz vsakega kotička, ki eo ga dozdaj imeli po krivem v lasti! Končno vendarle! Spet 6mo sami svoji! Se malo, nemara nekaj dni, pa 6e bo izgubil tudi zadnji Francoz iz naših krajev! Tako so si dopovedovali, pijani od veselja. V vse štiri vetrove so Din poslani sli. Do zadnje gorske vasi je prišla pošta. Povsod 6e je dvigalo ljudstvo. Po dve, po tri vasi so zbrale može in napadle. Ta poplava množic je poplaknila Francoze. Zvonovi eo peli, v vseh gričih eo odmevali strdi. Ponekod 60 ee Francozi še hudo upirali, marsikakšen domač človek je omahnil, preden je bila zmaga dobljena in kraj spet svoboden. Kjer je bilo nafhujše, tja je Lukec pošilja! svojo pomoč, plahuterje, kmete, kar se mu jih je Mk> že prej pridružilo in. može k zavetij. Andrejčkov 3 o ž Rom slikah Besedilo priredil Mirko Javornik j j j | j j j Risal lože Beranek i M Tedaj so se v daljavi zableščala jadra in velika ladja je prihajala bliže in bliže h bregu. Bila je čaka, kakor je kazala zastava, begunca sta vrgla s sebe nepotrebne cunje in začela plavati proti ladji. Bila sta skozi v strahu, da ju pomorščaki ne bodo zagledali Toda z ladje so ju zagledali. Brž so spustili čoln v vodo. šest mož jima je naglo hitelo na pomoč. Kmalu so bili pri njima, ju potegnili iz vode, potem pa veslali nazaj. Še nekaj trenutkov in Aleš ter tovariš sta bila srečno na ladji 297 Ladji, kf sta se nanjo rešila, je bilo ime »Lastovica«. Bila je lepo izdelan, rjav trijambormk in namenjena v Vzhodno Indijo. Kapitan, še mlad mož, je bil hudo pri-* jazen do novih popotnikov ter ju je začel spraševati, kaj ju je zaneslo v te kraje in take okoliščine Važno vprašanje sedanje vojne: j Ali je mogoče uničiti petrolejske zaloge v zemlji? Neki B. Maimeri je v listu »II Gazzettino« napisal zanimiv članek, v katerem odgovarja na vprašanje, ali je petrolejske zaloge v zemlji sploh možno popolnoma uničiti ali ne. Takole piše: Vodilne osebnosti sedanje Rusije so večkrat izjavile, da bodo v trenutku, ko bi Be pojavila nevarnost, da nemška vojska zavzame tudi najvažnejša petrolejska nahajališča v Rusiji, te svoje bogate zemeljske zaloge sami uničili, da se ne bi mogel nasprotnik z njimi okoristiti. Nastaja pa vprašanje, ali je res mogoče uničiti petrolejske zaloge v zemlji? To je vprašanje, ki si ga zlasti dane« zastavljajo po vsem svetu ne samo navadni ljudje, ki tudi že vedo, kako velikega pomena je pri sedanjem načinu vojskovanja vprav petrolej, pač pa tudi tisti, ki se na takšne stvari bolj razumejo. Vsi ne mislijo enako o gornjem vprašanju, toda če ta njihova različna mnenja natančneje pretehtamo, lahko potegnemo iz njih nekatere zelo zanimive zaključke v zgodovinsko tako važnih časih, kakršne preživljamo. Človeka, ki »ima glavo na pravem koncu<, ni težko prepričati o tem, da je popolno uničenje petrolejskih nahajališč nekaj povsem n&mogočega. fedi I ino sredstvo — ogenj Edino sredstvo, s katerim je mogoče uničevati petrolejske zaloge v zemlji, je ogenj. Toda spet nastaja vprašanje, ali je mogoče zažgati velika »skladišča« tekočega goriva, ki jih skriva zemlja v svojem naročju. Da, močno bi bilo to, če bi se ogenj zanetil istočasno na neštetih krajih in če ne bi bilo nikogar, ki bi ga