V Sloveniji poskusi »sestavljanja« leve sredine Na Opčinah špetrska Krajica Vida V goriškem stanovanju južnoameriške prostitutke SLOŽNO u Primorski Evropske volitve brez Evrope Dušan Udovič Težko bi zanesljivo rekel, kako je v drugih državah, a v Italiji je Evropa dober teden pred volitvami, evropskimi in lokalnimi, prisotna le navidezno, lahko bi rekli virtualno. Ves čas je Evropa v ozadju razprav in volilne kampanje, vendar ne kot tema, kateri bi se bilo treba vsebinsko posvečati in poglabljati njene različne aspekte. Saj gre vendar, če se tega zavedamo ali ne, za naše življenje in neposredne interese. Kajti dejstvo je, da je ta Evropa, do katere smo lahko še tako kritični ali skeptični, vse bolj potrebna dograditve in korenitih sprememb, da bo lahko upravičila svoj obstoj in razloge, zaradi katerih je nastala. Vtis je, da Evropska unija s celotnim svojim ustrojem, predvsem parlamentom, za katerega bomo volili 25. maja, na teh volitvah predstavlja le nakakšno kuliso in pretvezo, da se med političnimi akterji merijo sile na drugih ravneh in za druge cilje. Denimo: Bo Renzi iz teh volitev, ki so dejansko njegova prva volilna preizkušnja, odkar je vratolomno prevzel krmilo stranke, izšel kot zmagovalec? Bo izid volitev utrdil položaj njegove vlade in povečal možnosti, da bo ostala v sedlu do naravnega izteka mandata? Kolikšna bo konsistenca Grillovega Gibanja 5 zvezd, za katerega (neuradne) sondaže potrjujejo, da je za Demokratsko stranko glavni koku-rent? Kaj bo z Berlusconijem in njegovo upehano stranko, mu bo morda zadnja floskula o tem, da je bil »žrtev mednarodne zarote« volilno kaj pomagala iz obrobja, v katerega nezadržno drži že nekaj časa? Poleg vsega tega se samodejno postavlja vprašanje, koliko bodo na volilne izide vplivale sveže odkrite podkupninske afere v Italiji. To so glavni argumenti o katerih se govori med to volilno kompanjo in kot vidimo, imajo bolj malo zveze z dejanskimi evropskimi problemi. Vprašanja nadaljnje evropske širitve, skupne zunanje politike, preokreta iz politike drastičnega zategovanja pasu v politiko gospodarske rasti in reševanja dramatičnega problema zaposlovanja, pa še tematike do okolja spoštljivega razvoja in mnoge druge še kako aktualne teme - skoraj kot da ne obstajajo in ko je o njih govor, ostanejo v ozadju. Koliko ljudi bo pri vsem tem znalo ločiti zrna od plev in se bodo podali na volišča. Upamo, da čim več, kljub vsemu. dnevnik št. 113 (21.046) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 17. MAJA 2014 30-LETNICA DEMONSTRACIJE NA TRAVNIKU v nedeljo videoreportaža Zdenka Vogriča na naši spletni strani www.primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , beograd / sarajevo / bratislava - Uničujoča vodna ujma Več ljudi umrlo v neurjih in poplavah v srednji in jugovzhodni Evropi renzi Vlada gotovo ne bo uvedla novih davkov RIM - Dan potem, ko je zavod Istat objavil podatek o znižanju italijanskega BDP je premier Renzi v radijski oddaji Radio 24 zagotovil, da vlada za reševanje finančnega položaja absolutno ne bo uvajala novih davkov. Nasprotno, je dejal Renzi in obljubil, da bo vlada v prihodnjem zakonu o stabilnosti bonus Irpef razširila tudi na upokojence in državljane, ki imajo dohodke pod mejo preživetja. Na 2. strani nova gorica - Turistična borza Tina Maze priporoča Sočo NOVA GORICA - V Novi Gorici prvič poteka 17. Slovenska turistična borza. Udeležuje se je 199 predstavnikov iz 132 slovenskih turističnih podjetij in 145 predstavnikov iz 111 tujih turističnih agencij, organizatorjev potovanj in drugih turistično naravnanih podjetij, ki prihajajo iz 31 držav. Včerajšnjemu dogodku je prisostvovala tudi Tina Maze, ki turistom še zlasti priporoča Sočo. Na 12. strani PI OSNOVNI ABONMA Nova uprizoritev! Yukio Mishima MODERNE NO DRAME režija: Mateja Koležnik Uvodna predstavitev uprizoritve ob 20.00 v Klubskem prostoru DANES, 17. maja ob 20.30 - red B v nedeljo, 18. maja ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom) v petek, 23. maja ob 20.30 - red T v soboto, 24. maja ob 19.00 - red K v nedeljo, 25. maja ob 16.00 - red C na Malem odru z italijanskimi nadnapisi rezervacija je priporočena Blagajna SSG: pon-pet 10-15, tel. 040 362542/ brezplačna 800214302 www.teaterssg.com <3*k DOBAVA IN MONTAZA é> Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis 50 - San Vito al Torre (UD) Tel. in faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it premolin »Hvala vsem, ki ste mi pomagali« BEOGRAD / SARAJEVO / BRATISLAVA - V osrednji in jugovzhodni Evropi je včeraj v neurjih in poplavah umrlo več ljudi. Poplave so v več državah - najhuje je bilo v Srbiji in BiH, prizadete pa so bile tudi Hrvaška, Poljska, Slovaška in Avstrija - povzročale kaos in številne nevšečnosti. Mnogo krajev je odrezanih od sveta, več deset tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike. Neurja in poplave so v Srbiji, BiH, Poljski in Slovaški včeraj skupno zahtevale najmanj 11 smrtnih žrtev. Najbolj kritično je bilo v Srbiji, kjer so obilno deževje in poplave, ki trajajo že tretji dan, terjali pet življenj. Na tisoče gospodinjstev je ostalo brez vode, več kot 100.000 brez elektrike. Že od četrtka veljajo izredne razmere po vsej državi. Na 2. strani DOLINA - Županja Fulvia Pre-molin (na sliki) na včerajšnji seji dolinskega občinskega sveta ni skrivala svoje ganjenosti, padla je tudi kakšna solza in ne le na njenih licih. To je normalno, saj je županja iz vrst stranke Slovenske skupnosti deset let vodila Občino za krmilom levosredinske koalicije. Včeraj je prehodila teh deset let, se zahvalila sodelavcem ter celotnemu občinskemu svetu. »Danes se zaključuje zelo pestro obdobje mojega življenja, polno napetosti, s kakim neizogibnim obžalovanjem, a tudi s številnimi lepimi spomini in zadoščenji,« je v slovo povedala Premolinova. Repen: zadnja seja pred volitvami Na 5.strani Na gradeški plaži odkrili živo srebro Na 12. strani Denar iz Pisusa prihaja v Gorico Na 14. strani Računalniške kraje v igralnicah Na 16. strani MARINI GH • • Nova kolekcija POMLAD/POLETJE CanadienS-^ Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in F« 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 9771124666007 -/ ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV ^^^ »Italijanska katastrofa« 2 Sobota, 17. maja 2014 ITALIJA, SVET beograd / sarajevo / bratislava - Poplavam ni videti konca Silovita vodna ujma nikomur ne prizanaša Doslej enajst mrtvih, na tisoče gospodinjstev brez vode in elektrike Bregove je med drugim prestopila reka Kolubara pri Obrenovcu nedaleč od Beograda. Kar 90 odstotkov mesta je bilo pod vodo, prebivalce pa so množično evakuirali BEOGRAD / SARAJEVO /BRATISLAVA - V osrednji in jugovzhodni Evropi je danes v neurjih in poplavah umrlo več ljudi. Poplave so v več državah -najhuje je bilo v Srbiji in BiH, prizadete pa so bile tudi Hrvaška, Poljska, Slovaška in Avstrija - povzročale kaos in številne nevšečnosti. Mnogo krajev je odrezanih od sveta, več deset tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike.Neurja in poplave so v Srbiji, BiH, Poljski in Slovaški danes skupno zahtevale najmanj 11 smrtnih žrtev. Najbolj kritično je bilo v Srbiji, kjer so obilno deževje in poplave, ki trajajo že tretji dan, terjali pet življenj. Na tisoče gospodinjstev je ostalo brez vode, več kot 100.000 brez elektrike. Že od četrtka veljajo izredne razmere po vsej državi. Med mrtvimi so gasilec iz Topole, ki je umrl v reševalni akciji na reki Jase-nici, dve osebi iz Lajkovca, ena, ki je umrla v kraju Umčari, ter moški iz Kovilja, ki je utonil, ko je bil v čolnu. Voda je odnašala mostove, dele cest, hiše, avtomobile in tudi človeška življenja. Bregove je med drugim prestopila reka Kolubara pri Obrenovcu nedaleč od Beograda. Kar 90 odstotkov mesta je bi- _ ansa lo pod vodo, prebivalce pa so množično evakuirali. Srbski premier Aleksandar Vu-čic je tamkajšnje prebivalce pozval, da je situacija kritična in naj se ne upirajo evakuaciji, sicer bodo uporabili silo, saj da so ogrožena življenja. Kritično je tudi v bližnjem mestu Šabac ob reki Savi, za katerega je Vučic dejal, da ga je treba pred poplavami obraniti za vsako ceno. Srbski premier je ob tem pozval državljane, naj odidejo v Ša-bac in pomagajo pri zaščiti pred naraščajočimi vodami. Med najbolj ogroženimi mesti so tudi Lazarevac, Valjevo, Gornji Milano-vac, Ub, Loznico in Račo v osrednjem delu države, ki so dobesedno odrezani od sveta. V več kot 400 šolah ni bilo pouka. Po besedah Vučica takšne katastrofe, ki bi jo povzročile vode, v vsej zgodovini Srbije ne pomnijo. Šlo naj bi za najhujše poplave v državi v zadnjih 120 letih. Dramatično je bilo tudi v BiH, kjer so prav tako številni kraji odrezani od sveta, v večjem delu države - v vsej Federaciji BiH, v okrožju Brčko in številnih delih Republike srbske - so v četrtek razglasili izredne razmere. V večjem delu države ni bilo pouka. Na pomoč so v BiH priskočili tudi pripadniki sil EU v državi (Eufor), med drugim s helikopterji. Poplave in deževje so sicer v BiH doslej zahtevali tri smrtne žrtve. En moški je v Bratuncu umrl zaradi težav s srcem, na drugega moškega pa se je v kraju Dvorovi na severovzhodu države zrušil del njegove hiše, ki jo je zalila voda. Še ena ženska pa je umrla na območju občine Vlasenica, ko se je zaradi močnega dežja sprožil zemeljski plaz, ki je zadel tri stanovanjske hiše in mošejo. Nevarnost pa v BiH predstavljajo tudi minska polja. Bosanski center za odstranjevanje min je namreč opozoril, da bi lahko močno deževje in poplave vodile v premikanje minskih polj. Med najbolj prizadetimi so območja ob rekah Drina in Bosna, med drugim Zenica, Bijeljina, Zvornik in še posebej Doboj. Narasla je Una v Bihacu in tudi reka Vrbas pri Banja Luki. Hudo ostaja na območju Sarajeva, Tuzle in v okrožju Brčko. Dolgotrajno obilno deževje je povzročilo poplave tudi na Slovaškem, o velikih težavah zaradi naraslih voda poročajo tudi iz Avstrije in Poljske. Na Slovaškem naj bi poplave terjale eno smrtno žrtev, najmanj 100.000 gospodinjstev pa je ostalo brez elektrike. Močno deževje in silovite nevihte so veliko škodo in poplave povzročili tudi na Poljskem. Umrla sta dva človeka. V Varšavi je žensko zadela odlomljena veja, v mestu Debica pa je utonil moški. Najbolj prizadet je jugovzhod države. Neurja naj bi po tej državi po napovedih vre-menoslovcev divjala še ves konec tedna. (STA) Pravzaprav ne gre za novinarsko poročilo, pač pa za pravi esej: britanska revija London Review of Books namreč objavlja 25 strani dolg prispevek z naslovom »The Italian disaster«, t.j. italijanska katastrofa, v katerem izhaja iz splošnega stanja Evrope. »Evropa je bolna. Ni enostavno presoditi, kako resno je njeno stanje in zakaj se to dogaja. Vendar izstopajo trije simptomi, ki so medsebojno povezani. Prvi in najbolj očiten je degene-racija demokracije po vsej celini, glede česar je Evropska unija hkrati vzrok in posledica. Oligarhična struktura njenih ustavnih ureditev, ki so začetno bile zamišljene kot začasni oder v vidiku ljudske suverenosti na nadna-cionalni ravni, se je sčasoma vedno bolj utrdila ... Vladajoča elita zaničuje mnenja volilcev in volilna udeležba stalno upada . Birokrati, ki niso bili nikoli izvoljeni, določajo proračune nacionalnih parlamentov . Na ravni posameznih držav, vodstva tako rekoč povsod manipulirajo zakonodajne organe ... Stranke so izgubile člane, volivci pa so izgubili zaupanje . « Po mnenju londonskega petnajstdnevni-ka zato EU belži »demokratski deficit«. »Skupaj s tem posplošenim nazadovanjem se uveljavlja vseprisotna korupcija političnega razreda. Oblike korupcije so dokaj različne. Obstaja predvolilna korupcija, financiranje posameznikov ali organizacij z izrecno ali tiho obljubo bodočih uslug. Obstaja povolilna korupcija, izkoriščanje funkcij za pridobivanje sredstev z malver-zacijo in s podkupninami. Obstaja nakup glasov volilcev ali poslancev. Obstaja preprosta kraja iz javnih blagajn .« LRoB navaja še nekaj drugih vrst korupcije in ugotavlja, da je »malavi-ta« - italijansko v originalu! - torej organizirani politični kriminal po vsej Evropi resnično zelo razširjen. Nekoč sta imela v rokah izredno oblast, skorajda usodo Evrope: bivši nemški kancler Helmut Kohl, ki je nagrmadil nekaj milijonov mark nelegalnih prispevkov, in bivši francoski predsednik Jacques Chirac, ki je bil obsojen zaradi poneverbe javnih sredstev in zlorabe svoje funkcije v osebne namene. Primerov ne manjka tudi drugod, kot v Veliki Britaniji, na Irskem, v Španiji, Grčiji in Turčiji - za ugledno londonsko revijo je očitno Slovenija premajhna, da bi jo omenjal. Iz poročil EU izhaja, da je korupcija v državah članicah vredna vsoto, »ki jemlje sapo« - vsaj120 milijard evrov letno, verjetno pa tudi več! »V Uniji, ki se ima za moralnega varuha sveta, onesnaževanje oblasti z goljufijami zmanjšuje moč demokracije, še posebej če nekaznovanost postane pravilo. Podobno kot bankirji, tudi vodilni politiki ne gredo v zapor. Vendar korupcija ne povzroča samo upada politične oblasti, pač pa vpliva tudi na gospodarsko ureditev. »V neoliberalnem svetu, v katerem je trg merilo vseh vrednot, je denar univerzalno merilo. Če lahko privatizirajo bolnišnice, šole in zapore kot dobičkonosna podjetja, zakaj ne bi privatizirali tudi političnih funkcij?« V tem okviru ena država izstopa kot najhujši primer evropskih pomanjkljivosti: Italija. Od uvedbe evra je Italija dosegla najslabše gospodarske rezultate med vsemi državami EU, beleži dvajset let neprekinjenega ekonomskega zastoja in več kot 130 odstotni javni dolg. »In ne gre za majhno, obrobno državo, pač pa eno izmed ustanoviteljic same Unije, primerljiva z Veliko Britanijo glede populacije, z gospodarstvom, ki je vredno dvakrat več kot Špansko, ki je po Nemčiji na drugem mestu glede industrijske proizvodnje, ki pomembna na trgu ob- veznic, polovica katerih je v rokah tujih investitorjev.« Ker smo v predvolilnem času, bom gladko preskočil vso analizo razlogov italijanske krize in njene izredno visoke ravni korupcije, ker se spušča v podrobno naštevanje delovanja glavnih akterjev italijanske politike, tako danes kot v preteklosti. Omenil bom samo zaključek. »Nekdanji 'italijanski čudež' v času uspehov Fellinija in Vespe se je sprevrgel v popolno nasprotje: že desetletja Italijani prekašajo tujce v obžalovanju svoje nesreče, iz katere se rešuje samo nekaj izrednih primerov, kot so modni sektor, Ferrari in Centralna banka. Nobenega dvoma ni, da italijanska država zavzema posebno mesto v nizu zahodnoevropskih držav ... Italija ni povprečna članica Unije, kljub temu odstopa od katerega koli evropskega standarda. Taka ocena se je uveljavila doma in po svetu, vendar je zgrešena. Italija ni anomalija v Evropi, ampak nekakšen koncentrat Evrope,« piše LRoB, kar seveda ni prevel spodbudno - tako za Italijo kot za Evropo. O najnovejših primerih korupcije v Italiji, ki so tragično podobni primerom izpred dvajset let, in o zadnjih sodnih razpletih so se razpisali mediji po vsem svetu. Raje bom omenil nekaj drobnih novic, ki so po svoje pomenljive, tudi ker ne zadevajo poplave morečih vsakodnevnih politično-sodnih dogajanj. Indijski spletni Medindia.net nazdravlja 50. obletnici nastanka italijanske Nutelle. Gre za zgodbo o uspehu, ki v resnici izhaja iz revščine oz. pomanjkanja, saj je ustanovitelj podjetja Michele Ferrero, sin malega slaščičarja, začel proizvajati čokoladni namaz iz kakavovega masla in lešnikov, ker je v povojnem času primanjkovalo čokolade. Danes v 11 tovarnah po vsem svetu proizvajajo 365 tisoč ton nutelle na leto. Po oceni revije Forbes je 89-letni ustanovitelj podjetja najbogatejši Italijan s premoženjem skoraj 15 milijard evrov, poroča Medin-dia.net. V času, ko je v ospredju delovanje italijanske mornarice v Sredozemlju za reševanje priseljencev, v afriški Gani krajevni medij Ghana News objavlja neobičajno novico, da je tamkajšnja mornarica rešila tri italijanske državljane. Na ladji, ki je plula iz Konga do Kanarskih otokov, je pet članov posadke zbolelo, trije so bili celo v smrtni nevarnosti, Hiter poseg ganske vojaške mornarice je omogočil, da so jih prepeljali na kopno, kjer so jih spravili v bolnišnico. Ameriška revija The Advocate obširno navaja najnovejše stališče tajnika italijanske škofovske konference Nunzia Galantina. Msgr. Galantino je namreč izjavil, da »mora Cerkev prisluhniti vsem argumentom glede homoseksualnosti in istospolne poroke«, piše mesečnik iz Los Angelesa, ki je namenjen predvsem gejevski publiki. »Moja želja za italijansko Cerkev je, da bi bila sposobna prisluhniti brez tabujev argumentom glede poročenih duhovnikov, evharistije ločenim in homoseksualnosti.« In še: »V preteklosti smo se preveč osredotočili na vprašanji splava in evtanazije... Ne prepoznavam se je v hladni osebi, ki protestno stoji pred kliniko, kjer opravljajo splave in moli svoj rožni venec, pač pa v mladih, ki so še vedno proti tej praksi, ampak se borijo za kakovost življenja, za zdravje, za pravico do dela.« Tako poroča gejevski The Advocate, ki je lani proglasil papeža Frančiška za osebnost leta. rim - Po padcu italijanskega BDP Renzi: Vlada ne bo uvedla novih davkov Premier Matteo Renzi včeraj ob izhodu iz palače Chigi ansa RIM - Dan potem, ko je zavod Istat objavil podatek o znižanju italijanskega BDP je premier Renzi v radijski oddaji Radio 24 zagotovil, da vlada za reševanje finančnega položaja absolutno ne bo uvajala novih davkov. Nasprotno, je dejal Renzi in obljubil, da bo vlada v prihodnjem zakonu o stabilnosti bonus Irpef razširila tudi na upokojence, nosilce »partita IVA« in državljane, ki imajo dohodke pod mejo preživetja. Vlada pa je je včeraj odobrila prodajo do 40-odstotnega deleža družbe Poste Italiane. Gre za del širšega privatizacijskega programa, v okviru katerega naj bi v državno blagajno priteklo 12 milijard evrov. Vlada je potrdila privatizacijo, ki je lahko izvedena v več stopnjah in prek javne ponudbe. Prodaja pošte bi lahko državi prinesla štiri milijarde evrov. Renzijeva vlada pa je potrdila tudi prodajo do 49-odstotnega lastniškega deleža v družbi Enav, ki skrbi za nadzor zračnega prometa. Ta posel naj bi bil vreden kako milijardo evrov, oblasti v Rimu pa razmišljajo, da bi lahko podjetje prodali tudi enemu samemu vlagatelju. Med družbami, ki naj bi jih na seznam za prodajo kmalu še uvrstila italijanska vlada, je tudi ladjedelnica Fincantieri. Prodaja 49-odstotnega državnega deleža v tej družbi bo v Italiji pomenila največjo privatizacijo v zadnjih dveh desetletjih. Kdaj bi do tega lahko prišlo, sicer še ni jasno. Privatizacijo je obljubljalo že več italijanskih vlad, med drugim sta jo napovedovala Renzijeva predhodnika Enrico Letta in Mario Monti. Prihodki od prodaje državnega premoženja so že vračunani v vladni finančni plan za obdobje 2014-2016, zato je Renzi pod precejšnjim pritiskom, da napovedi tudi uresniči. Kot je znano, italijanski javni dolg dosega 130 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). V EU je bolj zadolžena le še Grčija. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 17. maja 2014 3 slovenija - Pobuda iz vrst Socialnih demokratov za »združevanje« v vrstah leve sredine SD za sodelovanje sorodnih strank Previdni odzivi v drugih strankah in gibanjih, pogovorov pa nihče ne zavrača LJUBLJANA - Stranka Socialni demokrati (SD) po besedah vodje poslanske skupine Matjaža Hana vabi k pogovorom in sodelovanju programsko sorodne stranke, s ciljem dogovora, kako Slovenijo izviti iz krize. Na včerajšnji novinarski konferenci se ni konkretno opredelil, s katerimi zu-najparlamentarnimi strankami se bodo pogovarjali, saj še ni jasno, katere se bodo do predčasnih volitev še ustanovile. Han za zdaj še ne govori o predvolilni koaliciji, pogovori pa bodo po njegovem mnenju stekli po evropskih volitvah, ko bo »levica verjetno ugotovila, da razbita ni dovolj močna«.SD želi po njegovih besedah končati ugibanja, da se ne želi z nikomer pogovarjati o sodelovanju. A je ob tem tudi poudaril, da bo tisti, ki bo povabil k pogovoru, predsednik SD Igor Lukšič. Po 25. maju bo po njegovih besedah priložnost, da se pogovori na levi sredini okrepijo. Zagotovilo, da se to naredi, pa je trdna socialdemokracija, stranka, ki turizem v fjk Prihodnji vikend Odprte kleti VIDEM - V Vidmu so včeraj predstavili že 22. prireditev Odprte kleti, ki ga na državni ravni organizira Gibanje vinskega turizma (Movimento Turismo del Vino), na kateri bo 24. in 25. maja v Furlani-ji-Julijski krajini sodelovalo 71. vinogradniških podjetij. Prireditev ima v FJK še poseben pomen, saj širši publiki omogoča, da se pobli-že spozna z enološkimi in gastro-nomskimi proizvodi »made in FJK«, ki predstavljajo vizitko za deželo z vrhunsko vinarsko proizvodnjo. Na predstavitvi je predsednica FJK Debora Serracchiani poudarila, da si Dežela močno prizadeva, da bi prevzela vodilno vlogo pri programiranju, sodelovanju in skupni promociji turistične, kmetijske, živilske in eno-gastronomske ponudbe FJK. V zvezi s tem so poudarili, da je potrebno ustvariti sistem, ki bo s pomočjo znanih in zaradi svoje vrhunske kvalitete tržno zanimivih proizvodov koordinirano predstavljal FJK, kot je bil to primer na Vinitaly v Veroni.Podpred-sednik dežele in odbornik za kmetijstvo Sergio Bolzonello pa je povedal, da enološki in kulinarični turizem ne predstavlja le tržne niše, temveč gre za enega nosilnih elementov turističnega sektorja in celotnega deželnega gospodarstva. Pri tem pa se ne sme odpovedati t.i. množičnemu turizmu, temveč je treba najti prave oblike sodelovanja, ki bo omogočilo povezavo med obmorskimi središči in zaledjem, kjer izstopa prav enološka in gastro-nomska ponudba. Prireditev Odprte kleti bo potekala dva dni. V soboto, 24. maja, bo mogoče obiskati vinogradnike, ki sodelujejo pri pobudi, samo po predhodni rezervaciji, v nedeljo, 25. maja, pa bo obisk prost. Predvidene so degustacije in tudi večerje z vinogradniki, pri celotni prireditvi pa sodelujeta Ceste vina in okusov Furlanije-Julijske krajine in deželna turistična agencija Turismo FVG. ima tradicijo, je prepričan. Han je včeraj še sporočil, da je politični potencial te sestave Državnega zbora izčrpan in so volitve edina prava pot. Še enkrat je poudaril, da SD ne bo sodelovala pri aktivnostih, ki bi iskale stranpoti do predčasnih volitev. To iskanje je namreč po Hanovih besedah degradiranje pomena volitev. Tudi datum volitev po mnenju SD ne sme biti predmet špekulacij in subjektivnih presoj posameznika. Hanov poziv je naletel tudi na nekoliko zbadljiv odziv zunajparlamentar-nih oz. nastajajočih strank, čeprav so odprte za pogovor. Sopredsednik Solidarnosti Uroš Lubej in predsednik društva Verjamem Igor Šoltes sta opozorila na »poniževalen« in »alergičen« odnos prvaka SD Igorja Lukšiča do novih strank. Tako je Uroš Lubej v odzivu pojasnil, da so že dokazali sposobnost povezovanja in ne izključujejo pogovorov z nikomer, a da gre pri pobudi SD najverjetneje za »predvolilno manipulacijo« in za del igric, ki so jih državljani naveličani. Ob tem je navedel, da je bil predsednik SD Lukšič do novih gibanj in strank izrazito poniževalen, tako da jih ta obrat zdaj čudi. Vprašal se je, ali torej Lukšič zdaj »zares verjame v Solidarnost«. S tem se je obregnil ob Lukšičeve izjave pred nekaj meseci, ko je ocenil, da bodo nove stranke pred volitvami »zagotovo skočile v neko koalicijo z naslovom Zares Verjamem v Solidarnost in bodo verjetno zbrale kaj več kot za sladkorni Trs glasov«. Predsednik društva Verjamem Igor Šoltes je podobno ocenil, da očitno v SD deželni odbor Za italijanske skupnosti v Istri 800 tisoč evrov VIDEM - Deželni odbor FJK je na predlog odbornika za kulturo Giannija Torrentija odobril program ukrepov za letošnje leto, ki ga je pripravila Ljudska univerza iz Trsta in so namenjeni za ohranitev in razvoj kulturnega in jezikovnega bogastva italijanskih skupnosti v Slovenji in na Hrvaškem. Skupno je Dežela za ta namen namenila 800 tisoč evrov. Kot je razvidno iz podrobnega programa, kot ga je pripravila Ljudska univerza, bo posebna pozornost namenjena za podporo 52 italijanskim skupnostim pri njihovih dejavnostih na širšem kulturnem in posebej na umetniškem področju. Kot običajno pa bo podpora namenjena tudi in-štitucijam italijanske narodne skupnosti, med katerimi so na primer Center za zgodovinske raziskave iz Rovinja, založniška hiša Edit z Reke in Jadranska informacijska agencija iz Kopra, kot tudi šolskim ustanovam z italijanskim učnim jezikom. Uroš Lubej arhiv »popušča alergija na nove stranke«. Ob tem je pojasnil, da se pogovorom o prihodnosti Slovenije ne izogibajo, če so ti iskreni in verodostojni, a da so pred njimi najprej evropske volitve. »Druge odločitve pustimo za čas po 25. maju,« je dodal. Iz nastajajoče stranke Alenke Bra-tušek so za STA sporočili, da vabila za pogovore o sodelovanju niso prejeli. Zagotavljajo pa, da so odprti za sodelovanje z vsemi strankami, ki delujejo v smeri uspešnega tržnega gospodarstva in za močno socialno državo. Miro Cerar o morebitnih povezavah na volitvah ne želi govoriti, dokler ne bo njihova stranka tudi ustanovljena. To bo odločitev politične stranke, je dejal za STA in pojasnil, da ustanovni kongres načrtujejo do konca meseca. evropske volitve - V pokrajini Belluno Gabrovec na shodih v podporo Dorfmanna Igor Gabrovec na enem od shodov v Dolomitih trst - V organizaciji Mladih SSk in MzP Srečanje predstavnikov mladih Slovencev iz Italije, Avstrije in Hrvaške TRST - V nedeljo je v Trstu na pobudo skupine Mladih Slovenske skupnosti v soorganizaciji Mladih za prihodnost potekalo srečanje v sklopu koordinacije Slovencev iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Mad-žarske.Zamejski skupini so se tokrat pridružili še mladi predstavniki Slovencev iz Avstrije in Hrvaške. Po jutranjem ogledu mestnega jedra in miramarskega parka so se mladi zbrali na kosilu, kateremu so sledile delavnice. Vsaka skupina je najprej predstavila svoje delovanje, sledil pa je pogovor o skupnih projektih v novi sezoni, ki se bo jeseni začela s skupnim dogodkom. »Dejstvo je, da je medsebojno sodelovanje zelo pomembno, saj lahko skupaj npr. na Hrvaškem rešimo težave, ki so v Italiji že rešene,« je povedala predstavnica Slovencev iz Hrvaške. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, mladi pa so navdušeni in polni novih idej zatrdili, da je treba koordinacijo ohranjati in ojačevati še naprej. Udeleženci nedeljskega srečanja v Trstu BELLUNO - Zaščita in utrjevanje avtonomne ureditve dežel s posebnim statutom, pa tudi vprašanja gospodarskega razvoja goratih območij in zaščite narodno-jezikovnih manjšin alpskega loka so bile osrednje teme na nizu volilnih shodov v pokrajini Belluno, na katerih je nosilca liste SVP za evropski parlament Herberta Dorfmanna spremljal tudi deželni poslanec SSk v FJk Igor Gabrovec. Slednji se je z veseljem odzval vabilu političnega gibanja BARD (Belluno Autonoma Regione Dolomiti), ki prav tako kot PATT (Tridentinsko-tirolska av-tonomistična stranka) in sama Slovenska skupnost aktivno podpira potrditev dosedanjega poslanca iz vrst nemške manjšine v evropski prestolnici. Shodi so potekali po društvenih sedežih ali pa v dvoranah občinskih svetov odročnih dolomitskih vasic, Gabrovec pa se je zavzel za nadaljevanje medsebojnega spoznavanja in in utrjevanja vezi začenši med manjšinskimi skupnostmi od Aoste do Trsta. »Pri tem računamo na polno podporo skupnega evropskega poslanca Herberta Dorfmanna, ki je že dokazal pripravljenost in sposobnost, da prevzame pomembno vlogo glasnika naših skupnosti v Bruslju in Strasbourgu« je v tiskovnem sporočilu med drugim zapisal deželni svetnik SSk Gabrovec. 4 Sobota, 17. maja 2014 TRST / APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dolina - Ganljivo slovo županje Fulvie Premolin »Dolinska občinska skupnost je vredna takšne pozornosti« Zahvala sodelavcem, družini in prijateljem - Več lepih kot grdih spominov Županja Fulvia Premolin na včerajšnji seji dolinskega občinskega sveta ni skrivala velike ganjenosti, padla je tudi kakšna solza in ne le na njenih licih. To je normalno, saj je županja iz vrst stranke Slovenske skupnosti deset let vodila Občino Dolina za krmilom levosredinske koalicije. Včeraj je pred občinskim svetom prehodila teh deset let, se zahvalila sodelavcem ter celotnemu občinskemu svetu. Občinsko upravo pušča v dobrem »zdrav-stenem stanju«, kot dokazuje presežek za leto 2013 v višini 656 tisoč evrov. »Danes se zaključuje zelo pestro obdobje mojega življenja, polno napetosti, s kakim neizogibnim obžalovanjem, a tudi s številnimi lepimi spomini in zadoščenji,« je v slovo povedala Premolinova. Ni pojasnila, če se z odhodom z županskega mesta umika iz aktivne politike, v kateri sicer hočeš nočeš ostaja, saj je deželna predsednica stranke Slovenske skupnosti. Župan mora biti vedno na strani občanov, pogosto pa je tudi osamljen v svoji nalogi, a takšna je pač njegova funkcija. Premolinova je prepričana, da je v desetih letih izpolnila obveze in obljube, lepih spominov je tako dosti več kot grdih. Občinske blagajne so v preteklem poslovnem letu zabeležile presežek v višini 656 tisoč evrov, kljub temu pa se uprava ni odpovedala storitvam na področju sociale in skrbstva. Občina je po svojih zmožnostih spodbujala kulturno, športno in družbeno življenje, med dosežki je županja posebej omenila zbiranje odpadkov »od vrat do vrat«, vodila je tudi dobro politiko v zvezi z evropskimi razpisi. Politična večina, ki je vodila Občino, je po prepričanju županje delovala enotno in skladno. »Izognili smo se razkolom in ločevanjem, tudi debate v občinskem svetu so bile zlasti v zadnjem ča- Zadnja fotografija dolinskega občinskega sveta (2009-2014) z odhajajočo županjo Fulvio Premolin foto damj@n su osnovane na stvarni analizi dejstev, bolj kot na vnaprej sprejetih strankarskih logikah,« je v slovo še povedala Premoli-nova. Prepričana je, da je dolinska občinska skupnost vredna takšne pozornosti, odnose med levo sredino in opozicijo označila za lojalne. Odhajajoča županja je voščila vsem kandidatom in kandidatkam za občinski svet in za upravne funkcije naj nikoli ne pozabijo na cilj, zaradi katerega se sploh ukvarjajo s politiko: dobrobit vseh občanov. Premolinova se je spomnila tudi na svojo družino in prijateljev, ki so ji dali možnost, da je preživela takšno bogato človeško izkušnjo. Šlo je tudi za osebna odrekanja in včasih za grenke trenutke, posebno ob hudi aferi, ki je izbruhnila zaradi čiščenja Glinščice. S.T. Boris Pahor in Vittorio Sgarbi danes skupaj v Verdiju Mala dvorana Verdijevega gledališča bo danes ob 19. uri gostila prav posebno dvojico, Borisa Pahorja in Vittoria Sgarbija. Na prvi pogled zelo različna avtorja, predstavnika dveh različnih generacij, vidna predstavnika sodobne kulturne scene bosta predstavila svoji najnovejši knjigi: Cosi ho vissuto - Biografia di un secolo, ki jo je z Borisom Pahorjem napisala Tatjana Rojc, in Il tesoro d'Italia - La lunga avventura nell'ar-te, ki jo je umetnostni kritik posvetil lepotam italijanske kulturne dediščine. Obe sta izšli pri založbi Bompiani. Današnje srečanje, na katerem bosta ob avtorjih sodelovala tudi Tatjana Rojc in prva violina Verdijevega gledališča Stefano Furini, prirejajo številni partnerji, uživa pa tudi pokroviteljstvo Občine Trst. zgonik - Monica Hrovatin (Skupaj-Insieme) »Par noči nisem spala, sedaj pa sem ponosna za zaupanje« Monica Hrovatin priznava, da je bila županska kandidatura tudi zanjo presenečenje. Predvolilno obdobje pa zahteva hitre odločitve in, kljub presenečenju, se je kandidatka liste Skupaj-Insieme takoj lotila z delom. Na eni strani kontinuiteta z delom, ki ga je v 15 letih opravil župan Mirko Sardoč, po drugi pa želja po novosti, ki jo pooseblja močno pomlajena kandidatna lista za občinski svet. Pogovor smo začeli s presenečenjem, ki ga je v začetku omenjala Hrovatino- va, ki je doma z Briščikov, po poklicu pa je odgovorna za servise pri socialni zadrugi. »Naš glavni županski kandidat je bil Rado Milič, kar je bilo po svoje logično. Bil je podžupan in je človek z velikimi upravnimi izkušnjami. Zaradi osebnih razlogov se je Rado odpovedal kandidaturi, na kar me je krožek Demokratske stranke predlagal za kandidatko.« Kako ste se odzvali na ta predlog? »Recimo, da par noči nisem spala in sem nekaj dni razmišljala kaj in kako.« Potem pa ste kandidaturo sprejeli... »Ukvarjati se s politiko danes ni lahko. Na koncu sem ocenila, da se ne morem izmakniti odgovornosti. Videla sem, da imam okrog sebe ljudi, ki verjamejo vame in ki mi bodo stali ob strani. To je bila v resnici glavna spodbuda, da sem danes županska kandidatka.« Bili ste pet let odbornica, prej pa pet let občinska svetnica. Izkušenj vam ne manjka... »Pri vsakdanjem delu z ljudmi mi je pomagal moj poklic, nato tudi dejav- nost v domačem kulturnem društvu. Skratka več dejavnikov je pripomoglo, da sem danes tukaj.« Mladi v tem času bežijo od politike, vi greste nekoliko proti toku. Kako to? »Glejte, mene zanima predvsem naš prostor in zanimajo me naši ljudje. Mi ni vseeno kje in kako živim, seveda me zanimajo tudi širši problemi. Glede mladih nisem pesimistka.« Kaj to pomeni? »Zame je škoda, da so se mladi tako odtujili od politike. A mislim, da to velja predvsem za prejšnje generacije, in ne toliko za zgoniško občino.« Je Zgonik morda izjema? »Za razliko od drugih občin so pri nas vsi župani začeli zelo mladi. To je pomembno, in dokaz, da so starejši zaupali in še zaupajo mlajšim.« Kaj pa vaš volilni program? »Živimo v takih časih, ko občani zahtevajo od občine točne odgovore in predvsem rešitve. V mislim imam zlasti socialo. Tudi pri nas imamo vedno več ogroženih družin in tudi brezposelnost narašča, zlasti med mladimi.« In kaj lahko naredi Občina na tem področju? »V mislih imam npr. deželne projekte za družbeno koristna dela. Občina je poklicana, da ustvari pogoje za vsestransko razvoj teritorija. Mi smo v prejšnjih letih namenili veliko pozornosti kmetijstvu, ki vse bolj zanima naše mlade občane.« Kaj bi še izpostavili iz vašega programa? »Zaključiti moramo postopke za splošno ovrednotenje bivše proseške železniške postaje. Čaka nas izpopolnitev načrtov za namembnost nekdanjih vojaških objektov in še bi lahko naštevala. Skratka čaka nas veliko dela.« Kaj pa preteklo in bodoče sodelovanje s Slovensko skupnostjo? »SSk je v preteklih mandatih po-gostoma postavila pod vprašaj izbire Občine in župana Sardoča. Med nami obstajajo programske razlike in pri tem ne vidim nič posebnega. Jaz sicer ne vidim nobenih ovir za sodelovanje, imamo občinski svet, ki je poklican za soočenje in za izmenjavo mnenj. Ponavljam, tudi za sodelovanje.« S.T. Tudi pri nas kampanja evropskih socialistov Evropske volitve, ki se bodo odvijale 25. maja, zaznamuje pomembna novost, saj gre za prvo pravo celinsko volilno kampanjo,pravi pokrajinski tajnik Demokratske stranke Štefan Čok. Stranke v posameznih državah ne izvajajo le svoje volilne kampanje, temveč tudi kampanjo evropske stranke, kateri pripadajo ter kandidata za mesto predsednika komisije, ki ga slednja podpira. To velja seveda le za tiste stranke, ki verjamejo v evropski projekt: med slednje sodi nedvomno DS, članica Evropske socialistične stranke, ki podpira kandidaturo Martina Schulza. Ravno zaradi tega se bo danes od 10. do 13. ure odvijala tudi v Trstu, točneje v rojanski četrti, kampanja »Knock the vote«, ki jo Evropska socialistična stranka izvaja v vseh državah članicah EU. »Pes activists«, aktivisti Evropske socialistične stranke in člani DS bodo v teku jutra izvajali volilno kampanjo od vrat do vrat, da bi opozorili občane na pomembnost evropskih volitev ter na programska izhodišča Martina Schulza in evropskih socialistov. Demokrati vabijo jutri v Samatorco I Krožek DS Zgonik-Repentabor ob priložnosti upravnih volitev, ki se bodo odvijale v nedeljo 25. maja za prenovo zgoniškega občinskega sveta, vabi vse člane in simpatizerje , da se jutri s pričetkom ob 18. uri v prostorih osmice pri Davidu Sardu v Sa-matorci udeležijo predstavitve kandidatov Demokratske stranke za občinski svet ter predstavitve županske kandidatke Monice Hrovatin. Stolli (SSk) vabi jutri na sprehod po Glinščici Poznavanje teritorija je ključne pomembnosti za planiranje razvoja. Zaradi tega razloga kandidat Slovenske Skupnosti za dolinski občinski svet Davide Stolli vabi jutri občane na sprehajalni razgovor po važnih starih stezah, ki bi lahko postale povezovalna kolesarsko-spre-hajalna pot med Porečanko in bivšo železnico doline Glinščice (Cot-tur). Zbirališče ob 14.30 pri parkirišču pod Hribenco v Zabrežcu, na pokrajinski cesti. Krožni sprehod po trajal približno tri ure. V Mačkoljah hočejo tesnejše vezi z Občino Županski kandidat dolinske leve sredine Sandy Klun in kandidati Demokratske stranke so se srečali z vaš-čani in predstavniki vaških kulturno-prosvetnih organizacij iz Mačkolj. To je bila druga tovrstna pobuda, ki jo DS iz Doline organizira v sklopu občinskih volitev. Prisotni, med katerimi sta bila predsednik SKD Primorsko Miloš Tul in tajnik SPD Mačko-lje Niko Tul, so izpostavili nekatere preblematike, ki po njihovem mnenju omejujejo razvoj oziroma vzdrževanje vaškega kulturnega doma (Srenjske hiše). Prisotni so si bili enotni pri ugotavljanju, da je potrebno v bodoče še okrepiti povezave med kulturnimi društvi v občini z namenom stvarnejšega in celovitejšega kulturnega poustvarjanja tako kot tudi spodbujati načrtovanje in uresničitev potrebnih urbanističnih posegov v jedru in okolici vasi Mačkolje. / TRST Sobota, 17. maja 2014 5 repentabor - Zadnja občinska seja v tem mandatu Denar za repensko igrišče, šolo in asfaltiranje cest Župan Pisani se je zahvalil vsem, ki so mu stali ob strani in pomagali Repentabrski občinski svet je na zadnji seji pred iztekom mandata odobril proračun za tekoče leto in izvršilne projekte za nekatera pomembna javna dela. Uprava župana Marka Pisanija pušča naslednikom ne samo čiste račune, temveč tudi konkretno izhodišče za prihodnost. V času finančne in splošne krize je to velik dosežek. Najvišji odobreni znesek (400 tisoč evrov) je denar za dopolnitev oziroma razširitev tribun na repenskem nogometnem igrišču. To javno delo je sodilo med glavne predvolilne obveze Pisanija in njegove uprave. 25 tisoč evrov je občinski svet namenil popravilom šolske stavbe na Colu, 52 tisoč evrov pa je šlo za popravila in asfaltiranja cest. Župan je posebej ponosen na skrb, ki jo Občina namenja mladim brezposelnim. Občinski svet je s tem v zvezi odobril t.i. vavčerje, ki jih bodo razdelili prosilcem. Odobrili so tudi finančni obračun za preteklo leto ter tarife občin- Marko Pisani zaključuje petletno županovanje v Občini Repentabor arhiv skih storitev. Občinska skih storitev. Občinska seja torej posvečena financam in javnim delom. Pisani, ki z listo Skupaj za Re-pentabor spet kandidira za župansko mesto, je na seji podal kratek obračun opravljenega dela, to je bila tudi priložnost za zahvale in pozdrave. Zahvalil se je vsem društvom, ki deluje- jo v občini, župniku, civilni zaščiti, sodelavcem v občinskem odboru ter vsem občinskim svetnikom. Posebno misel je Pisani posvetil občankam in občanom, ki so vseskozi z razumevanjem spremljali dejavnost Občine ter ji pomagali z nasveti ter tudi s kritikami. Tudi Pisani je bil vsekakor deležen zahvale in pohvale s strani odbornikom ter svetnikov večine in opozicije. Nekateri zapuščajo občinski svet, drugi znova kandidirajo. Skratka vzdušje, ki je bilo primerno za zadnjo sejo pred volitvami. V preteklosti se občinski svet, ki jim je zapadel mandat, v skladu z zakonodajo sploh niso smeli sestajati v volilni kampanji, razen izrednih primerov. Župani in odborniki so v mesecu pred volitvami lahko opravljali le tekoče posle. Sedaj je drugače. Mandat občinskega sveta zapade (dejansko in formalno) na dan izvolitve novega, župani in odborniki lahko do zadnjega opravljajo funkcije brez nobenih omejitev. S.T. županstvo - Podpis dogovora s tržaško univerzo Skupina Generali ima svojo akademijo Uslužbenci in vodstvo zavarovalnice Generali se bodo odslej izpopolnjevali na akademiji, ki so jo poimenovali Group Academy in jo je tržaški gigant ustanovil v sodelovanju s tržaško univerzo. Že v teh dneh bo na vrsti prvi izpopolnjevalni sklop, poimenovan Technical Excellence (tehnična odličnost): trideset tečajev, delavnic, forumov, ki se jih bo udeležilo okrog štiristo ljudi z vsega sveta, zaposlenih na različnih področjih (v raznih segmentih zavarovalništva, v finančnem sektorju itd). Cilj izobraževanja je razvijanje ključnih sposobnosti, ki lahko uresničijo razvojne strategije skupine. Junija bodo stekli izobraževalni tečaji za okrog dvesto »globalnih liderjev« skupine. Od leta 2015 pa naj bi bila prisotnost mednarodno uveljavljenih izvedencev in »tečajnikov« v Trstu še večja, saj bo akademija dobila stalni sedež v mestu in postala središče celotnega izobraževanja in me-nedžerskega razvoja skupine. Dogovor sta v četrtek zvečer, ob prisotnosti župana Roberta Cosolinija, podpisala generalni direktor skupine Generali Mario Greco in rektor mestne univerze Maurizio Fermeglia. Župan je bil ob podpisu vidno zadovoljen, saj se je nad zamislijo navduševal že dolgo. Ustanovitev tržaške akademije po njegovem mnenju kaže tudi na navezanost skupine Generali na mesto, v katerem je nastala: govorice o njeni selitvi v Milan je zanikala tako z odločitvijo, da legalni sedež družbe ostaja v Trstu, kot z ustanovitvijo nove akademi-je.Greco je podčrtal, da bo imela nova izobraževalna ustanova pomembno nalogo - »ustvariti« novo generacijo kadrov in pospešiti kulturno ter finančno presnovo skupine. Zahvalil se je univerzi, ki jim s svojimi odličnimi strokovnjaki s področja ekonomije, matematike in statistke omogoča, da lahko pilotski program Technical Excellence steče že v teh dneh. Sodelovanja se kajpak veseli tudi rektor Fermeglia, ki je poudaril, da skuša univerza že od nekdaj nuditi svoje znanje in tehnološko opremo tudi neakademskim krogom in širši okolici. Ravno tovrstna sodelovanja lahko po njegovi oceni omogočijo razvoj krajevne skupnosti. u-multirank - Univerze Tržaška univerza blesti na državnem raziskovalnem področju U-Multirank je projekt Evropske unije ocenjevanja in rangiranja univerz po posameznih področjih. Vanj je danes vključenih 850 univerz, cilj projekta pa je evidentirati odličnosti oziroma kritičnosti posameznih univerzitetnih polov na širši ravni. Na področju raziskovanja je tržaška univerza zasedla 140. mesto na svetovni ravni, na evropski se je znašla na 77. mestu, medtem ko je med italijanskimi univerzami celo na 1. mestu. Za njo sta se uvrstili univerzi iz Padove in tista iz Pavie, ki pa na evropski ravni zasedata šele mesta krepko po stotem. Tržaška univerza je namreč večkrat omenjena v znanstvenih študijah ali mednarodnih raziskavah. Zlasti blesti na področju fizike in tehnološkega raziskovanja ter po številu uresničenih spin-off projektov. Spodbudne podatke je včeraj pozdravil rektor Maurizio Fermeglia, ki je ocenil, da gre samo za potrditev velikega potenciala tržaške univerze. Dobrodelni redarji Mestni redarji večkrat darujejo zaplenjeno blago združenjem oz. mestnim skladom, ki pomagajo ljudem v stiski. V preteklih mesecih so na primer zasegli 770 oblačil, ki so jih darovali Fundaciji Luchetta, Ota, D'Angelo, Hro-vatin in škofijski Karitas, združenju Pro Senectute Asp, ki že 30 let deluje v mestu v korist starejšim, so podarili 36 pisanih dežnikov, kapucinskim menihom z Montuce pa 173 pisanih majic. Nasilni pijanček V noči na petek je osebje mobilnega oddelka tržaške kvesture 32-letnemu Tržačanu D.T. zasolilo globo zaradi prekomernega pijančevanja. Mladenič je namreč v vidnem vinjenem stanju skušal vstopiti v neko stanovanje v Ulici Cimarosa. Ko se je zavedal, da ni njegovo, se je spustil na ulico, kjer je besen začel udrihati s pestmi in brcami po parkiranih avtomobilih. Ko so se policisti pripeljali do Ul. Cimarosa je moški ležal na tleh z buško v glavi. Preverili so, ali je povzročil kaj škode na vozilih, in ga pospremili do doma. pristanišče - Ponovno namestili žerjav za velike ladje Trst vse pomembnejši Z novo opremo so lahko kos ladjam z nosilnostjo do 13-14.000 kontejnerskih enot TEU Na 7. pomolu tržaškega pristanišča so včeraj ponovno namestili na bankino drugega od orjaških žerjavov za pretovarjanje kontejnerjev z večjih ladij, ki lahko na krovu prevažajo do 20 vrst kontejnerjev v širini in do 7 v višini. Ponovna namestitev žerjava, ki so ga povsem prenovili, je bila zahtevna in je trajala več ur. S tem, poudarja vodstvo družbe Trieste Marine Terminal, je tržaško pristanišče danes najbolje opremljeno italijansko pristanišče na Jadranu za razkladanje kontejnerjev, saj lahko na 7. pomolu, tudi zahvaljujoč se 18-metrski globini morskega dna, sprejemajo ladje z zmogljivostjo do 13-14.000 kontejnerskih enot TEU. Še dodatno povečanje prometa pričakujejo od konca poletja, ko bo na 7. pomolu začel delovati konzorcij P3, ki je prav zaradi navedenih zmogljivosti izbral Trst kot eno petih pristanišč v Italiji za raztovarjanje največjih ladij. Vrednost investicij v nove strukture znaša 7 milijonov evrov. Nameščanje orjaškega žerjava na 7. pomolu tržaškega pristanišča Še štiri mesta za Umbrijo Bliža se datum odhoda na izlet v Umbrijo - skrito zakladnico v zelenem osrčju - od srede, 4. do nedelje, 8. junija, zato prijavljene izletnike spominjamo, da je treba do 19. maja poravnati celotno ceno potovanja. Saldo vplačate kot po prejetih navodilih z bančnim nakazilom ali neposredno v agenciji Adriatic v ulici Cicerone 8, II. nadstropje. Istočasno boste seznanjeni s točnimi urniki in kraji odhoda. Za izlet so na voljo še 4 mesta. Za dodatne informacije lahko pokličete na agencijo, tel. 040 3720062. Radijske Sigmundove sanje Radijski oder ponuja nocoj ob 18.uri na Radiu TrstA radijski prvenec Helene Resjan, mlade avtorice iz Kopra. Radijska igra Sigmundove sanje se tematsko spopada z dediščino Freudove misli in vpliva podzavesti ter neizživetih sanj na človeka. Pripoved o Edmundu, ki je morebiti tudi Sigmund, o resnici, ki je videz, ter o videzu, za katerega se zdi, da bi lahko bil tudi resničnost, sicer zaživi kot radijski scherzo, a nam kljub vsemu zmore zastavljati ključna vprašanja ne le o imaginaciji in resničnosti, ampak o podobi nas samih. Edmund, ki se bori s spomini in resničnostjo, s prividi in prikazi, predvsem pa z ljubeznijo, je lahko prav vsak izmed nas - ali pa, v duhu avtoričine estetike, nihče. Radijsko pripoved so ubesedovali Andrej Pisani, Franko Žerjal, Marinka Počkaj, Marjetica Puntar in Ivan Makuc. Ton in montažo je podpisal Vasja Križ-mančič, režijo pa Maja Lapornik. O drevesih v mestu Sečnja okrog 300 dreves v Trstu je pred nekaj mesecih sprožila časopisno polemiko. WWF je zato povabil izvedenca, prof. Francesca Ferrinija z univerze v Firencah, ki bo danes ob 10.30 v avditoriju muzeja Revoltella znanstveno razložil, kako je treba upravljati z drevesnim premoženjem v mestnem okolju. Knjiga o Munchovih zapiskih V knjigarni Minerva bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Giorgie Marras Munch before Munch. Avtorica je obdelala zajetno gradivo (dnevniki, beležke, zapiski na kar 13.000 straneh) velikega slikarja iz Osla. E-knjiga in monolog V kavarni San Marco bodo drevi ob 20. uri predstavili skupinsko e-knjigo »Sfo-gati. La tua storia ha trovato un posto fisso«. Gre za pripoved 13 prekernih delavcev in prispevke petih novinarjev. Sodelujejo avtorice Marta Zacchigna, Lucia Castrocaro in Lucia Longo. Lucia Cosmetico bo ob glasbi harmonikarja Carla Moserja ponudila monolog »Al-lacciate le cinture di insicurezza«. Seminar za prevajalce V Narodnem domu v Ul. Filzi 14 bo danes od 9.30 dalje seminar o prevajanju. Andrea Di Gregorio bo predstavil svojo knjigo Vademecum del Traduttore. Razstavi o Coppiju in Cotturju V dvorani Veruda v palači Costanzi bodo danes ob 17. uri odprli razstavo slik, dokumentov in spominov na Fausta Coppija. Ob 18.30 bodo v občinski galeriji na Velikem trgu odprli razstavo ob stoletnici rojstva Giordana Cotturja. Obe razstavi prirejajo ob prihodu kolesarskega Gira d'Italia v Trsta in bosta na ogled do 2. junija. Nocoj noč muzejev Danes poteka po vsej državi Noč muzejev. V Trstu prirejajo dva brezplačna vodena ogleda: ob 21. uri Rimski teater, ob 21.30 Antikvarium v Ul. Do-nota. Vsi občinski muzeji pa bodo nocoj odprti do 22. ure, obisk bo možen z znižano vstopnico. 6 Sobota, 17. maja 2014 TRST / projekt esistenze - V sredo na Velikem trgu Otroci bodo recitirali z dedki in babicami Več kot 600 otrok in ostarelih oseb se bo v sredo popoldne s prav posebno igro predstavilo na Velikem trgu, kjer bodo uprizorili sklepni del igre, sicer povzete po knjigi Il Libraio di Selinun-te' znanega kantavtorja, sicer pa za to priložnost predvsem pisatelja Roberta Vecchionija. Dogodek je uokvirjen v projekt Esistenze, v sklopu katerega že 4. leto zapored organizatorji skrbijo za medgeneracijski dialog med otroci, ki obiskujejo šole, in ostarelimi občani, ki prebivajo v domovih za ostarele. Več o tem projektu, ki ga organizira center CTA (Centro teatro anima-zione e figure) iz Gorice v sodelovanju z Deželo Furlanijo Julijsko krajino in tržaško Občino in Pokrajino, dogodek pa podpirata tudi deželni sedež radio-televizijske postaje RAI in dnevnik Il Piccolo, so povedali na včerajšnji predstavitvi v kavarni San Marco. Projekt je tekom šolskega leta predvidel skoraj sto delavnic, v sklopu katerih so se udeleženci naučili odlomke iz knjige Il Li-braio di Selinunte', ki sta jih prilagodili Elisabetta Gustini in Serena Di Bla-sio. Na včerajšnji predstavitvi smo slišali, da so sodelovali z nekaj več kot 600 otroki osnovnih in srednjih šol in z 61 ostarelimi iz domov za ostarele po celi naši regiji. Končni izdelek projekta bo potujoča gledališka igra, ki bo krenila s Trga Tor Cucherna prihodnjo sredo ob 15.30. Druga etapa je predvidena na istem prizorišču ob 15.45, petnajst minut kasneje pa bodo tekst recitirali na Trgu San Silvestro. Ob 16.15 se bo dogajalo na Trgu Arco di Riccardo, peta gledališka epizoda pa bo ob 16.30, in sicer v Ul. Erdisu v starem delu mesta. Tam bo še druga uprizoritev na sporedu ob 16.45, ob 17. uri pa bo veliki finale na Velikem trgu. Tam bodo vsi stari in mladi udeleženci projekta Esi-stenze ob glasbeni spremljavi skupaj de-klamirali še zadni del igre, ki sicer govori o pomenu besed in o vseh njihovih odtenkih. Zanimiv segment gledališkega projekta je tudi, da so njegovi organizatorji poskrbeli tudi za kostumo-grafijo. V sklopu istega projekta pa so nekaj delavnic namenili tudi radijskemu projektu, za katerega je poskrbela Eli-sabetta Gustini. Posneli so glasove otrok skupaj z glasovi starejših občanov, razpravljali pa so o problemih, perspektivah in možnostih medgeneracijske-ga dialoga. Pri realizaciji tega dela projekta je na pomoč priskočil deželni sedež RAI. Letos prvič pa so projekt Esistenze izpeljali tudi v Gorici. 