štev. 6.
V Trstu, v ponedeljek 15. marca 1909.
Leto II.
PROSTA VODI POT K NAPREDKU
ŽEIEZHKBR
«>
GLASILO SLOVENSKIH ZELEZNISKIH NASTAVLJENCEV
Uredništvo se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5 - Telefon 1570.
ITpravništvo Dunaj V. Zentag’as»e 5.
lzlia.jn v Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se, ne vračajo.
Naročnina za celo leto t>.40 K.
za pol leta 4.70 K.
Pozamezna štev. 18 vin.
Jarodna delavska organizacija" in „5louenski narod"
Ua je »N. D. O.« v Trstu zares krurairska organizacija, to ve v Trstu že vsak otrok in nje pristaše tudi nihče drugače ne imenuje nego krumirje. V Trstu, kjer so njeni nastopi vsakemu posamezniku prav dobro poznani, ker jih je mogel sam opazovati svojimi lastnimi očmi, se sploh ne more nobenega prepričati, da pristaši te organizacije res niso krumirili in da o večih prilikah tudi niso nastopali kot, pravi krumirji.
Razsoden človek že po tem more soditi to »organizacijo«, da jo zagovarjajo in hvalijo meščanski buržoazni listi, ki so odkriti in strastni zagovorniki kapitala. V Trstu imajo »Edinost« in pa še nek drug zakoten listič, podpiran od vseli tržaških slovenskih kapitalistov, v Gorici se zavzema za nje narodni pod jetnik gosp. Andrej Gabršček v svoji »Soči«, v Ljubljani pa jim poje slavo »Slovenski narod« kot reševalec slovenskega naroda. Kaj kapitalistični meščanski listi naj hvalijo tako organizacijo, ki bi bila škodljiva interesom njihove stranke! t Oni že vejo, za kaj se potegujejo. Klerikalna glasila se seveda nekoliko ujedajo nad njimi, češ da jim manjka verska podlaga, ali sploh nimajo povoda dosti uporekati, ker so si bratci jedni in drugi s to razliko, da so jedni narodni, drugi pa verni kristjani-.
Ker je N. D O. poznana in razupita kot krumirska organizacija se nje naj novejši zagovornik ljubljanski »Slovenski narod« trudi dokazati, da to ni nikakor res in da je to pred-bacivanje popolnoma neupravičeno. Najprej zavija pomen besede krumir in hoče omejiti to besedo samo na delavstvo združeno v jedni organizaciji, češ da delavci, četudi iste kategorije, »organizirani« v kaki drugi »narodni« ali »klerikalni« organizaciji nimajo dolžnosti slediti stavkajočim tovarišem strokovno organiziranim v mej narodni svetovni organizaciji. Tu bodi povedano, da je krumir vsak posameznik, ki ob času stavke svojih delavnih tovarišev gre na delo, kakor so storili oni pri N. U. O.	Seveda pravi N.	D.	O.: saj	nas ni
nikdo prosil, da stopimo	v	stavko	in tudi
nismo z nikomur delali kakega kompromisa. S tem pa so ravno dokazali, da z ostalim delavstvom nimajo nič skupnega, nego, da stremijo pod pretvezo narodnosti po ciljih, ki nasprotujejo stremljenju svetovno-organiziranega proletariata. Kaj je za stavkanje morda treba kakih kompromisov ; jeli morda potreba kakih prošenj. Vsak delavec se mora sam zavedati svoje dolžnosti v takih prilikah in mora čutiti s svojim	tovarišem sotrpinom.	Že s tem, da se
je N. D.	O. ustanovila, se	je	pokazal	nje na-
men, namreč cepljenje prolet arij ata po narodnosti. To je že zadosten znak vsake organizacije, da se je more smatrati za krumirsko. In s tako organizacijo naj morda paktira mejna-rodno organizirani proletarijat! ? In tako organizacijo na mejnarodne strokovne organizacije priznavajo za delavsko organizacijo!?
Ko se je N. D. O. po nekaterih končanih stavkah v Trstu čutila krivo, ker je krumirila, je začela utemeljevati, da so bile dotične stavke neupravičene, nepremišljene, sklenjene v neugodnem času in bogzna kaj še vse. Oprala se seveda ni in se tudi nikdar ne more, ker je tak že njen namen in njena svrha. Kdor verjame, da je za časa stavke težakov, mejna-rodno bilo organiziranih le 83 njih, a da jih je N. D. O. imela več stotin, prosto mu. Kdor v Trstu pozna le malo delavsko gibanje, se mu bMe taka trditev zdela le smešna laž Stavka tndi ni bila brezuspešna, ker so težaki dobili koncesij glede delavnega časa in glede zvišanja mezd. Kaj je pa s to stavko imel opraviti soorug Tomschik, nam ni prav nič znano. Mi le vemo, da je sodrug Tomschik
predsednik centrale za železn. organizacije in da s tržaškimi težaki v prosti luki nima druge zveze, nego jo imajo sploh proletarci mej seboj. On nima nikake blagajne za tržaške težake v prosti luki in jim vsled tega tudi ni mogel odrekati kake gmotne podpore.
Dokazano je že v Trstu, daje trditev v aferi »Dalmatia«, glede sodr. Pagninia, ki bi bil tržaškemu namestniku zagrozil s splošnim štraj-kom, ako se dajo dela slovenskemu konsorcjju, nesramna laž. Sodruga Pagninia kot zastopnika strokovno mednarodno organiziranega delavstva navedena afera ni prav nič, tikala, ker se je v tej aferi šlo le za interese dveh narodnih, recte krumirskili organizacij. Takih lažij še beležimo celo vrsto v »Slovenskim narodu«, ki so že neprebavljive, ker že tolikokrat pogrete.
Ne omenjajo se pa seveda nastopi N. D. O. na nekaterih javnih shodih/tržaških železničarjev, na katerih so se pristajši N. D. O. pokazali kot pravi krumirji-divjaki. Bilo jim je jedino le na tem, da razcepijo tudi železničarje. No tukaj so napravili popolni fiasko, kakor je našim čitateljem prav dobro znano.
Sodite po tem, kar smo tu povedali, pa lahko rečete prepričani: »N. D. O. je zares organizacija krumirjev«.
Prav redkokedaj nam je mogoče poročati o razmerah, ki vladajo na dalmatinskih železnicah, a to vsled tega, ker tam vlada še terorizem srednjega veka in se uslužbenci le težko ganejo toliko, da si neopazovani na kakem tajnem sestanku morejo povedati gorja, ki jih morajo prenašati od strani svojih predpostavljenih. Lep začetek osvobojevanja tega terorizma že moremo imenovati, ako smo od teh trpinov samih zvedeli, kako se z njimi postopa in upati je, da je v tem trenutku tudi za ta-mošnje tirane podrepnike železniške uprave padla kocka, ko so si upali nastopiti z obelo-davanjem oderuškega počenjanja svojih lakajev, in z osnovanjem krajevnih skupin železničarske mejnarodne strrokovne organizacije.
Danes nam je prilika, da pogledamo nekoliko v življenje najnižjega železniškega uslužbenca, to je prožnega delavca, kakor ga isti živi ' v Dalmaciji. Iz nekaterih slučajev se bodeš tukajšnji železničar prožni delavec prepričal, da je razlika mej tebom in tvojim tovarišem trpinom, tam v Dalmaciji precej občutna.
