< > K V) Q 3 ■9 U (/> < U O Duša bi se rada postila, a telo se upira. Ruski pregovor Številka 9 Letnik 52 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) petek, 10. marca 2000 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Od nove vlade so si narodne skupnosti pričakovale gotovo več. predsednik CAN mag. Marjan Pipp Tudi novi kancler ima za nas le lepe besede —------------------■------------Poročilo na str. 2/3 Krški škof dr. Egon Kapellari je na pepelnico i/ svoji rezidenci odpri razstavo del umetnika Rudija Benetika. V prostorih škofijske rezidence je krški škof dr. Egon Kapellari na pepelnico odprl razstavo stenskih objektov in inštalacij umetnika Rudija Benetika, rojaka iz Podjune pri Globasnici. Razstava bo na ogled do Velike noči. Pred vernisažo je škof v elizabetinski cerkvi ob začetku posta bral svečano mašo, ki jo je pevsko oblikoval MePZ Jakob Petelin Gallus. Foto: Štukelj IZ NAŠIH OBČIN Prazen enojezični vrtec V občini Suha občinski svet ni bil v stanju dobiti dvojezične vrtnarice. Posledica tega je, da je zdaj enojezični vrtec na pol prazen. Poročilo na strani 5 MLADI NAŠ TEDNIK 4 strani „lifestyla“ za mladino Z novo urednico Mladega NT Nadjo Žele je tudi naša mladinska priloga dobila nov svež veter. Na štirih straneh boste izvedelii marsikaj novega na mladinski sceni, kaj je IN in kaj OUT. Priloga v sredini časopisa ŠPORT Štart za SAK nemogoč? 19. marca naj se bi po koledarju pričelo prvenstvo za SAK. Toda v Trnji vasi v Celovcu je del igrišča še pokrit s snegom. Poročilo na strani 11 Politika Politika 3 Zastopnik dijakov Slovenske gimnazije Marco Karg! je nižješolcem predal knjige za sodelovanje pri projektu „Slovenščina“. Nagrade za gimnazijce Ker je projekt „Slovenščina“ izredno dobro uspel, je iniciator akcije zastopnik dijakov na Slovenski gimnaziji Marco Kargl 3. marca predal sodelujočim nižješolcem knjige kot nagrado. Vsak nižješolec si je smel izbrati knjigo po želji. V zahvalnem govoru je Marco Kargl dejal, da so gimnazijci sodelovali z veliko vnemo, se medseboj z veseljem pogovarjali v slovenščini in v skupinskem delu veliko dopri- nesli k uspehu projekta. Na podelitvi je bil prisoten tudi ravnatelj gimnazije dr. Reginald Vospernik in izrekel pohvalne besede iniciatorjem in sodelujočim. Nakup knjig so finančno podprli: NSKS, Zveza Bank, Poso-jilnica-Bank Borovlje, Mladinski dom, Dom prosvete v Tinjah, prevajalska pisarna Dolinar, Svetovni slovenski kongres, Mohorjeva knjigarna in knjigarna Drava. Mohorjeva knjigarna Vas prisrčno vabi na dia-predavanje Bogdana Kladnika. Skrivnosti Slovenije Čas: torek, 14. marca 2000 19.00 Ort: Tischlerjeva dvorana 10.-Oktober-Straße 25 Celovec Soprireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec Bogdan Kladnik je dober poznavalec naravnih lepot Slovenije, njenih zgodovinskih umetnostnozgodovinskih ter etnografskih posebnosti in biserov; spada v generacijo radovednih, fotografov ekstremnih situacij, je mojster detajla in še neodkritih pogledov. Vode so njegova ljubezen, gore njegovo hrepenenje, odkrivanje neznanega sveta strast, svet večne teme. Manjšine na prvn obisku pri Schüsslu Novi zvezni kancler