"         *"   !+% !, Arhitektura. Èe danes vprašate vodilne svetovne arhitekte o vlogi arhitekture in ar- hitekta danes in v prihodnje, se vam pred oè- mi razgrne kalejdoskop provokativnih idej, dobrih intencij, samovšeènih refleksij in kon- troverznih manifestacij stanja, s katerim se stroka spopada na najrazliènejše naèine. Na- nizanih je samo kak ducat trendov in mnenj, s katerimi nikakor ni zaobjeta vsa raznolikost in veèplastnost fenomena. Nekateri bodo tr- dili, da je stanje posledica teoretskega vakuu- ma, na katerega je edini odgovor avtonom- nost izraza absolutne arhitekture. Drugi spet morda ravno nasprotno, da moramo arhitek- turo odstaviti s piedestala in jo premisliti skozi sorodne discipline, ki se ukvarjajo s proble- matiko prostora. Spet tretji bodo propagirali princip zvezdništva, èeš da je arhitekt vse bolj potisnjen iz svoje tradicionalne pozicije in je samo v vlogi zvezede/zvezdnika zmo`en pro- ducirati arhitekturo; v nasprotnem primeru jo producira trg. Glavno vodilo nekaterih je loèitev raziskovalnega dela od projektiranja, saj se na ta naèin arhitektura oplemeniti z iz- sledki raziskovanja, jih pusti odprte za nadalj- nje spekulacije, ki bi jih takojšen prevod v ar- hitekturni projekt preveè zo`il, oklestil in ne- nazadnje onemogoèil. Kje stojimo, kakšna je naša pozicija? Na tem mestu se postavlja vprašanje meja vulga- rizacije dru`be ter s tem seveda tudi vulgari- zacije arhitekture. Kakšni so novi procesi pro- dukcije arhitekture? Nekateri “digitalni arhi- tekti” verjamejo, da je vèeraj avtomobilske in- dustrije danes in prihodnost arhitekture. Aso- ciativne parametriène metode oblikovanja, ki jih omogoèajo najnovejše digitalne programske opreme, odpirajo pot interaktivnemu projek- tiranju in neposredni povezanosti arhitekta s produkcijskim procesom. Arhitektura je po mnenju mnogih predvsem praksa, neznans- tvena disciplina in torej ne omogoèa posplo- šenih zakljuèkov. Prihodnost se tako lahko predvidi samo skozi posamezen projekt. Mul- tidisciplinarna dejavnost arhitektov je disci- plino potisnilo v središèe javne debete, ki pre- doèi, vizualizira potenciale razvoja in hkrati nastopa kritièno do obstojeèih programskih delitev. Paranoièen pogled izpostavi pomen za- vedanja, kaj ogro`a arhitekuro; kakšni so torej vzvodi moèi, ki jemeljejo kompetence iz rok arhitekture na raèun tr`ne ekonomije. Po kratkem uvodu, kaj si o arhitekturi mi- slijo arhitekti, si lahko pogledamo, kakšno je mnenje developerjev, ki ga kratko bom ori- sal. Glavni propagandni argument, ki ga na- vajajo je Emocija+Ekonomija, kar vodi k Mo- èi domišljije. Arhitektura ja s tega stališèa obravnavana kot posel, v katerem zgradba pri- naša dobièek, ustvarja lepoto ekonomije in je tr`no pogojena. Nadvse pomemben je maksimalni dobièek zgradbe v prvih petnaj- stih do dvajsetih letih, fleksibilnost upora- be ter razmerje med grajeno in uporabno po- vršino, kjer ekonomija tako imenovani javni prostor izriva iz vsakdana. Naj navedem še štiri toèke o ekonomiki urbane arhitekture: ustvarjati kompetitivno komercialno okolje, zgradbe so posel, prostor je blago ali proizvod, edino, kar šteje je lokacija in podoba. Arhi- tektura je samo dodana vrednost. % -! !  ! !    & " # Mimogrede, okrog 80% stanovanjskih gra- denj v Zdru`enih dr`avah ni bilo projekti- ranih s strani arhitektov, paè pa so to vlogo prevzele nepremièninske dru`be. Pred dobrim mesecem mi je Kenneth Frampton v intervjuju omenil, da ga je Dali- bor Vesely, sicer arhitekturni zgodovinar in teoretik z univerze v Cambridgeu, nedavno povsem neposredno spodbujal, naj se vrne k svoji `e dvajset let stari tezi o kritiènem re- gionalizmu. Lahko si predstavljamo, kako od- prt je lahko dialog med dvema podobno mi- sleèima o vlogi arhitekture v dru`bi. Dalibor Vesely zagovarja stališèe, da je kultura nepo- sredno odvisna od arhitekture; da je arhitek- tura prostora, topografije, naravnega in gra- jenega okolja, pravzaprav osnova za kulturo. Grajeno okolje naj bi skrivalo in pogojeva- lo latentno, prihajajoèo kulturo. Herman Hertzberger je Kennetha Framptona, sicer profesorja na univerzi Columbia v New Yor- ku, oznaèil kot najpomambnejšega arhitek- turnega kritika našega èasa, ko pa je imel Rem Koolhaas z njim javen pogovor, ga je ozna- èil v lastnem in znaèilnem tonu kot zadnjega in edinega kritika, kot edinega pre`ivelega te vrste, sicer avtorja mnogoštevilnih kritik in èlankov, knjig Moderna arhitektura — kritièna zgodovina in (Študije o kulturi tektonike) Studies in tectonic culture, pa tudi teze “To- wards Critical Regionalism”, ki se ji bom nekoliko bolj posvetil. Skušal bom osvetliti relevantnost kritiè- nega regionalizma skozi optiko prihajajoèih politiènih sprememb. Teza je morda trenutno bolj aktualna kot kdajkoli poprej, saj ne te- melji na iskanju vloge arhitekturne prakse skozi vraèanje k avantgardnim tradicijam, paè pa ima veè opraviti z inflektirano modernost- jo, ki jo doloèajo lokalne okolišèine. V Sloveniji je bila teza vedno dele`na ve- like pozornosti, tako v arhitekturni teorij, kri- tiki in tudi v izobra`evanju in nenazadnje v bolj ali manj zvestih arhitekturnih materia- lizacijah. Framptonova knjiga “Modern Arc- hitecture: A Critical History”, je bila eno red- kih obveznih ètiv v tujem jeziku (v hrvaškem prevodu) na Fakulteti za arhitekturo pred de- setimi leti in vsebuje zadnje poglavje z naslo- vom “Kritièni regionalizem: sodobna arhi- tektura in kulturna identiteta”, ki je pravza- prav predelana izvirna teza “Towards Critical Regionalism: Six points for an Architecture of Resistance”, ki je bila prviè objavljena pred dvajsetimi leti v zbirki esejev o postmoder- ni kulturi z naslovom “The Anti-Aesthetic”. Pa naj se posvetim osvetlitvi nekaterih po- stavk kritiènega regionalizma in skušam ak- tualizirati pojme, ki v tezi nastopajo. Uvod v èlanek je sposojen pri Paulu Ri- coeurju iz leta 1961 in govori o Univerzalni civilizaciji in nacionalni kulturi in se nave- zuje na fenomen arhitekture kot “grajenega pomena”: “It is a fact: every culture cannot sustain and absorb the shock of modern ci- vilization. There is the paradox: how to be- come modern and return ro sources; how to revive an old, dormant civilization and take part in universal civilization”. “To je dejstvo: vsaka kultura ne more vzdr`ati in absorbirati šoka moderne civi- lizacije. Tukaj je paradox: kako postati mo- deren in se vrniti k izvorom; kako o`iviti sta- ro, speèo civilizacijo, in biti del univerzalne civilizacije.” Gre torej za nekoliko melanholièna raz- mišljanja in dejavnosti v precepu med kul- turo in civilizacijo, tako znaèilna za nemške avtorje, ki jih najdemo tako pri Oswaldu Spenglerju z zaèetka, kot pri Petru Sloterdijku s konca dvajsetega stoletja. Morda bi bilo dandanes moè zamenjati nekatere izraze z novimi, naprimer “modern” z arhitekturno