10. maja so v goriškem Kulturnem centru Lojzeta Bratuža uprizorili igro povzeto po knjigi Massima Cirrija Il tempo senza lavoro. (sč) Nagrada Barcola centru Abdus Salam V deželni palači na Velikem trgu bo danes ob 11. uri podelitev 26. nagrade Barcola. Odbor, kateremu predseduje Alberto Catta-ruzza, jo bo letos podelil mednarodnemu centru za teoretsko fiziko Abdus Salam (ICTP). Nagrado so v preteklosti že prejeli Margherita Hack, Mauro Giacca, Daniela Barcellona, prostovoljci fundacije Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin, Tanja Romano ... Koncert v Rižarni Žrtve Rižarne bodo nocoj (ob 20.30) počastili s koncertom, ki ga prireja društvo Cameristi triesti-ni. Pod taktirko Fabia Nossala bodo zbor, orkester in solisti izvedli Mozartov rekviem. Na voljo je omejeno število mest, ob slabem vremenu bodo koncert odpovedali. Jutri Rockin' Circus Na prireditvenem prostoru pri Briščikih bo jutri od 17. ure potekal festival alternativne in metal glasbe. Na odru se bo predstavilo pet skupin iz FJK, veliko zanimanje pa vlada za slovensko skupino Iron Median, ki velja za enega najboljših »tribute« bendov legendarne britanske skupine Iron Maiden. Vstop je prost. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 17. maja 2014 JOŠT Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 15.00 - Luna vzide ob 23.15 in zatone ob 9.03. Jutri, NEDELJA, 18. maja 2014 ERIK VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1010,4 mb ustaljen, vlaga 39-odstotna, veter 6 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 1 stopinj C. 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Turistične kmetije U Kino AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 25. maja. Tel. 040-229439 CI3 Lekarne Danes, 17. maja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Milje -Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek -040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Ul. Dell'Orologio 6, Milje -Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - NA KRIŽPOTU/CROCIATA je odprta OSMICA. Ob vinu domač prigrizek. Prodajamo ekstradeviško olje Belica. Toplo vabljeni! Tel. 040-231588 H Osmice DARIO IN JELKA vabita na osmico v Ricmanje št. 155. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. IGOR CACOVICH ima odprto osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. NA KONTOVELU pri Kndletovih so odprli osmico. Jasna in Vasilij vabita. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel.: 040-229164. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. SALOMON v Rupi je odprl osmico. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. prej do novice Klara in Paolo sta mamica in očka postala, Tej saj bosta < O \ - pestovala. ' Si Presrečni nonoti, teta Viviana zAleksom in stric Valter se jim bodo z veseljem pridružili. Hvala 50 krat hvala TATJANA tvoj še vedno zaljubljeni soprog Danes praznujeta zlato poroko TATJANA IN ANTEK še mnogo skupnih srečnih dni jima želita Mitja in Aljoša s Sarama www.primorski.eu 1 AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Godzilla«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00 »Marina«; 20.00, 21.30 »Il treno va a Mosca«. FELLINI - 16.00, 20.00 »La sedia della felicita'«; 17.45, 21.45 »The German Doctor - Wakolda«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Grace di Monaco«; GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Solo gli amanti sopravvivono«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.30, 20.00 »Godzilla 3D«; 14.00, 18.30, 20.50, 22.30 »Godzilla«; 16.10, 18.20, 20.40, 22.50 »Maščevanje v visokih petah«; 17.50 »Neverjetni Spider-Man 2«; 20.10 »Neverjetni Spider-Man 2 -3D«; 14.10, 16.20 »Rio 2 - 3D«; 13.40, 14.30, 15.50 »Rio 2«; 20.35, 22.35 »Sivolasi Žigolo«; 16.20, 18.30, 20.30, 22.40 »Sosedi«; 13.50, 15.40, 18.20 »Trd oreh«; 16.30 »Udar ljubezni«; 14.30 »Zvončica in piratska vila«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 10.00 »Trd oreh«; 20.30 »Neverjetni Spider-Man 2 - 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 21.45 »The Amazing Spider-Men 2: il pote-re di Electro«; 20.40 »Brick Mansions«; Dvorana 2: 15.20, 17.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.40 »Devil's knot - fino a prova contraria«; Dvorana 3: 18.30, 20.10, 21.45 »Locke«; 15.30, 17.00 »Nut Job - opera-zione noccioline«; Dvorana 4: 22.00 »Principessa Mononoke«; 18.45, 20.15 »Gigolo' per caso«; 21.45 «Il centenario che salto' dalla finestra e scomparve«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.10 »Ghost movie 2«; 16.30, 18.20, 20.10 »The English Teacher« . SUPER - 16.30, 22.00 »Storia di una ladra di libri«; 18.45, 20.30 »Un fidan-zato per mia moglie«. THE SPACE CINEMA - 14.40, 17.10, 18.30, 19.40, 21.10 »Godzilla«; 18.45, 21.20 »Godzilla 3D«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Grace di Monaco«; 14.40, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Ghost Movie 2«; 17.30, 19.50, 22.10 »Devil's knot - fino a prova contraria«; 15.40, 18.35, 21.30 »The Amazing Spider - Man 2: Il Potere di Electro«; 15.20, 16.30 »Rio 2: Missione Amazzonia«; 14.45, 16.35 »Not job: operazione noccioline«. Nona Tatjana in nono Antek minilo je 50 let odkar sta zakon sklenila, ljubezen pa vaju ni zapustila. Bodita vedno srečna in zdrava! Vnuki Damir, David, Jakob in Matija Ker prava lunca je bila, rodila se je mala Bianca Gleda zdaj vas par sijajnih oči, ki so sad vajine velike ljubezni. Srečni družinici Rustja iskreno čestita kolektiv Globex SKD Slavec Rricmanje Los pod pokroviteljstvom Občine Dolina vabi ob 120-letnici društva na odprtje razstave Srečanje v Ricmanjjih razstavljata Deziderij Švara in Boris Zulian nocoj ob 20.30 v Galeriji "Babna hiša" H Čestitke TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.45, 20.00, 22.15 »Godzilla«; Dvorana 2: 17.15, 21.30 »Godzilla 3D«; 19.50 »Brick Mansions; Dvorana 3: 17.15, 20.10, 22.00 »Grace di monaco«; Dvorana 4: 16.45, 20.20, 22.10 »Ghost movie - questa volta e guerra«; 18.15 »Sexy shop«; Dvorana 5: 20.00, 21.45 »Sexy shop«; 17.30 »The Amazing Spider - Man 2: Il Potere di Electro. OBČINA DOLINA obvešča, da je do petka, 30. maja, potrebno predložiti, za š.l. 2014/15, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na www.san-dorligo-dolina.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 0408329281/239 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL prireja predšolski program »Šolski zvonec že zvoni« od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom za utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na šolsko leto. Predvidene razne delavnice (športna, gledališka, jezikovna). Info in vpis na tel. št.: 040-573141 ali urad@dijaski.it. Naša draga vzgojiteljica Cvetka je nona postala in sedaj bo med počitnicami malo TEJO pestovala. Vso srečo novi družinici voščimo kolegica, otroci in starši vrtca Pika Nogavička. Klara je Paolu malo TEJO povila in tako nas je vseh razveselila. Vsega dobrega jim želiva Maria in Adriano. Cvetka in Boris sta nonota postala. Malo punčko bosta sedaj pestovala. Klari in Paolu čestitamo iz srca, mali TEJI pa vse bogastvo tega sveta. Cela naša klapa. Naša Klara je mamica postala, svojo TEJO je dobila, ki sta se jo z očkom Paolom tako veselila. Ob dogodku tem posebnem smo veseli tudi mi, zato kličemo vsi skupaj: mnogo sreče za vse tri! Odbor SKD V. Vodnik in MoPZ V. Vodnik. Pred 50. leti sta si na današnji dan obljubila večno zvestobo MARIJA KNEZ in GUIDO BRAINI. Še na mnoga srečna in vesela leta, v krogu svojih dragih, jima iz srca želijo hčerka Lorena, sestra Matilda in brat Marjan z družino. Sharon in Albert sta starša postala. Dobrodošel mali KIAN! Vso srečo ti želimo in z novima staršema se veselimo!Presrečni noni Antonella in Božka, nono Boris in stric Kristjan z Rene'. Dragi SERGIO! 15. maja si praznoval okroglih 60 let, žal mladost se ne vrne več. A ti ne občutiš tega, saj si vedno poln dela vsega. Kar tako naprej ti iz srca voščijo Marija, Nevo, Ljuba, Simon, Karol in Robert. 0 Mali oglasi DAJEMO v najem popolnoma opremljeno luksuzno mansardo nad železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. DIRKAŠKO KOLO znamke wilier trie-stina escape, letnik 2008, kolesarski okvir 52, ugodno prodam za 280,00 evrov in podarim kolesarsko čelado. Tel. št.: 328-9215809. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata. Tel. št.: 340-2719034. PODARIM majhne mucke, rojene 9., 17., in 20. aprila. Za info: 040-208002. POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem - večletna izkušnja. Tel.: 339-8201250. PRODAMO hišo in zemljišče v Glemu v Istri v skupni izmeri 1600 kv. m. Krasen razgled na koprski zaliv. Zanimiva cena. Tel. št. 339-5281729. RESNA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb ali za čiščenje stanovanj, po možnosti v središčnih predelih Trsta. Tel. št.: 333-3346530. V BARKOVLJAH prodam hišo z vrtom (v bližini morja), 4 sobe, kopalnici, dnevna soba, kuhinja, shrambi in garaža (88 kv.m.). Znižana cena. Tel. št.: 333-6194326. V GABROVCU dajemo v najem stanovanje, 60 kv. m., spalna soba, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel.: 3476259771. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, tudi 24 ur dnevno ali kot hišna pomočnica, tudi za likanje. Tel.: 347-8601614. / TRST Sobota, 17. maja 2014 7 ¿■O* DANES sobota, 17. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Preseku S Izleti □ Obvestila OMPZ F. BARAGA vabi na Brezje v soboto, 24. maja, ob praznovanju 200-letnice milostne podobe Marije Pomagaj. Ob 10. uri bo slovesna sv. maša na prostem pred Baziliko. Popoldne se bomo podali v Kranj. Vmes bo kosilo v okolici Brezij. Prijave najkasneje do srede, 21. maja. Za vpis in ostale info pokličite na tel. št.: 3479322123 ali 340-1395070. KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet »Po Idrijsko - Cerkljanskem«, ki bo v petek, 30. maja. Program vključuje voden ogled Bolnice Franja in Unescove Idrije. Prijave in info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. SKD DRAGO BOJAN IN DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC vabita od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, na 3-dnevni izlet na otok Rab. Privoščite si pester konec tedna v znamenju dobre družbe, zgodovine, kulture, naravnih lepot in plovbe z ladjo ter glasbe v živo. Info in prijave na tel. št.: 340-2741920 (Mirela). KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških toplicah, od 15. do 24. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. CELODNEVNI IZLET V GARDALAND, v organizaciji SKD Primorec in MTK, bo v soboto, 21. junija. Zbirališče ob 6. uri v Trebčah (možne druge štartne točke na Opčinah - parkirišče blizu krožišča proti Banim, na Proseku pri trgovinah Centro Lanza in v De-vinu v parkirišču na avtocesti - autogrill). Povratek je predviden v poznih večernih urah. Info in vpisi na tel. št.: 348-3288130. KRU.T obvešča člane, da je še nekaj dvoposteljnih sob na razpolago za skupinsko obmorsko letovanje v Pe-trčanih blizu Zadra, od 21. do 28. junija. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA organizira izlet v Lurd, Carcassone in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Vabljeni, da se nam pridružite. Info: 00386- 31479882 (Boža). JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnasti-ca 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040573141; urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel. Info in vpisi za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. SKD TABOR OPČINE: za pripravo razstave ob 1. svetovni vojni na Opčinah in v bližnji okolici nujno iščemo fotografije, pošto iz fronte, dnevniške zapise ali katerikoli drugi dokument. Tel. 040-211936 (Nori) ali 040213945 (društvena knjižnica, od 16. do 19. ure). OBČINA ZGONIK - Odprte osmice Sa-matorca 2014: danes, 17. maja, 9.0019.00 mednarodni turnir v balinanju, ob 14.00 v osmici pri Borisu šahovski turnir, ob 15.00 na balinišču turnir v briškoli, 18.00-22.00 potujoči muzi-kanti - Godba Salež, ob 20.00 v cerkvici Sv. Urha koncert MoPZ Shola canto-rum A. Pacini iz Atrija; v nedeljo, 18. maja, ob 10.00 pohod Pliskovica-Sa-matorca (2h), ob 18.00 v osmici pri Cvetkotu predstavitev knjige Osmizze illustrate, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert gojencev Glasbene matice. Danes in nedeljo: fotografski natečaj, vožnje s kočijami (15.00-20.00), razstave, ex-tempore za otroke. Več na www.comune.sgonico.ts.it. SKD SLOVENEC vabi vaščane danes, 17. maja, od 9. ure dalje, na prostovoljno akcijo za ureditevParka Hribenca, za »44. praznik vina«, ki bo od 30. maja, do 2. junija. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA Slovenije - Podružnica Kras vabi v nedeljo, 18. maja, na pohod v Škrbino oz. Šibelje in od tam na Sv. Katerino ter hrib Ovčjak z ogledom zasebnega muzeja Silvana Furlana v Šibeljah. Pohod vodi Amadej Škibin. Odhod ob 8. uri s stare avtobusne postaje v Sežani. Informacije na tel. 040900021 (dr. Ljubislava Škibin) po 15. uri. DSI vabi v ponedeljek, 19. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z Marijo Stanonik, avtorico publikacije »Slovenska pesem v tujem škornju od doma do puščavskega peska«. Sodelovala bosta Bogomila Kra-vos in Saša Rudolf. Začetek ob 20.30. JUS REPEN vabi člane, da se udeležijo 17. občnega zbora, ki bo v ponedeljek, 19. maja, ob 20.30 v stari šoli na Colu. SKGZ vabi delegate članic in članov na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 v drugem sklicu, v Tumovi dvorani v Gorici (KB center -Korzo Verdi 51). LITERARNI NATEČAJ za mlade do 25. leta, ki sta ga razpisala Slovenski kulturni klub in MOSP in je posvečen pisatelju Alojzu Rebuli ob njegovi bližajoči se 90-letnici, je bil podaljšan do 22. maja. Tema in oblika literarnih prispevkov sta prosta. Delavnica kreativnega pisanja, ki jo bo vodila prof. Marija Kostnapfel, bo na sporedu v torek, 20. maja, ob 18. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Predavanje o liku in delu Alojza Rebule bo imela prof. Jadranka Cergol. Slovesno nagrajevanje pa bo 6. junija po simpoziju Slavističnega društva. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR obvešča, da bo prihodnje srečanje v torek, 20. maja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 20. maja, ob 20.45, na sedežu na Padričah, generalka za nastop, ki bo v petek, 23. maja, zvečer v Ronkah. JUS NABREŽINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo rednega volilnega občnega zbora, ki se bo vršil v petek, 23. maja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnošte-vilno prisotnost članov. ŽUPNIJA NA KATINARI sporoča, da bo nadškof Gianpaolo Crepaldi podaril zakrament sv. birme šestim dekletom in fantom v nedeljo, 25. maja, ob 9. uri v župnijski cerkvi sv. Trojice na Kati-nari. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. maja, ob 14.00 v prvem in v torek, 27. maja, ob 18.30 v drugem sklicu na sedežu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiz-nica.it), v sredo, 28. maja, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hrovatin. DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK organizira v soboto, 31. maja, enodnevni (približno 10-urni) pohod od Grljana do Nanosa. Zbirališče ob 6.00 pri Grljanskem portiču. Informacije na tel. 040-229404 (Miloš, po 20. uri). GIBANJE SVOBODNI TRST vabi vse člane, da se udeležijo izrednega občnega zbora, ki bo potekal v soboto, 31. maja, v Ul. Cosulich št. 2 (vogal Ul. Malaspina) v prvem sklicanju ob 17.00, v drugem pa ob 18.30. JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 30. maja, od 14.00 do 18.00 v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Obiskovalcem bomo predstavili jadrnice razreda Optimist in se obenem spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! Toplo vabljeni! OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16.00 do 18.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Za mesec maj so predvidene iznajdljive ustvarjalne dejavnosti, snovanja in zasnovanja. Info: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00. NK KRAS REPEN, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira »Športni poletni kamp« za dečke in deklice letnikov 2001-2008 od 16. do 21. junija, na športnem igrišču v Repnu. Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do petka, 6. junija. Za prijave in informacije: tajništvo 040-2171044, Roberta 333-2939977. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA za otroke od 3 do 10 let. Vpis do 12. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali na info@mela-nieklein.org. Omejeno število mest. JK ČUPA IN ZSŠDI organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati. Spored tečajev: od 16. do 20. junija, od 23. do 27. junija, od 30. junija do 4. julija, od 7. do 11. julija, od 14. do 18. julija, od 21. do 25. julija, od 28. julija do 1. avgusta, od 4. do 8. avgusta. Info in vpis ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00, ob sobotah od 16.00 do 18.00 na sedežu v sesljan-skem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858, info@yccupa.org in na www.yccu-pa.org MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu organizira pod pokroviteljstvom MIBAC - Nadnadzor-ništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramarskega gradu glasbene poletne centre od 16. junija do 4. julija, kjer bomo peli in se igrali! V idiličnemu okolju Miramarskega parka je predvidenih veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6 do 14 let. Informacije in vpis na info@accademia-liricasantacroce.com, 349-7730364 (Desire) in 347-1621659 (Mojca). SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje je 16. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija prirejata A.š.d. Zarja in Š.C. Melanie Klein. Vpisovanja na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali info@me-lanieklein.org. Število mest omejeno. SPDT organizira od 23. do 28. junija, planinsko šolo na Planini pri jezeru, ki je namenjena dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol. Vpisovanje na e-pošto: mladinski@spdt.org. Za informacije: 338-4913458 (Franc). CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira poletni center v Grljanu, od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8. do 14. leta. Število mest je omejeno. Info in vpis na center.har-monija@gmail.com. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od torka, 26., do sobote, 30. avgusta, v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti - Dom Kavka na Livku pri Kobaridu. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 040-635626 (TS) ali 0481-531495 (GO). IS Prireditve GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 3. Festival mladinskih orkestrov »Slavko Luxa«, ki bo danes, 17. maja, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC, v sodelovanju s SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca, vabi člane in somišljenike danes, 17. maja, ob 20. uri na dvorišče društvenega kluba na dan včlanjevanja in ogled dokumentarca »Vstala Primorska«. Večer bo popestrila Marjet-ka Popovski s partizanskimi vižami s skupino deklet Cvet v laseh. ZAKLJUČNI KONCERT REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB - v sklopu občinskega praznika Mestne občine Koper bo v nedeljo, 18. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Hrvatinih. Nastopajo Pihalni orkester Divača (dir. Boris Benčič), Godbeno društvo Viktor Parma Trebče (dir. Luka Carli), Pihalni orkester Ricmanje (dir. Aljoša Tavčar) in Pihalni orkester Koper (dir. Nejc Sukljan). Koncert prirejata ZSKD in JSKD v sodelovanju s KD Hrvatini in Mestno občino Koper. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS prireja v ponedeljek, 19. maja, ob 17. uri v domu Krajevne skupnosti v Kazljah, slikovno predavanje arheologinje dr. Ve-rene Vidrih Perko »Kako je arheološko odkrivanje antike vplivalo na sodobnost?«. Vabljeni! SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, prireja v ponedeljek, 19. maja, ob 14.30 pravljični popoldan za predšolske otroke. Vodili bosta Daša in Roberta. Vabljeni! POTOPISNO PREDAVANJE BRUNA KRIŽMANA »No hay falta de cobre en Chile« (V Čilu nam bakra ne manjka) v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 21. maja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SKD VIGRED v sodelovanju s slovenskim Tv programom RAI vabi v sredo, 21. maja, ob 20.30 v Štalco v Šempo-laju na predstavitev in ogled dokumentarnega filma »Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah«. Na večeru bodo sodelovali avtor filma Alek-si Jercog, odg. urednica slovenskega programa RAI Martina Repinc, pedagog in glasbenik Zoran Lupinc in ansambel Domači Zvoki. NŠK priredi odprtje razstave Sanje Mi-kac »Pikirin (obesi in pospravi)«, v petek, 23. maja, ob 17.30 v čitalnici na Ul. S. Francesco 20. Predstavila jo bo Alina Carli. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 23. maja, ob 20.30 na predstavitev knjige Bogomi- le Kravos »Zgodba mojega očeta«. Z avtorico se bo pogovarjal Ladi Vodo-pivec. Glasbena kulisa ŽVS Barkovlje, vodi Aleksandra Pertot. SKD VESNA prireja v petek, 23. maja, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu »Glas mladosti 2014«. Sodelujejo MGS Vi-gred, Kraški fenomeni iz Šempolaja, otroški zbori Vigred, Sovodnje, mini Venturini (Domjo), Krasje (Trebče) in Glasbeni ustvarjalci (Križ). SPD MAČKOLJE prireja »52. praznik češenj«, od petka, 23., do nedelje, 25. maja, ter od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, v Mačkoljah. Program: v petek, 23., in v soboto, 24. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v nedeljo, 25. maja, od 18.00 dalje zabavna glasba skupine Domači zvoki, od 20.00 dalje ples z Ansamblom Neboj-sega; v soboto, 31. maja, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, 1. junija, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v ponedeljek, 2. junija, od 19.00 dalje ples s skupino Kraški mu-zikanti. Odprtje kioskov: petek in soboto ob 18.00, nedeljo in ponedeljek ob 16.00. Prisrčno vabljeni! REVIJA PESEM MLADIH: ZCPZ vabi na zaključni koncert revije otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo v soboto, 24. maja, ob 15.00 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: OPZ Krasje, OPZ Mini Ven-turini, OPZ OV Barkovlje, OPZ Vi-gred, OPZ OŠ Alojz Gradnik, MlPZ Igo Gruden, OPZ OŠ Josip Jurčič, OPZ Zvonček, OPZ Fran Venturini, MlPZ NSŠ Igo Gruden. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 28. maja, ob 18.00, na srečanje z Bogomilo Kravos in njeno knjigo »Zgodba mojega očeta« ter na predstavitev pobude Primorci beremo. BARVE USTVARJAJO SVET - do konca maja bo v društvenem baru na G'ri-ci v Boljuncu na ogled likovna razstava domačina Edija Zobca. Vabljeni! ZSKD v sodelovanju s partnerji projekta prireja ponovitev predstave ArT-Sprehod v nedeljo, 15. junija, v Ljubljani na Tednu ljubiteljske kulture. Ob isti priložnosti organizira tudi izlet v Ljubljano z ogledom predstave, ki bo potrjen samo v primeru zadostnega števila prijavljenih. Info in prijave -ZSKD 040-635626, info@zskd.eu. Prispevki V spomin na partizansko učiteljico Marijo Milkovič (Fajglovo) daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gropadi. Ob 2. obletnici smrti mame Bernarde Ciuk daruje Giuliana Piščanc 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repen-tabru. V spomin na dragega Milana Kureta darujeta žena Rika in hči Magda z družino 30,00 evrov za AŠD Breg. Namesto cvetja na grob Sergeja Sivit-za daruje Lidia z družino 30,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma -Trebče. ¿Pogteßno podjetje s a DKOimii 11 ^ MI H i ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 8 Sobota, 17. maja 2014 TRST / samatorca - Nocoj ob prireditvi odprte osmice Koncert zbora iz Atrija Pevci Schola cantorum A. Pacini zapeli že ob sinočnjem odprtju praznika, ki ponuja razvedrilo in kulturo Samatorca je do jutri središče bogate kulturne, rekreacijske in vinsko-gastro-nomske ponudbe. V sklopu kulturnega programa bo nocoj ob 20.00 v cerkvici sv. Ur-ha koncert MoPZ Schola cantorum A. Pa-cini iz Atrija (Teramo), ki že več let uspešno sodeluje in prijateljuje z MePZ Rdeča zvezda iz Saleža in MoPZ Vesna iz Križa, s katerim je včeraj tudi zapel ob odprtju pobude odprte osmice (na sliki Fotodamj@n). Schola Cantorum »Aristotele Pacini« je polifonski moški zbor, ki je nastal leta 1987 na pobudo skupine fantov, ki je želela ovrednotiti večglasno zborovsko glasbo, v duhu tisočletne glasbene tradicije stolnice v Atriju. Schola Cantorum je takoj pokazala svoj eklektičen značaj, saj črpa tako iz starejše po-lifonske kot iz sodobne glasbene literature. Njen repertoar zajema skladbe iz klasične, romantične polifonije, iz sakralne, posvetne, ljudske glasbe in spiritualov ter iz raznih zvrsti. Zbor se je izkazal na najpomembnejših revijah in festivalih v Italiji in tujini. S soglasno odločitvijo žirije je osvojil prvo mesto na 8. Državnem natečaju »P. Settimio Zimarino« v Vastu. Zbor je pripravil že vrsto zgoščenk. Od leta 1994 vsako leto prireja mednarodno zborovsko revijo v Atriju, ki letos beleži že 20. izvedbo in se ponaša z najbolj priznanimi italijanskimi in mednarodnimi gosti. Umetniški vodja zbora je Maestro Cesare Della Sciucca. civilna družba - 31. maja »Protikoncert« Potem ko so neonacisti napovedali svoj koncert na Garibaldijevem trgu Proti grozotam zgodovine je treba nastopiti s polnostjo in ne s praznino: s kulturo, umetnostjo, humanostjo, lepoto ...ne pa s prepovedjo in praznimi trgi. Tako razmišljajo pobudniki poziva, ki se je pod naslovom No nazi in Trieste pojavil na spletni platformi www.globalproject.info v odgovor tržaškim neonacistom, ki nameravajo na Garibaldijevem trgu prirediti »nacionalistični koncert«. V pozivu piše, da želijo na to »provo- kacijo«, ki jo morajo oblasti prepovedati, odgovoriti z živimi telesi, umetniško ustvarjalnostjo, otroškimi igrami. Prva podpisnica poziva je Hiša kultur, med podpisniki pa so številni posamezniki in organizacije, na primer nemški pisatelj Veit Heinichen, igralca Stefano Dongetti in Alessandro Mizzi, veliko univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev. V četrtek, 22. maja, pa bo v knji-garni-baru Knulp tudi skupščina. PO SLEDEH PRVE SVETOVNE VOJNE Koledar prireditev - maj 2014 Sobota, 17. maja VODENI OGLED Vodovodno črpališče Randaccio - Spomenik 65. pehoti - Frankišče Vodeni ogled v italijanščini po liniji najglobljega prodora italijanske vojske na devinsko-nabrežinsko ozemlje z ogledom mejnih kamnov in drugih ostankov. Zbiranje ob 15.30 pri vodovodnem črpališču Randaccio. Trajanje: približno 2 uri Težavnost: lažja Organizacija: Občina Devin Nabrežina, Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Trsta in Študijski center Eurasia-Mediterraneo Nedelja, 18. maja od 10.00 do 18.00 POVRATEK NA GRMADO Zgodovinska prireditev na Grmadi Izhodišče sprehodov bo Klarčeva hiša v Cerovljah - št. 13 Udeleženci se bodo lahko odločili za krajši ali daljši krožni vodeni sprehod; v obeh primerih si bodo ogledali vojno opremo avstro - ogrske in italijanske vojske. Organizacija: Občina Devin Nabrežina in Pro Loco Fogliano Redipuglia Nedelja, 25. maja ob 9.00 ZGODOVINSKI SPREHOD Brestovica - severni greben Grmade Zbiranje ob 9. uri v Brestovici Trajanje: približno 4 ure Težavnost: srednja Organizacija: Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z Odsekom za raziskovanje prve svetovne vojne društva Alpina delle Giulie, CAI Trst Nedelja, 25. maja v popoldanskih urah BOTANIČNI PIONIRJI Vodeni sprehod v slovenščini Naravoslovni sprehod bo vodil skozi odkrivanje pestrosti rastlinskih vrst, ki so se ponovno razširile po okolici Grmade na območjih, kjer so divjale bitke med avstrijsko in italijansko vojsko v obdobju prve svetovne vojne. Botanična pot za podrobno opazovanje počasnega, a neprenehnega razvoja pionirskih rastlinskih vrst, njihovo spoznavanje in razumevanje vloge, ki jo imajo pri poznejšem razraščanju zahtevnejših vrst. Namenjeno: odraslim in družinam Trajanje: približno 3 ure Težavnost: lažja Za informacije in rezervacije: 040 2017374, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00. Organizacija: Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z WWF - Zaščitenim morskim območjem vMiramaru Nedelja, 25. maja ob 20.