Wolfgang Schüsselreteklo sredo sprejel predstavnike avstrijskih manjšin. Dunaj. Ker je pretekli teden nova zvezna vlada napovedala krajšanje podpor svojim narodnim skupnostim, je dobil pogovor med novim kanclerjem in manjšinskimi zastopniki posebno noto. Na pogovoru so poleg dr. Wolfganga Schüssla ter njegove namestnice, dr. Susanne Riess-Passer sodelovali s strani manjšin še predsedniki in podpredsedniki sosvetov ter zastopniki Centra avstrijskih narodnosti. Manjšinski zastopniki so opozorili Schüssla in Riess-Passer na številna nerešena vprašanja na področju manjšinske zaščite in poudarili predvsem nejasnosti glede 19. člena STGG (državni temeljni zakon), neizpolnjeni 7. člen Avstrijske državne pogodbe in potrebe po novelizaciji zakona o narodnih skupnostih, skratka na dolgoletne in že znane zahteve avstrijskih manjšin. Avstrijski kancler in vodja ljudske stranke dr. Wolfgang Schüssel se je skušal konkretnim odgovorom izogniti in je opozoril na pričakovane odločitve ustavnega sodišča glede nekaterih manj-šinskopravnih vprašanj. Na podlagi teh odločitev bo vlada potem ukrepala, tako Schüssel. Glede perečega in aktualnega vprašanja zveznih podpor za manjšine v letu 2000 je kancler menil, da se bo trudil, da ne bi prišlo do krajšanja. Kot velik met (großen Wurf) je Schüssel označil pogovore, ki tečejo s koroško deželno vlado v zvezi z dvojezičnimi tablami. Zastopniki koroških Slovencev so sicer ugibali, kaj natančno naj bi to pomenilo, ker se pa kancler ni hotel natančno razjasniti, je to ostalo odprto. Čeprav Schüssel ni pristal na nobeni konkretni izboljšavi, pa je treba tudi omeniti, da je vladalo med pogovorom dobro vzdušje in da podobnega pogovora med zastopniki manjšin in kanclerjem že več let ni bilo. Podpredsednica vlade in šefica FPÖ dr. Susanne Riess-Passer se v pogovor ni vključila. Ker se tudi kancler Schüssel v tem prvem pogovoru ni definitivno razjasnil, kako želi ravnati z manjšinami v Avstriji, ostaja manjšinska politika nove zvezne vlade naprej uganka. Manjšinski zastopniki po tem prvem pogovoru niso bili bogve kako navdušeni, saj v bistvu ni prišlo do nobenih rezultatov. Predsednik Centra avstrijskih narodnih skupnosti mag. Marjan Pipp, je menil, da so si manjšine od pogovora pričakovale več. Schüssel pa da je zapravil prvo priložnost javnosti doka- manjšinam naklonjeno politi-zati, da hoče voditi odprto in ko. GLASOVNICE LAHKO ODDASTE NA P(l ALI PRI ČLANIH KRAJEVNIH VOLILNIH KOMISIJ Slovenci, ki mogoče še niso dobili glasov imajo tudi zdaj še možnost, da sodelujejo pri volitvah. Že februarja je osrednja volilna komisija razposlala volilne liste volilnim upravičencem, ki so se letos ali že leta 1995 vpisali v volilni imenik. V nekaterih občinah (npr. v Globasnici in Dobrli vasi) volilne liste raznašajo člani krajevnih volilnih komisij po hišah in jih potem tudi pobirajo. Rok za oddajo volilnih listov poteče 19. marca. Večje število volilcev je izpolnjene volilne liste že vrnilo po pošti ali oddalo pri članih krajevnih volilnih komisij. Precej pa je takih, ki tega še niso storili. Njim velja poziv, da to storijo v naslednjih dneh, zadnja možnost je nedelja 19. marca. Pozneje