Kakor povsod, ima železniška uprava tudi za Dalmacijo tisto lepo navado, da tolaži uslužbence samo s penastimi obljubami. Vse obljubi, pa ničesar ne stori. O kaki ureditvi delavskih plač pri prožnih delavcih še danes ni nikakega sluha. In vedeti je treba pred vsem, da ima prožni delavec v Dalmaciji še danes le 1 krono 60 do 1 krono 80 vin. na dan. Tako plačo pač po vsej pravici moremo imenovati oderuško in bolj kot vsaka druga železniška uprava bi se jo morala sramovati uprava c. k. državnih železnic.
Predlanjsko leto so ti sužnji c. k. državnih železnic v Dalmaciji, uprizorili nekako stavko v svrho, da pritisnejo železniško upravo in jim le-ta zviša nekoliko to sramotno suženjsko pla-čilce. Takrat se jim je obljubilo, da se jim bo dnevna mezda zvišala na vsakih dve leti za 10 reci deset vinarjev. Danes, ko sta te dve leti pretekli in delavci poprašujejo po teh obljubljenih 10 vinarjih, se jim odgovarja, da za ta groš poviška morajo čakati še daljna tri leta, češ da jim je bil obljubljen le na vsakih pet let, Tako postopanje pač ne moremo drugače imenovati, nego norčevanje iz zapuščenega dalmatinskega proletarca.
Zanimivo pa je znati, pod kakimi pogoji, tc je, na kako trd način prožni delavec v Dal-
maciji zasluži svojo borno plačico. Neverjetno se nam bode zdelo, ali resnično je, da nekateri njih hodijo na delo po štiri ure daleč, na delo in tudi še več. Nihče se ne zmeni zato, da bi mu preskrbel prosti vožni listek ako hoče, oziroma, kadar je v slabem vremenu primoran iti domov. Oe se hoče peljati po železnici, mora plačati celo voznino, kakor vsak drugi potnik. Večina njih pa si rajši prihrani še te novčiče in gre štiri, da celo do šest ur daleč peš na svoj dom. Prožni mojstri ali pa vodstvo obrata je preleno, da bi jim preskrbelo voznih listkov, ali pa sc jim menda zdi preponiževalno, da bi se sploh v kojisibodem pogledu nekoliko zavzeli za te uboge trpine.
Toda še nekaj krutejšega imamo omeniti. Prožni delavci o slabem vremenu, v dežju, ne delajo. In mislimo si duševni položaj delavca, ki je 'hodil morebiti tri, štiri ali tudi šest ur, da je, prišel na svoje mesto, kjer dela, pa mu prožni mojster reče: danes ne delamo, ker je slabo' vreme. Mož se obrne in gre zopet domov, ne da mu je kedo le deloma povrnil kak novčič za njegov pot ali za njegov zgubljeni čas. Če se je pa mej tem, ko je šel domov prevedrilo in se ni vrnil zopet nazaj v službo, mu je drugi dan nato prožni mojster diktiral globo 1 do 2 kroni. Tako se godi v Drnišu! Kaj ni to naravnost brutalno!? .1 eli to človeško!? .Jeli t,o pravično ! ? In tako bostopa prožni mojster v Dernišu . . .
Delavci prosijo, da hi jim železniška uprava dala gorkih zimskih oblek. Plačali bi jih radi sami, a gospodje prožni mojstri so tako visoki in tako komodni, da se jim v tem pogledu ne poljubi napisati niti par besedic na obratno vodstvo.
Neki prožni delavec, imenujmo ga tudi imenom, zove se Peter Žarkovič je bil odpuščen iz sledečega razloga: Izdal je, ker v to prisiljen, delavce, ki so podkupavali svojega prožnega mojstra, oziroma mu dajali darila, da so mogli ž njim boljše shajati. Stvar je prišla tudi pred sodnijo in tam so štiri priče, delavci, morali res pod prisego povedati, da so svojega prožnega mojstra Peteka vedno z darili obsipavali. Razume se, da kaj takega za gosp. Petka ni bilo ugodno. A kaj je hotel storiti! Od železniške uprave je najbrže I?) dobil zaslužen „nos“, a zato je delal nato, daje spravil iz službe Petra Žarkoviča in sicer prav brez vsakega vzroka. Maščevanje je pač sladko.
Jako žalosten je tudi sledeči slučaj; .leden delavec si je zlomil pri delu nogo. Prenesli so ga v bolnišnico v Split, od koder so zdravega odpustili, razume se brez vsakega novčiča. Obrnil se je zato na obrati o vodstvo s prošnjo, da mu dajo vožni listek, da se more peljati domov. Gospodje pri obratnem vodstvu so mu trdovratno odgovorili, da mu vožnega listka ne dajo. Nabral je nato med svojimi železniškimi tovariši toliko, da si je mogel plačati vozni listek do Drniša. Prišedši v Drniš, gaje pa čakala še druga nesreča. Prožni mojster ga je odpustil iz službe, seveda radi tega ker si je zlomil nogo. Zato ker je železnici žrtvoval svojo nogo; ga je le-ta odslovila iz službe, češ za nas nisi več, sedaj lahko gladu pogineš.
Letošnja božična oziroma novoletna darila so za delavce skoro popolnoma izostala. Gospodje so pač skrbili najprej za svoj želodec: vsak je sam sebi najbližji. V Splitu, v kurilnici in delavnici so dobili nekateri in sicer samci po 8 kron, oženjeni pa po 10 kron, večina njih pa nič; mej temi slednjimi seveda gotovo vsi oni, ki so organizirani. Tako na primer v Drnišu delavci s 7 do 15 let službe niso dobili nobenega vinarja, dočim so drugi z dvoletno službo, neorganizirani — seveda, dobili kar po 20 kron. V Šibeniku ni dobil noben drug nič nego asistent Milič in pa mašinist Senjanovič. Prvi je vtaknil v žep 140, drugi pa 60 kron. Zares prav uzorna pravičnost. Radovedni smo, če je ravnateljstvo o tem razde-
ljevanju božične ali novoletne pernumeracije k;\j znamo in če bode takoj potrebno ukrenilo, da se ta krivica nemudoma poravna.
Glede stanja prožnih delavcev, kakor smo ga opisali zgoraj, pa pričakujemo v najkrajšem času odpomoči. Tako nikakor ne more iti več naprej. Sramota je, da vladajo na avstrijskih c. k. državnih železnicah take razmere, ki ne bi delale čast niti rusko-sibirskim železnicam. Ravnateljstvo naj obrne malo več paznosti tudi na Dalmacijo in čas je že, da tudi tam uslužaenci dosežejo ono gmotno stanje, ki jim tiče po naravnih in človeških zakonih. Naj ne dopusti, da bi se moral ravno vsak novčič, ki ga da svojemu uslužbencu izsiliti in da bi se za vsak poboljšek morali bojevati z najskrajnejšimi sredstvi. Naj dokaže, da ima voljo tudi brez boja kaj storiti za svoje uslužbence in naj stori najpotrebnejše predno bode k temu prisiljeno!
D OPISI.
Zidanmost. Vselej nas jako veseli, kadar moremo poročati kaj o naših klerikalcih, ker vedno imamo take tvarnic na razpolago, da se svet zastopnikom klerikalne čarlataneri jelahko malo posmehuje.