potem skušal pogasiti. Ce bi se Rusi hoteli poslužiti tega sredstva, bi bili že pred ne-Vaj meseci morali zažgati kavkaški petrolej — nadaljuje svoja izvajanja B. Maineri Primerjava s petrolejko Vsakdo ve, da petrolej sploh ne gori, če ni v etiku s kisikom, ki ga vsebuje zrak. Zato je zemeljske petrolejske zaloge možno zažgati le tflm, kjer so petrolejski vrelci, torej tam, kjer tekoče gorivo prihaja na dan in dobi stik z zrakom. Ce zažgemo petrolejski vrelec, se bo začel odigravati isti pojav, kakor če prižgemo petrolejko. Počasi bo ogenj posrkal ves petrolej iz zemlje na dotičnero kraju, kakor ga posrka v nekaj urah iz petrolejske sve-tiljke. Ce bi na ta način hoteli uničiti petrolejsko nahajališče, bi bilo treba neprimerno več časa, kakor Se bi te zemeljske zaloge hoteli spraviti na dan s črpalkami. Pa ne sauno to. Treba je upoštevati Se nekaj drugega. Takšno uničevanje zemeljskih petrolejskih zalog se razmeroma zelo lahko tudi prekine na način, ki je zelo podoben tistemu, ko hočemo pogasiti požar, ki je morda nastal med črpanjem petroleja iz zemlje kljub temu, da ni manjkalo pazljivosti »Petrolejski močeradi« V ameriških Združenih državah se je mnogo ljudi specializiralo za gašenje takšnih požarov, ki jih imenujejo tudi »petrolejske močerade«. Postopek, ki ga je treba opraviti, ni težaven in odgovarja v bistvu postopku, ko ugašamo navadno petrolejsko svetiljko. Takšnega postopka so se poslužili na primer tudi za pogasitev petrolejskih vrelcev pri romunskem mestu Ploestiju in je rodil najboljše uspehe. Odveč bi bilo poudarjati, da tudi v vojskah Osi ne manjka ljudi, ki so se specializirali v takšnem gašenju in znajo ogenj v petrolejskih vrelcih i. največjo naglico uspešno pogasiti. Tudi najsilovitejši premiki zemeljskih skladov ne morejo uničiti petroleja Popolnoma nemogoče pa je petrolejske zaloge v zemlji uničiti še s kakšnim drugim sredstvom. »Niti najstrahotnejši premiki zemeljskih skladov,« mi je dejal pred nekaj leti tehnični ravnatelj ene najvažnejših severnoameriških družb, ki sem ga srečal v neki ameriški pokrajini, ko je pravkar stikal za novimi petrolejskimi zalogami, »ne mo rejo uničiti petroleja v zemlji.« Možno je sicer zemeljski petrolej zmešati z zemljo in vodo. V tem primeru bi bilo črpanje petroleja sicer dosti manj donosno, toda uničiti petroleja v zemlji na noben način ni mogoče. Po kakšnih močnejših potresih se je sem pa tja včasih res zgodilo, da je ta ali orni petrolejski vrelec usahnil »sam po sebi«, toda s tem nikakor ni rečeno, da je petrolej izginil. Bil je enostavno le »prenesen« na drug kraj. To so tudi dokazali, ko so natančneje preiskali značilnosti novih petrolejskih vrelcev, ki 60 jih odkrili v bližini tistega kraja. Kar se da doseči tudi s 5e tako močnimi vojnimi sredstvi, pomeni izredno malo v primeri s tem, kar v petrolejskem nahajališču more povzročiti večji premik zemeljskih skladov. Da bi razdejali — ne rečemo uničili — petrolejsko nahajališče z bombo, bi morala biti nad petrolejskim slojem velika debela plast vode, bomba pa bi morala prodreti skozi vrelec in se razpočiti vprav na takšni točki, da bi se plast zemlje ali skalnatih hribin, ki ločijo petrolej od