trendovskim “supermodern”, vedeti pa moramo tudi, je Paul Ricoeur go- voril o “univerzalni civilizaciji” nasproti na- cionalnim kulturam še preden je leta 1967 Marshal McLuhan lansiral termin “globalna          " vas”, torej pred razrastom interneta in ostalih komunikacijskih tehnologij. V prvi toèka z naslovom “Kultura in Ci- vilizacija” Frampton oriše razslojeno, a ven- darle spojeno subastnco, ki jo tvorita lokalna kultura in globalna civilizacija. Dinamièno sobivanja nasprotij, postmoderno stanje par excellance, je opisano kot zmaga globalne ci- vilizacije nad lokalno inflektirano kulturo ti- piènega mestnega središèa. V drugi toèki “Vzpon in padec avantgar- de” sledimo toku modernizacije tako dru`- be kot tudi arhitekture v luèi avantgardnih gibanj. Navkljub razliènim vlogam, ki so jih avantgardna gibanja imela v razliènih geopo- litiènih situacijah, se Framptonov argument, da modernizacija kot taka ne more veè imeti izkljuèno osvobajajoèe funkcije, nave`e na avantgardizem, ki prav zato ne vzdr`i veè kot osvobajajoèi moment tudi zato, ker bila je nje- gova utopistièna obljuba preplavljena z no- tranjo racionalnostjo instrumentalnega razu- ma, ponotranjena s strani politiènega siste- ma, ki projicira nesorazmerno premoè “uni- verzalne civilizacije” nad svetovno kulturo. Tretja toèka nosi naslov Kritièni regiona- lizem in svetovna kultura ter razlo`i osred- njo tezo celotnega eseja. Termin “kritièni re- gionalizem” je prevzet iz èlanka “The Grid and The Pathway” Alexa Tzonisa in Liliane Lefaivre iz leta 1981 in ga od ostalih arriere- garde struj razlikuje nuja po vzdr`evanju vi- sokega nivoja samozavedanja, ki pomeni ostro nasprotje konzervativnega populizma in sen- timentalnega regionalizma. Po Framptono- vem mnenju arhitektura lahko obstane kot kritièna disciplina samo, èe zavzame pozicijo arriere garde, se torej na eni strani distancira od razsvetljenskega mita o napredku, in na drugi, od reakcionarnega, nerealistiènega im- pulza vrnitve k arhitekturnim oblikam pre- dindustrijske preteklosti. Samo èvrsta kritišk- na pozicija lahko vodi k samozavedni, k sinte- zi med pritiski univerzalne civilizacije in sub- limnimi komponentami svetovne kulture. Èetrta toèka, ki se ukvarja s problemom Megalopolisa in prostorske nedefiniranosti sodobnih razpršenih mest, ima naslov The Resistance of the Place-Form (Odpor krajev- ne oblike). Problem sodobnega mesta namreè tièi v razvojnem naèrtu, ki je reduciran na ne dosti veè kot alokacijo uporabe zemljišè in logistiko distibucije. Frampton navaja primer Rotterdama, ki je bil v drugi svetovni vojni povsem porušen in nato zgrajen na novo, kjer je moral urbanistièni naèrt vsakih deset let v revizijo in posodobitev v zaradi zgradb, ki so bile realizirane v vmesnem obdobju. Ar- gument o potrebi prostorske definiranosti “kraja” v nasprotju z razpršenostjo pretoènega         Ewa Zawadzka: Zgodovina pokrajine, VI, visoki tisk, 1999. "" # prostora, se navezuje na Heideggerjev esej Ba- uen, Wohnen, Denken iz leta 1954, kjer je re- lacija med “graditi” v neposredni povezanosti z “biti in bivati”, kar pa je mogoèe samo v prostoru, ki je jasno doloèen, ki ima karak- teristiko “kraja”. Samo tako definirana meja lahko grajenemu okolju dovoljuje, da se tudi v institucionalnem smislu zoperstavi neskonè- nemu procesnemu toku Megalopolisa. Kultura versus narava: topografija, kon- tekst, klima, svetloba in tektonska