oddani volilni listi ne bodo več upoštevani. Vsi koroški Slovenci lahko sodelujejo. Pa tudi tisti koroški Slovenci, ki še niso vpisani v volilnem imeniku, imajo še možnost, da pridejo do volilnih listov in tako neposredno soodločajo o narodnostnem zastopstvu v okviru Narodnega sveta. Vsi, ki v letu 2000 dopolnijo 15. leto, in seveda vsi, ki so starejši od 15 let, se lahko pisno ali ustno prijavijo za vpis v volilni imenik pri članih krajevnih volilnih komisij (katerih imena objavljamo na 3. strani NT) ali pri osrednji volilni komisiji na sedežu NSKS v Celovcu. Potem se jim izroči ali pošlje, kakor pač želijo, volilni list s tremi glasovnicami. Dejansko demokratično soodločanje. Dejansko predstavljajo volitve NSKS edinstveno možnost, v demokratičnem postopku soodločati o tem, kdo bo v posameznih (18) volilnih okoliših kot krajevni zastopnik/krajevna zastopnica in kdo bo na osnovi splošne liste (109) kandidatov izvoljen v 48-članski Zbor narodnih predstavnikov in predstavnic, pa seveda tudi o tem, kdo izmed predsedniških kandidatov (globaški podžupan Bernard Sadovnik ali bivši državnozborski poslanec Karel Smolle) bo novi predsednik Narodnega sveta. Tajnost volitev je zagotovljena. Tajnost volitev je zagotovljena, volilni listi z izpolnjenimi glasovnicami ostanejo v povratnih kuvertah v volilni skrinjici do 22. marca 2000, ko bodo krajevne volilne komisije praznile volilne skrinjice, odprle volilne kuverte, preštele volilne liste in glasovnice ter ugotovile rezultat volitev v posameznih volilnih okoliših, nato pa bo osrednja volilna komisija ob sodelovanju neodvisnih sodnikov preverila zbrane rezultate in objavila izid volitev. Zaupanje ljudi v oporo novemu vodstvu v narodnostni politiki. Na osnovi rezultata volitev bo meseca aprila sklican Zbor narodnih predstavnikov in predstavnic v novi sestavi, ki bo na predlog novo izvoljenega predsednika izvolilo tudi novo predsedstvo Narodnega sveta. Novo vodstvo organizacije bo prav v danih političnih okoliščinah v deželi in državi imelo pomembno vlogo v prizadevanjih za urejanje odprtih manjšinskih zadev. Zato pa je tem bolj odločilno, da ima vodstvo zaupanje čim širših krogov manjšine in se lahko opira na demokratično pri volitvah iz- rečeno voljo ljudi. Množična udeležba koroških Slovencev pri volitvah NSKS pa je hkrati najboljša podpora zavzemanju za ohranitev narodnostne identitete in za razvoj narodne skupnosti. Izkoristite jo! Člani krajevnih volilnih komisij Zilja mag. Popotnig Urban, Bistrica/Z. (predsednik), Schnabl Joz, Drašče, vi. svet. Wiegele Franc, Bistrica na Zilji, Gotthardt Vincenc, Brdo • Bekštanj, Beljak, Podklošter dipl., inž. Miki Hanzi, Ločilo (predsednik), Kargl Valentin, Bače Wrolich Erika, Ra-tenče/Loče, Ress-mann Štefan, Ledince, Samonig Karl, Marija na Zilji • Šentjakob v Rožu Miškulnik Micka, Velika vas (predsednica), Baumgartner Alojz, Bistrica, Janežič Franc, Lese, mag. Krištof, Ferdinand, Velika vas, Koschat Flori, Podgorje • Vrbsko jezero mag. Draže Mirko, Se-mislavče (predsednik) dr. Vospernik Reginald, Podravlje, Lesjak Ludvik, Vrba, Mik-sche Anton, Prtiče • Bilčovs, Kot-mara vas mag. Wakounig