vode, gotovo strla. Pomanjkanje petroleja lahko pomeni poraz Važno pa je tudi naslednje: Ali naj se nadaljuje črpanje nove mešanice ali ne, to je odvisno od sestavin, iz katerih tista mešanica je, pa tudi od večje ali manjše potrebe po tekočem gorivu Če se črpanje takšne mešanice zaradi premajhnih količin petroleja ne splača v mirni dobi, pa je zato toliko bolj priporočljivo v vojnem času, ko pomanjkanje petroleja lahko pomeni poraz tega ali onega naroda. Odveč bi bilo opozarjati, da je treba razlikovati uničevanje petrolejskih nahajališč z uničevanjem tistih naprav, ki so potrebne za črpanje petroleja, za njegov prevoz in očiščevanje. Te naprave je možno razmeroma lahko uničiti, toda razmeroma lahko jih je tudi spet obnoviti. Primer iz prejšnje svetovne vojne V prejšnji svetovni vojni se je pokazalo na prepričljiv način, da so te trditve pravilne. Romuni so tedaj razdejali mnogo petrolejskih črpalnib naprav, da se jih ne bi Nemci mogli poslužiti, toda tem se je posrečilo popraviti škodo v najkrajšem čast Japonska vlada je na svoji prvi letošnji seji sprejela sklep, po katerem se bo v bodoče osmi dan v vsakem mesecu smatral za spominski dan na cesarski odlok, s katerim je bila 8. decembra napovedana vojna Angliji in Združenim državam. S tem dnem bodo nadomestili dosedanji »dan narodne službe«, katerega so praznovali vsak prvi dan v mesecu. Pod razbitimi vagoni je ugasnilo 50 življenj Huda železniška nesreča v Franciji zaradi goste megle Žalostna novica, ki se je na Silvestrovo razširila z vso naglico po Franciji o težki železniški nesreči, ki naj bi 6e bila pripetila na progi Lille— Dunkeniue, se je na žalost izkazala za resnično Poročevalci so še isti dan poslali svojim listom nekaj podrobnosti o tej težki nesreči, ki je zahtevala nič manj kot 50 človeških življenj, nad sto ljudi pa je pri tej priliki dobilo težje ali lažje poškodbe. Nesreča se je zgodila, kakor rečeno, na progi Lille—Dunkerque, in sicer v bližini kraja Haze-brouk, kjer se križata železniški progi, od katerih prva drži proti Dunkerqueu, druga pa proti zahodu. Kakor poročajo časnikarji iz Lillea, sta vprav na tem železniškem križišču trčila skupaj potniški vlak, ki je pripeljal od severa, m tovorni vlak, ki je vozil od zahoda. Po trčenju, ki je bilo strahovito, so se vagoni obeh vlakov najprej razbili na drobne kose, potem pa je vse te razbitine zajel velik plamen, ki je uničevalno de!o dokončal lz razumljivih razlogov do zdaj še niso objavili pravih vzrokom, zakaj se je zgodila ta nesreča. Ena stvar pa je gotova, namreč ta, da je ležala v trenutku nesrefie nad pokrajino gosta megla, zaradi katere strojevodji obeh vlakov nista mogla pravočasno preprečiti trka. Lokomotiva tovornega vlaka je butnila v prve vozove potniškega vlaka, nakar so vagom začeli leteti na kup. Izpod razbitin železniških voz so po nesreči potegnili številna trupla, ki so bila skoraj vsa strahotno ožgana, kajti pri trčenju se je vnel vagon tekočega goriva in se je ogenj brž razširil tudi na ostali kup razbitih vagonov. Ranjence, katerih število do zdaj še ni točno znano, vsekakor pa znaša nad sto, so prepeljali hitro v najbližje bolnišnice, da bi jih rešili pri življenju Vojaške oblasti so odredile, da morajo ranjencem na pomoč tud' jaški sanitetni avtomobili. »Kdor laže, nima sline...