Dne 21. februvarja se je vršil v Radečah nekak »železničarski shod«. Cel teden preje so bobnali okoli, da prirede velikanski shod. Vedeli pa prav zaprav niti sami niso, kak shod priredijo. Enkrat se je čulo, da bo velik ljudski shod, drugič, da bo samo društven shod, kamor bodo imeli pristop samo »ajmohtarji«. Prepričani smo bili tudi mi, da bode res nekaka velikanska prireditev, že z razloga, ker go na-znanjevali prihod dra. Janeza Evangelista Kreka, Benkoviča in celo nekega Švaba z Dunaja. Mi železničarji Zidanega mosta smo pa bili tudi radovedni, kakšne pridige bodo v Radečah in smo šli tja. Tam še-le se je shod krstil; bil je »železničarski«. In kdo je vse bil na tem železničarskem shodu ? ! Sedem železničarjev, ki vse lahko navedemo imenoma in pa kakih 30 kmetov, katerim sta zjutraj pri maši kaplan in pa fajmošter zabičavala, da morajo iti na shod, da tam branijo vero, ki je baje v veliki nevarnosti. Ti možiceljni so tedaj zborovali. Sreče pa seveda niso imeli, kakor jo sploh nimajo, kadar pridejo rdečkarji zraven. Kadar ni nobenega, da bi odbijal njih nesramne laži, so grozno veseli, ker nezavedne in deloma neuke delavce in kmete je pač lahko vjeti na par sladkih besed oziroma na par robatih izrazov na adreso socialne demokracije. Došli agitatorji so govorili zato nekako bolj ponižno, kakor je njihova navada. Dr. Benkovič ni vedel prav nič druzega povedati kakor budalost, da hočejo socialni demokratje državo razdvojiti ter duhovne uničiti in vero odpraviti. Tako govori oni, ki je pred par leti v Trstu zahajal v Delavski dom in izražal prisrčne simpatije za socialno-demokratičen program. Prepričani smo, da bi Benkovič večjo čast delal klerikalcem, če bi sploh nikdar ne odprel ust. Kadar spregovori, izreče tako neumnost, da se dela kar tema. Nerazumljivo je, kako je ta duševna praznota postal advokat; da so ga kandidirali klerikalci, je povsem razumevno, ker na kmetih oni rabijo neumnih ljudi. Ker v svoji agi-
Kako je lastili delavsko vprašanje.
(Konec).
Strojna produkcija potrebuje ljudi le za nadzorstvo, da stroji redno delajo. To nadzorstvo pa ni tako težko delo, zato opravljajo ta posel tudi lahko ženske in otroci. Tako pa škodujejo možkim. Vsled splošnega tekmovanja se vrši strojna industrija nepretrgoma, zato skuša podjetnik razširiti delavni čas tudi po noči. Stroji veljajo mnogo denarja, zato je treba za produkcijo velikega kapitala. Delavec tega ne zmore, on mora ostati vedno to kar je, t. j. delavec. Srednjeveški rokodelski pomočnik je postal po nekaj letih samostojem gospodar. Danes se to ne zgodi več. Strojna produkcija se osredotočuje v tovarnah z vsemimi slabimi zdravstvenimi in moralnimi posledicami. Stanovanja so draga. Delavci stanujejo natlačeni po zaduhlih, vlažnih, temnih beznicah. Pri veliki industriji se dela za konkurenco ne za potrebo kakor nekdaj. Pri konkurenci je pa zve zan riziko. Pri tem trpita delavec in podjetnik. Delavec izgubi službo in si poišče, dela pri neizučenih delavcih kar povzroči proletariza cijo delavstva. Delavec pa ni za to odgovoren. Naj je še tako priden, vesten in pošten, vendar nima dela. Umevno je, dit> to ne more ugodno uplivati na njegovo stanje. S svobodno pogodbo ,ma podjetnik nadvladje nad delavcem. Vsled
taciji nima na razpolago duševnih argumentov se poslužuje tako surovih sredstev, katerih bi se morala sramovati vsaka le količkaj dostojna stranka. V politiki se nerazume niti toliko kakor zadnji organizirani delavec. Zato so smo mu na shodu dali šnofati precej močnega popra.
Tudi drugi govornik dr. Krek ni hotel oziroma ni mogel ničesar stvarnega povedati. Kmetom je dokazoval, da je vojska potrebna, pritoževal se je proti socialnim demokratom, češ da sedijo v državnem zboru, za proračune pa nočejo glasovati. Socialnidemokratje smo ga pozivali, naj pove kaj stvarnega, konkretnega, kaj so klerikalci v državnem zboru storili za železničarje in za delavsko ljudstvo. O tem nam ni hotel nobeden ničesar govoriti.
Kakor znano, bi dr. Krek na Dunaju rad veljal za modernega političarja in splošno izraža simpatijo za socjalno-demokratični program, ker tudi dobro ve, da socialno-demokratična stranka res pošteno deluje za ljudstvo in tudi dobro vč, da je vse to, kar uganjajo klerikalci navadna demagogična sleparija. Kljub temu pa se on doma vse drugače vede. Ko pride z Dunaja iz parlamenta, vrže svoj frak in klak v ormar, pokrije k metski klobuk in obleče črno dplgo suknjo in hajdi farbat svoje volilce.
Tako politikovanje je zaničljiveje nego politika prepričanega človeka. Kdor je bil na shodu je lahko uvidel, da klerikalci res hočejo spraviti ob pamet svoje pristaše. »Slovenec« v svojem poročilu o tem shodu pravi, da so se tudi železničajem jele odpirati oči. Res je, da; železničarji so že davno spoznali, da jih klerikalci vlečejo za nos in da imajo »ferkers-bundlarji« sami sebe za norce. Sploh naj pa »Slovenec poroča, kakor hoče. To vemo, da lagati mora, ker drugače bi stvar jela pešati. Ako ne drugi, vsaj oni, ki so bili na shodu, vejo, daje »Slovenčevo« poročilo sestevljeno prav po kljukčevo.
Herpelje-Kozina. Kako ste vendar škodo željni in opravljivi, bo marsikedo rekel, ki bode čital ta naš dopis!? Ali, če nič ne pomaga ne pritožbe, n prošnje, tedaj moramo, prijeti makar tudi za iiajekstremnejša sredstva, Ivi so nam dana na razpolago za branjenje še-lezniških uslužbencev in osobito onih, ki so »spozabili« toliko daleč, da so se organizirali v našem pravovarstvenem in strokovnem družtvu.
Seveda vam ije bo teško uganiti, s kom se hočemo zopet pečati. S postajenačelnikom Handlerjem, ker mož je nepoboljšljiv. Zares, skoraj naveličali smo se že, s tem človekom se pečati. Da se slavno ravnateljstvo v Trstu ne gane, je umevno, ker ima gosp: Ilandler baje tam dv-a jako dobro zabava, kadar prideta pogledat, kako se na postaji kaj godi. Povabi jih vse'ej na svojo veselico in tudi ne prenočujeta v separatni sobi, kakor to stori gospod obratni nadzornik Pallisman, pred katerim ima gosp. Ilandler že nekaj več rešpekta. Jeden onih dveh prijateljev prihaja tudi s svojo družino na Handlerjeve seveda slovenske veselice, dasiravno je trd Nemec.