oblika (tectonic form) je naslov pete toèke. Framp- ton se spet dotakne fundamentalnega nas- protja med univerzalno civilizacijo in av- tohtono kulturo, ki naj bi ju arhitektura kri- tiènega regionalizma kritiško spojila. Spe- cifièna kultura regije naj bi, tako v zgodo- vinskem kot tudi v geološkem in agrikul- turnem smislu, postala zapisana v obliki rea- liziranaga arhitekturnega ali urbanistiènega dela. Ta zapis, ki izvira iz postavitve zgradbe v prostor ima mnogo pomenskih nivojev, saj ima v grajeni obliki mo`nost zaobjeti prazgodovino kraja, njegovo arheološko pre- teklost kot tudi èasovni razvoj in preobraz- bo, ki prvotnemu stanju sledi. Podobno kot za topografijo, je izpostavljen pomen lokal- nih kvalitet, ki naj vplivajo na klimatizacijo in (naravno) osvetlitev v zgradbi, ki naj jo razlikuje od optimiziranega naèina plani- ranja v domeni univerzalne tehnike. Na koncu pete toèke je izpostavljen pomen “tektonike” kot primarnega principa arhi- tekturne avtonomnosti nasproti “scenogra- fiji”. Leta 1994 je Frampton izdal knjigo z naslovom Studies in Tectonic Culture (Štu- dije o tektonski kulturi), kjer je del pete toè- ke razvil do jasno izra`enega kvalitativne- ga gledišèa, ki govori o tektoniki in njenih principih, primerih, izvorih in vzgledih. Le- ti so detajlno obdelani in `elijo izpostavi- ti stremljenje k prezentaciji zgradbe kot poe- tike konstrukcije namesto zgolj reprezen- tativnosti v obliki fasade. V šesti toèki Vizualno versus taktilno je izpostavljen pomen taktilnosti in specifi- ke materialne obdelave, ki ne slu`i zgolj za- peljevanju pogleda, ki ga favorizira univer- zalna tehnologija. Gre torej za pomen ar- hitekturnega stimuliranja vrste komple- mentarnih èutnih percepcij ki jih telo re- gistrira; intenzovnost svetlobe, teme, toplo- te, hladnosti, vla`nosti, arome materiala, odmeva itd., ki v nasprotju z oddaljujoèim perspektiviènim pogledom na realnost, po- nujajo bolj neposredno izkušnjo okolja. Taktilnost, je torej lahko dekodirana skozi individualno izkušnjo in ne more biti re- ducirana na informacijo ali simulakersko reprezentacijo. Po Framptonovemn mnenju imata taktil- nost in tektonika skupaj mo`nost, da v enaki meri prerasteta tehnizirano pojavnost, kot ima krajevna-oblika mo`nost kljubovati neiz- prosnemu pritisku globalne modernizacije. Šest toèk je izvedenih kot recept, ki nima metrièno natanèno predpisanih vsebin in je zato toliko bolj `ivljenski, prilagodljiv in od- prt za interpretacije ter za vzpostavitev last- nega okvira znotraj njega, a še vedno dovolj koncizen, da je njegov vpliv razviden v mno- gih arhitekturnih produktih. .%!! Vprašanje o pomenu in mo`nem vplivu odprtih meja na arhitekturno dogajanje v slo- venskem prostoru lahko vodi k formiranju organizacijskih struktur, ki omogoèajo, do- voljujejo in spodbujajo nastajanje prototipov, ki se odzivajo na pritiske globalne civilzacije, vendar so dovolj vpeti v avtentièno kulturo lokalnega prostora, da jih lahko razumemo v skozi osvetlitve pojmov kritiènega regiona- lizma. Razumevanje mo`nih prototipov re- zistence je potrebno na veè nivojih. Logika povezav in funkcioniranja institucij, korporacij in predpisov na razliènih nivojih uprave deluje podobno rizomatièno kot gra-          "# jeno okolje samo. Za primer lahko vzame- mo formiranje predpisov, ki imajo vgrajene faktorje spodbujevanja navezave na avtohtono kulturno okolje brez nostalgiène vpetosti