« Kitajski pregovor, ki tudi sodnikom pomaga iz zadrege Star kitajski ppre^ovor pravi, da »Kdor laže, nima nobene sline«. Ni pa to pregovor, ki bi 6e bil ohranil le med ljudstvom, pač pa 6e ga poslužujejo — kakor poroča »Centraleuropa« — dostikrat tudi pred sodiščem, da komu dokažejo, če res laže. Zgodilo se je tole: Zadnjič so imeli pred pekinškim sodiščem zanimivo razpravo, pri kateri so se poslužili staro- davnega, tisoč let starega načina »dokazovanja 6 pomočjo riža*. Neko pričo, od katere je bilo odvisno, ali bo obtoženec oproščen ali obsojen, 60 prisiliti, da je moral vpričo drugih prežvečiti nekaj riža in ga potem spet izpljuniti. Sodnik je potem ugotovil, da ie ti6ti prežvečeni riž či6io suh, kar naj bi bilo dokaz, da priča laže Starodavni kitajski pregovor, ki nanj Kitajci še danes do6ti dajo, namreč, pravi, »da »kdor laže, nima 6line*. DOBRI Franco je vzel svečo in pogledal. Marija je spala kakor ponavadi z glavico nagnjeno na levo ramo. Ljubki obrazek, ki je bil v spanju vedno res^n, je bil malo vroč, dihanje pa hitrejše. Franco se je prestrašil in pomislil takoj na ošpice, gkrlatinko, želodčno bolezrn, vnetje možganov. Luiza, ki je bila bolj mirna, je mislila na gliste in pripravila na omarici zdravilo. Potem sta se oče iln mati spravila čisto tiho spat. Ugasnila sta luč in napeto prisluškovala kratkemu, rahlemu otrokovemu dihanju. Zaspala sta. Okoli polnoči ju je zbudil Marijin jok. Prižgala sta svečo, in Marija se je pomirila. Potem je spet začela jokati. .Hotela Je v veliko posteljo med očeta in mater. Kmalu potem je za-ipala. Toda bilo je nemirno, po jokn pretrgano spanje. Franco je pustil, da je sveča gorela, da je lažje opazoval. On in ž?na sta bila sklonjena nad otrokom, ko sta zaslišala nenadno dva močna udarca na cestna vrata. Franco se je dvignil In sedel na posteljo. »Si slišala?« je rekel. »Tiho!« je dejala luiza, se oprijela njegove roke in prisluškovala. Zaslišala sta dva nova udarca, še močnejša. Franco je vzkliknil: »Policija!« in skočil na tla. »Pojdi, pojdi!« je prosila ona fOtihcm. »Ne daj se zgrabiti! Pojdi če* dvorišče! Splezaj čez zid!« Ni ji odgovoril. V naglici se je za silo oblekel in zdirjal iz lobe. Trdno je bil odločen, da ne bo prostovoljno zapustil Luize, liolne Marije in da bo kljuboval nevarnostf. Z naglimi koraki je bil po stopnicah. »Kdo je?« je vprašal, preden je odprl. »Poli-rija!« se je oglasil odgovor. '* Takoj odprite!« »Ob tej nri n.? odprem nikomur, ki go ne vidim.« Na cesti se je slišal kratek pogovor. Prvi glas je rekel: »Govorite vi.« In glas, ki je govoril potem, je bil Francu dobro znan. »Odprite, gospod Maironi.« Bil je carinikov glas. Franco je odprl. Vstopil je črno oblečen gospod z naočniki, za njim oni cigan, potem neki orožnik s svetilko, potem trije oboroženi orožniki, dva navadna in neki višji z veliko usnjato vrečo. Nekdo j? ostal zunaj. »Ste vi gospod Maironi?« je vprašal oni z naočniki, policijski agent iz Milana. »Pojdite z menoj gor.