Jože, Kotm. v. (predsednik) Zablatnik Ingrid, Bil-njovs, Krušic Franc, Bilčovs^ mag. Schel-lander Stefan, Bilčovs • Bistrica v Rožu Partl Nataša, Bistrica v Rožu (predsednica) Smolle Karel, Bistrica v Rožu, Partl Gabrijela, Mače, dr. Peinig Tatjana, Sveče,Kunčič Marjan, Podsinja vas Hafner Marko, Bistrica • Borovlje, Smarjeta v Rožu dr. Wutti Franc, Borovlje (predsednik), Su-kalia Rudi, Borovlje, Waldhauser Valentin, Poden, Ogris Hubert, Trebije, Wernig Roza, Kočuha e Sele Jug Flori, Sele-Cerkev (predsednik), Olip Nanti, Sele-Cerkev, Olip Marjan, Sele-Cerkev, Kelih Ivan, Sele-Cerkev, Roblek Katja, Sele-Borovnica • Celovec in okolica mag. Kulmesch Janko, Celovec (predsednik), Sadjak Franc, Celovec, mag. Frank Gabi, Celovec, mag. Florjančič Franc, Celovec, Tomažič Franc, Celovec, Lampichler Andrej, Radiše, Wede-nig Franc, Celovec • Drava sever mag. Kuchling Zalka, Velikovec (predsednica), Karner Hanzej, Djekše, Warasch Anton, Djekše, Hafner Rosa, Spodnje Krčan-je • Dobrla vas mag. Vouk Rudi, Dobrla vas (predsednik), Wastl Martin, Lo-vanke, mag. Kramer Štefan, Dobrla vas, Haschej Jozej, Kokje, Komar Martin, Metlova • Škocijan Starz Franc, Škocijan (predsednik), Mlinar Helka, Škocijan, Slu-govc-Sternad Daniela, Lancova, Riegelnik Miha, Škocijan, Prei-nig Franc, Grabalja vas • Žitara vas, Galicija Petek Tomaž, Zagorje (predsednik), Korpič Peter, Kršna vas, Uran k Jože, Encelna vas, Blažej Milan, Podkanja vas, Zablatnik Pavel, Brezje e Železna Kapla Smrtnik Franc-Jožef, Korte (predsednik), Smrtnik Valentin, Plaznica, Pasterk Daniel, Bela, Urschitz Traudi, Železna Kapla, Smrtnik Regina, Korte • Globasnica Gregorič Štefan st., Mala vas (predsednik) Sadovnik Bernard, Podroje.Dumpelnik Hubert, Šteben, Kor-dež Hubert, Podjuna, Bricman Hanzej, Strpna vas • Bistrica pri Pliberku Blažej Jozej, Letina (predsednik), Gril Karel, Šmihel, Reckar-Krištof Dragica, Bistrica, mag. Smrtnik Vladimir, Podkraj,Wakounig Andrej, Dvor • Pliberk Kordesch Blaž, Nonča vas (predsednik) Nachbar Joško, Vidra vas, ek. svet. Kumer Fric, Blato, Mandl Jurij, Libuče, Piko Milan, Vidra vas, Kreutz Miha, Libuče, Valeško Franc, Drveša vas, dipl. inž. Krištof Peter, Vidra vas, dipl. inž. Domej Štefan, Rinko-le, Kušej Marija, Blato • Suha, Ruda Katz Lenart, Gradiče (predsednik), Krop Pe-pej, Kogelska gora, mag. Logar Jokej, Gradiče, Rosenzopf Stefan, Podgora 4 Iz naših občin Rožani in Podjunčani v Rimu V počitnicah se je 35 popotnikov iz Podjune in Roža podalo v Rim. ZARADI KRIZE VW potrebuje 2,7 mio. filtrov manj Šmihel. Tovarna filtrov Mahle bo v letu 2000 producirala 2,7 mio. manj filtrov kot še v prejšnjem letu. Vzrok so težave pri VW, ki je naročil toliko manj filtrov ter cenejša produkcija v državah kot npr. v Braziliji. Kljub temu bo podjetju Mahler od skupno 1000 delojemalcev treba odpustiti le 33 delojemalcev. To se bo verjetno zgodilo od marca do konca junija. ZARADI KRIZE Franc Starz spet občinski odbornik Škocijan. Po letu dni odsotnosti se bo Franz Starz (Gospodarska lista) naslednji ponedeljek spet vrnil v občinski svet. Starz je bil pri zadnjih volitvah glavni kandidat GL. Zavzel bo mesto odbornika Greogorja