v obnovitev “ljudskosti”, ki lahko prispeva k regionalno bolj ozavešèenemu formiranju no- vih struktur. Te tako ne postanejo replika re- plik ljudskih struktur, ki navadno prispevajo zgolj k disneyfikaciji obmoèij, in ki razen si- mulakerske podobe, èistega imagea, nimajo veè nièesar skupnega s karakterjem avtoh- tone kulture in slu`ijo zgolj kot potrošno blago turistiène industrije. Sprememba lo- kalne kulture v tematski park je lahko samo zavestna odloèitev, ki je plod razumevanja, da je tovrstno delovanje manj v skladu s tra- dicijo avtohtonosti, kot s tradicijo univer- zalnega pretoka kapitala skozi vsako poro tudi preprostega `ivljenskega vzorca, ki tako postaja produkt zase, samemu sebi namen. Razmerje med razliènimi akterji se razlikuje glede na potrebe, namen, in funkcioniranje posameznega prototipa, in je prilagojeno specifièni lokalni prostorsko politièni situa- ciji. Na ta naèin, se lahko pritisk, na primer multinacionalne korporacije inflektira v od- govarjajoèo formo v odnosu do lokalnih predpisov in struktur, kjer popolna razpro- daja materialnih in mentalnih dobrin po- stane ote`ena. Kako torej kanalizirati pretoke, pritiske, `elje in mo`nosti v produkt, ki naj omogo- èa razvoj, vendar ohranja odnos do lokalnega okolja? Ali je moè misliti vsak objekt, vsako zgradbo skozi procese mo`nih monetarnih, informacijskih, komunikacijskih in naravnih pretokov? @e samo pozornost na omenjene fenomene v fazi naèrtovanja, lahko formira produkt, zgradbo, kompleks ali plan z vgra- jenim varnostnim mehanizmom “zlorabe”. Na primeru formiranja javnega prostora lahko vidimo predvsem, kako lahko doloèena arhitekturna prostorska artikulacija predvsem onemogoèa njegovo ustrezno delovanje. Prav- zaprav lahko analiza tovrstnih fenomenov de- luje predvsem v negativnem smislu; da opa- zimo predvsem neustreznost oziroma ovire, ki doloèeno dejavnost onemogoèajo. Na prostorskem nivoju je navezava na izroèilo gradnje lahko prednost, vendar ob- vezujoèe formalno sledenje ljudskim vzorcem, kot sem `e omenil, vodi k ustvarjanju izumet- nièenega stanja tematskega parka. Zavedati se moramo, da so doloèene forme ljudske- ga graditeljstva v nastale v odnosu do èasovnih okolišèin in pritiskov drugaènih, prav tako “tujih” re`imov oblasti, kot je današnja vseob- se`na globalna civilizacija. Kako se torej vrniti k izvorom in ostati moderen, je vprašanje, ki ga Paul Ricoeur postavlja pred nas, in ki mu sledi tudi Frampton. Le-ta kot predlog na ma- terialnem nivoju predlaga tektoniko in tak- tilnost, ki sta lahko kvalitativni odziv na av- tohtono kulturo. Hkrati pa moramo seveda opozoriti na kvaliteto gradnje same, èeprav je danes od investitorja te`ko prièakovati to- vrstne odloèitve, èe se kvaliteta ne meri s per- formativno podobo objekta, saj trajnost gra- jenega okolja omogoèa oblikovanje kultur- nega miljeja, ki se nanj nanaša, ki mu torej slu`i kot materializirani temelj referenèno- sti. Tukaj se lahko spet nave`emo na vlogo institucij in predpisov, ki morda premorejo moè formiranja tovrstnih usmeritev. Druga strategija, ki laho morda popelje do podob- nega uèinka, pa je vzpostavitev mehanizmov “brandinga”, ki lahko trajnostne kvalitete iz- postavi nad vse druge. Morda se sliši `e kar nekoliko utopièno, pa vendarle: ali si lahko zamislimo zgradbo s trajnostnim karakterjem kot fenomen, ki lahko konkurira na trgu bla- govnih znamk in jih, zaradi specifiène