Da gospod postajenačelnik organiziranih železničarjev kar videti ne more, to .je stara stvar. Tako pazi nanj, kakor jastreb na kokoš in če le more ga zgrabi za vrat, ga kaznuje z globo in ga šikanira, da mu ni pristajati. Kdor se je pa zapisal v Dr. Mandičevo vero,
splošnega tekmovanja znižuje podjetnik mezdo. Proti temu je posamezen delavec brez moči, tu doseže kaj le organizacija. Mezda se pa lahko znižuje tudi na indirekten način. Tako indirektno zniževanje mezde se vrši n. pr. s podaljševanjem delavnega časa, ako se dela m eno in isto tedensko plačo tudi ob nedeljah in praznikih, ako se ne dovoljujejo odmori, ako se rabijo pri delu ženske in otroci, katerih življenske potrebščine so manjše vsled česar so manjše tudi plače.
Po svobodni pogodbi delodajalec kaznuje lahko vseeno delavca. Kaznuje ga ako pride prepozno na delo, če poškoduje proizvajalna sredstva (orodje, stroje itd.) Podjetnik nima zanimanja za naravne in zdravstvene razmere delavca. Ako delavec zboli, se poškoduje, ne more delati ali nima dela, je navezan sam nase in na podporo dobrih ljudi. Mnogo se pa izrablja delavce pri takozvani domači obrti. Delodajalec da delavcu potrebno tvarino — da izdela delavec iz nje gotovo stvar. Ako kaj naredi, je plačan. Plača se pa delavce, ki doma izdelujejo navadno jako slabo. Iz tega sledi, da je delavec prisiljen veliko delati, ako hoče vsaj nekaj zaslužiti. Da več zasluži, mu pomagajo pri delu tudi žena in otroci. Tako je podvržena naporu in posledicam napornega dela cela družina. Otroci pa zanemarjajo poduk in so vsled tega prisiljeni po očetovi smrti podedovati samo delo, ki so
ta je pri Ilandlerju zveličan in nebesa so mu na postaji zagotovljena. Počastiti mora seveda tudi od njega prirejene, v Herpeljah slovensko-narodne pobarvane veselice, kjer on sodeluje prigodbi kot kapelnik-violinist. Zabava je na teli veselicah prosta na vse strani. Ne zameri se tudi nikomu, če se prevrne v obcestni jarek in tam žabam zagode na gosli. Zlate zvezde tudi malo ženirajo, saj jih blato pokrije. Ti ljudje mislijo, da je le kak fakin. Pravzaprav smo pa že porabili kako je bila temna noč; slabo smo videli zraven pa vsi pijani. Toda pustimo to; imamo o boljših lepših in koristnejših stvareh povedati, o klobasah. Dobra jed, če so prav narejene, to vesta postajenačelnik in njegova gospa prav dobro. «Kedaj boste pa kaj zaklali prašiča?!... Boste kaj dobre klobase imeli?!.. Bora videla če znate dobre naredili» ! — *Ja, ja, gospa, bom ze prinesel; tudi mol' «prale»... —- «Bom vid’la, če bo res— Tisti delavci pridejo takoj iz «macja-cina» za *feršiberje».
Tudi z gospodi uradniki se gosp. Ilandler ne more razumeti. Da je bil «feldvebel», kar ne more pozabtti in hoče na desno in levo slepo pokorščino. Uradnik ni pri njem menda nič več, kot kak rekrut na dvorišču v kasarni. — »Vi molčite, če ne vam dam klofuto. Kaj ste rekli, vi miadene. Čeladi je *hofrat» vaš boter, to je meni vse jedno itd. itd. Da pa gosp! Ilandlerju ne bode dolgčas, to je da bode imel pomočnika pri interpretiranju teh dogodbic mu pa hočemo poklicat! v pomoč skladišnega nadglednika «Milanoviča». Zadnje dni se je ta slednji baje kar nenadoma hotel spokoriti in menda se je že ponrdrl, da bi ga sprejeli v železničarsko organizacijo. Nas jako veseli, da kaj takega čujemo, ali vendar mu vseh grehov e ne moremo kar na mah odpustiti. Pri vsem tem, kar imajo železniški uslužbenci na Herpeljah pretrpeti, je ne malo kriv tudi Milano-vič. On je v tem pogledu načelnikov adjutant. Tako postopa z delavci kakor na Ruskem kozaki z demostranti. Neusmiljeno, z eno besedo. Ue bi železniška uprava vedela, koliko je ta človek Vsled svojega neznanja napravil železnici škode, bi ga bila že davno zapodila. Navadni delavci, ki so par let v skladišču znajo že več nego on. Seveda takih on ne trpi več okoli sebe; šikanira jih toliko časa, da morajo iti. Sam pa posteme kar momentano ves zmešan in večkrat sploh ne ve, kaj bi storil. Vsled tega pa trpijo ubogi kmetje, ki jih zmerja, kol, pse. Tega vsega seveda gospodje v Trstu ne vejo, ker gospod načelnik se gotovo nebo pri toževal proti svojemu adjutantu. Delavci se tudi nimajo nikamor iti pritožit, ker gotova ostra kazen jih čaka, če bi si upali napraviti le en korak. Milanovič še poskrbi zato, da kmalu izgine iz skladišča tudi s Herpeljske postaje.
Stranke pušča kar po uro čakati, predno dobe svojo robo in če se pride kedo pritožit pa mu obljubi, češ, ga bodem že kaznoval ja ja.., kar se pa še ni zgodilo. Saj je vendar na vsem 011 sam kriv. Za železniško službo on sploh ni; veseli ga le kazenski paragrafi in vedno študira, po katerem paragrafu bo prijel jednega ali druzega. Zgrešil je svoj poklic. Za kozaško službo na Ruskem bi bil jako sposoben, to je v Ilerpeljah že dokazal.
In slavno tržaško ravnateljstvo se ne gane. Radovedni smo, kedo se preje naveliča: mi
se ga pri očetu naučili. Svet jim je zaprt. Nizka mezda upliva tudi zelo neugodno na duševno stanje delavca in mu jemlje veselje do dela. Ni res, kakor nekateri trde, da čim slabše je delavec jJačan tem prej se dvigne zoper izkoriščanje. Slabo plačan delavec postane apatičen napram vsemu kar se krog njega godi, ker se je v dolgi šužnosti skoraj prepričal, da ni za zanj druzega nego suženstvo ali smrt. Ker nima upanja, da bi se mu pri boljšem delu zvišala plača, se ne povzdigne do večje dovršenosti. Tako ali tako — si misli — ne bom zaslužil več nego toliko, vseeno je tedaj kakšno delo izvršim in kako naredim. S svojim zaslužkom si ustrega komaj svojim najnujnejšim potrebam življenja. Ive ostane mu ničesar, da bi si deval na stran. Navadno mu plača ne zadošča niti da bi si kupil krepko hrano, in toplo obleko. Zato se pa vrže v naročje alkoholu misleč da s teni nadomesti hrano in obleko. Ako pride — brez svoje krivde — ob službo, ali ako zboli, ako se poškoduje ali pa vsled slabosti onemore, nima nobene zaloge iz katere bi zajemal sredstva za življenje. Saj je imel tako pičlo mezdo da mu je komaj zadoščala za vsakdanji kruh. Čaka ga beraška palica.