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA V TRŽAŠKEM NAREČJU "TRIESTE, UN OMO, UNA GUERA" Center za teritorialno promocijo v Sesljanu Organizacija: Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z združenjem tržaških gledaliških skupin "Armonia" in Pokrajino Trst Od 30. maja do 15. junija RAZSTAVA "OBLAKI SO RUDEČI" Dom Igo Gruden - Nabrežina Na ogled bodo dokumenti iz zbirke Bruna Santinija in slike lokalnega značaja o vpoklicanih vojakih in posledicah fronte v naših vaseh. Otvoritev bo v petek, 30. maja ob 18.00 Sodeloval bo kvartet Cadmos Ensemble Organizacija: Občina Devin Nabrežina v sodelovanju s SKD Igo Gruden Petek, 30. maja ob 20.00 UTERARNO-GLASBENI VEČER "DNEVNIKI IN PESMI NESREČE" Center za teritorialno promocijo v Sesljanu Branje dnevnikov in poezij o prvi vojni Glasbene točke International Chamber Music Academy Devin Organizacija: Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z društvom "Pier Paolo Vergerio", društvom Sodalitas Adriatico - Danubiana in Pokrajino Trst. Sobota, 31. maja ob 9.00 MEDNARODNO ŠTUDIJSKO SREČANJE "OD GALICIJE DO KRASA" Nabrežina - Kamnarska hiša Organizacija: Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z društvom "Pier Paolo Vergerio" in društvom Sodalitas Adriatico - Danubiana Za informacije: OBČINA DEVIN NABREŽINA - Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, USJ Nabrežina, 102 34011 NABREŽINA (TS) - Tel.: 040 2017372 / 374 - Fax: 040 201 307 urp@comune.duino-aurisina.ts.it Projekt »Po sledeh prve svetovne vojne« sofinansira EU, PSR 2007-201B os IV Leader, ukrep 413, aktivnost 3, poseg 2, Lokalni razvojni načrt GAL Carso - LAS Kras. OGLAŠEVANJE JE KRITO S FINANČNIMI SREDSTVI DODELJENIMI NA OSNOVI DZ ŠT.38/2001 / KULTURA Sobota, 17. maja 2014 9 opčine - Gostovanje s spevoigro - uspešnico šole GM v Špetru Učenci in profesorji špetrske Glasbene matice z legendo o Krajici Vidi »Okrog in krog vse mramuli, raz-buojniki so na boj parpravljeni.« Tako se začne legenda Krajice Vide, ki mora rešiti svoje ljudstvo hunskega obleganja brez orožja, brez vojske in nikakršne zunanje pomoči. Zgodba o njeni modrosti in ponosnem uporu je po zaslugi Alda Klodiča postala libreto spevoigre, ki jo je David Klodič pred dvema letoma uglasbil za učence in profesorje špetrske Glasbene matice. Uspešnica šole je včeraj obiskala tržaško publiko z enkratno ponovitvijo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Oder so napolnili člani Malega orkestra, mladinskega zbora Gm Špeter in otroškega zbora Mali lujerji, mladi Beneškega gledališča, solopevca Elena Guglielmotti in Michele Perrone ter, v glavnih solističnih vlogah, sopranistka Elisa Iovele in basbaritonist Goran Ruzzier. Glasbena matica je izvedla projekt v celoti z lastnimi močmi, saj sta oba glavna solista profesorja na šoli, katere so vsi ostali izvajalci učenci. Skupino je vodil sam Klodič, ki je napisal to skladbo po meri učencev iz različnih oddelkov, da bi čim bogatejša zvočnost združila glasbenike, ki študirajo klavir, harmoniko, kitaro, violino, flavto, tolkala, solopetje ali sodelujejo pri pevskih skupinah šole. Glasbena govorica črpa iz različnih virov in zveni zdaj zabavno, zdaj ljudsko, včasih bolj umetno. Atilo in njegove vojake spremljajo bojni ritmi, Krajica Vida pa se izraža v bolj liričnem slogu, med molitvijo in ljudsko spevnostjo. Neparni ritmi pa predstavljajo naraščanje napetosti, ko se zgodba o beneškem odpor-ništvu bliža srečnemu razpletu. Zgodba se odvija med hunskim taboriščem Z včerajšnje izvedbe Krajice Vide na odru openskega Prosvetnega doma fotodamj@n in Landarsko jamo, kamor se je zateklo ljudstvo Nediških dolin. Zbor pripoveduje zgodbo, malčki predstavljajo oblegano ljudstvo s koračnicami in himnami, epilog pa je zaupan dvojici solistov in združenemu zboru. Vabilu na ogled glasbene pravljice se je včeraj odzvalo lepo število otrok. Besedilo spevoigre je v narečju, zato so izvajalci poskrbeli tudi za nadnapise. Za predšolske otroke pa je bilo razumevanje igre v koncertni izvedbi precej zahtevno. Vprašanje dostopnosti te zgodbe pri najmlajši publiki pa bo kmalu rešeno, saj je v načrtu scenska obdelava spevoigre, ki bo v dopolnjeni obliki zaživela jeseni v gledališču Giovanni da Udine za šole videmske pokrajine, še prej in sicer 2. junija pa bo gostovala na glasbeni matineji v Kobaridu. ROP sežana - Razstava v mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu Slataperjev Moj Kras je navdihnil 19 fotografov Mala galerija Mira Kranjca v Kosovelovem domu v Sežani je v teh dneh bogatejša za skupinsko fotografsko razstavo z naslovom Moj Kras/Il mio Car-so, s katero se 19 fotografov predstavlja s približno petdesetimi deli v projektu, posvečenem tržaškem pisatelju Scipiu Slataperju. Zbrane je na odprtju razstave v torek, 13. maja, pozdravil programski vodja Kosovelovega doma David Terčon, medtem ko je Luca Bellocchi, eden izmed številnih sodelujočih italijanskih fotografov, predstavil projekt, ki se je začel pred tremi leti in s katerim so se predstavili že v Trstu, Gorici in letos v Sežani. Celoten projekt je nastal ob 100-le-tnici izdaje dela tržaškega pisatelja Sci-pia Slataperja Moj Kras. V projektu sodeluje 19 fotografov, predvsem gre za italijanske avtorje, po eden zastopa še Avstrijo in Ameriko, Slovenijo pa zastopa Primož Bizjak. Avtorji so s v fotografski aparat skušali ujeti kraško pokrajino in kraško dušo, to pa jim je tudi uspelo. »Ob stoletnici izida Slataperjevega "Krasa" pri založbi La Voce, smo se odločili za književni in človeški oris kraške biti skozi kritični in zavestni pretres avtorjeve dediščine v obliki fotografsko založniškega podviga, ki si je za smoter zastavil izvirno in sodobno branje tako samega besedila kot zgodovinskih okoliščin, iz katerih je vzklilo. Moj Kras je po- ■ l Nekateri med avtorji razstavljenih fotografij ok glavitno delo tržaškega pisatelja Scipia Slataperja. Zasnovano je bilo kot pesniška avtobiografija. K svežemu branju te mojstrovine prispevajo nove likovne stvaritve: gre za pričevanja umetnikov fotografije, ki so se odzvali vabilu, naj se vživijo v književno predlogo in skoznjo presejejo svoje videnje Krasa v nove, izvirne posnetke,« je med drugim ob odprtju razstave povedal Bellocchi. Tokratni dogodek so z glasbenimi točkami pospremili učenci domače glasbene šole. Sestavni del projekta je tudi glasbeno recitacijski dogodek, ki ga bodo izvedli ob zaprtju razstave in sicer v nedeljo, 15. junija, ko bodo v veliki dvorani Kosovelovega doma ob 21. uri predstavili dvojezični avtorsko glasbeni projekt. Olga Knez TOMIZZEV DUH V Kako je bilo Veliki vojni? O, vnuki bojevnikov iz Galicije in s Soške fronte to še kako dobro vemo! Kot bi bili tam, vse pomnimo. In zakaj naj se danes , 2014, spominjamo 1914? Mladi fantje, naši no-noti so takole prepevali: »No kaj sije vmislil naš kajzer, naš kralj, Naš kajzer, naš kralj, naš prisvit-li cesar? Pet regimentov je skupaj nabral, Vseh všikanih, mladih in zavber ljudi. Va Graci na placi jih mojštrit uči, Da majo vse objokane, mokre oči«... Zaradi skrivnostnih, zaradi čustvenih vezi mnogi podoživljamo življenja svojih dedov in ne svojih očetov, kot svoja lastna. Na poseben način nas izkušnja dedov določa in oblikuje. Kad su fašištoni del'ultima ora 1943. nažginjali nan hiže i Čerkezi-na-cisti skupa z Tudeški vodili naše stare u pržune i logore Svieta Ana i Coroneo i San Saba i Flossenburg - san bija utro-čic, ča ne razumi. Ma zato san 1917. bija K.undK. freischuesser delajuci šturm na Doberdob, na monte Krn i monte Matajur. I san od 1915. do vinotoka 1917. trdo drža monte Škabrijel, pur ča su talijanski fanti jurišali na nas dvanajst boti. Tako je to z spominon; kako dite san hi sluša i gleda kako u boga - fan-terija cesarska na križini, kad bi se štu-fali briškule, bi se levali kantati stare pi-sme »marširale, marširale kurbe uz pa-nudre, marširale, marširale pak se umorile«, pak »e general Borojevic ga scrito a la regina (Elena Montenegrina): se te vol veder Trieste, te mando car-tolina«. I po talijansku bi kanta barba-Marko ča je bija (kako fakin del porto u Trstu) u tržaški bataljon Demoghe-la: »Con teste dei 'Taliani, giogeremo le borele, el gobo Emanuele meteremo per bolin«. Pogosto slišimo in beremo, da je bila Prva svetovna vojna poslednja vojna, v kateri so se na bojnih poljih na frontah soočale armade. Od leta 1918 se vojne dogajajo povsod, med žrtvami je več civilnega prebivalstva kot vojakov. Toda Soška fronta je tekla po slovenskih mestih in vaseh: Doberdob, Gorica, Deskle, Kanal, Tolmin, Kobarid, Bovec ... Iz zbirke istrskih ljudskih pesmi »Čiv, civ, civ, sam miken, ma san živ« je tu nekaj šavrinskih verzov o Veliki vojni: »Fantje korakajo/ čaz istrske dežele/ dekleta jokajo/kaj bjo začele.../ ten na rusken ravnen polje,/ ten bo tvoja glavca pala... / ta prvi je brez roke,/ ta drugi je brez noge,/ ta tretji je brez gla-ve,/ samo truplo tam leži«... Škabrijela, hriba nad Gorico, ni mogel rešiti niti nadangel Gabrijel, po katerem nosi ime. Ernest Hemingway, Prežihov Voranc, Giuseppe Ungaretti so doživeli Soško fronto in pisali o njej. Pa France Bevk: »Gora svetega Gabrijela, dom mrličev, groblja labirintov, grmada človeških kosti, spomenik zve-rinstva.« Ungaretti v pesmi »San Martino sul carso«: »Valloncello dell'albero isolato il 27 agosto 1916 /Di queste case/Non e rimasto/Che qualche/Brandello di muro/Di tanti/Che mi corrispondeva-no/Non e rimasto/Neppure tanto/Ma nel cuore/Nessuna croce manca/E il mio cuore/Ilpaese piu straziato«. Tu sta še dve pretresljivi pričevanji iz 11. Soške bitke za Škabrijel: »Vojak 2. gorskega strelskega polka, Ivan Matičič opisuje zamenjavo svojih štajerskih rojakov: 'Navkreber žene ukaz naša krdela. Čez groblje in skale, čez razsekana debla, čez trupla, čez jame, čez žico in trnje. Plinska maska jim zastira vid, od razžetih teles puhti vročina, izpod maske in jeklene čelade curlja znoj. Pod vrhom so naši okopi, razsute groblje in prsobrani, za katerimi ždi nekaj poblaznelih ljudi iz 87. (Celjskega) polka. Ti so se izmotali ven in jo hitro ubrali dol, z njimi tudi laže ranjeni, a teže ranjene so podpirali tovariši in jih spravili dol. Sigurnejša je pot s tovariši, kot čakati na sanitejce'... Polkovnik Giuseppe Bassi, ki je poveljeval stotnijam arditom, je pri Solkanskem mostu čez Sočo zbral svoje moštvo in ga nagovoril: Arditi! Za vas sem prihranil najbolj junaško in največje dejanje v tej vojni .. .Zaupam rezilu vaših bodal, moči vaših rok, ne-prekosljivemu junaštvu vaših prsi ...Naši armadi in domovini boste priborili hrib, ki kot branik stoji na naši poti proti Trstu. Stoletni sovražnik z njega opazuje Gorico .Prepričan sem, da se boste vrnili s hriba kot zmagovalci ali se ne vrnete več.«. V dveh letih srditega bojevanja je v napadih in protinapadih na Škabrije-lu padlo več kot 30.000 vojakov obeh vojsk. Na Kolpi, s hrvaške strani, tedanji župnik priča, kako se jasno sliši bobnenje topov s Soče, ljudstvo pa poje: »Ranjen pade i izdahne,/s dušom se rashaja,/ kamerada dozivljuje i maj-ku pozdravlja./pozdravte mi moju maj-ku,/ od sina jedinega,/kega nece, stara majka,/ vidit vec nikada«... Od časa do časa obiščem te svoje dede, vojne tovariše in sovražnike, ki ležijo po skupinskih grobnicah in kostnicah posejanih od Alp do Jadrana. In kaj bomo mi, vnuki svojih dedov s Soške fronte, pripovedovali svojim vnukom? O tem drugič, saj imamo letos še eno okroglo, pomembno in strahotno obletnico: letos mineva 75 let od začetka Druge svetovne vojne. O lastni otroški grozi bi govoril ... v silnem upanju, da moji vnuki ne bi nikoli videli takšnih strahot. Kosovelov dom Sežana podpira in nagrajuje mlade glasbene talente V ponedeljek, 19.maja, ob 20. bo v veliki dvorani Kosovelovega doma Sežana sedmi, dodatni koncert za Glasbeno-plesni in briljantni abonma ter izven. Predstavila se bosta flavtistka Gaja Bašič iz Sežane in An Černe iz Divače, učenca Glasbene šole Sežana. Oba že vrsto let vadita pod mentorstvom profesorice Marije H. Maretic. Na njunem prvem samostojnem koncertu se jima bodo pridružili še nekateri glasbeni gostje: Danijel Černe - Mystica, kitara; Uroš Barič, kitara; Dane Verč, flavta; Neža Terčon, flavta. Klavirska spremljava: Vilma Padovan in Ingrid Tavčar. Koncert je darilo Kosovelovega doma Sežana ob njunem uspehu na tekmovanju Temsig 2013: Gaja Bašič je v kategoriji flavta I.c osvojila 1. mesto in zlato priznanje z 98,8 točke, An Černe pa v kategoriji I.a 3. mesto in zlato priznanje z 97,2 točke. Vstop je prost. Za vse ostale informacije glede programov Kosovelovega doma,si lahko ogledate spletno stran www.kosovelovdom.si. Tmedia priloga primorskega dnevnika spoznaj Slovenijo i feel SLOVENIA SPIRIT 5LDVENIA i Poiščite svojo KRAS-no zgodbo 2 Planota, ki se strmo dviga nad Tržaškim zalivom, prav sedaj v spomladansko poletnem času nudi odlične možnosti za rekreacijo v naravi. Sprehod po kraških kolovozih, vas bo popeljal v svet edinstvene biotske raznolikosti. Ko se ob cvetju ivanščic in drugih travniških rož kraška gmajna spremeni v cvetočo planjavo in v ozadju zaslišite orkester brezskrbnega žvrgolenja, se ne boste več vprašali, zakaj je Kras pomemben sestavni del evropske mreže Natura 2000. Kras je kamniti svet, kjer trta refošk daje prav posebno vino Teran, kjer dozorijo najboljše suhe mesnine - Kraški pršut, in kjer kraška gmajna ponuja najboljša zelišča narave. To so sestavine, ki kraško kuhinjo naredijo drugačno in nepozabno. Okusi jedi z utripom narave že stoletja privabljajo Razvojno društvo Pliska Pliskovica 51a, 6221 Dutovlje +386 (0)41 475 776 rd.pliska@gmail.com Hostel Pliskovica Pliskovica 11, 6221 Dutovlje +386 (0)5 764 02 50 +386 (0)41 947 327 info@hostelkras.com obiskovalce na Kras. Doživljanje domačnosti in letnih časov je postalo sestavni del gostinske ponudbe Krasa in Brkinov. Ko lebdi tanka, elegantna rezina na krožniku, se sproščajo vznemirljive, nepozabne in vabljive vonjave. Kolektivna storitvena znamka Ročno rezan pršut združuje gostince, ki obvladajo spretnost ročnega rezanja pršuta. Pred vhodom v gostinski lokal in v lokalu samem imajo gostilne postavljen znak Ročno rezan pršut, s katerim se lahko pohvalijo le najboljši kraški gostinci. Gostinci vabijo goste na pristno ponudbo pršuta in na novo doživetje. Vsi željni spoznavanja kraškega sveta, morajo obiskati tudi bogastvo kraškega podzemlja. Pri Divači se nahajajo Škocjanske jame, ki so zaradi edinstvene naravne in kulturne dediščine že od leta 1986 vpisane Dobrodošli v Pliskovici www.pliskovica.si WW www.hostelkras.com O&žtkšhs kju- v naši prodajalni vin kjer lahko izbirate med buteljčnimi in odprtimi vini ter si obenem lahko ogledate tudi našo KraSko kle Sejmiška pot 1 a - Sežana T:+386 5 7313 471 /444 M: +386 41 749 667 E: igor.grdina@vinakras.si www.vinakras.si Doživite svetovno dediščino le korak od vas Park Škocjanske jame, Slovenija T.: ++386(0)5 70 82 110 E: psj.info@psj.gov.si www.park-skocjanske-jame.si Zaščitena kolektivna storitvena znamka ROČNO REZAN PRŠUT Pravico do uporabe znamke imajo gostinci in živilci, ki obvladajo spretnost ročnega rezanja pršuta. Ročno rezan pršut vam bodo postregli: OKREPČEVALNICA, CATERING -APETIT, Sežana Tel.: + 386 (0)5 730 47 85, Gsm: + 386 (0)41 338 770 PICERIJA ETNA, Divača Tel.: + 386 (0)5 763 00 52, Gsm: + 386 (0)31 727 568 GOSTILNA KRALJESTVO PRŠUTA, Kobjeglava Tel.: + 386 (0)5 731 00 80, Gsm: + 386 (0)31 356 138 GOSTILNA MAH0RČIČ, Rodik Tel.: + 386 (0)5 68 00 400, Gsm: + 386 (0)41 679 588 GOSTILNAŠAJNA- DOMAČIJA VSEPULJAH s PRENOČIŠČI, Šepulje Tel.: + 386 (0)5 764 10 96, Gsm: + 386 (0)41 879 385 GOSTILNA SKOK, Storje Tel.: + 386 (0)5 768 5409, Gsm: + 386 (0)41 725 504 TURISTIČNA KMETIJA 0STR0UŠKA PELIC0N, Coljava Tel.: + 386 (0)5 766 80 61, Gsm: + 386 (0)31 303 523 TURISTIČNA KMETIJA ŠPACAPAN0VA HIŠA, Komen Tel.: + 386 (0)5 766 04 00, Gsm: + 386 (0)41 297 829 T0ŠČTRG0VINAIN MESNICA ŠVAGELJ, Štanjel Tel.: + 386 (0)5 769 10 03, Gsm: + 386 (0)41 808 710 GOSTILNA RAHELA, Preserje Tel.:+386 (0)5 305 70 80, Gsm: 041 500 155 v Seznam svetovne dediščine pri UNESCO, park je vključen tudi v UNESCO-v medvladni raziskovalni program Človek in biosfera (MAB), ki združuje biosferna območja po vsem svetu, ter na seznam Ramsarske konvencije, ki je s tem opredelila podzemne hidrološke sisteme kot sestavne dele mokrišč. Splet Škocjanskih jam je sestavljen iz številnih posameznih jam, rovov, udornic, naravnih mostov in ponorov. Ustvarila ga je najdaljša slovenska ponikalnica reka Reka. Tako v zavarovanem kot vplivnem območju parka se srečujemo z bogato kulturno dediščino, ki se odraža v tipični kraški arhitekturi, številnih etnoloških, zgodovinskih in umetnostno-zgodovinskih spomenikih ter mnogih arheoloških najdiščih, ki hranijo izjemno pomembne najdbe od obdobja mlajše kamene dobe naprej. V parku je možen sprehod po učni poti, ki je bila leta 2011 izbrana kot najboljša v Sloveniji, ogled treh obnovljenih objektov z muzejskimi zbirkami (zgodovina raziskovanja jam, etnološka, geološka, biološka in arheološka zbirka) ter obnovljen kulturni spomenik (Promocijsko-kongresni center Pr Nanetovh). Doživite svetovno dediščino in se podajte skozi enega največjih podzemnih kanjonov v Evropi, ali pa sledite Reki na poti skozi prvi ponor v podzemlje. Škocjanske jame ležijo v bližini vasi Lokev, kjer lahko obiščete v Ginnessovo knjigo rekordov vpisan Vojni muzej Tabor, ali pa se podate raziskovati pastirske hiške. Med Sežano in Bazovico je urejen Živi muzej Krasa, glavno os muzeja predstavlja nekdanja glavna trgovska cesta Dunaj - Trst, nanjo pa se pripenjajo krožno speljane sprehajalne in kolesarske poti, ki vodijo mimo številnih krajinskih znamenitosti. Od tu pelje pot tudi proti Kobilarni Lipica. Kobilarna Lipica se prav v teh dneh spominja 19. maja leta 1580, ko je habsburški nadvojvoda Karel II odkupil lipiško posest od tržaškega škofa Nicola' de Coreta. Tako je postavil temelj bodoče cesarsko-kraljeve kobilarne v Lipici, ta datum pa šteje tudi kot začetek reje lipicanske pasme konj. Spomin na to bomo v Kobilarni Lipica obudili že v nedeljo, 18. maja, z Dnevom lipicanca. Že tradicionalno bomo Dan lipicanca praznovali skupaj z Združenjem rejcev lipicanca Slovenije, ki povezuje zasebne rejce lipicanskih konj. Praznovanje se bo pričelo ob 10. uri pri vhodu v Kobilarno Lipica, kjer bomo pozdravili simbolični prvi odhod letošnjih lipicanskih žrebet na pašo. Prve igrive korake temnih lipicanskih žrebet v spremstvu njihovih mater, izbranih plemenskih kobil Kobilarne Lipica, bo pospremil nagovor strokovnega vodje Kobilarne Lipica in Združenja rejcev lipicanca Slovenije mag. Janeza Rusa. Vrhunec dogajanja ob Dnevu lipicanca bo predstava na lipiškem hipodromu ob 15.00. Plemenitost, lepoto in eleganco lipicanskih konj bodo poudarili nastopi Lipiške klasične šole jahanja in članov Združenja rejcev lipicanca Slovenije - tako pod sedlom kot tudi v vpregah. V Sežani velja obiskati tudi največjega pridelovalca terana - Vinakras. Sprehodite se po vinski kleti Vinakras Sežana. Spoznajte vonj hrastovih sodov in se spustite v velbano klet, kjer že 150 let skrbno zorijo teran. Prepustite se razvajanju z izbranimi vin, ki so dogodek za oči, paleta vonjav in okus pristnosti. Zavedati se moramo da je ostalo malo krajev, ki jih še ni dokončno zaznamoval sodobni čas. Koščkov sveta, kjer je še moč zaupati naravi, izkušnjam prednikov in kjer je trud poplačan z navdušenjem www.visitkras.info ZIVI MUZEJ KRASA Obiščite novi živi muzej! TIC SEŽANA ' \ Informacije, izleti in vodeni ogledi Krasa Partizanskaulica 63, 6210 Sežana, Slovenija +386 5 731 01 28 tic.sezana@siol.net http://ooz-sezana.si/ Lipica v teh dneh ponuja osupljivo lepe podobe prebujajoče se narave. Preverite naše pestro pomladno dogajanje! Lipica 5 SI-6210 Sežana Slovenija T: 00386 (0)5 739 1580 E: info@lipica.org www.lipica.org mimoidočega, vse to najdete v vinski kleti Vinakras SEŽANA. V vinski kleti Vinakras izvajajo tudi oglede in degustacije, vino pa je možno kupiti v njihovi prodajalni vin. Privoščite si tudi lagodni sprehod skozi Botanični park, ter obisk, ob 110. obletnici rojstva S. Kosovela prenovljene spominske sobe. Ali pa po Kraški vinski cesti do Tomaja, kjer obiščete Kosovelovo domačije in Pepin kraški vrt v Dutovljah, ko odet v cvetje izžareva njegovo lepoto. V osrčju Krasa se nahaja vas Pliskovica. Tu od leta 2003 deluje v stilno prenovljeni, več kot 400 let stari Slamčevi domačiji, Hostel Pliskovica. Hostel skupno nudi 45 ležišč, možnost pa je tudi kampiranja. V večnamenski dvorani je mogoče organizirati tako seminajre in delavnice, kot tudi različna praznovanja in razstave. Na velikem kraškem borjaču pa je urejen piknik prostor. Za vse, ki želijo raziskovati Kras na kolesu, v okviru kolesarke mreže bikeways nudijo tudi izposojo koles. V bogato založeni infomracijski točki, poleg turističnih informacij o Krasu, najdete trgovinico s spominki in lokalnimi produkti Krasa. V Pliskovici je tudi turistična kmetija, čebelar, kamnosek in seveda vinarji. Podajte se na prijeten sprehod po Pliskini učni poti in spoznaje kako je človek oblikoval najstarejšo kulturno krajno v Evropi, ob tem pa se lahko tudi zabavate s pastirskimi igrami, ki so umeščene na pot. Če želite izvedeti več, vas na poti in po vasi lahko spremlja tudi izkušen turistični vodnik. PRIREDITVE, MAJ 2014 Nedelja, 18. 5. ob 10.00 - Pohod na Odprte Osmice (2h) - Pliskovica/Samatorca; Pohod po poti mlekaric na odprte osmice v Samatorco, med 14 in 18 uro organiziran avtobus za povratek v Plsikovico. Dan lipicanca, Lipica; ob 10. uri odhod žrebet na pašo, ob 15. uri predstava Lipiške klasične šole jahanja in drugo. 6. Rekreativno kolesarjenje Brinj, Povir; Rekreativno kolesarjenje po kraški gmajni, gozdu in vaseh v okolici Povirja. Start v Povirju. Trasa s cca 30 km in 500 višinskih m. Nujna uporaba MTB kolesa 23.-25.5., Mednarodno kvalifikacijsko tekmovanje za Svetovni pokal v dresurnem jahanju, Kobilarna Lipica Sobota, 31.5. od 13.00 - V osrčju dežele terana - KS Tomaj; Dan odprtih kleti, enološke delavnice in vodene degustacije, zabaven program. Podrobnejši koledar prireditve in ostale turistične informacije o Kras najdete na novi spletni strani Krasa in Brkinov; www.visitkras.info . Dobrodošli na Kras! Mcmedia priloga primorskega dnevnika spoznaj Slovenijo I FEEL SLOVENIA SPIRIT Slovenia i Z VETROM V LASEH PO SLOVENIJI Ste se že kdaj podali na kolesarski dopust? Ljubitelji narave in aktivnosti na prostem, predlagamo vam, da se letos odločite počitnice preživeti na kolesu in spoznate nove kotičke po Sloveniji. Raznolikost pokrajin in razgiban teren nudi obilo možnosti in vsakdo lahko najde sebi primeren izziv, glede na interese in telesno pripravljenost. V Sloveniji imamo 14 območij, ki ustrezajo standardom kolesarske destinacije. Poti na teh območjih so ustrezno označene in imajo najmanj eno kolesarsko informacijsko točko. Prav tako nudijo specializirano nastanitev za kolesarje, možen je tudi najem in popravilo koles ter spremstvo kolesarskega vodnika. Obiščite stara mestna jedra Slovenske obale in spoznajte naravno in kulturno bogastvo regije z ugodno mediteransko klimo, ki obiskovalce očara s pristnostjo svojega podeželja in očarljivostjo majhnih obmorskih mest. Izjemno raznolika kolesarska destinacija je Kolesarski park Notranjska, ki obiskovalce očara z naravno barvitostjo in pestrostjo te edinstvene kraške pokrajine, ki je značilna po svoji pogozdenosti, saj gre za največje neposeljeno gozdno območje v centralni Evropi. Ne gre spregledati destinacij na Idrijskem in Cerkljanskem, kjer bodo na svoj račun prišli ljubitelji bolj razgibanega terena, saj poti vodijo po travnatih pobočij, nad dolinami in grapami ter nad dihjemajočimi ozkimi in strmimi soteskami rek. Neposredno .