vpe- tosti v lokalno okolje nadvse prekaša. Stra- tegija vzpostavitve trenda, ki ima znaèilno- sti trajnosti in lokalnosti, lahko v sozvoèju z zgoraj navedenimi nivoji proto-tipiènega grajenega okolja nudi rezistenèno obliko, ki ne zgolj sledi uveljavljenim logikam, vendar         "& # jih usmerja in omogoèa ustvarjanje nadgra- jene identitete? @e sama lingvistièna kompozicija proto- tipa je, bi lahko trdili, v nekolikšnem nasprot- ju z ustaljeno arhitekturno prakso, ki se je vedno bolj znašla v ustvarjanju in razvoju ti- pologij. Osredotoèenost na prototipe, ki lah- ko usmerjajo tok razvoja, ustvarjajo nove ti- pologije in razblinjajo ustaljene vzorce miš- ljenja, je vitalnega pomena za zavesten raz- voj. Seveda pa moramo omeniti te`avo, s ka- tero se sooèijo prevzaprav vsi prototipi v sta- nju, ko se še ne zmorejo brezpogojno vkljuèiti v red stvari, ko njihova zrelost še ni vsestran- sko sprejeta in njihova aktivnost ne povsem odobrena. Govorimo o prehodnem obdobju, ki ga lahko imenujemo liminalna faza in ga lahko primerjamo z antropološko študijo Vic- torja Turnerja. V poglavju Betwixt and Bet- ween: The Liminal Period opiše primer rob- nosti ali liminalnosti kot vmesno (medstruk- turno) situacijo v dru`bi, ki jo doloèajo struk- ture pozicij. Gre torej za situacijo, ko nekaj ali nekdo ne pripada veè poziciji, ki jo je imel doslej, vendar pa še tudi ni dosegel pozici- je, ki ji sledi. V primeri Victorja Turnerja gre seveda za vmesno fazo, ki jo prestajajo “no- vinci” v mnogih kulturah ob ritualnem pre- hajanju iz pozicije mladostnika v pozicijo odraslega. Govorimo o pravzaprav nevidni fazi, saj pripadniki dru`be vidimo samo sta- nja, ki jih prièakujemo, le-ta pa so pogoje- na s privzgojene in nauèenim naèinom kla- sifikacije naši kulturi. Saj nam kot pravi Tur- ner, “posvetne definicije ne dovoljujejo ob- stoja ne-deèka-ne-moškega, kar novinec v moškem pubertetnem ritualu pravzaprav je (èe lahko reèemo, da je sploh kaj)”. Nevid- ne liminalne personae, imajo torej dvojni ka- rakter: ne morejo biti veè kvalificirane in hkrati še niso kvalificirane na novo. Naslednja znaèilnost je njihova neèistost, ki je opa`e- na vedno in povsod s strani tistih, ki stanja ne sprejmejo kot takega, èeprav so bili v do- loèenem `ivljenskem obdobju sami vpelja- ni v enakem stanju. Ker so strukturno nevid- ne in fizièno, seveda vidne ter ritualno ne- èiste, so liminalne personae navadno delno ali pa povsem odstranjeni iz kulturno pogoje- nih in urejenih stanj in polo`ajev. Vendar pa imajo ravno zaradi te izvr`enosti v vmesno stanje mo`nost in nalogo premisliti svojo dru`bo, kozmos in sile, ki jih ustvarjajo in vzdr`ujejo. Liminalno stanje je lahko tako opisano kot stanje refleksije. Podobnost z `ivljenjem prototipa je seveda spekulativna in pouèna ter ima mnogo opraviti s premislekom o predsodkih in vgrajenih mi- selnih vzorcih, ki jih posredujemo pri opiso- vanju obstojeèega grajenega okolja in mejah         Ewa Zawadzka: Zgodovina pokrajine, VI, visoki tisk, 1999.  "( mo`nosti in usmeritvah za razvoj v prihodnje. Pri ocenjevanju in merjenju potencialnih kva- litet še ne popolnoma zrelih konceptov, ki še morajo prestati testno fazo, velja spomniti na LCA (Life Cycle Analysis), torej analizo `iv- ljenskega cikla za posamezen prototip v nave- zavi s podobno analizo interakcije med posa- meznimi prototipi ter njimi in obstojeèim oko- ljem. Tovrstna anliza pa sodi v domeno sce- narijskih iger in je pravzaprav pozitivistiène kalkulacije zaradi kompleksnosti sistemov ne zmorejo zadovoljivo opisati. Koncept liminalnosti je lahko zanimiv tudi z drugega zornega kota. Èe govorimo o odpiranju meja, vendar vztrajamo pri rela- tivni avtohtonosti in prepoznavnosti dolo- èenih teritorijev, je liminalnost, torej mejnost, ki prototipu prepreèuje hipen preskok v tip, ki se ga lahko reproducira, prilo`nost za pre- mislek za vgraditev mejnega elementa v sam prototip. Tako torej zunanja vrsta meje po- gojuje notranjo organizacijo, ki ima vsajen identifikacijski mehanizem za re-produciranje nekdaj obstojeèe meje na spoznavnem, sko- rajda virtualnem nivoju. /#     Govoriti o vplivu odprtih meja na razvoj lokalnih arhitektur sodi v domeno scenarij- skih iger. Tovrstna strategija, ki skuša predpo- staviti scenarije, ki si jih sicer ne moremo niti zamisliti, in jo je med prvimi uporabila naftna dru`ba Shell v sedemdestih letih, je vse bolj, vsaj latentno, aktualna kot del urbanistiène prakse. Torej, kaj naj bi se zgodilo, èe ... Preigravnje scenarijev je lahko nadvse ko- ristno, saj slu`i kot kontekst za realne ak- cije, ki zaradi premoènih pritiskov kapita- la ne vzdr`ijo veè kot statièni planski doku- menti, ampak se nagibajo v polje dinamiè- nega planiranja. Poklic planerja zamenja po- klic kuratorja. Kurator torej vodi igro, v ka- tero vstopajo raznovrstni prototipi z najraz- liènejšimi ambicijami, njegova naloga pa je, da jih ustrezno orkestrira. Seveda je sposob- nost kuratorja predvideti zmo`nosti delo- vanja prototipov poleg vsestranske informi- ranosti in povezanosti z raziskovalnimi pro- jekti kljuènega pomena za uravnavanje traj- nostnega razvoja. Naj na tem mestu omenim enega od mor- da manj znanih trendov, ki imajo absoluten potencial spremeniti arhitekturno delovanje. Eden vodilnih prerokov je Bernard Cache, sicer avtor knjige Earth Moves, na nastanek katere je vplivala filozofija Gillesa Deleuza, sam rokopis, pa je še pred izdajo imel nepo- sreden njegovo knjigo The Fold, Leibnitz and the Baroque, ki so ga mnogi tako imenovani digitalni ali virtualni arhitekti posvojili in in- terpretirali v svojih “blob” in “surface” in “fold” mojstrovinah. Pred kratkim mi je Ber- nard Cache, po vrsti predavanj, ki jih je imel, na vprašanje, zakaj se je nekoliko odmaknil od Deleuzovskega jezika v Earth Moves in produkcije form skozi filozofske koncepte od- govoril, da je postalo podroèje povsem mod- no in pravzaprav polno neadekvatnih inter- pretacij, ter da se je umaknil in našel novo, nadgrajeno pot, ki vodi k neposredni povezavi arhitekta s produkcijskimi procesi. Govorimo o novih tehnoloških mo`nostih najsodob- nejših softverov, ki omogoèajo asociativno parametrièno oblikovanje. Gre torej za od- mik od raèunalniških tehnik in procesov, ki so usmerjale arhitekturno dogajanje v zad- njih petnajstih letih; odmik od reperezen- tacijskih tehnik animacijskih softverov, ki so bili razviti za filmsko industrijo in jih je arhitekturna praksa obsedena z izraznostjo podobe — imagea uporabljala za koncipiranje svojih produktov. Gre tudi za odmik od us- taljenih CAD tehnik, kjer je bil raèunalnik zgolj orodje za izrisovanje naèrtov na sicer tradicionalen naèin. Novi parametrièni sof- teveri namreè omogoèajo so-odvisnost (aso- ciativnost) med posameznimi deli projek- ta, ki se tako kot celota prilagaja posamez-         # #         nim