Kakšno pa je rodbinsko življenje? Žene in nedoraslo mladino se upreže v delo, v produkcijo. Kakšna je vzgoja otrok?
razkrivati nekvalifikovana početja našega postaj enačelnika, ali pa ravnateljstvo jih poslušati. Dvomimo, ("e je umestno le en sam trenutek pustiti še nadalje trpeti škandale, kakor smo jih naveli. Ako slavnemu ravnateljstvu res prav nič ni ležeče na ugledu svojih uslužbencev, obžalujemo. Če je ravnateljstvu prav, nam jo tudi, a bodemo nadaljevali brez prenehanja. Pa se poskusimo, kdo bode dalje vstrajal.
Domače vesti.
Izpred tržaškega okr. sodišča. Dne H. marca 1.1. se je vršila pred tukajšnim okrajnim kazenskim sodiščem razprava proti jednemu onih divjakov, ki so dne 4. januvarja t. I. na »železničarskem shodu«" N. D. O. v Narodnem Domu pobivali in rezali z noži one zborovalce železničarje, ki so prišli tja z radovetnosti, da slišijo temeljne nauke slovenske »internacionalne« organizacije, na podlagi katerih naj sc »organizirajo tudi slovenski železničarji v Trstu in se pridružijo »centrali« Burživalovi v Pragi. Ta junak se zove Jože Sever, težak pri neki tvrdki v Trstu, doma iz liilienberka. Obtožen je bil, da je udaril s kijem po glavi Leopolda Pajerja, skladišnega delavca pri Sv. Andreju ter mu prebil kožo do kosti. Sever je seveda z vso odločnostjo zanikal, da bi on sploh mogel storiti komu kaj žalega. Seveda, če bi ga ne bil nihče videl. Videl ga je Pajer sam in še neki drugi, ki je kot priča z vso gotovostjo potrdil, daje bii Sever tisti in nikdo drugi, ki je Pajerja udaril po glavi in mu prizadel lahko rano.
Sever je bil obsojen na tri dni zapora, na plačilo odškodnine ter na povrnitev zastopniških stroškov. Njegov branitelj je proti razsodbi prijavil vsklic.
Vspeha se nima nadejati, pač pa bode Sever še nekaj tednov laglje premišljeval, da so ga narodnjaški sleparji zavedli v tridnevni zapor.
Pred tržaškim deželnim kazenskim kot vsklič-nim sodiščem se je dne 9. marca t. 1. vsled
vsklica Ignaca Tomšiča, kurjača na južni železnici, sedaj v ({priči, proti razsodbi c. k. okrajne kazenske sodnije v Trstu, s katero je bil vsled ovadbe Josipa Stojkoviča, čuvaja pri južni železnici, stanojočega v Rojanu štev. 7, obsojen radi razžaljenja časti na tri dni zapora, razprava, pri kateri je bil Ignac Tomšič oproščen vsake kazni, Josip Stojkovič pa obsojen na povrnitev odvetniških stroškov prve in druge instance.
Dejanski položaj je v kratkem sledeči : Tomšiča so v neki gostilni napali pripadniki tržaške krumireske ter ga zasmehovali, češ da je socialist itd. ter ga ob jednem vabili naj pristopi v njihovo družbo- Posebno se je zaletaval vanj Stojkovič. Ko je bilo Tomšiču tega zadosti, se tudi on postavi in jim povč, da imajo na čelu večino takih, ki jih je socialno-domokratična organizacija vrgla iz svojih vrst. Nasilnemu Stojkoviču je rekel: Tudi ti si je-(len takih. — Ko si bil v Nabrežini blagajničar pri skupini pravovarstvenega in strokovnega društva, si osleparil in pojedel društvu /37 kron in če bi jih bil imel več na razpolago, bi bil osleparil tudi za 200 kron.*- Tako
V kulturnem oziru ni delavec nič na boljšem. Po napornem delu, delavec ni sposoben, da biese njegov duh bavil z duševnimi potrebami. Saj pa nima niti časa niti sredstev, da bi si nabavil potrebnega duševnega razvedrila in potrebne duševne hrane. Otroško delo pa odteguje — kakor smo že povedali — od najnavadnejše izobrazbe.
Toda razmere, ki sta jih vstvarili vele-obrt in veletrgovina imajo tudi neugodne politične posledice (o katerih bomo govorili v posebnem članku.) S sedanjim družabnim redom delavstvo ni in ne more biti zadovoljno, siri se splošna nezadovoljnost ki prisili delavstvo da se organizira v svoje organizacije in da organizirano nastopi proti razmeram, ki so zanj krivične.
Iz vseh teh naštetih slabih razmer se jo rodilo delavsko vprašanje kot posledica novodobnega gospodarskega razvoja in pravnega naziranja.
Rešitev tega vprašanja že naloga gospodarske in socialne politike. Rešuje se pa to vprašanje iz troje stališč: iz individualnega (libetalnega) stališča, iz socialističnega in socialno reformnega stališča.
.je Tomšič priznal. Stojkovič je pa trdil, da mu je Tomšič rekel, da je osleparil društvo in mu požrl 200 kron ter da ga je imenoval sleparja in goljufa.
Stojkovičevi dve priči sta seveda njegovo ovadbo potrdili v celem obsegu, dočim se je Tomšič skliceval na resničnost tega fakta, namreč, da je Stojkovič res osleparil ali ogoljufal v Nabrežini kot blagajnik tamošnje skupine pravovarstvenega in strokovnega društva za 57 kron in nekaj vinarjev. Okrajni sodnik je ta ponujeni dokaz iz nerazumljivega razloga zavrnil in je na podlagi izpovedb seveda obsodil Tomšiča radi razžaljenja časti na tri dni zapora in na povrnitev zastopniških stroškov.
No, sodniki druge inštance so bili druzega mnenja. Sklenili so, da se ima ponujeni dokaz resnice sprejeti in da se zaslišijo za to ponujene priče Kopač, Depaulis in še nekaj drugih. Te priče vprašane, kako je bilo s to stvarjo, so soglasno izpovedale, da je Stojkovič res osleparil skupino pravovarstvenega družtva v Nabrežini za 57 kron in nekaj vinarjev, kar sta priči sami kon-štatirali v blagajniški društveni knjigi. — Priče so povedale tudi, da je Stojkovič sam priznal, da je denar porabil za birmo. Razume se, da so sodniki Tomšiča oprostili tega predbaci-vanja, oprostili so ga pa tudi vsled besed goljuf in slepar, naslanjajoč sc v svoji razodbi na jedni strani na fakt, da je Stojkovič res sleparil in z druge strani na okolnost, da je bil Tomšič nekako provociran izustiti inkriminirani besedi.
Tako je tedaj Stojkovič na deželni sodniji dobil zopet nazaj ono čast, ki bi mu jo bil Tomšič ukral (! ?)
Sedaj pa še-le napravi tudi krajna skupina pravovarstvenega in strokovnega društva v Nabrežini potrebne korake za izterjanje osleparjenih 57 kron. Mogoče, da ga v tej pravdi iznenadi še kaka večja neprijetnost, katere bi mu pa res ne privoščili ....
„Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov11
se ima zvati najmlajše dete, ki ga porodi delavska mačeha »Narodna delavska organizacija« in ki naj začne životariti tudi v Trstu in hoditi beračit izven Trsta menda po vseh slovenskih in hrvatskih deželah. To je nestvor, podoben nemškemu »Rajhsbundu«, varovancu južne železnice, ki hrani svoje lačne člane z nemškim jezikom obljubo vaj e jim zlatih gradov, ko po železnicah ne bode več slovenskih, hrvatskih ali sploh uradnikov in ko se bode čulo govoriti le nemški jezik. Weifnerjanci imajo pri železniških upravah kredit, so jako priljubljeni; preje avanzirajo in še drugih dobrot so deležni. In jugoslovanski uradniki si nazadnje tudi mislijo: pa ustanovimo še mi kak kljub, ki je podoben Weifnerjevemu. Socialnih demokratov sedaj ne potrebujemo, ker ni nikakega gibonja in kei^i upati na groš. Mej tem pa se lahko priliznemo svojim gospodarjem iiji profitiramo na drugi strani.
Tako si misli železniški pristav gosp. V. Škof, kije menda glavni agitator za »društvo jugoslovanskih železniških uradnikov«. Socialna demokracija pri državnih železnicah štiri leta n? .mol.'e Saniti; zat0 grem sedaj k tistim, ki jih imajo naši direktorji in inšpektorji radi pa se jim prikupim, ker pokažem, da nisem socialni-deraokrat in da s socialnimi demokrati držim le tedaj, kadar gre za groš. Tako modruje on ; v Narodnem domu so ga pa tudi veseli, ker imajo tako vsaj jednega, ki je z njimi tudi prepričanja, da se bode gmotno vprašanje slovenskih železniških uradnikov rešilo le pod pogojem, da bodo v naših krajih nastavljeni uradniki, ki bodo zaničevali vsak drug jezik razven slovenskega ali hrvatskega.
Sicer že sami ne vemo števila, kolikokrat se je sklical ustanovni shod teh matadorjev, ki se zavzemajo za tako koristno idejo. Dne 7. marca so poklicali na pomoč Cehe in Poljake, da pomagajo pri tem težkem porodu.
Nam se vse zdi, in tako posnemamo tudi iz poročil verodostojnih časopisov, da je g. V. Škof predsedoval kaki deset.oric.i narodnih tr-žažkih zabavnih društev, ki so mej pevskanjem izborno zabavali navzoče. Seveda so se govorile čudo navdušene zdravice na adreso imena ki naj ga dobi novorojenček mačehe »Narodne delavske organizacije«. Državni poslanec gosp. dr. Rybarž, nekateri Čehi in tudi eden izmed dveh Poljakov so se navduševali za »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov« ter ob-ljubljevali vsestransko podporo. Sokolska dvorana je bila nabito polna; 29 Čehov je bilo baje in kakor omenjeno tudi 2 Poljaka, ki sta hotela kumovati društvu. Človek bi mislil, da je bilo vnanjih zastopnikov vendar zadosti, in da se je društvo moglo ustanoviti pri tem številu zunanjih radovednežev. Gotovo bi sc bilo, ako bi bilo na razpojago onih, ki naj bi bili člani tega društva. Teh ravno ni bilo in zato se je ustanovni shod popolnama ponesrečil. V sili je vsak izgovor dober in zato so rekli, da je bilo slabo vreme. Čehi in Poljaki so
prišli iz Češke in Poljske, Slovencev in Hrvatov iz Trsta pa ni bilo. Zato se je ustanovni shod preložil -na 14. marca v nadi, da bode tega dne gotovo lepše vreme in da se ob sončnem dnevu gotovo posreči ustanovitev društva. No, bil je zopet dež. Kaj seje zgodilo s shodom, še ne vemo in bodemo mogoče vedli povedati kaj natančnejega v prihodnji številki. Upamo da se predsednik in spe gosp. V. okof gotovo pobaha kolikim tržaškim slovenskim in hrvatskim oziroma jugoslovanskim železniškim uradnikom ima čast predsedovati.
Kako tržaška „Guardia medica11 posluje, nas sicer ne briga toliko, kakor ostalo javnost, ali ne moremo si kaj, da ne bi omenili slučaja, ki nam je pokazal, da je poslovanje tega zavoda, ne rečemo v vseh slučajih, pravi škandal za avstrijski trgovinski emporij, Trst.
Dne 7. marca t. 1. okoli pol dveh popo-ludne je vlak štev. 987 pri kilometru 572,40 na znamenje prožnega čuvaja obstal, da naloži težko ranjenega človeka, ki je ležal na progi. Odrezano je imel levo roko popolnoma proč. na lobanji pa je imel kot petkrunski toler veliko rano. Listi so pisali da je bil neki vrtnar iz Orsara imenom Stefan Visan in so sumnji-čili, ako morda ta človek ni poskusil vzeti si življenje. Mož je bil še popolnoma pri zavesti in tudi še pri moči, ker vstal je sam in bil potem s pomočjo vlakovnega personala položen v službeni voz.
O nesreči se je takoj telefonično javilo »Guardiji mediki« in ko je vlak dospel v Trst je tudi res nekdo iz tega zavoda prišel k vlaku. Poda, ne mislite, da je bil kak zdravnik; prišel je jeden od slug. Na vprašanje strojevodjev^, kje je vendar zdravnik, ker ranjenca treba hitro obvezati, da mu ne oteče kri, je odgovoril, da je zadržan, ker ima drugje posla. Sluga je začel ranjenca obvezavati, a mu ni spral niti ran. Vse blato, ki ga 'je imel po glavi na rani in na roki, je povil zraven. Ni poslušal navzočih, ki so kritikovali to njegovo zares čudno zdravstveno postopanje in se ni zmenil, ko so mu ponujali vode, da bi najprej zmil saj s čisto vodo ranjencu rane.
Nesrečneža je ta sluga odpeljal v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl vsled odkrvav-ljenja. Kaj ni to res škandal, da tržaška »Guardia medica« nima niti toliko zdravnikov na razpolago, da bi jih vsaj, v težkih slučajih mogla pošiljati ponesrečencem in bi jih ne na-domestavala z ljudmi, ki imajo o zdravilstvu manj pojma kot vsak mali izobražen priprost človek. Gotovo ponesrečenec ne bi bil umrl, če bi mu bil prihitel na pomoč zdravnik.
Interesira nas stvar v toliko, ker bi se bilo isto lahko dogodilo kakemu železničarju.
Vsem železničarjem domačim in tujem priporočamo, da od danes naprej zahajajo o vsaki priliki edino le v gostilno „KR A Š NA“ v Via Giovanni Boccaccio štev. 25, kjer se toči vse vrst najboljšega vina. Preskrbljeno je najboljše že tudi za dobro kuhinjo.
Razne stvari.
Gibanje mej železničarji v Švici. V Švici so bile plače železniških uslužbencev, uradnikov kakor tudi drugih nastavljencev urejene zakonitim potom leta 1900 in 1902. Razume se, da so sc razmere od onega časa sem toliko spremenile, da današnje plače več ne odgovarjajo velikanski draginji živil, ki tudi v rtvici raste od dne do dne.
Da so sc tamošnje železniške uprave pre-kerno otresle »nadlegovanj od stranili svojih nastavljencev so začele manipulirati z dravinjskimi dokladami. Da so draginjske doklade jako nesigurno in tudi nepravično sredstvo, s katerim se hoče zamašiti usta lačnim proletarcem, to vejo tudi švicarski železniški uslužbenci, ki se ne morejo zadovoljiti z njimi in zahtevajo stalno zvišanje dosedanjih plač.