„za mlade po ob Triglavskem narodnem parku najdemo kar pet kolesarskih des-tinacij, ki nas popeljejo na ogled dežele sedmerih triglavskih jezer v osrčju Julijskih Alp. Ljubitelji gorskega kolesarstva bodo navdušeni nad Koroško, kjer se nahaja tudi prvi gorski kolesarski center v Sloveniji. Območje pa ponuja prav posebno doživetje, saj lahko skupaj z vodičem prekolesarite nekaj kilometrov po skrivnostnem podzemlju pod Peco, ki v svoji notranjosti skriva opuščene rudarske rove. Dve kolesarski destinaciji primerni tako za družine kot za gorske in cestne kolesarje, sta na območju zelenega Pohorja, ki se dviga nad drugim največjim slovenskim mestom Maribor, v objemu vinogradov in reke Drave. Skok v Haloze, kjer se ob zvoku klopotcev popeljete med vinogradi. Haloze so eno izmed območij, ki spadajo med 5% svetovnih vinogradniških predelov, ponašajočih se s tako ugodnimi ekološkimi pogoji za gojenje trte. Nedotaknjena narava, gostoljubni domačini, redek promet, tradicionalna arhitektura in štorklje nas čakajo v okolici Moravskih Toplic na skrajnem severovzhodu, med ravninskim delom začetka Panonske nižine in gričevnatim svetom Goričkega. Dravska kolesarska pot nas zapelje vse do hrvaške meje, Savinjska ponuja kolesarjenje po Šaleški dolini, Dolenjska pa vabi med vinorodne griče. Tudi Podravje ponuja odlične možnosti za rekreacijsko kolesarjenje. Kolesarska pot po Spodnjem Podravju se prične v najstarejšem slovenskem mestu Ptuj, ki se ponaša z zaščitenim srednjeveškim mestnim jedrom in nas vodi v gričevnat svet Slovenskih Goric. Tu se lahko naužijemo naravnih lepot med gozdovi, travniki in vinogradi. Po oddihu pot nadaljujemo proti Veliki Nedelji, kjer se prične ravninski del poti. Spotoma si lahko ogledamo baročni dvorec Dornava, cerkev Marijinega obiskanja v Polenšaku in grad v Veliki Nedelji. Nato se podamo po poljskih poteh, prevozimo manjše vasice in se zapeljemo do Ptujskega jezera, ki je največje stalno jezero v Sloveniji. Kdor ima še do- oglasno sporočilo FIT PRED POLETJEM V TERMAH PTUJ Poleg termo-mineralne vode in z njo povezane ponudbe storitev za sprostitev in ohranjanje zdravja Terme Ptuj predstavljajo privlačno izbiro tudi za vse tiste, ki želijo svoj oddih preživeti aktivno. Ob pozitivnih učinkih na splošno počutje in številnih prednosti za zdravje je oblikovanje telesa eden glavnih motivov in spodbuda za gibanje, ki prispeva da v poletne mesece stopimo čim bolj fit. Izjemne naravne danosti in bogata kulturna dediščina okolja predstavljajo izvrstne pogoje za razvoj ponudbe športnih aktivnosti in izletov, ki jih v Termah Ptuj vključujejo v svojo ponudbo. AKTIVNO VVODNEM PARKU V Termah Ptuj največ organiziranih športnih aktivnosti poteka v vodnem parku. Posebej priljubljene so številne vodene vadbe v vodi, krožna vadba na zunanjih fitnes napravah ob prisotnosti inštruktorja fitnesa, vaterpolo, vodna košarka, predvsem pa zabavni spusti po toboganih. Tukaj se lahko povzpnete na največji sistem toboganov v Sloveniji z 8 tobogani, ki poženejo adrenalin po krvi, so zabavni in omogočajo spuste tudi do pet oseb naenkrat. Skupaj je na voljo šest zunanjih in šest pokritih bazenov, največji med njimi je zunanji 50-metrski olimpijski bazen, kjer se vsako leto pripravljajo najboljši plavalci z vsega sveta. IZLETI IN ORGANIZIRANE AKTIVNOSTI Poleg osvežitve v termalnih bazenih so zelo priljubljeni tudi številni vodni športi in aktivnosti, ki jih gostje lahko izvajajo na destinaciji. Terme Ptuj ponujajo možnost spusta s kanuji po reki Dravi ter čolnarjenje in učenje jadranja na Ptujskem jezeru, ki je največje slovensko umetno jezero. Severovzhodna Slovenija pa je priljubljena tudi pri kolesarjih, ki lahko tu najdejo nešteto privlačnih poti, primernih tako za občasne rekreativne kolesarje kot tudi za prave kolesarske navdušence. Okolica Term Ptuj ponuja številne možnosti za kolesarjenje od povsem ravninskih izletov do zahtevnejših vzponov po bližnjih vinorodnih gričih Jeruzalema, Haloz in Slovenskih Goric, kjer si kolesarji lahko privoščijo oddih in okrepčilo v kakšni od številnih turističnih kmetij. www.sava-hotels-resorts.com volj moči pot lahko nadaljuje skozi Krajinski park Šturmovci, kjer živijo redke vrste ptic. Z nadaljevanjem poti pridemo do zelene doline reke Dravinje, ki je izhodišče za srednje težak vzpon na Ptujsko goro, kjer stoji najlepša gotska cerkev v Sloveniji. Sledi le še prijeten spust in polnjenje baterij in sproščanje v Termah Ptuj, kjer nudijo kopanje v termalnih vodah in poživljajoče masaže. Skratka, bodite aktivni in se zapeljite med neskončne travnike in zelene slovenske griče! Informacije in rezervacije: I ll T1-IT;T?1\/IAMA t "b Thermana Laško d.d., Zdraviliška 6, 3270 Sl-Laško V M I MtlKIVIAINALflSRO info@thermana.si | www.thermana.si +386 3 423 21 00 Cena vključuje vse aktualne popuste. Pridružujemo si pravico do spremembe cen In prodajnih pogojev. Grand Hotel Primus****sup 15.5. do 30.6.2014 2 noči za 2 osebi: 199 € Vključeno: • Namestitev v sobi s francoskim ležiščem • Zajtrk in večerja v restavraciji hotela • Rekreativne aktivnosti po animacijskem programu (sprehodi, tek, nordijska hoja...) • Prost vstop v hotelski svet savn Flavia • Bon v vrednosti 10 € za koriščenje wellness storitev • Neomejeno kopanje v hotelskih bazenih Vespasianus • Vstop v bazene in savne Termalnega Parka (2x dnevno) • Možnost celodnevnega kopanja na dan odhoda • Uporaba kopalnega plašča • Brezplačen dostop do interneta (WLAN) v sobi IPO DETOX - anticelulitni postopek, nega telesa, 60 minut 48 € 40 € BODY WRAPPING S CIMET AHA FORTE-nega telesa, 70 minut BODY WRAPPING z Lipolitom CC in GRAPEFRUIT & CECROPIA kremo-nega telesa, 90 minut ® +386 2 512 22 00 IS booking@terme-ptuj.si ^ www.sava-hotels-resorts.com 1 2 Sobota, 17. maja 2014 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu nova gorica - Slovenska turistična borza prvič tudi čez mejo Tina Maze priporoča Sočo Tina Maze na turistični borzi (levo); včeraj je potekalo kar 2500 sestankov med predstavniki slovenskih in tujih turističnih podjetij (desno) foto k. m. Potem ko so si vtise o Goriški najprej nabirali na četrtkovem spoznavnem večeru na goriškem gradu, so se včeraj udeleženci 17. Slovenske turistične borze, ki prvič poteka v Novi Gorici, usedli na poslovne sestanke. Prav s potezo, da med točke, ki gostijo najpomembnejši turistični dogodek v državi, uvrstijo tudi sosednjo Gorico, so organizatorji pri javni agenciji Spirit Slovenija pokazali odprtost in zavedanje, da je Slovenija obkrožena s svetovnimi turističnimi velesilami kot so Italija, Avstrija in Hrvaška. Včerajšnji poslovni sestanki so bili najpomembnejši del tridnevnega dogodka, ki ga gostita novogoriška mesta občina in Hit. Udeležilo se ga je 199 predstavnikov iz 132 slovenskih turističnih podjetij in 145 predstavnikov iz 111 tujih turističnih agencij, organizatorjev potovanj in drugih turistično naravnanih podjetij, ki prihajajo iz 31 držav. Včerajšnjemu dogodku je prisostvovala tudi Tina Maze, ki je nosilni lik aktualne oglaševalske kampanje slovenskega turizma. »Ponosna sem, da ste me izbrali za podobo naše prelepe dežele. Vedno sem bila ponosna na to, da sem Slovenka in v veselje mi je, da z rezultati na takem nivoju zastopam našo državo,« je povedala najboljša slovenska smučarka, ki se, kot je povedala, veliko mudi tudi na Goriškem. Tukaj ji je najljubša Soča, ki jo je očarala s svojo barvo, »kakršne ne vidiš nikjer na svetu, zato bi priporočala vsem, da si jo ogledajo.« Med tujimi udeleženci Slovenske turistične borze je bilo največ Rusov, sledijo Italijani, Avstrijci, Nemci in Britanci. »Borze se prvič udeležuje več kot 50 odstotkov tujih podjetij, ki se na njej prvič predstavljajo: borza prvič gosti udeležence iz Irana, Gruzije, Azerbajd-žana in Hong Konga,« poudarja Tomaž Klemenc, v.d. direktorja javne agencije Spirit Slovenija katera organizira Slovensko turistično borzo. Med predstavniki slovenskih in tujih podjetij je včeraj potekalo okrog 2.500 sestankov. Turizem je pomembna gospodarska dejavnost za Slovenijo in beleži pozitivne rezultate kljub gospodarski recesiji. »Slovenski turizem ustvari 13 odstotkov BDP, lani je bilo rekordno leto, prej do novice upamo, da bomo letos še boljši,« se nadeja Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opozarja tudi na nekatere pomanjkljivosti: »Potrebovali bi predvsem boljše letalske povezave, v slovenskem turizmu si veliko obetamo tudi od privatizacije, ki je nujna za boljšo konkurenčnost slovenskega turizma.« Osrednja novost letošnjega koncepta slovenskega turizma je t.i. športni turizem, zato so za nosilni lik letošnje oglaševalske kampanje izbrali športnico Tino Maze, Slovenijo v svetu pa že tako tržijo kot "zeleno, zdravo in aktivno" destinacijo. »Naš prihodnji fokus so države na vzhodu od vzhodne Evrope do Daljnega vzhoda,« napoveduje karmen Novarlič, vodja Sektorja za turizem javne agencije Spirit. Turistična borza ponuja tako sklenitev konkretnih poslov kot tudi predstavitev posameznih destinacij iz prve roke. Najpomembnejši poslovni dogodek slovenskega turizma naj bi imel še posebej pozitivne učinke na okolje, ki ga gosti, zato si lokalni turistični akterji od njega veliko obetajo. Konec tedna bodo predvsem tuje udeležence turistične borze gostili na enodnevnih ali dvodnevnih študijskih potovanjih, na katerih se bodo seznanjali z zgodovino, kulturo ter enogastro-nomijo širše okolice. (km) gorica-nova gorica - Za spodbujanje turizma v čezmejnem prostoru Marsikaj še manjka Turistični vodniki pogrešajo skupni zemljevid, brošuro in pisarno - Težavo predstavljajo tudi licence Ob odprtju Slovenske turistične borze je bilo izrečenih veliko pohvalnih besed o potezi organizatorjev, ki so spoznavni večer udeležencev postavili na goriški grad in na ta način simbolno priznali širšo Goriško kot skupni turistični prostor. Simbolnih dejanj v zadnjem desetletju ni manjkalo, besed tudi ne, tisti, ki se s turizmom ukvarjajo »na terenu« pa vedo povedati, da bi bilo lahko marsikaj več storjenega. »Kot turistična vodnica še vedno pogrešam zemljevid, ki bi res dobro predstavil obe Gorici, Solkan in Šempeter,« opozarja turistična vodnica Eve-lin Bizjak iz Solkana. »So določene spodbude, da bi se ta teritorij združil na turističnem zemljevidu, je pa tega premalo. Zadnja je bila podbuda agencije Spirit, ki je skrbela za področje 1. svetovne vojne in izdala krasno brošuro "Soča, povej', v kateri so prestavljeni ponudniki na eni in na drugi strani. Za Gorico in Novo Gorico pa še vedno pogrešamo nekaj takega. Enostavno ni ene brošure, ki bi jo turist lahko prijel v ro- Udeleženci spoznavnega srečanja korakajo proti goriškemu gradu bumbaca ke, kjer bi lahko dobil podatke o obeh Goricah,« meni Bizjakova. Za to odgovorne organizacije svojo nalogo očitno opravljajo prepočasi. »Ne rečem, da se ne trudijo, ampak rezultatov še ni,« obžaluje Bizjakova. Katere so torej tiste organizacije, ki bi to morale storiti? »Na naši strani bi gradež - Ustanova GIT zaprla del plaže V pesku tudi živo srebro Pesek so lani pripeljali iz kanala pred mestom - Postopek za izvedbo novih analiz bodo vponedeljek potrdili na deželi www.primorski.eu1 V pesku so našli živo srebro. Z goriškega tožilstva so v prejšnjih dneh odposlali sporočilo gradeški občini, goriški pokrajini in deželi z opozorilom, da so v sedmih vzorcih peska z gradeške plaže odkrili tudi sledi živega srebra, ki presegajo opozorilne vrednosti in bi lahko predstavljale nevarnost zlasti za otroke. Zaradi tega je turistična ustanova GIT že v četrtek prepovedala dostop na 400 metrov gradeške plaže, kamor so marca lanskega leta pripeljali pesek, da bi sanirali škodo zimskega visokega plimovanja. Pesek so pod nadzorom civilne zaščite in gradeške občine izkopali iz dna kanala pred vhodom v mesto. Že julija lanskega leta je goriško javno tožilstvo odredilo preverjanje prisotnosti težkih kovin, včeraj pa je gradeško turistično podjetje GIT prejelo dopis goriške pokrajine z zahtevo po novih analizah. V ponedeljek bodo na deželi vzeli v pretres postopek za izvedbo analiz, ki mu mora nato prižgati zeleno luč deželna agencija za okolje ARPA. 680 senčnikov iz zaprtega dela plaže bodo premestili, seveda pri ustanovi GIT upajo, da se bo zadeva čim prej rešila. Zaprtje 400 od skupnih 1650 metrov plaže, ki jih upravlja ustanova GIT, namreč ni ravno najlepša reklama ob začetku nove poletne sezone; ravno od danes naprej je dostop na plažo ustanove GIT proti plačilu. Zaprti del plaže v Gradežu fotoc.v. to bil gotovo TIC, ki bi se povezal z ustrezno organizacijo na drugi strani. Verjamem, da bi se morala najti sredstva za promocijo obeh strani. Saj obstajajo določeni projekti, kot so Gusti di fron-tiera-Okusi ob meji, a to so enkratni projekti, potrebovali pa bi nekaj, kar bi bilo prisotno vsak dan. Pa tudi, da bi turistični vodniki imeli licenco za obe Gorici, da bi italijanski vodniki imeli možnost vodenja v Novi Gorici. Oni ne smejo niti izven regije. Slovenski vodniki z nacionalno licenco pa lahko z ustreznim dovoljenjem italijanskega ministrstva vodimo tudi po celotni Italiji. Tu bi moral biti skupen prostor, skupni vodniki in skupna pisarna, ki bi se ukvarjala s promocijo goriškega prostora, spletna stran ... Privatne iniciative so, a morala bi biti tudi na državni ravni,« je prepričana sogovornica. »Strinjam se, da ta trg ni dovolj razvit oziroma da ta infrastruktura tukaj ni dovolj močna,« pravi Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Ravno danes se sestanem z župani Goriške regije in to bo ena od tem: kako narediti korake naprej pri skupni promociji, kajti zaledje je vse do Posočja, Goriških Brd, ki so zame eden največjih biserov slovenskega turizma, tako da je tukaj dela še veliko,« je včeraj povedal Hribar. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 17. maja 2014 13 gorica-nova gorica - Državljan Venezuele in Slovenka režirala cvetoč posel V goriškem stanovanju južnoameriške prostitutke gorica - ZSKD Goriško bo jutri povezala Štafeta miru Goriški prostor bo jutri povezala Štafeta miru, ki jo v okviru projekta »Čas vojne, čas miru« prireja Zveza slovenskih kulturnih društev ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne. Začetek štafete je predviden ob 8. uri na Trgu Evrope - Transalpini v Gorici, zatem jo bodo na obhod raznih krajev na Goriškem ponesli gorski tekači, motoristi, ka-jakaši, kolesarji in konjeniki. Štafetna palica bo nosila mirovno sporočilo, ki bo prebrano ob vsaki predaji vzdolž proge, ki meri okrog 75 kilometrov. Na nekaterih točkah so predvideni tudi krajši kulturni programi s petjem, glasbo in recitacijami. To se bo dogajalo pred kostnico na Oslavju ob 9.15 uri, pri kapelici pri Vižintinih ob 11.30 uri, na Cerju ob 12.10 uri in na koncu na Trgu Evrope ob 13.15. Na Oslavju bodo nastopili otroški pevski zbor osnovne šole Josip Abram iz Pevme, moški pevski zbor Skala iz Gabrij in gojenci Glasbene matice. Pri Vi-žintinih bodo kulturni program oblikovali ženski zbor Danica z Vrha, moški zbor Jezero iz Doberdoba in gojenci Glasbene matice. Na Cerju bodo zapela dekleta ženskega zbora Jezero iz Doberdoba, zaigrali pa gojenci Glasbene matice. V narodnih nošah bodo prisotne ženske društva Zbrinca iz Opatjega sela. Na Trgu Evrope bo zaigrala godba na pihala Kras, zapeli bodo združeni pevski zbori, za recitacijo pa bodo poskrbeli člani Tik Tak teatra iz Gorice. Predvideni so tudi pozdravi predstavnikov oblasti. V vseh krajih, kjer bo potekal kulturni program, bo publika seveda dobrodošla. Štafeta bo, četudi rahlo dežuje. Aretirani moški pred stanovanjem, v katerem so Južnoameričanke ponujale spolne storitve (levo); za »reklamo« so skrbeli preko spleta (zgoraj); v stanovanju so policisti našli spodnje perilo, kondome, lisice in zvezek, v katerega so si dekleta beležila število storitev in prejeta plačila (desno) foto kvestura Policisti letečega oddelka goriške kvesture so aretirali državljana Venezuele, ki se je skupaj z ženo, s katero že več let živi v Novi Gorici, ukvarjal z zvodništvom. Par je vodil cvetoč posel s skupino prostitutk iz Južne Amerike, ki so spolne storitve ponujale v stanovanju v severni mestni četrti Gorice, v okolici Križne ulice. Stanovanje sta 35-letni Oscar Alberto Vasquez Affigne in 30-letna slovenska državljanka M.V.S. najela pred nekaj leti, lastnik pa naj ne bi vedel, kaj se je v njem dogajalo. Preiskava se je začela konec marca, ko so policisti pred goriško železniško postajo opazili lepo in privlačno gospo, ki je govorila špansko. Vprašali so jo za dokumente in ugotovili, da je šlo za Kolum-bijko. Policisti so posumili, da 40-letna lepotica ni navadna turistka. Zato so začeli zbirati informacije in kmalu odkrili njeno golo fotografijo na spletu. Ugotovili so, da je ženska skupaj z drugimi »kolegica- mi« ponujala spolne usluge v manjšem, a lepo urejenem stanovanju v goriškem mestnem središču, ki ga je od konca marca obiskalo skoraj 200 odjemalcev. V tem času so se v stanovanju zvrstile štiri ženske, Estefania, Carla, Sonia in Lorena: vse so Južnoameričanke, polnoletne in izkušene. Stranke so bili večinoma italijanski državljani iz Gorice in okolice, nekaj pa jih je prišlo tudi iz drugih dežel severne Italije in iz Slovenije. Da bi odjemalci ne čakali pred vhodom v stanovanje in vzbujali sum pri sosedih, so »režijo« zmenkov prostitutke prepustile Vasque-zu in ženi: prvi je skrbel za fotografije in oglase na raznih spletnih straneh, žena pa je bila posrednica med Južnoameričan-kami in strankami. Odjemalci so poklicali na številko, ki so jo našli ob fotografiji prostitutke na spletu, nato pa je Vasquezova žena poslala prostitutki in stranki sms sporočilo z datumom in uro. Tarife prostitutk so bile točno določene, »srečanja« pa so lahko trajala 20 minut (60 evrov), 30 minut (80 evrov), 45 minut (100 evrov) ali eno uro (130 evrov). Polovico denarja so obdržale prostitutke, ostalo pa so izročile zvodnikoma, ki sta jim prinašala tudi hrano in druge potrebščine. Mož in žena sta redno obiskovala tudi eno izmed večjih trgovin v Gorici, kjer sta nabavljala pakete kondomov. Poskrbela sta v bistvu za vse, tako da so prostitutke lahko ostale v stanovanju in delale. Za Vasqueza je namestnik državnega tožilca Michele Martorelli predlagal pripor, ki ga je goriški sodnik za predhodne preiskave odredil v prejšnjih dneh, M.V.S. pa kljub ovadbi ostaja na prostosti, saj imata z možem dveletno hčerko. Vodja letečega oddelka goriške kvesture Claudio Culot pravi, da sta bila državljan Venezuele in žena povsem vsakdanji par. Zenska je po poklicu uradnica, mož pa se je izučil za kuharja in je bil v zadnjih časih - sicer le na papirju - brezposeln. (Ale) Čistilna akcija odpade Zaradi slabe vremenske napovedi danes v Gradežu odpade čistilna akcija, ki so jo nameravali izpeljati na plaži v okviru pobude »Let's clean up Europe«. Trajnostna javna razsvetljava V občini Šempeter-Vrtojba bodo v okviru projekta Futurelights - javna razsvetljava prihodnosti na trinajstih odjemnih mestih vgradili 350 novih svetilk v led tehniki. Pogodbo za izvedbo del je župan Milan Turk v četrtek podpisal s predstavnikom podjetja Elektro Bavcon, vrednost pogodbeno dogovorjenih storitev znaša 117.500 evrov. Namen projekta Fu-turelights je na čezmejnem območju vzpostaviti pogoje za trajnostno javno razsvetljavo. Izdelana sta že kataster ter analiza stanja javne razsvetljave in svetlobne onesnaženosti območja. Na novo se bo preuredilo javno razsvetljavo v občinah Šempeter-Vrtoj-ba, Tolmin, Portomaggiore in Doberdob. Pozitivni učinki sanacije stanja pa se bodo odrazili tudi v odnosu do narave.(km) Užitne kraške rastline V rezervatu Doberdobskega in Pre-losnega jezera bo jutri ob 10. uri voden ogled na temo užitnih kraških rastlin. Med krajšim pohodom, ki ga organizira družba Rogos, bodo udeleženci spoznali, s katerimi divjimi rastlinskimi vrstami Doberdobskega Krasa se lahko prehranjujemo in kako so jih uporabljali v tradiciji. Zbirališče bo pred sprejemnim centrom Gradina; prijave zbirajo na telefonski številki 3334056800. Mi smo pomlad V okviru Snovanj bo danes ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž koncert z naslovom Mi smo pomlad. Zapeli in zaigrali bodo učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbene matice iz Ljubljane. Odpoved prireditve Obeležitev 100-letnice rojstva Rada Simonitija, napovedana jutri, 18. maja, na gradu Dobrovo v Goriških Brdih je zaradi izjemno slabe vremenske napovedi odpovedana. Prireditev v spomin na rojaka in velikega slovenskega glasbenika bo izvedena v prenovljeni Vili Vipolže po otvoritvi vile. (km) gorica - V Kulturnem domu S Kalinko ruski plesi in pisane narodne noše Nabito polna dvorana Kulturnega doma je minuli četrtek z navdušenjem sprejela nastop priznanega koreograf-skega ansambla Kalinka iz Dubne pri Moskvi. V razmeroma kratkem času je goriški hram kulture že drugič gostil glas-beno-folklorne skupine iz Rusije. Konec februarja so se na odru doma predstavila Voronežka dekleta, kar je predvsem zasluga odličnih stikov, ki jih je Gorica v zadnjem letu vzpostavila z Ruskim kulturnim in znanstvenim centrom v Ljubljani. V pozdravnem nagovoru je ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel izrazil zadovoljstvo nad prijateljskimi stiki z ruskimi kulturnimi krogi, v dvorani pa je pozdravil kar nekaj Rusinj in Ukrajink, ki so se v zadnjih letih iz različnih razlogov naselile na Goriškem. Izrazil je tudi željo, da bi se na meji med vzhodnima državama strasti umirile in da bi prevladal razum. Vojn in gorja smo imeli v Evropi preveč, je še povedal ravnatelj doma. Poseben pozdrav je izrekel goriškemu pre- fektu Vittoriu Zappalortu, ki ga kar pogosto videvamo na prireditvah, in kot je sam izjavil, ima rad prav folklorno obarvane večere, kot je bil tisti s Kalinko. Okrog štiridesetčlanski ansambel, ki so ga sestavljala dekleta različnih starosti, je v plesu in bogastvu ruskih narodnih noš prikazal pestrost in slikovitost velike vzhodne dežele. Gledalci so ostali naravnost očarani nad dovršenim prikazom plesov in noš iz raznih ruskih pokrajin, od evropskega dela, pa do daljne in ledene Sibirije. V uri in pol dolgem programu so si lahko prisotni v dvorani dobesedno napasli oči nad odličnimi izvedbami raznih plesov, predvsem pa nad razkošnostjo narodnih noš, ki ob odličnih koreografskih »pogruntavščinah« gledalcu ponudijo izjemno predstavo. V hitrem sosledju so se na odru predstavljale otroške, najstniške in članske skupine, vsaka s svojo dobro naštudirano plesno točko. Nekaj točk so plesalke in plesalci odplesali tudi na bolj modernih skladbah in s tem povezali tradicijo in sodobnost. Skupina Kalinka v Kulturnem domu Večer so ruski plesalci zaključili z najbolj znano rusko pesmijo - Kalinko, po kateri se ansambel tudi imenuje. Na koncu je gledalce pozdravila glavna koreogra-finja ansambla Irina Jackova Borisovna, ki je najbolj zaslužna, da se je Kalinka uveljavila tudi na mednarodnem prizo- rišču. Ruski plesalci in plesalke so po gostovanju v Gorici priredili še nekaj plesnih večerov v raznih krajih Slovenije. Omeniti velja tudi, da je ob koncertu potekala nabiralna akcija za pomoč malemu Reneju iz Renč, ki bo moral na zahteven kirurški poseg v ZDA. (vip) 1 4 Četrtek, 15. maja 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Uprava se namerava prijaviti v program »Agenda urbana« Denar iz Pisusa je na poti, občina že cilja na nov sklad oslavje Pred kostnico namestili nov vodnjak Goriška občina bo v kratkem prejela denar iz evropskega sklada za traj-nostni razvoj urbanega okolja Pisus, na katerega čaka že več kot dve leti, ob tem pa že cilja na dodatna evropska sredstva za javna dela in razvojne projekte, ki bodo na razpolago v okviru novega programa »Agenda urbana«. »Deželni odbornik Sergio Bolzo-nello mi je pred kratkim napovedal, da bo deželni odbor v teku petnajstih dni sprejel sklep, na podlagi katerega bomo končno lahko začeli uporabljati denar iz sklada Pisus ter izpeljali javna dela in ostale projekte, s katerimi smo zmagali na tem razpisu. Predstavnik deželne vlade pa je meni in ostalim županom, ki so se udeležili srečanja, napovedal še drugo zanimivo novost: dežela že pripravlja nov projekt oz. sklad, ki bo neke vrste drugi Pisus in se bo imenoval "Agenda urbana". Tudi v tem primeru bo občinam na razpolago denar za obnovitvena dela, spodbujanje podjetništva, trgovino, ipd., sredstev pa ne bodo dodeljevali preko zapletenih razpisov, kot je veljalo za sklad Pisus. Nanj se bo treba prijaviti do julija letošnjega leta, naša občina pa si je že zavihala rokave,« je povedal župan, ki ni še razkril, s katerimi projekti bo Gorica skušala priti do dodatnih evropskih sredstev. Iz sklada Pisus bo občina prejela nezanemarljivo vsoto - 3.500.000 evrov -, ki jih bo porabila za razvoj trgovskih oz. obrtniških dejavnosti v mestu in za nekatera javna dela. Predvidena je ob- Trg v Podturnu bumbaca nova trga v Podturnu, Trga Sant'Ilario pred goriško stolnico, grajskega parka in občinskega arhiva, s preostalim denarjem pa bodo financirali najrazličnejše prireditve in druge pobude, od projekta za izposojo koles »Bike sharing« do načrtovanja »zgodovinskih poti«, ki bi prispevale k turističnemu razvoju mesta. Po besedah podžupana Roberta Sartorija bodo razpis »C«, ki je namenjen trgovcem in obrtnikom, predvidoma objavili letos poleti. »Na voljo imamo 1.120.000 evrov. Preko razpisa, ki ga že pripravljamo v sodelovanju s stanovskimi organizacijami, bomo spodbujali ustanavljanje malih in srednjih podjetij, posodabljanje trgovin in prirejanje drugih pobud za oživitev trgovske dejavnosti v mestnem središču,« je pojasnil Roberto Sartori. (Ale) Del udeležencev občnega zbora »Sonce sije na sive robove, ki jih poljublja jutranji hlad, te sive ostrine, te puste vrhove, te imam rad. Nad vsemi polji, nad vsemi dolinami srebri se megla; tu sem kot orel med sinjinami blizu Boga.