Slu-goutz-Sternada, ki pa bo frakciji naprej na voljo kot namestnik. V semstralnih počitnicah se je 35 popotnikov iz Podjune in Roža podalo na potovanje v večno mesto Rim. Pod strokovnim vodstvom profesorja Jožeta Wakouni-ga smo videli vse znamenitosti. Med vožnjo v Rim sta bili na programu dve točki: Asisi, kjer je deloval sv. Frančišek, in Orvieto z mogočno stolnico. Rim nas je pozdravil v zgodnjepomladanskem prijetnem vremenu. V Rimu samem smo si ogledali vse pomembne cerkve in bazilike in druge znamenitosti, kot so to katakombe, pokopališče žrtev nacizma, vodnjak Trevi, Španske stopnice in razne očarljive trge. Med viški je bil ogled Vatikanskih muzejev z vsemi svojimi dragoce- nostmi in Sikstinska kapela Podali smo se tudi v mogočni samostan Montecassino, od koder je izhajal benediktinski red, pod njim pa na poljsko vojaško pokopališče. Vse znamenitosti nam je prof. Wakounig zelo doživeto in detajlirano približal, tako da si marsikdo še želi vrniti v večno mesto. Koroška skupina z rektorjem Siovenika dr. Jezernikom (levo - poleg vodje prof. Jožeta Wakouniga). Svetoletno romanje Globašanov in Štebjanov V nedeljo, 13. svečana, smo se v jutranjih urah Podjunčani ob krasnem vremenu odpravili na pot proti Rimu. Številno skupino romarjev je pozdravil dekan Peter Sticker ter na kratko orisal večno mesto Rim. Po skupni jutranji molitvi in pesmi smo v veselem razpoloženju za-.pustili Koroško. Grede smo si ogledali mesto Orvieto, staro mesto z veliko stolnico sv. Patricija iz 13. stoletja. V Rimu smo si najprej ogledali cerkev sv. Klementa ter obiskali grob sv. Cirila, ki je v njeni kripti. V La-teranu, kjer so papeži imeli svoj sedež tisoč let, smo občudovali veliko krstilnico, v baziliki sv. Janeza pa velikanske kipe apostolov. V mogočni cerkvi Marije snežne iz 5. stoletja so najlepši mozaiki iz 12. in 13. stoletja. V cerkvi sv. Petra v vezeh domuje Michelangelov Mojzes, ki je dovršena umetnina. Tukaj so shranjene tudi verige, v katere je bil uklenjen sv. Peter. Naslednji dan smo strmeli nad čudovito baziliko sv. Petra, drugo največjo cerkvijo na svetu, v kateri so razen ene slike sami mozaiki. Glavni oltarje nad Petrovim grobom. V kripti so pokopani številni papeži. Tudi na kupolo, ki je visoka 136 metrov, smo se povzpeli in uživali lep razgled po mestu. Kapitol, ki je na najvišji točki Rima, na kate- rem stoji nad visokim stopniščem cerkev sv. Marie d'Aracoeli. Forum Romanum je kraj, kjer so se v antičnem Rimu sestajali prebivalci. Videli smo tudi ječo, kjer sta bila zaprta sv. Peter in sv. Pavel. Avdienca. V sredo smo prisostvovali papeževi avdienci. Velika množica romarjev z vsega sveta se je zgrinjala na trg sv. Petra. Po predstavitvi raznih skupin nas je papež pozdravil v slovenščini. Popoldne smo si ogledali čudovito Pavlovo katedralo, ki ima mozaično upodobljene vse papeže. Tu smo tudi praznovali sv. mašo, pri kateri smo navdušeno peli, ter skupno molili po namenu sv. Očeta za svetoletni popolni odpustek. Tudi v Ostio smo se peljali, v mesto, ki leži ob Tiranskem morju. Zadnji dan pa smo dopoldne občudovali Vatikanske muzeje in Sikstinsko kapelo. Povsod toliko umetnin! Posebno Michelangelova