spremembam, ki nastajajo v procesu pro- jektiranja in omogoèajo projektiranje podob- nosti v serijah. Tukaj ne gre veè za modularnost gradnje v ustaljenem smislu, ampak za serijsko pro- dukcijo razliènosti, ki omogoèa “mass custo- mization”. Seveda je izvedbo tovrstnih ope- racij mo`na tudi z obstojeèimi metodami, ki pa vsebujejo vprašanje ekskluzivnosti in cene. Verjetno si ne more vsak arhitekt privošèiti 30% celotne vrednosti investicije za projek- tiranje samo, kot to lahko uresnièi na primer Frank Gehry, sicer avtor mnogo sorodnih zgradb najbolj slavnega muzeja Guggenheim v Bilbaou, kar Cache spretno izrablja kot enega svojih argumentov. V tem primeru je izpostavljen pomen no- vih tehnologij, ki lahko vplivajo na novona- stajajoèe grajeno okolje in v katerih avtonom- ne kulture morda lahko najdejo in definirajo parametre, ki bodo nereduktivno izraznost prostora ohranjale v duhu èasa. Vprašanje je seveda, na kakšen naèin definirati kvalitete posameznega prostora, ki naj nastopa kot po- memben parameter v tovrstnih tehnologijah. 0-#   Arhitektura je disciplina, ki je globoko vpeta v vse pore dru`be. Njena relativno av- tonomnost je seveda vidna v artikulaciji gra- jenega prostora, kvalitativno izra`ena v tako imenovani sintaksi materije. Kot je bilo ze veèkrat izra`eno, naj izpo- stavim verjetno najbolj pereè problem, ki se tièe nas vseh, namreè, da kvaliteta grajene- ga prostora ni odvisna samo od arhitektov, paè pa tudi in predvsem od investitorjev. Morda niti ni tako pomembno, kako odprte meje imamo v arhitekturnem smislu, pretok idej je vedno nadvse dobrodošel. Vsakršna mnogoterost pa zahteva jasno opredelitev do principov delovanja in torej vodi k izposta- vitvi lastne pozicije arhitekta, ki morda lahko edinole kljubuje pritiskom globalne ekono- mije v sodelovanju z izobra`enim investitor- jem. V intervjuju se je Kenneth Frampton posvetil tudi tej temi. Omenil je primer itali- janskih gimnazij, za katere je na temo “okolj- skega oblikovanja” (environmental design) izšlo pet knjig z idejo, da bi oblikovale osnovo programa. Frampton je ob tem izrazil dvom, da je sploh katera od gimanzij sprejela ta pro- gram, èeprav verjame, da bi celotno vprašanje okoljskega oblikovanja moralo biti del pro- grama gimnazij in zakljuèi misel, da je prav- zaprav zelo utopièno govoriti na takšen naèin, vendar èe se ljudje ne zavedajo svojega okolja in problemov, ki nastopajo v oblikovanju oko- lja, je najti naroènika zelo te`ko. Transparent- nost opisanih plasti, ki so nalo`ene ena nad drugo in katerih vsebine se poljubno med- sebojno povezujejo, je prinesla spodbudne impulze za razmišljanje o vplivu odprtih meja na arhitekturo kot stroko, grajeno in naravno okolje in sploh odnos do tako labilnih ter- minov kot so napredek, razvoj in bodoènost. Morda bi si bilo vredno za zakljuèek spo- soditi kvaziantropološko misel nizozemskega arhitekta Alda van Eycka in je tudi med pri- ljubljenimi mislimi Kennetha Framptona: “Tisto, kar imajo antikvaristi in tehnokrati skupnega, je sentimantalni odnos do èasa. Antikvaristi so sentimantalni do preteklosti, tehnokrati do prihodnosti. Vendar pa je èlo- vek vedno in povsod enak. Zatorej zaènimo s sedanjostjo in skušajmo najti nespremenljivo stanje èloveka”. (Struktura štirih plasti v èlanku je osnovna struktura metodologije raziskovanja in dina- miènega planiranja z naslovom “Urban Gal- lery” Raoula Bunschotena, CHORA)