« In vsa družba je šla po stopnicah med ropotom težkili korakov in vojaškega želez j a. Niso še dospeli do prvega nadstropja, ko so se stopnice zgoraj razsvetlile ter so se iz drugega nadstropja zaslišali vzdihi in ječanje. »Je to vaša žena?« je vprašal aget... »Mislite?« je odvrnil Franco ironična Carinik je zamrmral: »To bo dekla.« Agent se je obrnil in dal neko zapoved. Dva orožnika sta stopila naprej in šla hitro po stopnicah v drugo nadstropje. Policaj je vprašal Franca ostreje ko prej: »Je vaša žena v postelji?« »Seveda.« »Kje? Naj vstane!« Vrata spalnice so *e odprla in prikazala sc je Luiza v nočni halji, z razpletenimi lasmi in s svečo v roki. Na gornjem stopnišču pa se je prikazal orožnik hi sporočil, da je služkinja napol v omedlevici in ne more priti dol. Agent mu je ukazal, naj njegov tovariš ostane pri dekli, sam pa naj pride dol. Potem je pozdravil gospo, ki ni odgovorila. Upala je, da bo Franco pobegnil, zato se je požurila iz sobe, da bi policijo zadržala in preslepila, če bi bilo mogoče. Ko je zagledala moža, se j? zdrznila, vztrepetala, a se takoj spet umirila. Agent se je približal, da bi stopil v sobo. »Ne!« je vzkliknil Franco. »Tu je bolnica!« Luiza je prijela kljuko zaprtih vrat in pogledala onega v obraz. »Kdo je ta bolnica?« je vprašal agent. »Deklica.« »In kaj mislit-', da Jt bomo storili?« »Oprostite,« je rekla Luiza ter nemirno, skoraj izzivalno tresla kljuko. »Ali morate vsi noter?« »Vsi.« Zaradi glasov in ropota kljuke je začela mala Marija jokati. Bil je truden, obupen jok, da je človeka bolelo srce. »Luiza,« je rekel Franco, »pusti, naj gospodje store svojo stvar!« Agent je bil mlad, precej eleganten človek, s finim, hudobnim izrazom. Postrani je pogledal Franca. »Poslušajte moža, gospa,« je rekel, hoteč ga zbosti. »Zdi se mi, da je oprezen.« »Ne tako kakor vi, ki imate celo vojsko za spremstvo!« je rekla Luiza in odprla vrata. Oni jo je pogledal, zmignil z rameni in vstopil. Drugi so šli za njim. »Odprite vse to!« j- rekel glasno in surovo ter pogledal na pisalnik. V velikih svetlih Francovih očeh se je zabliskalo. »Govorite potiho!« je rekel. »Ne prestrašite mi otroka!« »Molčite!« je zagrmel agent in udaril s pestjo ob pisalnik. »Odprite!« »Odprite sami!« je rekeL »Prijeti ste!« je zakričal agent. »Dobro!« Ko je Franco odgovoril, se je Luiza nagnila čez otroka, da bi ga pomirila. Naglo pa je dvignila glavo. »Ali imam tudi jaz pravico do te Časti?« je vprašala s svojim lepim, trepetajočim glasom. Agent ni smatral za vredno, da bi odgovoril. Ukazal je orožniku, da je odprl in prebrskal vse predale v pisalniku, vzel vsa pisma in papirje, ki jih je agent naglo preletel z očmi ter metal nekaj na tla, nekaj v usnjato vrečo. Za pisalnikom so prišle na vrsto omare, kjer so vse razmetali. Po omarah so preiskali Marijino posteljico. Agent je ukazal Luizi, naj dvigne otroka c velike postelje, ki 90 Jo tudi hoteli preiskati. Za ljudsko tisk*«™ * LJnMJanlt Jote Kramnrt« - Izdajatelj Ini. Sodja - Urednik* Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »SlorenskJ dom« Izhaja **afc delavnik ob ta Mesečna naročnina j« 6 lir, ta Inozemstvo II lit — Utedaiitvoj Kopitarjev al»r« »lil - Upr« »at Kopitarjeva ulica k LJnblJana — Ielatoa *»«?. 10-01 do 10 05 - Podtalnica; Moto mesto