« Z verzi Srečka Kosovela, ki jih je zrecitiral Robert Cotič, se je v sredo minulega tedna v goriškem Kulturnem domu začela 66. skupščina članov Slovenskega planinskega društva v Gorici (SPDG). Uvodoma je vsem navzočim splošno sliko o društvenem delovanju podal društveni predsednik Andrej Rosano. Društvo, ki šteje 752 članov in razgibano deluje na smučarskem, planinskem in speleološkem področju, je bogatejše za novo pridobitev. »Decembra lanskega leta, smo društveno imovino obogatili z nakupom kombija. Za korak, se je odbor odločili že v lanski pomladi, nato pa smo na tržišču rabljenih vozil poiskali najprimernejšo ponudbo. Prepričan sem, da je bila izbira dobra in da bo dodatno prispevala k obogatitvi društvenega delovanja,« je pojasnil Rosano. VREME PONAGAJALO SMUČARJEM »Letošnjega petdnevnega smučarskega tečaja v alpskem smučanju se je kljub slabim vremenskih razmeram - datumi nedeljskih tečajev so bil kar nekajkrat preloženi -, udeležilo petdeset društvenih članov med petim in šestnajstim letom starosti. Tečaji so se pod vodstvom treh društvenih učiteljev odvijali v smučarskem središču Forni di Sopra,« je pojasnila odbornica Tatjana Kosič, ki skupaj z odbornicama Marto Vižintin ter Danjo Bregant in preostalim mlajšim kadrom vodi društveno smučarsko dejavnost. Le-ta predstavlja za odbor velik izziv, saj je usklajevanje vseh organizacijskih aspektov sila naporno in odgovorno. Zelo dejavna je bila v letošnji sezoni skupina Smučarske šole, ki svoje pozornost namenja najmlajšim čla- gorica - Laboratorij Confcommercio K načrtovanju prihodnosti mesta vabijo tudi občane Storitveni sektor ostaja v težavah, zaznavajo pa nekaj več optimizma Goriška trgovina ostaja v hudih težavah, v zadnjem trimesečju minulega leta pa je opazovalnica zveze Confcom-mercio, ki redno preverja položaj podjetij storitvenega sektorja, zaznala rahlo povečanje optimizma. Večina podjetnikov se še vedno sooča z upadanjem prihodkov, po 12 mesecih pa se je konec lanskega leta prvič zgodilo, da se je povečal delež podjetnikov, ki pričakujejo izboljšanje. »Opažamo željo po reagiranju,« je povedal pokrajinski predsednik zveze Confcommercio Gianluca Madriz, po katerem se potreba po reakciji izraža tudi v delavnici participativnega načrtovanja, ki jo je goriška zveza trgovcev ustanovila s pomočjo državne Confcom-mercio in ki bo v prihodnjih mesecih pripravila strateški dokument za celostni razvoj Gorice in čezmejnega prostora. V delavnico, v okviru katere so si trgovci po besedah goriškega predsednika zveze Confcommercio Benedikta Kosiča že zavihali rokave, so se vključile številne druge ustanove, ki so se včeraj sestale ob navzočnosti župana Ettoreja Romolija. V imenu EZTS GO je govoril Livio Semo-lič, v imenu Fundacije Goriške hranilni- ce pa podpredsednik Roberto Collini. Srečanja so se udeležili še ravnatelj fakultete za arhitekturo Giovanni Frazia-no, arhitekta Di Dato in Meninno ter predstavnika zavoda Isig in ustanove AN-CE. Vsi so izpostavili pomen skupnega planiranja, predvsem pa potrebo, da bo delavnica delovala na znanstvenih temeljih, saj bodo drugače njeni izsledki ostali le mrtva črka na papirju. Semolič je poudaril, da je EZTS sredstvo, ki je na voljo občinam in drugim ustanovam, izpostavil pa je tudi, da so tri univerze v mestu dodana vrednost, ki jo je treba izkoristiti. Fraziano je s tem v zvezi dejal, da je fakulteta za arhitekturo že začela z raziskovalnim delom, v okviru katerega je analizirala območje treh goriških občin iz infrastrukturnega in drugih vidikov. »Rezultate in predloge bomo predstavili v kratkem,« je povedal Fraziano. V delavnico participativnega načrtovanja želi Confcommercio vključiti tudi občane. Prvi dve srečanji, ki bosta odprti za javnost, bosta 21. maja ob 19.30 (tema bosta Korza) ter 22. maja ob isti uri (tema bo razvoj zgodovinskega mestnega jedra in čezmejnih odnosov). (Ale) Novi vodnjak bumbaca Pred kostnico na Oslavju so včeraj namestili nov vodnjak, iz katerega bo v kratkem pritekala pitna voda. Za njegovo namestitev si je prizadevala občinska svetnica Slovenske skupnosti-Demo-kratske stranke Marilka Koršič, ki je občino več mesecev nagovarjala z opozorili, da je bil stari vodnjak že dalj časa pokvarjen in iz njega ni več pritekala voda. Končno je uprava svetnico uslišala, tako da se bodo v kratkem pred kostnico kolesarji, pohodniki in turisti spet lahko odžejali s svežo vodo. Stari vodnjak so odstranili in namesto njega postavili novega iz litega železa, kakršni že stojijo v nekaterih mestnih parkih. gorica - Slovensko planinsko društvo izpeljalo občni zbor 752 društvenih članov smuča, planinari in raziskuje podzemlje foto l.princic nom - letniki od 2002 do 2007, kar je za društvo, ki na mladinskem sektorju dobro sodeluje tudi s SK Brdina in SK Nova Gorica, nedvomno spodbudno. Smučarji Smučarske šole SPDG so v letošnji sezoni preživeli štiriindvajset dni na snegu. Smučarji SPDG so uspešno odsmučali tudi nekaj tekem v sklopu smučarske zveze FISI. Društvo je v letošnji sezoni brezhibno izpeljalo tudi težji podvig: organizacijo smučarske tekme za 32. Pokal ZSŠDI v kraju Forni di Sopra. »Ob športnem in tekmovalnem udejstvovanju je poskrbljeno tudi za prijetno druženje na zasneženih strminah,« je še povedala Kosičeva. ZAJAVOR, KARPATI, DRAŽGOŠE Ob pregledu starega in novega planinskega leta, ki je bil podan na občnem zboru, izhaja, da je ljubezen do gora med goriškimi planinci vseh starosti še vedno globoko zakoreninjena v društveno tkivo. Društvo je v lanski sezoni priredilo preko dvajset planinskih izletov. »Ne glede na zahtevnost ture lahko pri vsakem pohodu naštejemo od deset do dvajset energičnih udeležencev, kar je za dane razmere dobro,« je na skupščini članov povedal društveni odbornik Boris Mermolja. V sodelovanju s Planinsko družino Benečija se društveni člani SPDG lotevajo tudi zahtevnejših vzponov - marca je peščica članov obeh društev opravila zimski vzpona na Triglav. Pri organizaciji izletov, namenja društvo precejšno pozornost tudi kulturni dediščini alpskega in predalpskega okolja. »Konec oktobra se nas je kljub muhastemu vremenu lepa skupi- na goriških planincev udeležila izleta v Tersko dolino. Povzpeli smo se na vrh Zajavor (1816 m) v grebenu Muzcev. Ob povratku nas je v zaselku Bardo sprejel gospod Viljem Černo, ki na, je razkazal etnološko zbirko v tamkajšnji nekdanji mlekarni. Opisal nam je nekdanje življenje Slovencev v teh odročnih in oddaljenih dolinah,« je poročal Mermolja. Zelo dober odziv je iz strani članstva naletel tudi večdnevni planinski izlet v pogorje Karpatov na slovaško-poljski meji. Lansko pozitivno izkušnjo bodo goriški planinci ponovili s poletnim planinskim izletom v Pireneje. Vzporedno s planinci so v društvu dejavni tudi gorski kolesarji, ki sodeluje z goriško sekcijo CAI; kolesarske ture opravljalo tako po bližnji oklici kot v Dolomitih. Ne glede na vremenske razmere je prisotnost članov SPDG vsako leto zagotovljena na dveh osrednjih spominskih svečanostih v Dražgošah in v Bazovici. Enkrat tedensko se nekateri člani društva srečuje na vadbah rekreacijske telovadbe. V JAMO SO NAMESTILI SONDO Več pobud so izpeljali tudi Kraški krti. »V zadnjem letu je bilo delovanje v jamarskem klubu Kraški krti zelo pestro in uspešno in to predvsem na področju raziskovanja novih jam, didaktike, ekskurzij in srečevanja z ostalimi speleološkimi klubi,« je na občnem zboru povedal Edvard Gergolet, predsednik kluba. Speleologi so v pretekli sezoni odkrivali jame na območju Dola, na Vrhu, pri Poljanah in v okolici jezera v Doberdobu. »Na deželni kataster smo poslali devet jamskih načrtov še povsem neraziskanih jam,« je povedal Gergolet in spomnil, da Kraški krti sodelujejo tudi pri znanstvenih raziskavah podzemlja, ki potekajo v sodelovanju s hidrogeološkim oddelkom Univerze v Trstu. »V najglobljo jamo na goriškem Krasu - Rikijev Samar - smo postavili sondo, ki zbira podatke o nihanju podtalnice,« je obrazložil Gergolet. Sekcija Kraških krtov tke stike tudi z Jamarsko zvezo Slovenije in številnimi spe-leološkimi društvi v Italiji in Avstriji. Pozornost posvečajo tudi mladinskemu področju: izdali so knjižico »Speleolo-gija za najmlajše«; publikacijo bodo v prihodnje delili med osnovnošolsko populacijo. Ob sklepu občnega zbora se je društveni odbor, z mislijo in simboličnim darilom, oddolžil tudi dvema društvenima odbornikoma, ki sta s požrtvovalnostjo vrsto let več kot vzorno delovala v društvenih vrstah. Simbolično zahvalo je za svojih 20 let delovanja v društvu prejela Marta Vižintin in Aldo Bauzon; slednji je bil v društvenih vrstah dejaven 45-let. Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo, ki ga sestavljajo Mitja Morgut, Sara Bevčar, Danja Bregant, Sara Bresciani, Matevž Čotar, Frances-ca Fantini, Fanika Klanjšček, Matjaž Klemše, Tatjana Kosič, Boris Mermo-lja, Livio Pahor, Andrej Rosano, Albert Voncina, Gabrijel Zavadlav, Marco Lutman, Vladimir Klemše, Vanja Sos-sou in Bojan Makuc. Na občnem zboru so pozdravili predstavniki PD Tolmin, PD Nova Gorica, PZS, SK Brdina, SPDT, ZSŠDI in SKGZ. (vas) GORIŠKI PROSTOR Sobota, 17. maja 2014 15 Poslovili so se od Fabia Scropette Množica ljudi se je včeraj v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah poslovila od Fabia Scropette, kulturno-druž-benega delavca, tajnika krožka Istria in velikega prijatelja Slovencev iz Laškega. Pogreba so se udeležili tudi predstavniki raznih slovenskih in italijanskih društev in ustanov, prisotna sta bila tržiška občinska od-bornica Paola Benes in pokrajinski CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. M Gledališče V TOPNIŠKI KAVERNI NA BRESTOV- CU na Vrhu bo v petek, 23. maja, ob 17. uri glasbeno-gledališka predstava v okviru kreativnih delavnic projekta KRAS@event@CARSO. V sodelovanju z združenjem a.Artisti associati in s Festivalom eStoria bodo uprizorili »Poti prve svetovne vojne«. Sledila bo degustacija pridelkov v organizaciji konzorcija Collio Kras. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Godzilla«. Dvorana 2: 15.45 »Labyrinth - Dove tutto e possibile«; 17.40 - 20.10 - 22.00 »Grace di Monaco«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Solo gli amanti sopravvivono«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Godzilla«. Dvorana 2: 17.15 - 21.30 »Godzilla« (digital 3D); 19.50 »Brick Mansions«. Dvorana 3: 17.15 - 20.10 - 22.00 »Gra-ce di Monaco«. Dvorana 4: 18.15 »Sexi Shop«; 16.45 - 20.20 - 22.10 »Ghost Movie - Que-sta volta e guerra«. Dvorana 5: 17.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; 20.00 - 21.45 »Sexi Shop«. Razstave Pogreb Fabia Scropette v Ronkah foto c.v. svetnik Fabio Del Bello. Mašo je daroval duhovnik Renzo Boscarol, med njo so prebrali slovensko berilo in molili tudi v slovenščini. Scropetta je imel 78 let, rojen je bil v Motovunu v Istri, po vojni se je z družino preselil v Trst, nato pa si je z ženo Lucio Germani, predsednico kulturnega društva Tržič, uredil dom na Tržiškem. Umrl je minulo nedeljo v videmski bolnišnici za posledicami padca s kolesom, ki ga je doživel prejšnjo sredo nedaleč od doma, potem ko ga je obšla nenadna slabost. razmerah izpred treh stoletij z naslovom »Tolminska v času velikega punta«, na ogled do 15. junija ob prireditvah ali po domeni; več po tel. 0481531445, 0418-534549 ali na kcl.bra-tuz@libero.it. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5/7 (vhod skozi trgovino) v Gorici je na ogled slikarska razstava Rite Spina; do 24. maja od torka do sobote 9.0012.30 in 15.30-19.00. DRUŠTVO ARS vabi na ogled fotografske razstave »Poti usod / Le vie dei destini« v galeriji Ars na Travniku. Razstavljata Andrej Furlan in Andrej Perko. V ŠPORTNO KULTURNEM CENTRU DANICA na Vrhu je v mesecu maju vsako nedeljo od 9. do 12. ure na ogled razstava z naslovom »Odšli so brez slave in spomina«. Za skupine je možen tudi ogled po predhodnem dogovoru po tel. 333-8725493 (Viljena). ~M Koncerti GORIŠKI USCI prireja niz koncertov v Tržiču in Ronkah z naslovom »Voci del Nord« v okviru projekta »Traspa-renze«: danes, 17. maja, ob 20.45 bodo v baziliki Sv. Ambroža v Tržiču nastopili zbori S. Ambrogio, Elianico ter zborovska skupina Renato Portelli iz Mariana; več na www.uscigorizia.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 17. maja, ob 20.15 koncert ženskega pevskega zbora Kombinat; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si). V MUZEJU TERITORIJA v palači Lo-catelli v Krminu bo ob razstavi Roberta Kusterleta »I segni della me-tembiosi« danes, 17. maja, ob 16. uri koncert sodobne glasbe gojencev konservatorija Tomadini iz Vidma, violinista Alessia Veniera, pianista Alessia Dominija in violončelista Antonia Mericija. S Izleti RAZSTAVO »NAD GORICO PO PRAVICO« ob 300-letnici velikega tolminskega punta je na ogled do 20. maja v Kulturnem domu v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.0018.00 in med prireditvami. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je razstava dokumentarnega značaja s posebnim poudarkom na življenjskih SPDG prireja v nedeljo, 25. maja, v sodelovanju s sekcijo CAI iz Gorice izlet na Monte Bottai (1526 m, Karnijske Predalpe). Predvidene so tri ure in pol vzpona in dve uri in pol sestopa. Zbirališče ob 6.45 na parkirišču v Ul. Puccini (slovenski šolski center) v Gorici. Odhod ob 7. uri. Možnost prevoza s kombijem. Predstavitev izleta bo v četrtek, 22. maja, ob 21. uri na sedežu CAI; informacije po tel. 3383550948 (Mitja). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 27. in 28. junija dvodnevni avtobusni izlet, na- VIPAVA - Občina podpisala pogodbo Obnova dvorca Lanthieri se nadaljuje že prihodnji teden Investicija velja 3,6 milijona evrov, prostore bo koristila Univerza v Novi Gorici jočim profesorjem in znanstvenikom na novogoriški univerzi. Vipavska občina bo morala zagotoviti poldrugi milijon evrov sredstev, preostanek pa bodo pridobili iz državnega proračuna in evropskih sredstev. »Verjamem, da so sredstva zagotovljena, ne le občinska, tudi sredstva ministrstva za kulturo in evropska sredstva,« je prepričan vipavski župan Ivan Princes. Z deli bo izvajalec pričel prihodnji teden, zaključena morajo biti do junija prihodnje leto. »Prenova bo precej zahtevna, saj sta dela stavbe v slabem stanju,« opozarja Princes, ki upa. da med potekom del ne bodo naleteli na kakšna »presenečenja«, kot se je to zgodilo pri prenovi prvega dela dvorca. Takrat so naleteli na pomembne freske in na poslikan lesen strop, kar pa je obnovitvena dela precej zavleklo. (km) Z četrtkovim podpisom pogodbe med občino Vipava in družbo Kolektor Koling se bo nadaljevala obnova Lanthierijevega dvorca v Vipavi. Investicija velja 3,6 milijona evrov, prostore bo tudi v drugem delu obnovljene stavbe koristila Univerza v Novi Gorici. Februarja lani je Univerza v novi Gorici že dobila v 85-letno uporabo prvi del obnovljenega dvorca Lanthieri, ko bo obnovljen naslednji del, bo univerza na slabih 3.000 kva-dranih metrih površin pridobila sodobnejše in ustreznejše prostore za Center za biomedicinske znanosti in inženiring ter Center za raziskave vina, prostor bo še za večjo univerzitetno knjižnico in nekaj predavalnic. V zgornjih nadstropjih bodo uredili tudi še nekaj apartmajev in sob, ki jih bodo namenili gostu- menjen ogledu pomembnega mesta Parme in zelo zanimivih gradov v okolici. Vpisovanje samo do 21. maja na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481532092 (Emil D.). Na račun 100 evrov. □ Obvestila AŠZ DOM GORICA obvešča, da potekajo dnevi odprtih vrat v telovadnici Kulturnega doma v Gorici: brezplačna vadba za vse, ki bodo želeli poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Micro-minibasket (letniki 2004 in mlajši): torek in sreda od 16.30 do 17.30 in petek od 16.00 do 17.00; Under 12 (letniki 2002-03): torek in sreda od 17.30 do 19.00 in petek od 17.00 do 18.00; cheerleading (vadba je namenjena dekletom osnovne šole): ponedeljek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.30 do 18.00; informacije pri AŠZ Dom, tel. 0481-33288, domgori-ca@gmail.com in Andrej Vremec, tel. 338-588958, marinandrej@alice.it. UPOKOJENCI CISL za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prirejajo praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Števerjanu danes, 17. maja; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481533321 od ponedeljka do petka. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic in članov na redni občni zbor SKGZ v ponedeljek, 19. maja 2014, ob 17.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici (KB center - Korzo Verdi 51). 0 Prireditve »OLD TIMER«: sprevod starodobnih avtomobilov in modni defile bosta potekala danes, 17. maja, od 17.30 dalje na Verdijevem korzu v Gorici. Ob slabem vremenu bo prireditev v soboto, 31. maja. KULTURNO ZDRUŽENJE APERTA-MENTE vabi na predstavitev knjige »Lavorare manca. La crisi vista dal basso« Gabrieleja Pola danes, 17. maja, ob 17. uri v Euro Palace Hotelu v Ul. Cosulich 20 v Tržiču. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na predvajanje fotografij društvenega izleta v Barcelono v ponedeljek, 19. maja, ob 20.45 v prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu. AŠKD KREMENJAK prireja danes, 17. maja, ob 19. uri v večnamenskem centru v Jamljah (Prvomajska ulica 20) projekcijo dokumentarnega filma »Kraška dediščina Marjana Miklavca« in razstavo njegovih slik; sledil bo zaključni nastop tečajnikov diatonične harmonike. Pogrebi V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo danes, 17. maja, ob 20.30 glasbeno-re-citatorska prireditev z naslovom »La Grande Guerra. L'inutile strage, per una cultura di pace«. Odlomke Gia-nija Stuparicha, Giulia Camberja Bar-nija, Giuseppeja Ungarettija, Geze Gyonija, Goffreda Mamelija, Wilfre-da Owena, Trilusse, Piera Calaman-dreia in Clementeja Rebore bo prebiral Pierluigi Pintar, pela bosta zbora Alpi Giulie in liceja Oberdan senior iz Trsta; vstop prost. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA v sodelovanju z Gospodarsko zadrugo Brajda Vrh vabi v ponedeljek, 19. maja, ob 18. uri v galerijo Ars na Travniku v Gorici na predstavitev knjige Vlada Klemšeta »Odšli so brez slave in brez spomina«. Z avtorjem se bo o knjigi, ki je posvečena v prvi svetovni vojni umrlim vojakom iz sovodenjske občine v avstro-ogrski vojski, pogovarjal prof. Peter Černic. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi v četrtek, 22. maja, ob 10. uri na kavo s knjigo; gost srečanja bo Mira Cen-cič, ki bo predstavila svojo publikacijo o Kosovelovi družini z naslovom »Kosovelovi v Tomaju«. Kavo bo ponudilo podjetje Primoaroma iz Trsta. OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA vabi na predstavitev vojne knjige »Fajti hrib. Bojišče na Komenskem Krasu 1916-1917« v četrtek, 22. maja, ob 19. uri v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Knjigo bo predstavil avtor, Vasja Klavora. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prireja muzikal »Briljantina-Grease« v petek, 30. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. ZSKD v sodelovanju s partnerji projekta prireja ponovitev predstave »ArT-Sprehod« v nedeljo, 15. junija, v Ljubljani na »Tednu ljubiteljske kulture«. Ob isti priložnosti organizira tudi izlet v Ljubljano z ogledom predstave, ki bo potrjen samo v primeru zadostnega števila prijavljenih. Informacije in prijave po tel. 040-635626, info@zskd.eu. 0 Mali oglasi BELGIJSKI OVČAR: tri črne samčke, cepljene, razglistene oddajamo po ugodni ceni; tel. 340-2857674. DANES V ŠLOVRENCU: 10.00, Renato Foladore (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.45) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 10.15, Anna Bu-tkovic vd. Devide iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev. volitve 2014 Na Transalpini za Ciprasa Na Transalpini - Trgu Evrope v Gorici oz. Novi Gorici se bodo danes ob 19.30 zbrali kandidati za evropske volitve, ki v Sloveniji, Italiji in Avstriji podpirajo kandidaturo Alexisa Ciprasa za predsednika evropske komisije. Spregovorili bodo kandidati liste »L'altra Europa con Tsipras« Oktavia Brugger, »Združene levice« Violeta Tomič in Luka Mesec ter »Europa Anders« Mirko Messner. Prisotni bosta tudi poslanka Svobode, ekologije, levice (SEL) Serena Pellegrino in deželna odbornica Loredana Panariti. V primeru slabega vremena bo srečanje v Kulturnem domu. V Rupi o pokopališčih Sovodenjska Občinska enotnost z župansko kandidatko Alenko Florenin na čelu je v prejšnjih dneh predstavila svoj program v Rupi. Med večerom so spregovorili o usodi šolske stavbe, državni cesti 55, nasipih ob Vipavi in o pokopališčih, saj je trenutno ravno rupensko v največjih težavah zaradi pomanjkanja prostora za nove družinske grobove. »Problem je v kratkem rešljiv s prekopom zapuščenih grobov in predajo prostora novim zainteresiranim vaščanom: pristojni urad ima nalogo, da pripravi seznam neporavnanih koncesij in da kontaktira lastnike, ki se bodo morali odločiti glede prihodnosti grobov. Sicer pa je rupensko pokopališče možno razširiti le z razlastitvijo, saj so zemljišča izven pokopališkega zidu kljub splošnemu prepričanju zasebna last in povrhu vsega še zaščiten travnik (t.i. »prato stabile«). Nič nemogočega, potrebno pa je prositi za spremembo statusa travnika, vključiti poseg v triletni plan javnih del in poiskati potrebna sredstva, saj tudi plačilo vseh neporavnanih koncesij ne bo zadostovalo za tovrstno investicijo,« pravi Alenka Florenin, ki bo v torek, 20. maja, ob 18.30 na županstvu gostila deželni odbornici Mariagrazio Santoro in Saro Vito. Forza Doberdo se predstavlja Lista za doberdobske občinske volitve Forza Doberdo in njen županski kandidat Marino Ferfolja se bosta predstavila volivcem v ponedeljek, 19. maja, ob 19. uri v lokalu Vecia cantina na trgu pri Svetem Jakobu v Trstu. Stavijo na turizem Lista Slovenske skupnosti v Sovod-njah z županskim kandidatom Juli-janom Čavdkom na čelu je v volilnem programu dala velik poudarek turizmu, saj gre za panogo, ki bo s kmetijstvom tudi v naslednjih letih predstavljala pomemben del gospodarskega razvoja sovodenjske občine. »Dejstvo, da živimo na območju, ki ga zaradi prve svetovne vojne pozna tudi najbolj zakotna vasica na apeninskem polotoku ter vsako naselje v panonski nižini in velikem delu srednje Evrope, je izjemen zalogaj, ki smo ga v zadnjih letih slabo izkoristili. Zato potrebujemo zelo jasno razvojno vizijo, ki bo pripomogla povečati število ležišč v občini in jasno strategijo sprejemanja in usmerjanja ljudi, ki si želijo ogledali kraje v občini, kjer je pred stotimi leti umrlo na desttisoče vojakov. Potrebno je torej ustvariti pogoje, da lahko na teritoriju nastanejo sprejemne strukture (npr. »bed and breakfast«) obenem pa karakterizi-rati naš kraj v luči naše zgodovine in identitete, da bomo postali prepoznavni. Zaradi tega bomo izdelali jasen program čiščenja in urejanja stez po zgledu sosednje mirenske občine, ki nas je na tem področju daleč prehitela,« poudarjajo iz sovodenj-ske liste Slovenske skupnosti. 1 6 Sobota' 17- maJa 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / moderno gledališče - Danes premiera v ljubljanski Drami »Mokumuzikal« o Marie Curie in pacientki s histerijo LJUBLJANA - Na Levem odru SNG Drama Ljubljana bo danes premiera t.i. mokumuzikala Marie Curie - Hysterie. Avtorica idejne zasnove je igralka Tina Vrbnjak, končni rezultat pa je delo vseh sodelavcev predstave, ki nima režiserja. Kot je povedal ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor, bo predstava uvedla nov programski sklop Drama laboratorij, ki bo v ospredje postavljal raziskavo gledališkega materiala. Veseli ga, da lahko ponudijo možnost za projekte, ki bi sicer težko našli prostor v institucionalnem programu. Avtorski projekt Iniciative za razvoj mokumentarističnega gledališča sloni na knjigi švedskega pisatelja Pera Olova Enquista Knjiga o Blanche in Marie, ki govori o fiktivnem prijateljstvu med realnima zgodovinskega osebnostma, znanstvenico Marie Sklodow-sko Curie (1867-1934) in pacientko z diagnozo histerija, ki se zdravi v pariškem sanatoriju, Blanche Marie Wittman (1859-1913). Ustvarjalci - Tina Vrbnjak, ki v prestavi tudi igra, dramatur-ginji Eva Kraševec in Nina Šorak, scenograf Vasja Lebarič, avtor glasbe Laren Polič Zdravič in strokovna sodelavka za zgodovinske okoliščine Anja Pirnat - so besedilo knjige uporabili le za osnovo, ki so jo nato z raziskovanjem zgodovinskih dejstev, ki so zaznamovala življenji obeh protagonistk, razširili v gledališko obliko, je povedala Kraševčeva. V ospredju dokumentarne predstave, ki so ji dodali številne domišljijske elemente, sta znanstvenica in pacientka, ki je sodila na družbeno dno. Uprizoritev ima performativno obliko muzika-la, tematsko pa ponuja refleksijo tedanjega in današnjega časa, je še povedala Kraševčeva. Šorakova je opozorila na vidik znanosti. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se pojavi nevroznanost, ki pa je bila takrat še v povojih. Danes pa po njenem mnenju lahko govorimo o času, ko je znanost zaradi egoističnih posameznikov in interesov postala zelo nevarna, saj dopušča veliko zlorab. Vrbnjakova je dodala, SLOVENIJA TA TEDEN Avtorica idejne zasnove mokumuzikala Marie Curie - Hysterie je igralka Tina Vrbnjak, ki je tudi edina igralka sng drama da jih je zanimala manipulacija v medicini, fiziki in kemiji, obenem pa so želeli raziskati tudi pojavnost bolezni, ki gredo z roko v roki s časom. Zgodovinarka Pirnatova je dejala, da so želeli s projektom kritično pristopiti k zgodovinski realnosti ter k družbenim sociološkim in kulturnim dejavnikom. Ob tem so želeli oceniti, koliko smo se iz zgodovine naučili. Pomembno vlogo pri predstavi igra glasba, ki je po besedah Polič Zdraviča žanr-sko zelo različna, saj se pojavljajo pesmi vse od akustičnega ro-cka, do disca in šansonov. Marie Curie - Hysterie je poskus gledališkega mokumen-tarizma oziroma forme faction-fiction. Mokumentarec je žanr, pri katerem so izmišljeni podatki in dejstva predstavljeni v dokumentarnem stilu, in sicer z namenom parodije. Gre za splet resničnih in izmišljenih dejstev in povezav, ki razkrivajo nevralgične točke zgodovine znanstvenega raziskovanja, so avtorji zapisali o projektu. Predstava je nastala v koprodukciji s KUD SNG. Ponovitve bodo 28., 30. in 31. maja ter 2. in 13. junija ob 21. uri. Junija prvi Drama festival LJUBLJANA - V Drami za konec sezone pripravljajo prvi Drama festival. Festivalsko in obfestivalsko dogajanje bo potekalo med 1. in 7. junijem 2014 na različnih lokacijah v Drami in okoli nje. Program povezuje gostujoče uprizoritve z dvema uprizoritvama iz repertoarja SNG Drama Ljubljana in vzpostavlja vsebinska presečišča, o katerih bodo z gledalci potekali pogovori z ustvarjalci, pripravljajo pa tudi okrogle mize, glasbene večere in drugo obfe-stivalskem dogajanju, ki bo brezplačno. Vstopnice za predstave je mogoče do 20. maja kupiti po ugodnejših predprodajnih cenah, od 21. maja pa po rednih cenah pri blagajni (za postajališčem Drama ob Slovenski cesti) in prek spletne prodaje Eventim. KOPER - Slovenski in italijanski državljan Z vdorom v podatkovne baze goljufala igralnice KOPER - Koprska policija je prišla na sled 37-letnemu slovenskemu državljanu, ki je ob pomoči 47-letnega Italijana vdrl v informacijski sistem salona iger na srečo z območja PU Koper in spremenil vrednosti igralnih bonov, ki jih je njegov pajdaš nato zamenjal za gotovino. Salon sta oškodovala za vsaj 11.000 evrov. Za 37-letnika to ni bil osamljen primer. Neznani storilec naj bi novembra lani igralni salon oškodoval za najmanj 11.000 evrov, pri tem pa je policija sprva ugotovila, da je storilec predrugačil vrednosti igralnih bonov v igralnem salonu in jih kasneje s predrugačeno višjo vrednostjo menjal v gotovino na samopostrežni blagajni v prostorih igralnice, so sporočili s Policijske uprave (PU) Koper. Dokazi so policijo pripeljali na sled 37-letnega državljana Slovenije in 47-let-nega državljana Italije. Prvi je z uporabo programske opreme za oddaljen dostop vdrl v informacijski sistem salona iger na srečo, kjer je neupravičeno dostopal do podatkovnih baz igralnice in v njih spremenil vrednosti posameznih igralnih bonov, ki jih je predhodno v igralnici dvignil njegov pajdaš. Ko je 37-letnik v informacijskem sistemu igralnega salona pred-rugačil vrednosti na višje vrednosti, najpogosteje iz vrednosti nekaj evrov na vrednost 400 do 500 evrov, se je Italijan vrnil v igralnico in na samopostrežni blagajni igralne bone zamenjal za gotovino. Po kaznivem dejanju je Slovenec poskušal izbrisati sledi v informacijskem sistemu igralnega salona, vendar pri tem ni bil najbolj uspešen. Pri forenzični preiskavi informacijskega sistema je policija namreč našla elektronske dokaze in podatke, ki so pripomogli k identifikaciji in prijetju storilcev. Pri 37-letniku so med hišno preiskavo zasegli računalnike, mobilne telefone, nosilce elektronskih podatkov in druge predmete. Po opravljeni identifikaciji italijanskega državljana so pri preiskavi kaznivih dejanj sodelovali italijanski varnostni organi, ki so tudi pri italijanskemu državljanu opravili hišno preiskavo in zasegli več predmetov. S podrobnimi forenzičnimi preiskavami podatkov elektronskih naprav in ostalimi oblikami policijskega dela je policija ugotovila, da je 37-letnik na podoben način vdrl v informacijske sisteme še najmanj štirih gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s prirejanjem iger na srečo na območju Slovenije, v eni izmed njih pa je s pomočjo italijanskega državljana tudi menjal predrugačene igralne bone za gotovino. Policija je zoper osumljenca zbrala dovolj dokazov za podajo kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve dveh kaznivih dejanj velike tatvine, za kateri je zagrožena kazen do pet let zapora, in petih kaznivih dejanj napada na informacijski sistem, za kar je zagrožena kazen do dveh leti zapora. (STA) Pogin paradnih konjev Darja Kocbek V Pomurju je že več ali manj jasno, da bo v podjetju Mura Aha, ki je naslednica propadlega nekdanjega paradnega konja slovenskega gospodarstva Mure, izgubilo službo 1200 ljudi. V Kamniku je ogroženih 60 delovnih mest v podjetju Stol&Stol, ki je naslednik nekdanjega paradnega konja slovenskega gospodarstva na področju pohištvene industrije Stola Kamnik. V Trbovljah 170 delavcem v Termoelektrarni Trbovlje v ponedeljek še ne bo treba na čakanje na delo doma, ker elektrarna stoji, toda kako dolgo bodo še imeli službo, ne vedo. V Iskri, ki je bila prav tako včasih eden od stebrov slovenskega gospodarstva, uprava delavcem protizakonito znižuje plače. To je nekaj primerov iz zadnjega tedna, ki kažejo, kakšna je realnost zaposlenih v Sloveniji. Stečaj Mure Aha je na začetku februarja predlagala davčna uprava, ker ji družba dolguje za okoli štiri milijone evrov davkov in prispevkov. V četrtek se je iztekel rok, ko se je solastnica Mojca Lukančič zavezala, da bodo nemški vlagatelji poravnali vse dolgove podjetja. Ker je bila ta obljuba prazna, Muro, ki jo je slovenska država reševala tudi z davkoplačevalskim denarjem, tako že drugič čaka stečaj. Usoda zaposlenih v kamniški družbi Stol&Stol je v tem tednu postala negotova zato, ker je družba čez noč ostala brez lastnika in direktorja Toma Juhanta. Nekdanjo družbo Stol Kamnik je po poročanju Dnevnika razkosal nepremičninski mogotec Aleksander Jereb in tako nekdanji ponos slovenske industrije spremenil v družbo za oddajanje nepremičnin. Podjetje Stol&Stol izdeluje ergonomske stole, ki jih je proizvajal nekdanji Stol. Termoelektrarna Trbovlje (TET) je na prodaj. Prodaja jo lastnik Holding Slovenske elektrarne. Strokovna delovna skupina, ki jo je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel imenoval za pripravo smernic razvoja zasavske energetike, je prenovo 125-megavatnega bloka TET uvrstila med ključne projekte, a sta ta prenova in s tem tudi vnovičen zagon elektrarne odvisna od investitorja. Po poročanju časopisa Delo bodo prihodnji teden v elektrarni opravljali nujna vzdrževalna dela, ki so potrebna za ponovni zagon. Ta dela so sicer načrtovali v prvem tednu avgusta. V skupini Iskra, ki je prav tako naslednica nekdanjega paradnega konja slovenskega socialističnega gospodarstva, pa so zaposleni od lastnika in predsednika uprave Dušana Šešoka pred nedavnim izvedeli, da delavec, ki ne podpiše aneksa o znižanju plače, ni pravi. V tem tednu je inšpektorat za delo odločil, da je ta aneks protizakonit, ker mora vodstvo Iskre spoštovati kolektivno pogodbo za dejavnost elektroindustrije in ne sme posegati v osnovne plače. Šešok se na odločbo inšpektorata, kot vse kaže, požvižga. Iz predloga, ki naj bi ga posredoval svetu delavcev Iskre, namreč ni razvidno, da bodo aneksi, s katerimi so se zaposleni v letošnjem letu odpovedali desetim odstotkom plače, odpravljeni. Poleg tega Šešok po informacijah Dnevnika »zaradi korektnosti in izenačitve pogojev za vse delavce« poziva tiste zaposlene, ki aneksov niso podpisali, da naj jih podpišejo. Takšna »korektnost« bo po njegovih besedah med drugim botrovala višjemu dobičku Skupine Iskra. Šešok je skupaj s članom uprave Jožetom Godcem več kot 90-odstotni lastnik Skupine Iskra. Politična elita, ki je v tem tednu nadaljevala s kupčkanji, kdaj razpisati predčasne volitve, ima za iskanje rešitev za probleme zaposlenih sedaj še manj časa kot pred nedavnim padcem levosredinske vlade Alenke Bratušek. Namesto rešitev državljane v prihodnjih mesecih čaka medsebojno obtoževanje, kdo je kriv, da zmanjkuje denarja. Po sodiščih, ki so v aprilu opozorila, da jim zaradi spremenjene stečajne zakonodaje zmanjkuje denarja, se je v tem tednu z enakim opozorilom oglasil minister za infrastrukturo in prostor, ki je pristojen za področje pro- meta, Samo Omerzel. Pravi, da bo junija zmanjkalo denarja za subvencioniranje prevozov dijakov in študentov, zmanjkuje denarja za nujno obnovo državnih cest in železniške infrastrukture. Dodatno za te namene potrebuje 115 milijonov evrov. »Resorni minister je tisti, ki določa proračun posameznega ministrstva in če je na določeni postavki že zmanjkalo denarja, je to posledica njegovega neodgovornega dela,« so se na Omerzelove besede odzvali v kabinetu predsednice vlade. Podobno sporočilo so spisali tudi na ministrstvu za finance. Minister za finance Uroš Čufer je državljanom skorajda v isti sapi sporočil, da ima država »razmeroma dobro zalogo likvidnih sredstev«, ker se je letos močno zadolžila. Na voljo je 4,3 milijarde evrov, kar zadošča za financiranje državnega proračuna globoko v prihodnje leto. Samo nekaj dni prej isti minister ni mogel izključiti, da se bo morala država letos še enkrat zadolžiti. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 17. maja 2014 17 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Il Segreto 16.10 Show: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia -La Voce dell'irruenza 21.10 Talent show: Amici (v. M. De Filippi) 23.30 Speciale Tg5 O Italia 1 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Show: Uno Mattina in famiglia 10.20 Linea Verde Or-izzonti 11.15 Uno Mattina Storie Vere 11.45 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Talk show: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.25 Show: Carosello Reloaded 7.00 Serija: Hannah Montana 7.50 Nan.: True Jackson, VP 8.40 Nan.: Glee 10.20 Film: Bandslam - High School band 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Grande Fratello 14.10 Film: Il mio ragazzo e un bastardo (kom.) 16.00 Film: Wild Child 18.00 Show: Urban Wild 18.30 Dnevnik 19.00 Show: Vecchi bastardi 19.35 Film: Stuart Little 2 (pust.) 21.10 Film: L'or-so Yoghi (anim.) 22.40 Film: Sin City (krim., '05, i. J. Alba, E. Wood) La l LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 Le invasioni barbariche 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Film: Cowboy (vestern) 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Serija: Maigret ^ Tele 4 21.30 Film: Verso l'Africa 23.20 Film: Il mercante di stoffe 7.00 Serija: Zorro 7.45 Serija: Lassie 8.55 Sulla Via di Damasco 9.40 Inside the World 10.20 Cronache Animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 13.25 Šport - Dribbling 14.00 Voyager Factory 15.40 Serija: Sea Patrol 17.10 Sereno Variabile 18.05 Rai Sport 90° Minuto - Serie B 18.50 Serija: Countdown 20.30 22.45 Dnevnik 21.00 Film: Gone -Scomparsa 23.00 Rubrike 7.05 Serija: Ai confini dell'Arizona 7.55 Film: Malinconico autunno 9.30 L'Elisir del sabato 10.40 Tg Regione - BellItalia 11.10 Tg Regione - Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Setti-manale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledijo rubrike in vremenska napoved 15.00 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2014, prenos 8. etape 17.55 Rai Educational - Tv Talk 18.55 23.40 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Ulisse - Il piacere della sco-perta 0.00 Un giorno in pretura K Rete 4 6.30 Media Shopping 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.20 Magazine Champions League 9.55 Blue Beach Paradise Story 10.45 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportel-lo di Forum 15.30 Show: Come si cambia Celebrity 16.10 Ieri e oggi in Tv 17.00 Film: Poirot - Filastrocca per un omicidio 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: The Patriot (akc., i. S. Seagal) 23.20 Film: Cobra 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Superpartes 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Matrimonio in vista 15.25 Nad.: 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Začeti znova 22.15 Nino Benvenuti 22.45 Vrt sanj 0.00 Glasba zdaj Tv Primorka 8.0011.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 15.55 Folklorna skupina France Marolt 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.20 Predstava: Vsak minut je na palanka 19.20 Pravljica 19.25 Besede miru 19.55 Evropa, moja dežela 20.00 Med nami 21.00 Dediščina sončnih bogov 21.35 Oglarjenje na Trnovski planoti 22.00 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Vi-deostrani pop Pop TV 7.00 Risanke in otroške serije 9.40 Film: Gospod Jones 11.50 Tv prodaja 12.05 Serija: Sanjski moški 13.00 Top Design - Avstralija 13.55 Serija: Znan obraz ima svoj glas 16.35 Film: Paulie 18.15 Serija: Pozor, priden pes! 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Vid in Pero šov 21.50 Film: Ugrabitev metroja Pelham 1 2 3 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 11.00 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Luoghi magi-ci 8.05 Dok.: Italia da scoprire 11.15 Ring 14.15 Voci in piazza 17.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta Jf* Slovenija 1 7.00 Otroški program: OP! 9.40 Kviz: Male sive celice 10.20 Infodrom 10.35 Kratki film: Jožkov prvi dvoboj 10.55 Film: Kaznovanje 12.20 Razred zase 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.25 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.25 Slovenski magazin 15.50 Dok. serija: Pogled na... 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. odd.: Vodni grob orjaškega lenivca 18.30 Ozare 18.40 Risanka 18.55 22.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.40 Dok. serija: Village Folk 21.55 Dok. odd.: Zgodbe izza obrazov 23.00 Poldnevnik 23.35 Serija: Črni angeli Jr Slovenija 2 9.15 Slovenski utrinki 10.15 Posebna ponudba 10.40 Pisave 11.10 Osmi dan 11.50 Polnočni klub 13.20 Nogomet - pot v Brazilijo, 12. del, pon. 13.55 Gimnastika - EP, ekipno (ž), prenos 16.00 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev, Helsinki 1983 16.55 Nogomet: Prva liga, Gorica -Maribor, prenos 18.50 Nogomet - pot v Brazilijo, 13. del 19.20 Migaj raje z nami 20.00 Košarka - DZ, Union Olimpija - Helios, polfinale, tretja tekma, prenos 20.00 Nogomet - Prva liga, Gorica - Luka Koper, prenos 21.45 Film: Red 23.20 Aritmija iT Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik 7.50 Kronika 8.05 Izredna seja DZ 9.0012.15, 14.50 Na tretjem... 10.55 Voli in izvoli 13.30 Prvi dnevnik 13.55 Aktualno 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.15 Država, politika, civilna družba 20.50 Svet v besedi in sliki 21.05 Utrip 21.30 Žarišče 22.00 Soočenje kandidatov za evropske volitve Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.30 Biker explorer 16.00 Gio 16.30 Arhivski posnetki 17.20 23.30 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 23.50 FiIm: Široko zaprte oči (triIer, '99, i. T. Cruise, N. Kidman) Kanal A 6.00 Risanke 7.20 Serija: Uresničite sanje 8.30 Serija: Igrače za velike 9.05 16.40 Serija: Frendi iz službe 9.30 Serija: Kuharji za bojno črto 10.25 Serija: Chuck 11.15 15.00 Tv Prodaja 11.30 Astro Tv 12.30 Serija: Zakladi s podstrešja 13.35 MotoGP 15.15 Film: Bruce in Lloyd 17.10 Nad.: Zadnji pristan 18.00 Svet - Povečava 18.30 Serija: Epizode 19.05 ŠKL - Šport mladih 20.00 Film: Komiki 22.45 Film: Dežela svobode RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.15 „Skupaj", vodi Vida Valenčič; 11.00 Malo za štalo, malo za hec!; 11.20 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Waterloo ali Kako so Abba osvojili glasbene lestvice; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Helena Resjan: Sigmundove sanje - izvirna radijska igra, režija Maja Lapor-nik; 18.45 Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, Sobota, 11. maja La 1 d, ob 21.20 VREDNO OGLEDA I segreti di Brokeback Mountain ZDA 2005 Režija: Ang Lee Igrajo: Heath Ledger, Jake Gyllenha-al, Michelle Williams Randy Quaid in Anne Hathaway Poletje 1963: Ennis Del Mar in Jack Twist se spoznata v Signalu, v Wyo-mingu, ko iščeta delo pri tamkajšnjem rančarju Joeu Aguirreu. Njuna prihodnost se zdi preprosta in gotova: redno delo, poroka, družina. Aguirre ju pošlje na goro Brokeback za pastirja in kmalu se med njima razvije tesno prijateljstvo in nato globoka ljubezen. Ob koncu poletja se vrneta v dolino in vsak gre svojo pot. Ennis ostane v Wyomingu in se poroči z dolgoletno prijateljico Almo. Jack se odpravi v Teksas, kjer se zagleda v rodeo kraljico Lureen Newsome. Poročita se in rodi se jima sin. Štiri leta kasneje Ennis prejme kartico, s katero Jack naznanja svoj obisk v Wyomingu. Ob njegovem prihodu je v trenutku jasno, da se je njuna navezanost z leti še okrepila ... vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Saranno suo-nati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijski ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Kviz; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.00 Zapisi iz močvirja; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Rekreacija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noeto-va banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Express; 14.45 Pogovor z...; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.35 Rokomet; 19.50 Nogomet; 18.55 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Jazz siesta; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Sobotni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Sobotni večer; 20.00 Operni večer; 21.55 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 8 Sobota, 17. maja 2014 APrimorski r dnevnik Messi bo še bogatejši BARCELONA - Katalonski nogometni velikan Barcelona je z napadalcem Lionelom Messijem štiri mesece pogajanj kronal z dogovorom o ključnih podrobnostih nove pogodbe. Ključna sprememba je v višini Argentinčeve plače. Messi bo na sezono po novem dobival 20 milijonov evrov, kar je sedem milijonov evrov več kot doslej. Finančni del nove pogodbe je za Messija veliko ugodnejši od prejšnje, poleg dogovorjenega zneska bo argentinski napadalec upravičen še do dodatkov v višini petih milijonov evrov na sezono. Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Q Erranijeva v polfinalu z Jankovicevo Visok poraz Italije ' 1 MTTVTCT^ Tt"o liionnl^o RIM - Sara Errani je v četrtfinalu turnirju WTA v Rimu (Inter-nazionali Bnl d'Italia) z nagradnim skladom 2,12 milijona evrov premagala Kitajko Lijevo in se uvrstila v polfinale, v katerem se bo danes pomerila z Beograjčanko Jeleno Jankovic, ki je s 6:4, 6:4 premagala Poljakinjo Radwansko. Erranijeva je Kitajko premagala s 6:3, 4:6, 6:2. V moški konkurenci je Novak Doko-vic premagal Ferrerja (7:5, 4:6, 6:3). Srb bo danes igral proti Kanadčanu Raonicu, ki je premagal Francoza Chardyja. kolesarstvo - Luka Mezgec v včerajšnji etapi dirke Po Italiji v sprintu tretji Še brez slovenske zmage V velikem finalu košarkarske evrolige Real in Maccabi MILAN - V velikem finalu košarkarske evrolige, ki se ta konec tedna s turnirjem najboljše četverice končuje v Milanu, bodo jutri igrali (ob 20.00) košarkarji Maccabija in Reala. Izraelska ekipa je v včerajšnjem prvem polfinalu z 68:67 premagala moskovski CSKA, madridska pa v drugem tekmece iz Barcelone s 100:62 (na sliki ANSA Sergio Llull (R) in Marcelo Huertas). Tekma za tretje mesto med Barcelono in Moskovčani bo ob 17.00. PERUGIA - Francoz Nacer Bou-hanni (FDJ) je zmagovalec sedme etape na kolesarski dirki po Italiji. V sprintu glavnine po 211 kilometrih od Fro-sinoneja do Foligna je sprint najprej začel Luka Mezgec (Giant Shimano), ki je na koncu osvojil tretje mesto, drugi je bil Italijan Giacomo Nizzolo (Trek Factory Racing). Na vrhu ni prišlo do sprememb. V vodstvu ostaja Avstralec Michael Matthews (Orica Gree-nedge), danes je bil četrti, drugi, z zaostankom 21 sekund, je njegov rojak Ca-del Evans (BMC), tretji pa je Rigober-to Uran Uran (Omega-Pharma), ki zaostaja minuto in 18 sekund. Na Giru so po četrtkovem padcu Janeza Brajkoviča (Astana), zaradi katerega je predčasno končal dirko, še trije Slovenci. Jan Polanc (Lampre) je etapo končal na 22. mestu, Borut Božič (Astana) na 33. mestu, oba v času zmagovalca. V skupnem seštevku je najvišje Polanc, s 15 minutami in dvema sekundama zaostanka je 73. Po četrtkovi etapi, v kateri je italijanska tla okusilo veliko kolesarjev, med njimi tudi Brajkovič, Jan Polanc in Mezgec, je večino včerajšnjega dne v ospredju preživela peterica ubežnikov, ki se je v zadnjih kilometrih morala vdati. Na čelo glavnine so se postavile ekipe s »naš« smerokaz - Športni dogodki ob koncu tedna Ameriški nogomet, gorsko kolo in odločilni Real - Atletico PEŠ NA TEKMO ... Muli - Barbari - Po nepričakovanem spodrsljaju v deželnem derbiju proti videmskim »Zmajem« bodo Muli iz Trsta drevi ob 21. uri na stadionu Ferrini pri Ponča-ni, v sklopu sedmega in predzadnjega kroga - zadnjič pred domačim občinstvom v rednem delu - gostili ekipo »Barbari RomaNord«. Tako Muli kot Barbari imajo doslej pozitiven obračun štirih zmag in dveh porazov, z zmago pa bi Tržačani naredili odločilni korak naprej na poti k uvrstitvi v končnico. NA IZLET ... Gorsko kolo - Evropski pokal v spustu - Za adrenalinski konec tedna svetujemo izlet do mariborskega Pohorja, letošnji začetni etapi evropskega pokala v spustu z gorskimi kolesi iXS. Pokal združuje sedem dirk na elitnih prizoriščih v petih državah. Nekoliko drugačna proga na Mariborskem Pohorju je že od leta 1999 gostila dirke svetovnega pokala. Sedanja trasa z 2,6 km in višinsko razliko 450 m je skoraj nespremenjena od leta 2007 dalje, septembra lani pa je gostila finale evropske serije. Mariborska dirka je ena od dveh mednarodnih dirk 1. kategorije UCI letos v Sloveniji. Med več kot 400 udeleženci so napovedani Francoz Rémi Thirion, lani zmagovalec dirke svetovnega pokala v Andori, Avstrijec Markus Pekoll, Novozelandec Cameron Cole, Britanec Brendan Fairc- lough, številna druga zanimiva imena in seveda najboljši domači tekmovalci. Danes se ob 14:30 začne razvrstit-veni nastop za vrstni red štarta za jutrišnji finale, ki se začne ob 11:30; pre-mierno pa bo sledil še superfinalni nastop trideseterice najhitrejših članov iz finalnega nastopa. NA KAVČU ... VN Francije v mo-tociklizmu - Ali bo v peti veliki nagradi letošnjega svetovnega prvenstva v motociklizmu v elitni kategoriji Moto GP le prišlo do zamenjave na najvišji stopnički? Doslej je bil s štirimi zaporednimi zmagami Marc Marquez neprekosljiv in vlogo favorita ohranja tudi v francoskem Le Mansu. Vprašanje je, kdo bi se mu lahko približal. Še najbolj zanesljiv je bil doslej Valentino Rossi, a najbrž bi moral za zmago računati na kako napako (ali okvaro motorja) tekmeca. Tudi v tem primeru boste lahko neposredno spremljali dirke izključno po satelitski tv Sky s sledečimi urniki: danes kvalifikacije ob 12.35 Moto 3, ob 14.10 Moto GP, ob 15.05 Moto 2; VN ob 11. uri Moto 3, ob 12.20 Moto 2, ob 14. uri Moto GP. Drugače lahko spremljate posredni prenos kvalifikacij in dirk v treh kategorijah po kanalu Cielo (posnetki kvalifikacij danes ob 17. uri, dirke jutri - ob 15.10 Moto 3, ob 16. uri Moto 2, ob 17. uri Moto GP). Alternativa 1: V vseh najkako- vostnejših nogometnih prvenstvih je zmagovalec naslova že znan. Izjema je le španska liga, kjer bo odločilen zadnji krog. Danes ob 18. uri bo o prvaku odločal medsebojni dvoboj med Barcelono in Atleticom iz Madrida. Za Atletico se bo v sedmih dneh odločalo, ali bo sezona senzacionalna ali le solidna; danes bo naskakoval naslov v domačem prvenstvu, čez teden dni pa še prvo zmago v ligi prvakov proti Realu. Drevi se lahko Simeonejevo moštvo »zadovolji« z neodločenim izidom, saj v prvenstvu vodi s tremi točkami naskoka ravno nad današnjim tekmecem Barcelono. Katalonci bi se obratno z zmago - po zaslugi boljšega izkupička v medsebojnih srečanjih, ker je bil v prvem delu sezone končni izid tekme v Madridu 0:0 - veselili naslova. Alternativa 2: V zadnjem krogu nogometne A-lige mora pasti le še odločitev o zadnji ekipi, ki si bo zagotovila mesto v evropski ligi 2014/2015. V boju so štiri ekipe, Torino (56 točk), Parma (55), Milan (54) in Verona (54), a konkretne možnosti imata le še Torino in Parma. Danes: 20.45 Udinese - Sampdoria; jutri: 15.00 Catania - Atalanta, Genoa - Roma, Juventus - Cagliari, 20.45 Chievo - Inter, Fiorentina - Torino, Lazio - Bologna, Milan - Sassuolo, Napoli - Verona, Parma - Livorno. (I.F.) Bouhanni, v ozadju Luka Mezgec ansa sprinterskimi vlaki, prvi pa je svoj napad sprožil Mezgec. Vendar se je uštel. Bouhanni mu je sledil, nato pa ga prehitel, pred Slovenca se je «vrinil» še Nizzolo. Mezgec je na svojem drugem Gi-ru prišel do četrtega tretjega mesta, trikrat je tam končal tudi lani. Bouhan-ni je do prvega mesta prisprintal drugič, najboljši je bil tudi v četrti etapi. Sedme etape zaradi poškodbe, ki je posledica padca v četrtek, ni začel Španec Joaquim Rodriguez, ki je veljal za enega od favoritov za najvišja mesta v skupnem seštevku. Član Katjuše, ki je v četrtek prikolesaril do cilja, ima zlomljeno rebro in palec. Huje jo je odnesel njegov moštveni kolega Angel Vicioso, ki je utrpel trikratni kompleksen zlom stegnenice, še en član Katjuše, Giampaolo Caruso, je zaradi udarcev prav tako končal Giro. Danes bo na Giru prva gorska etapa; tekmovalci bodo morali premagati 179 kilometrov od Foligna do Montecopiola. ODBOJKA - Kvalifikacije za EP Slovenci do točk težje od pričakovanj VROCLAV - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je z zmago začela kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2015. Na prvem kvalifikacijskem turnirju v Vroclavu je v prvem dvoboju s 3:2 (18, -18, -19, 16, 8) premagala Makedonijo, a do dveh točk, ki bodo še kako pomembne, je prišla težje od pričakovanj.V igri Slovencev je bilo veliko nihanj, vendar najpomembneje v tem trenutku je, da so zmagali, kar jim bo zagotovo vlilo dodatne samozavesti. Danes se bodo Slovenci pomerili z Latvijci, jutri pa še Poljaki. Na evropsko prvenstvo se bo neposredno uvrstila najboljša reprezentanca iz dveh turnirjev - drugi bo naslednji teden v Ljubljani, drugouvrščena ekipa bo odšla v dodatne kvalifikacije. MINSK - Italijanska hokejska reprezentanca na ledu je včeraj na svetovnem prvenstvu divizije elite v Belorusiji visoko izgubila proti Kanadi (6:1). »Azzurri« morajo, če želijo doseči obstanek v skupini najboljših, danes (Slovaška) ali jutri (Švedska) doseči tri točke. Švedska je bila s 3:1 boljša od Slovaške. V skupini B je včeraj Zda premagala Kazahstan (4:3), Finska pa Švico (3:2). V Gorico prihaja prvak GORICA - Danes ob 17.00 bo v predzadnjem krogu 1. slovenske nogometne lige v novogoriškem Športnem parku domača Gorica gostila letošnjega državnega prvaka, Maribor. Koper bo v boju za 2. mesto gostoval pri solidnem Zavrču. Blatter priznal napako LOZANA - Predsednik Mednarodne nogometne zveze Sepp Blatter je priznal, da je v zvezi z izbiro Katarja kot gostitelja svetovnega prvenstva v nogometu leta 2022 storil napako, ker gre za državo, ki jo poleti pesti huda vročina. odbojka - Zalet Za 2. mesto potrebni dve zmagi in Odbojkarice združene ekipe Zaleta bodo drevi v Repnu ob 18.00 gostile ekipo Rizzi Volley, ki ima deset točk manj na lestvici. »Kljub temu jih ne smemo podcenjevati, saj igrajo v zadnjih krogih učinkovito in imajo za seboj v zadnjih krogih kar nekaj uspešnih nastopov,« je opozoril trener Zaleta Edi Bosich, ki danes ne bo imel na razpolago centra Giulie Spagna. »Nadomestila jo bo Staška Cvelbar. Na pomoč nam bo priskočila tudi mladinka Maja Kojanec. Po poškodbi pa bom lahko računal tudi na Karin Crissani,« je povedal Bosich. Igralke Zaleta se še borijo za 2. mesto, ki bo letos bržkone vodilo (preko repasaža) v višjo ligo. »Zmagati pa moramo obe tekmi in upati, da nasprotnice (Volleybass), ki imajo enako število točk na lestvici, izgubijo vsaj dva seta ali pa točko,« je še dodal trener Zaleta. Zalet bo v zadnjem krogu, čez en teden, gostoval pri Libertasu. HOKEJ NA ROLERJIH - Finale Polet: prva runda v gosteh v Montebelluni Pred hokejisti Poleta Kwins je odločilna faza prvenstva. Danes se bodo v Montebelluni pomerili na prvi tekmi finala za prestop v A1-ligo, v kateri so zadnjič igrali pred tremi sezonami. Nasprotnike so v prvem delu prvenstva premagali dvakrat brez težav, a se je v nadaljevanju prvenstva ekipa okrepila in se prebila vse do finala: »Okrepili so se, a glede na to, da so se na polfinalnih tekmah trudili, mi pa smo San Benedetto z lahkoto premagali, kaže, da so premagljivi,« napoveduje odbornik in igralec Samo Kokorovec. V soboto bo trener Rusanov gotovo lahko računal na vse glavne nosilce, nekaj več odsotnih pa bo gotovo naslednji teden, ko se bosta ekipi pomerili v drugi finalni tekmi na Pikelcu. Zaradi državnega finala elitne skupine U20 bo Polet igral v okrenj-ni postavi brez Biasona, Degana in Gru-sovina. Finale za prestop v A1-ligo se igra na dve zmagi. PORAZ BORA - Včeraj, košarkarska deželna C-liga: Bor Radenska - Fagagna64:72 (24:16, 33:39, 47:51). Najboljša strelca: Bole 20, Fa-vretto 16. / ŠPORT Sobota, 17. maja 2014 19 mladinski nogomet Kakovost ali životarjenje? I. Tomasetig: »Fragmentacija nam ni v pomoč« zsšdi - Stališče Ne obsojajo izbir, ampak »V zvezi z vestmi, ki so pro-nicnile v javnost in ki govorijo o tem, da naj bi ŠD Vesna v bodoče programsko - predvsem na mladinskem področju - sodelovala z nogometnim društvom Sistiana, je na svoji zadnji seji izvršni odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji razpravljal tudi o tem argumentu in zavzel naslednje stališče,« piše v novinarskem sporočilu ZSŠDI (podpisan predsednik Ivan Peterlin), ki v nadaljevanju našteva: »ZSŠDI, ki je sicer krovna športna organizacija, v kateri se istovetijo vsa športna društva, ne more in ne sme na nikakršen način pogojevati teritorialne "politike" svojih članic, ki ohranjajo v tem smislu popolno avtonomijo. ZSŠDI lahko kvečjemu svetuje in se po svojih intelektualnih močeh trudi, da v odborniške vrste vnaša neko zdravo miselnost, ki se mora istovetiti -strateško gledano - z načeli ohranjanja slovenske identitete in utrjevanja slovenskega jezika tudi s pomočjo športne dejavnosti. ZSŠDI nikakor ne obsoja izbir, za katere se bo morebiti odločil odbor ŠD Vesna, tudi zaradi tega, ker so vsebinsko dokaj utemeljene, pa tudi zato ne, ker ni to prvi pojav v našem športu, ko kako naše društvo navezuje neke trdnejše stike s takozvano sorodno italijansko realnostjo. Takih primerov je kar nekaj in z njimi se lahko strinjamo ali ne, a vendar obstajajo. Lahko pa vsekakor izražamo določeno zaskrbljenost, ker je še vse premalo dogovarjanja na ravni slovenskih društev in predvsem v našem nogometu ni zaslediti nekih velikih silnic, da bi ustvarjali na terenu skupne in globalne projekte. S športnega vidika gledano je prav gotovo zaskrbljujoče že dejstvo, da se vsa naša nogometna društva niso zmogla vse do danes domeniti o neki trdnejši navezi, ki bi se odražala z aktivnejšim sodelovanjem v nogometni komisiji ZSŠDI. To je tudi forum, kjer se kujejo skupni načrti, forum, kjer lahko pride do krešenja mnenj, prostor, kjer se vsi lahko dogovorimo za skupne projekte. Iskanje nekih novih poti je tudi sad te nedorečene skupne politike,« se končuje novinarsko sporočilo ZSŠDI. Tajnik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Igor Tomasetig je bil lani med pobudniki posveta o nogometu na Prose-ku. Tomasetigu, ki je bil še do pred nekaj leti aktiven nogometaš, je še posebno pri srcu usoda in razvoj mladinskega nogometnega gibanja, tako na Tržaškem kot na Goriškem. »Pri ZSŠDI smo zavzeli jasno stališče (desno lahko preberete izjavo za medije naše krovne športne organizacije). Ne bi dodajal ničesar. Jasno pa je, da me novonastala situacija skrbi,« je priznal goriški tajnik ZSŠDI. Zakaj? Razlogov je več. Delitev bo v prihodnje negativno vplivala na naš mladinski nogomet. Mladinski sektor se gradi dolgo in za kakovostno delovanje potrebuje klub okrog 200 mladih nogometašev različnih starostnih kategorij. Te številke so lahko že zanimive. Kar je manj, pa je golo preživetje. Do teh številk še nismo uspeli združeno, še težje bo, če bomo razpršeni. Nikomur nočem soliti pamet. Dal vam bo le nekaj tehničnih podatkov. Za solidno ekipo U16 mora klub imeti za sabo vsaj 80 otrok v kategoriji cicibanov, 40 v kategoriji začetnikov, 30 najmlajših in nato 20 naraščajnikov. Temu se pravi selekcija. Pri združenih ekipah Krasa so letos imeli tri ekipe začetnikov. Približali so se številki 40. Že v prihodnji sezoni bo torej problematično. V prihodnji mogoče še ne, ampak čez dve leti bi lahko bil osip zelo velik. Še ne ve- mo, ali bo Primorje še naprej sodelovalo s Krasom, ali pa se bo odločilo za samostojno pot. V tem primeru bi na območju petih kilometrov imeli tri klube, ki se ukvarjajo z mladinsko dejavnostjo. Še dva (Opi-cina in Alabarda) delujeta na Opčinah, tako da bi vsi skupaj imeli velike težave z izborom otrok. Ali so torej obeti slabi? Številke so jasne. Skrbi me predvsem dejstvo, da med društvi ni dialoga. Če bi se bolj pogovarjali, bi prav gotovo našli kako drugo rešitev. Združene ekipe Krasa so bile nadaljevanje nekdanje Pomladi, ki je imela solidno bazo, čeprav vse ni delovalo v najlepšem redu. Obstajal pa je nek pravilnik, ki so ga vsi upoštevali. Ne smemo pozabiti, da je Pomlad propadla, ker je bila nekaterim društvom bolj v breme. Kratkoročno ne moremo pričakovati, da bi društva znova sodelovala, čeprav ostajam optimist. Morali bi najti pravo strategijo sodelovanja, ki bi koristila vsem: društvom in predvsem mladim nogometašem. Vsi klubi morajo biti enakovredni partnerji. Vsak mora hkrati biti pripravljen narediti kak korak nazaj, ko je to treba. Več mora biti dialoga. V zadnjih sezonah, ga je bilo zelo malo. Jan Grgič DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane šolski šport - Atletski dan ŠZ Bor Navdušenost in tudi agonizem Šolski dan dijakov in dijakinj vseh slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem je včeraj potekal na atletski stadion na Koloniji. Atletska sekcija Bor je tretjič organizirala atletsko tekmovanje za slovenske šole, na katerem so mladi merili moči v treh panogah: skoku v daljino, teku na 60 metrov in metanju vortexa. Višek prireditve je bil še finale, na katerem so se šole letos prvič pomerile v štafeti 4x100 v moški in ženski konkurenci. Vseh osemnajst posamičnih tekmovanj - dijaki so tekmovali ločeno po spolu in razredu - je steklo brez zastojev, svojo dinamičnost pa je prireditvi dal tudi preplet športnih in slavnostnih trenutkov na nagrajevanju. Za prijetno vzdušje pa so poskrbeli tudi sami dijaki sedmih tržaških šol, ki so vestno navijali za sošolce. IZIDI: Vortex: 1. razred, dečki: 1. Jakob Kralj (Ciril in Metod) 45,66; 2. Jan Čer-melj (Gregorčič) 44,98; 3. Kevin Milič (Gruden) 44,91. 2. razred: 1. Mattia Canciani (Gruden 51,98; 2. Matija Umek (Levstik) 47,57; 3. Robin Pečar (Kosovel) 46,10. 3. razred: 1. Ian Zgur (Kosovel) 57,10; 2. Manuel Malalan (Kosovel) 51,00; 3. Robert Fonda (Gruden) 47,75. 1. razred, dekleta: 1. Veronika Pacor (Gruden) 36,50; 2. Samantha Nicole Galluzzo (Gregorčič) 34,29; 3. Tereza Braico (Gruden) 32,68. 2. razred: 1. Greta Le-giša (Gruden) 37,93; 2. Gaia Gregori (Kosovel) 37,73; 3. Špela Ferfoglia (Gruden) 36,15. 3. razred: 1. Nika Pahor (Kosovel) 39,19; 2. Sofia Krevatin (Gruden) 36,94; 3. Soraya Petelin (Gruden) 35,01. 60 m: 1. razred, dečki: 1. Cetan Ga-šperlin (Cankar) 08,40; 2. Jan Čermelj (Gregorčič) 09,00; 2. Luca Carli (Gregorčič) 09,00. 2. razred: 1. Michele Brunetti (Levstik) 07,98; 2. Mattia Canciani (Gruden) 08,01; 3. Martin Oblak (Katinara) 08,25; 3. razred: 1. Aram Covarelli (Levstik) 08,23; 2. Jakob Sancin (Kosovel) 08,24; 3. Alessio Celea (Levstik) 08,28. Dekleta, 1. razred: 1. Alja Furlan (Kosovel) 09,20; 2. Martina Stergonšek (Gruden) 09,21; Sofia Santagati (Gruden) 09,26; 2. razred: 1. Sophie Aniaku (Gruden) 08,30; 2. Nina Benedetti (Gruden) 08,50; 2. Mateja Tavčar (Kosovel) 08,50; 3. razred: 1. Meta Sterni (Levstik) 08,44; 2. Tia Zobin (Gregorčič) 08,62; 3. Gaia Orel (Levstik) 09,00. Daljina, dečki: 1. razred: 1. Cetan Ga-šperlin (Cankar) 4,31 m; 2. Jan Čermelj (Gregorčič) 3,89; 3. Tinej Sterni (Levstik) 3,86; 2. razred: 1. Michele Brunetti (Levstik) 4,50; 2. Luca Lorenzi (Katinara) 4,40; 3. Mattia Canciani (Gruden) 4,27; 3. razred: 1. Aram Covarelli (Levstik) 5,05; 2. Matija Legiša (Gruden) 4,80; 3. Jakob Sancin (Kosovel) 4,65. Dekleta: 1. razred: 1. Martina Stergonšek (Gruden) 3,99; 2. Ilaria Hrovatin (Gregorčič) 3,52; 3. Sofia Bragagnolo (Levstik) 3,51; 2. razred: 1. Nina Benedetti (Gruden) 4,39; 2. Sophie Aniaku (Gruden) 4,25; 3. Gaia Gre-gori (Kosovel) 4,08; 3. razred: 1. Meta Sterni (Levstik) 4,51; 2. Agnese Perco (Kosovel) 4,25; 3. Nika Pahor (Kosovel) 3,98. Na naši facebook strani Primor-ski_sport obširna fotogalerija FOTO-DAMJ@N nogomet - Play-off Breg v Dolini za • v • ■• višjo ligo Osrednje srečanje drugega kroga play-offa bo jutri v Dolini, kjer se bosta v 1. amaterski ligi v odločilnem dvoboju za napredovanje v promocijsko ligo srečala domači Breg in tržaška Costalunga, ki sta v prvem krogu premagala Primorec (4:2) in Gradese (1:2). V obeh taborih so previdni. Trener Costalunge Maurizio Sciarrone bo imel nekaj težav s postavo (diskvalificirana sta Manzi in Bolcic): »Navsezadnje smo na to navajeni, saj so poškodbe pri nas na dnevnem redu. To nas ne bo zmedlo,« pravi. V taboru Brega so sproščeni, saj so se dobro pripravili na jutrišnjo tekmo. Tekma v Dolini se bo začela ob 16.00. Primorec bo jutri na nepomembnem gostovanju v Gradežu. Tekma proti Grade-seju bo odločala o tretjem mestu, ki pa bo zgolj simboličnega značaja. Podobno tudi Zarja v 2. AL. Bazovski rdeči bodo v Tržiču gostovali pri Romani. V finalu končnice 3. AL bosta na pro-seški Rouni igrali Primorje in Mladost. Zmagovalec bo napredoval v 2. AL, skoraj gotovo tudi poraženec. V REPNU - Danes ob 16.30 bo v Rep-nu prijateljska tekma, priprava na končnico državnega play-offa, med Krasom in slovenskim tretjeligašem NK Brda. Domači šport Danes Sobota, 17. maja 2014 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 19.30 v Latisani: Latisana - Breg UNDER 14 DEŽELNI - 16.00 pri Briščikih: Kontovel - Azzurra ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet - Rizzi Volley 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - OMA B UNDER 15 MOŠKI - 17.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Prata HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A2-LIGA - 20.00 v Montebelluni: Montebelluna - ZKB Kwins Jutri Nedelja, 18. maja 2014 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA (Play-off, finale) - 16.00 v Dolini: Breg - Costalunga; 16.00 v Gradežu: Gradese - Primorec (za 3. mesto) 2. AMATERSKA LIGA (Play-off) - 16.00 v Tržiču: Romana - Zarja (za 3. mesto) 3. AMATERSKA LIGA (Play-off, finale) - 16.00 na Proseku: Primorje - Mladost DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Pordenonu, Ul. Peruzzo: Torre - Kras ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKI - 10.00 v Trstu, 1. maj: Zalet Barich - OMA (polfinale); za 3. mesto ob 16.00; finale ob 18.00 TENIS ŽENSKA C-LIGA - 9.00 v Gorici, na Rojcah: TC Campagnuzza - Gaja fabiano crasnich Po četrtem maratonu cilja na 100 km Fabiano Cras-nich je pred nekaj tedni na tržaškem maratonu izboljšal osebni rekord: 42-kilometr-sko razdaljo je pretekel v času 3:15,18, kar je za tekača, ki je tek vzljubil šele pred štirimi leti, zelo dober rezultat. Zgodilo pa se je »skoraj za šalo. S kolegom sem stavil, da bom polmaraton na Baviseli pretekel hitreje kot on. In res sem svoj prvi polmaraton pretekel v času 1:32 in kolega premagal za več kot deset minut,« je pojasnil 42-letni Crasnich, ki živi v Nabrežini, po rodu pa je Štivančan. Teka pa naposled ni opustil: spoznal je še druge slovensko govoreče tekače in nato s pomočjo prijatelja postal član športnega krožka Generali. »Istega leta, 2010, sem pretekel še tri polmaratone, ko sem dopolnil 40 let, pa sem si zaželel, da bi šel šel korak dlje in se odločil za maraton.« Ali ste bili prej športnik? Vedno sem se rad gibal, vendar je bil moj tek bolj podoben joggingu. V otroških letih sem igral nogomet, pri dvajsetih sem se približal borilnim veščinam kung fu in king boxing, nato pa sem se spet odločil za nogomet in igral na amaterskih turnirjih 7 proti 7 z ekipo prijateljev s tržaškega Krasa in Doberdoba. Kako pa ste se potem približali teku? Informacije sem črpal po internetu, bral sem priročnike o teku, prijatelje, ki prav tako tečejo, pa sem vprašal za nasvet. V desetih tednih sem pripravil prvi polmaraton. Zdaj tekaške programe pripravljam sam. Kolikokrat tedensko tečete? Trikrat tedensko, včasih štirikrat, če je ob nedeljah tekma. Če pripravljam maraton, tečem približno uro ali uro in pol, na dva tedna pa pretečem daljšo razdaljo, torej do tri ure. Kje pa najraje trenirate? Najraje startam od doma, odpravim pa se do Gabrovca in Zgonika ali do Vejne. Po obalni cesti največkrat tečem ob nedeljah zgodaj zjutraj, ko ni prometa. Zbudim se ob 5.30 in grem, ne da bi si zajtrkoval. Pravijo, da je to idealno za maratone, saj se tako telo že privadi na napor med daljšimi teki. Obenem pa mi to omogoča, da sem med dnevom z družino. Ali čisto vsak dan tečete tako zgodaj? Ne, med tednom tečem popoldne, po službi (zaposlen je v papirnici, op.a.). Pozimi izberem tržiško pristanišče, ker je osvetljeno. Ali ste zelo pozorni tudi na prehrano? Sem sladkosned, a rad pazim na prehrano. Alkohola skoraj ne uživam. Letos sem preizusil tudi posebno dieto, ki veleva, da se v sredo pred nedeljskim maratonom odpo-veš ogljikovim hidratom. Glede na to, da sem pretekel maraton prvič brez težav, kaže, da je bila izbira pravilna. V kolikem čas pa ste pretekel prvi maraton? V treh urah in dvajsetih minutah. Letos sem pa 42-kilometrsko razdaljo pretekel četrtič. Koliko maratonov pa pretečete na leto? Navadno dva. Letos razmišljam, da bi tekel še v Amsterdamu ali pa v Benetkah. Kateri pa je dolgoročni cilj? Rad bi se preizkusil na tekmi Ma-grebi, kjer moraš v treh dneh preteči 100 kilometrov: prvi dan 25 km, drugi 55, tretji pa še 20 km. Pobuda je podobna puščavskemu teku, na sporedu pa je junija v bližini Pordenona. (V.S.) 20 Četrtek, 15. maja 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. C 1000 Nad severozahodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka, nad Balkanom pa je ciklonsko območje. Z okrepljenim severnim vetrom priteka k nam razmeroma hladen in vlažen zrak. Po celi deželi bo spremenljivo vreme. V predalpskem svetu in po nižinah bo ponekod deževalo in možne bodo krajevne plohe. Še bo pihal zmeren do močan veter. Pretežno oblačno bo, le na zahodu občasno delno jasno. Ponekod v vzhodni in deloma osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Še bo pihal okrepljen severni veter, ki bo postopno slabel in ponoči ponehal. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 9, najvišje dnevne od 13 do 17, na Primorskem do okoli 20 stopinj C. Po celi deželi bo še prevladovalo nestanovitno oblačno vreme. Pričakovane so nevihte in obilne padavine. Ob morju bo pihal šibak veter in v hribih bo snežilo nad 2000 metri. Jutri bo spremenljivo oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe, ki bodo pogostejše v zahodni polovici Slovenije. Nekoliko topleje bo, čez dan bo pihal jugozahodni veter. Sonce vzide ob 5.31 in zatone ¡0 ob 20.31 i Dolžina dneva 15.00 Luna vzide ob 23.15 in zatone ob 9.03 1967 - Drugi dan obilnega deževja v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije, do 7. ure naslednjega dne je v 72 urah ponekod padlo prek 200 mm padavin. Pri Domu : na Komni so izmerili 233 mm, v Lepeni pod Krnom 208 mm in v Kamniški Bistrici 202 mm padavin. Danes: ob 4.58 najnižje -61 cm, ob 11.44 najvišje 32 cm, ob 17.11 najnižje -11 cm, Q ob 22.50 najvišje 40 cm. S Jutri: ob 5.37 najnižje -56 cm, ob 12.37 najvišje 29 cm, ob 18.01 najnižje -6 cm, ob 23.30 najvišje 31 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17 stopinj C. -tr N .........i LU O ÛC ° Ü 500 m ..... ......15 2000 m . . 1000 m..... ......10 2500 m . . .........-2 1500 m..... ....... 6 2864 m . . .........-5 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah do- i— seže 6 v gorah 7,5. Gorenjka pripravlja najdaljšo rolado na svetu LESCE - Gorenjka letos že tretje leto zapored pripravlja velikansko rolado, s katero želi v sodelovanju z Lions klubom Forum Ljubljana v akciji Največja Lions sladica zbrati čim več sredstev za Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana. S160-metrovdolgo rolado, s katero nameravajo podreti Guinnessov rekord, bodo postregli danes v Ljubljani. Kot je na včerajšnji predstavitvi izdelave rolade rekorderke v tovarni v Lescah povedala direktorica Gorenjke Alenka Košir, bo rolada tehtala 370 kilogramov. Skupaj so porabili 60 kilogramov moke, 90 kilogramov sladkorja, 14 kilogramov jajc v prahu in dva kilograma pecilnega praška. Rolada je polnjena z 80 kilogrami čokoladne kreme in 55 kilogrami jagodnega polnila z osmimi kilogrami svežih jagod, okrašena pa je s 30 kilogrami jedilne čokolade. Producent filmov o Jamesu Bondu načrtuje film o Snowdnu LOS ANGELES - Producent filmov o Jamesu Bondu načrtuje film o nekdanjem ameriškem obveščevalcu Edwardu Snowdnu. Kot predloga za film bo služila knjiga No Place To Hide ameriškega novinarja Glenna Greenwalda. Greenwald je na podlagi zaupnih dokumentov, kijih je prejel od Snowdna, napisal več novinarskih prispevkov o spornem nadzoru telefonskih in spletnih komunikacij, ki ga tako doma kot po svetu izvaja ameriška nacionalna varnostna agencija (NSA). Michael G.Wilson in Barbara Broccoli iz produkcijske hiše EON Productions sta razkritje delovanja NSA označila kot «enega ključnih političnih dogodkov našega časa». CANNES - Winter sleep (Zimsko spanje) eden osrednjih favoritov za Zlato palmo Žalujoči turški režiser Ceylan Rosario Dawson ansa Nuri Bilge Ceylan ansa Cate Blanchett ansa Atom Egoyan ansa Jessica Hausner ansa CANNES - Tri ure in petnajst minut mrzle, zasnežene zime v Ana-toliji, take, da ti ob odhodu iz kinod-vorane ni jasno, kako, da je pravzaprav lahko zunaj že zgodnje cannesko poletje. Moč filma in sedme umetnosti. Pa tudi neizmeren talent enega najz-vestejših prijateljev francoskega festivala. Turški režiser Nuri Bilge Ceylan je za vsak film, ki ga je predstavil v Cannesu, prejel katero od festivalskih nagrad. Letos že od vsega začetka velja njegov Winter sleep (Zimsko spanje) za enega osrednjih favoritov za zlato palmo. Včerajšnje premiere se je Ceylan udeležil v spremstvu žene, ki nastopa tudi v tem filmu, ostalih igralcev in izrednega direktorja fotografije. Na jak-nu pa je Ceylan imel pripeto črno pentljo, v znak žalovanja z več kot dve- stoosemdesetimi žrtvami požara v rudniku v Somi. Tudi njegov zadnji film je nov poklon v prostoru in času oddaljeni Anatoliji, kjer je posnel zgodbo o starih družinskih grehih in zamerah, ki se razvijajo okrog protagonista, priznanega igralca, ki je po novem odprl hotel in postal gostinec. Po dvesto metrih dolgi rdeči preprogi pa so se včeraj sprehodil tudi z oskarjem nagrajena Eastwoodo-va bokserka Rosario Dawson, Ryan Reynolds, in še druga oskarjevca nagrajenka Cate Blanchett, ki je sinoči prisostvovala svetovni premieri risanke How to train your dragon 2, v kateri je dublirala glas protagonistke Valke. Posebne pozornosti fotografov pa je bila včeraj deležna tudi plavola-sa pariška igralka, Julie Gaynet, ki ji pripisujejo ljubezensko zvezo s premierom Hollandom. Gaynetova, ki bi v resnici morala sedeti v eni od festivalskih žirij, se je tej vlogi morala odpovedati. Sinoči pa se je vseeno udeležila predstavitve Egoyanovega celo-večerca Captives. Včerajšnji že tretji festivalski dan je bil namreč rumeno obarvan, saj sta ga zaznamovala psihološki thriller in ena najznamenitejših detektivk slavnega Georgesa Si-menona. Kanadski režiser Atom Egoyan je v filmu Captives predstavil zgodbo devetletne Cassandre, ki jo ugrabi skupina pedofilov. Dogajanje je postavljeno v zasneženi Ontario, v mestece nedaleč od Niagarskih slapov, kjer perspektivno kotalkarico na ledu ugrabijo iz očetovega avtomobila. Po osmih letih dolgega iskanja in potem, ko ima policija v resnici na su- mu prav Matthewa, se pravi Cassan-drinega očeta, končno nekatere resnice privrejo na dan. V zagonetko ni vpletena ena sama oseba, ampak cela pedoporno-grafska sekta, ki jo sestavljajo direktor in uslužbenci mestnega hotela. Skupina depraviranih moških je v nekatere spalnice postavila skrite kamere s katerimi bolestno opazuje goste, predvsem pa eno od uslužbenk, sobarico Tino, ki je tudi Cassandrina mama. Tako kot že v številnih prejšnjih filmih tudi tokrat Egoyan razmišlja o vplivu tehnologije na posameznikovo življenje. Cassandrin ugrabitelj Mika živi v hiši, ki je prekrita z vsakovrstnimi ekrani in kot nekakšen veliki brat sledi življenju vseh, ki živijo okrog njega, dokler končno dobrota zmaga nad zlom in tudi Miko uspejo odkriti prav s pomočjo tehnologije. V filmu blesti izredna Rosario Dawson, vlogo mladih Cassandrinih staršev pa je Egoyan zaupal Ryanu Reynoldsu in Mireille Enos. Za starega Simeona in že ena-išestdeseto predelavo njegove La chambre blue, (Plava soba) pa je poskrbel igralec in režiser Mathieu Amalric. Z življenjsko partnerko Stéphanie Cléau je na platnu canneske dvorane predstavil sodobno postavitev enega najbolj priljubljenih Sime-nonovih del, ki ga francoska a tudi svetovna publika dobro pozna. S podobno vsebino erosa in ta-nathosa, pa se je včeraj v Cannes vrnila tudi avstrijska režiserka Jessica Hausner, ki je v sklopu Un certain regard predstavila delo Amour fou o ljubezenski zvezi med pesnikom Hein-richom von Kleistom in Heinrietto Vogel. (Iga)