Nadalje se je razvil v največji mori tudi umazani sistem varčevanja, ki je spravil več uslužbencev iz služb vziroma na slabša mesta nego so jih imeli do sedaj. Stari strojevodje so morali prijeti zopet za lopato in voziti kot kurjači, kurjače se je pošiljalo nazaj v delavnico, stare oženjene delavniške delavce pa so kar jednostavno odpuščali. Ti žalostni dogodki so se ponavljali od dne do dne in uslužbenci so vendar le še potrpežljivo čakali, češ že pride dan, ko se naša želja izpolni. Ali ni ga bilo.
Dne 28. novembra je generalni ravnatelj VVeissenbach povedal, da še sploh ni storil koraka za zvišanje železničarskih plač in ob jednem tudi povedal jako sarkastično, da naj železničarji sploh ne mislijo na kako zboljšanje, češ da se izdatki pri železniških upravah morajo na vsak način znižati.
V proračunski debati narodnega sveta, so deželni očetje nasvetovali, da se,v svrho zvi
sanja dohodkov morajo znižati tarifi in da se en del stroškov prevrne na železniške uslužbence.
Razume se, da so te izjave generalnega ravnatelja in deželnih očetov v narodnem svetu železničarje tako vznemirile da jih njihovo or-ganizatorično zvezno vodstvo le z veliko težavo drži v sponah discipline, da velike raz-jarjenosti ne porabijo na veri skupnosti in nepremišljeno ne počnejo boja nenadoma' ta-korekoč vsak zase. Njihovo strokovno glasilo «Signal* naglasa važnost momenta, pred katerim stoje švicarski železničarji ter poživlja na solidarno in vrejemno delo vseh kategorij, mej katerimi ne sme biti nikake razlike. Stari in mladi, predpostavljeni in podrejeni, protestantje in katoličani radikalci in socialni demokratje, konservativci in liberalci: vsi naj se v tem trenutku čutijo člani jedne same družine.
Ravno v taken položaju so železniški u-službenci pri *Goihardski železnici*, ki ima preiti v kratkem v vrsto zveznih železnic, ali kakor bi mi rekli, ki se ima podržaviti. Uslužbencem te železnice bi se po podržavljenju slabše godilo nego sedaj. Kaj takega seveda oni nikakor ne bodo dupustili in se vslcd taga že pripravljajo na boj.
Če se tedaj švicarski narodni svet ne bode udal skromnim in upravičenim zahtevam železniških uslužbencev bodemo v kratkem čuli o velikem boju, ki ga bodo gotovo vojevali s tako solidarnostjo Ivi bode v izgled nam in sploh vsemu proletarijatu.
Pri prajzovskih železnicah uprave svojim uslužbencem tudi krčijo plače kakor poroča list «Vonoarts«. Pravijo, da je temu vzrok, ker so se uradnikom plače zvišale. To je res uzor-no gospodarstvo. Onemu, ki s svojo plačo sploh ne more živeti se otrže in se da uradniku ki nekoliko ložje živi nego prvi. V glavni delavnici v Erfurtu so znižali zaslužek za 10 od- | stotkov. Uo 1. aprila 1907 so delavci dobivali draginjsko doklado od 3 do 5 mark, ki so jim jo pa kmalu odozeli, češ da bodo dobivali večje plačo od kosa. Te obljube pa sploh železniška uprava ni držala oziroma jo izpolnila le deloma. Sedaj pa prihaja naravnost s znižanjem plače. Mej delavstvom naravno vse in pričakovati je tudi tukaj energičnega nastopa železničarjev. •
Kaj je s koncesijami glede zboljšanja avtomatike na c. k. državnih železnicah. Interesiranci v zadnjih časih vedno poprašujejo oziroma se pritožujejo, kaj je vendar s zboljšanjem avtomatike poduradnikov in uslužbencev in se čudijo, da se pri zadnjem januvarskem pomak-njenjute koncesije še niso vpoštevale. Dotični-kom na njihove pritožbe odgovarjamo sledeče: železniško ministerstvo je v zadnjih pogajanjih z izvrševalnim komitejem k točki 4 zahtev glede zboljšanja avtomatike poduradnikov in uslužbencev izjavilo, da se bodo pri zvišanju začetne plače pri posameznih kategorijah vpo-števala skrajšanja nekaterih avanzijskih terminov, kakor tudi premestitev nekaterih kategorij v višje skupine, loda do lični načrt se preje predloži centralnemu odboru personalne komisije v odobrenje. Železniško ministerstvo tega načrta še ni izdelalo in ga tedaj ni moglo predložiti centralnemu odboru personalne komisije, da ga odobri. Vsled tega se pri januvarskem pomaknjenju in pri novem nameščanju dne 1. januvarja 1909. teh koncesij še ni moglo realizirati. Treba tedaj na vsak način nekoliko potrpljenja, tem več, ker železniško ministerstvo dotični načrt, ki ga ima izdelati, hoče predložiti centralnemu odboru personalne komisije, da izreče o njem svoje mnenje. Zboljšana avtomatika bo veljavna od 1. januvarja 1909, kakor se je izjavilo železniško ministerstvo in vsled tega ne bode noben uslužbenec, ki je te zboljšane avtomatike deležen, prav nič oškodovan.
V velikem interesu uslužbencev je, da se sedaj ta zboljšana avtomatika predloži centralnemu odboru personalne komisije, da se voljeni zaupniki personala vendar morejo izjaviti o novem načrtu in se ne zgodi tako, kakor zadnjič, da so bili namreč uslužbenci opeharjeni po volji takozvanega nacionalnega in krščanskosocialnega kartela.
Tako bi se moralo zgoditi. Socialno-demokra-tični poslanec sodr. Pernerstorfer, je na nekem shodu v Dun. Noremmestu, govore o kravalih, ki so jih uprizorili v parlamentu češki nacio-nalci, rekel, da bodo socialni-demokratje prihodnjič te razgrajače in obštruhcijonisle iz parlamenta znosili, če si bodo že dovolili na tak način ovirati parlamentarno delo. Prav je govoril mož! Z brahijalno silo bode treba nastopiti proti takim teptalcem ljudskih koristij. ker oni niso prišli v parlament koristit ljudstvu, delavstvu, nego se iz njega norčevat.
»Zizimbambula v Gorici«. Dne 7. marca se je vršil v Dorici po tj 2 zb. zak. shod tamošnje
zizimbambula«, na katerem je prodajal svoje neslanosti tržaški klovn in narodni tribun .Jaklič. Sklicatelj shoda je bil neki Fabčič, pisarniški uradnik pri »agrarcu« odvetniku Dru. Frankotu. Neki Ivan Čempore, zapisovalec vozov na šeleznici se je bahal, da je že prejel nad 1000 kron podpore, ki je namenjena za napredek goriške zizimbambule. Gosp. Andrej Gabršček, da hoče dati za zizimbambolo vse pisarniške potrebščine zastonj in da poskrbi tudi za vse tiskovine, ki bodo tem ljudem na razpolago. Priporočal jim navdušeno zizimbambolo, naglasujoč potrebe njenega obstoja.
Predsednik organizacije je postal neki subvencionirani zapisovalec vozov.
Mi zizimbambuli goriški želimo obilo sreče. Nje porod je jako klavern, zato pa upamo, da bo njen pogreb toli veličastnejši.