krasna poslikava Sikstinske kapele nas je očarala. Panteon. Popoldne je bil na vrsti ogled Panteona, ki je bil naj- starejši tempelj, sedaj pa je posvečen materi Božji. Fontana Travi je najlepši rimski vodnjak in Španske stopnice so poleti polne rož. Na poti domov smo še obiskali Assisi, kjer je živel sv. Frančišek v 12. stoletju. Tri krasne cerkve so postavljene druga na drugo. Za zaključek romanja smo tu obhajali sv. mašo. Ko smo se vozili proti domu, smo se zahvalili našemu župniku in tudi šoferju, gospodu Francu Zanklu za odlično vožnjo ter tudi Ingi Koren za organizacijo. Ema Hudi Romarje iz Podjune je po Rimu vodi! globaški dekan Peter Sticker, z avtobusom pa Franc Zanki. Iz naših občin S parado v Pliberku je vojaška akademija pretekli petek zaključila svoje letošnje taktične vaje, na katerih je sodelovalo 2000 vojakov. Vaje so potekale brez kakršnih pripetljajev, vojake je prebivalstvo dobro sprejelo. Vojska je kmetom v Rožu in v Podjuni povrnila tudi vso povzročeno škodo na njivah in travnikih. Naslednje tovrstne vaje bodo na Koroškem spet teta 2009. Foto: Budai/oigitai Občinski otroški vrtec je na Suhi skoraj na pol prazen Ker so se na Suhi občinski možje v bistvu odpovedali dvojezični predšolski vzgoji, je enojezični občinski otroški vrtec na pol prazen. Suha. Na minuli občinski seji, Pretekli petek, je suški občinski svet na predlog odbornikov EL Lenarta Katza in Petra Tram-Puscha razpravljal tudi o stanju v občinskem otroškem vrtcu, ki ga obiskuje premalo otrok, da bi lahko deloval rentabilno. Kot je znano, je vrtec leta 1998 bil uradno dvojezičen, toda občinski svet je večinsko sklenil nastavitev vrtnarice, ki ni imela zadostnega znanja iz slovenščine. Posledica je bila, da so prijave k dvojezični vzgoji začele nazadovati. Starši, ki so želeli kvalitetno izobrazbo v obeh deželnih jezikih, so začeli svoje otroke voziti v vrtca v Pliberk in Šmihel. Ker je število prijav s časom zelo padlo, je občina morala odpustiti „dvojezično vrtnarico“, danes pa niti za enojezični vrtec ni zadostnega števila prijav. Katz je s tem v zvezi predlagal, naj občina nastavi dvojezično kvalificirano vrtnarico, ki jo bo plačal Urad zveznega kanclerja, z dvojezičnostjo pa bo naraslo spet število otrok, tako Katz. O predlogu bo razpravljal pododbor. Proračun. Kot prva podjunska občina je Suha potrdila računski obračun za leto 1999, ki pa izkazi-je primanjkljaj v višini 185.000 šil. V razpravi je župan Gerhard Vi-sotschnig dejal, da se osebno trudi, da bi izboljšal gospodarski položaj občine Šuha, ki je najrevnej- PO KLAVZURI______________ Globaška EL si je razdelila dela Globasnica. Globaška EL je pred kratkim frakcijsko delo razdelila različnim osebam in si s tem pričakuje efektivnejšo frakcijsko delo. „EL team v Globasnici“ - razdelitev: predsednik: podžupan Bernard Sadovnik; frakcijski vodia: član predst. Hubert Kordež; namestnik: Hanzej Bricmann; organizacijski vodia: odbornik Marko Gregorič; blagajničarka: odbornica Bernardka Kordesch; urednik Globaškeaa časopisa: Michael Koren; govornik mladine: Erich Schmautzer; govornik upokojencev: Stefan Gregorič. ša občina na Koroškem. Zato pa