Goriški železničarji naj se pa nikar ne pustijo »guncati« od teh sleparjev. Naj pomislijo samo na to. da dobiva ta zizimbambola od vseh strani judeževih grošev, s katerimi naj se prodajajo in izdajajo vaše delavske koristi. Pomislite le kdo naši internacionalni železničarski organizaciji kaj ponudi. Še nikdar niste slišali, da bi bila dobila od kakega narodnega podjetnika podporo, kakor to dobiva dr. Mandičeva zizimbambola in pa Dr. Weif-nerjev »Reichsbund«, katerega južna železnica sama podpira. To je ravno najznačilnejše za take organizacije, in te podpore dokazujejo, da imajo proti delavske namene in da imajo služiti le podjetnikom samim, ki so bolj internacionalni nego vi železničarji, ki ste organizirani v svoji internacionalni železničarski organizaciji. Poglejte na prodajalno gosp. Andreja Gabrščeka v Trgovskem domu in videli boste tam napisov v vseh treh v Gorici več ali manj domačih jezikov. On ne bi s samimi slovenskimi odjemalci ne mogel nikamor naprej in zato je njegova prodajalna internacionalna. In vi železničarji boste morebiti sedaj šli njemu na lim in mu boste verjeli, če vam bode pripovedoval, kake koristi boste imeJ od tega, da vstopite v organizacijo, kjer boste zbrani sami Slovenci in kako uspešno se boste bojevali proti Italijanom ali Nemcem, svojim tovarišem sotrpinom.
Samo proč od podjetnika bodisikoje vrste in v boj proti njimi za boljšo gmotno stanje delavstva. Judeževi groši, ki jih oni pomujajo v podporo morejo imeti za delavstvo le slabih posledic, ker so namenjeni zato, da se delavstvo razdvoji in da nima tiste moči, ki je potrebna za izdaten nastop proti kapitalu.
Varujte se propagatorjev »zizimbambole« kot garjevih ovac in branite se judeževih grošev.
Kako je dandŽStes v takozvanem prosvetljenem 20. veku, v dobi socialnopolitičnega napredka naj uslužbence razdeljeno delo, plača in pa odmor ali dopust, si najlaglje predstavljamo iz slike, ki jo je priobčil naš bratski list nemški »Eisenbahner«. Po tej sliki bi gmotno stanje posameznih kategorij uslužbencev na avstrijskih železnicah bilo tako-le :
Višji uradniki	plača	/delo\	dopust
Srednji uradniki	plača /	delo	\ dopust
Nižji uradniki	plača /	delo	\ dopust
Uslužbenci	plača/	delo	\ 'r \ = \ a \ °
Dninarji	/	delo	
Bosanski železničarji in njihove plače. Vsi uslužbenci pri bosanskih železnicah se delijo v tri kategorije in sicer v obrtne in pomožne delavce in v dninarje- Po tej razdelitvi so urejene tudi njihove plače. Delavni čas delavniških in kurilniških delavcev je i) ur na dan, najmanjša urna mezda pa 28 vinarjev. Kdor vestno in pridno (!!) opravlja svojo službo, temu se urna mezda zviša v tem-le redu: V prvih sedmih letih se mu plača zviša vsako leto za 2 vinarja na uro, tako da se mu urna mezda 28 vinarjev zviša v prvem letu na .'10 vinarjev, v drugem letu na 32 vin. i. t. d. Od 7. pa do 13. službenega leta sc urna mezda zvišuje letno le za pol drugi vinar; od 14. leta naprej pa avtomatično in sicer do 20. leta po 2 vin. na uro, od 20. leta do 22 pa po 3 vin. Od 22. službenega leta naprej pa do 30. se urna mezda zvišuje na vsaki dve leti in pol po 2*|s vinarja. V 30. službenem letu se nrna mezda zviša na za 3 vin. in po 36 službenih le-
tih za 4 vin., tako da delavec doseže naj višjo, urno mezdo 78 vinarjev.
Minimalna urna mezda pomožnih delavcev 26 vin. z dvakratnim avtomatičnim zvišanjem po 2 vin. na uro- Od 14. službenega leta naprej se urna mezda zvišuje na vsaki 2l|a leti in po 21 službenih letih v vsakem 3. letu. Najvišja urna mezda je določena na 45 v.
Dninarji imajo najnižjo plačo. Najmanj 22 vin. na uro, a največ, kar morejo doseči 35 vin. V prvih 6 letih se mezda zvišuje avtomatično na vsaki dve leti za 1 vin. na uro in to do 24. službenega leta. Do 14. leta se zvišanje po 1 vin., od 24. leta naprej, toliko časa, da delavec doseže dnevno mezdo 34 vin., pa po 1114 vinarja.
NA ZNANJE !
Spodnja Šiška.'Člane opozarjamo, dti imajo prispevke plačevati samo onim sodrugom, ki imajo zato potrebne bloke. Na progi so za in-kasiranje upravičeni sledeči sodrugi: Dolžnik, Petrič, Koman, Klemenčič, Kovač, Udovč Merjasec.
Za postajo Trebnje, sodr. Mramor; v Podnartu sodr. Hulik; v Sr. Joštu sodr. Rakovec in v Ljubljani drž. kol. sodrugi Komac, Zorc, Ver-gelj, Kocjančič Gale in Knupleš.
Pri vplačilu naj tedaj vsak takoj zahteva za svoj mesečni prispevek en kupon, ker le s tem se more izkazati, da je res plačal.
Društvo Ljudski oder v Trstu
priredi
v Nedeljo dne 21. marca 1909 od 8, uri zvečer
v prostorih „DI3LAVSKHGA DOMA“
ulica Boschet.to št. 5.
VES EE I C	O
s petjem, igro, šaljivo	tombolo in plesom
VSPORED:
»
1. *%. ,,Naprej44, moški zbor.
2. ,,Idealna tašča44, veseloigra v enem dejanju.
OSEBE: Pavel Kastelic,	trgovec. Berta, njegova
žena. Gospa Skalova, njegova mati. Mi-cilca, služkinja.
3. F. S. Vilhar: „Mornar“, samospev za bariton.
4. „Mesalina“, veseloigra v enem dejanju.
OSEBE: Edvard Bojan, profesor. Frida, njegova žena.	Božič, trgovec	in agent. Avrelija,
njegova žena. Bledičnih, suplent. Kozina hišna pri Bojanu.
5. F. Gerbič: „Najlepši“, moški zbor.
6. ,,Deklamacija44.
7. %* ,,Oblaku44, dvospjev za sopran in bariton.
8. „Na straži44, moški zbor, s samospevom baritona.
Izvan programa se bo pelo tudi divno prešernovo pesem ..Nezakonska mati“, ki jo je vglazbil Vilhar.
Po končanem vsporedu
4°	šaljiva	tombola	in ples 4°
ki traja do 3. ure zjutraj.
— Vstopnina 50 vin. za osebo. —
=— Otroci v premstvu starišev so vstopnine prosti —
Ker je čisti dobiček veselico namenjen v izobraževalne svrlie, priporoča se k mnogobrojni udeležbi.
ODBOR.
Železničarji, pridite v	obilem številu in
pokažite, da se	zavedate tudi	dolžnostij za kul-
turne svrhe !
-1"^i. ." 1."'»'»*»»' n- |ri-i"T'rjrrrir.r
Kavarna LIMONE - Trst
Ulica Casermn in ulica Torre Blanca
Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh ■■__________________-	jezikih. =====
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska Drapnlin Priora v Kopru.