so potrebne tudi s strani občine konkretne iniciative. Lenart Katz je ponovil zahtevo po obrtni coni pri Žvabeku. Ker se v tej zadevi doslej ni kaj premaknilo, je Katz pozval župana, da postane končno aktiven. Silvo Kumer ŽELEZNICA 2000_____________ 20. marca bodo določili traso Podjuna. V ponedeljek, 20. marca, bo HL AG sporočila, kje definitivno hoče speljati visoko-zmogljivostno Železnico 2000 od Doba do Grabštanja. Na izbiro je cela vrsta variant, med njimi tudi predlogi ljudskih iniciativ. Proti odločitvi HL AG imajo ljudske iniciative, prizadeti sosedje in občine samo še možnost, da se pritožijo v okviru „postopka-UVP" (Umweltverträglichkeitsprüfung). Rož. V Rožu pa so načrti šele na začetku in HL AG še preverja različne variante. OD 13. DO 18. MARCA Globaški „Teden varstva okolja“ Globasnica. Od ponedeljka, 13. marca, do sobote, 18. marca, vabi občina Globasnica na „Teden varstva okolja 2000“. Pristojni referent podžupan Bernard Sadovnik želi s predavanji sensibilizirati občane za to temo. Z zelo vidnimi referenti pa bodo Globašani nagovorili tudi širšo publiko v spodnji Podjuni: Tisočletje ekologije: Šanza za podeželski prostor? PONEDELJEK. 13. 3. - ob 20. uri v gostilni Hudi Tema: „Varstvo okolja je skrb nas vseh“ Referent: mag. Christian Salmhofer ČETRTEK. 13. 3. - ob 20. uri v gostilni Šoštar Tema: „BlO-kme-tija ■ prihodnost malih kmetij“ ■ Diskutanti: Walfried Wutscher (preds. Kmetijske zbornice), Roland Zelloth (podpred. Kmetijske zbornice), zb. sv. Georg Wutte, zb. sv. dipl. inž. Štefan Domej, Michael Petschnig (bio-kmet), Johannes Tomič; Diskusijo vodi: mag. Christian Salmhofer SOBOTA. 18. 3. -od 9. do 13. ure pri Alojzu Gregoriču v Mali vasi 1 Tema: „Ko-riščanje biokur-jave kot mala enota energetske oskrbe v podeželskem prostoru“'m dan odprtih vrat (ogled in svetovanje). Štefan Domej Georg Wuttte V Globasnici se bo v ponedeljek priče!„ Teden varstva okolja". 6 Rož - Podjuna - Žila Pred kratkim je obhajal 65-letnico življenja Jože Pasterk iz Kokja pri Dobrli vasi. Slavljencu za polokroglo obletnico od srca čestitamo in želimo obilo zdravja, sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Slavi 65-letnico -Jože Pasterk iz Kokja. Ivan Živkovič iz Stranj pri Kotmari vasi je obhajal 76-letni-co. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Minuli torek, 7. marca, je v Selah na Borovnici praznoval rojstni dan ravnatelj ljudske šole Sele-Kot Heribert Kul-mesch. Občinskemu odborniku EL Sele ter vsestranskemu kulturnemu delavcu od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Na Obirskem je slavila rojstni dan Marta Karničar. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva. Prihodnjo nedeljo, 12. marca, bo obhajala^ rojstni dan Dori Michor iz Šmarjete v Rožu. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Čestitkam se svoji zvesti pevki pridružujejo člani domačega cerkvenega zbora ter znanci. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Jožefi Boschitz z Met-love, Ljudmili Sienčnik in Matildi Lesjak iz Dobrle vasi, Hildi Anderwald iz Tihoje in Matildi Fido s Sel pri Žitari vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, zadovoljna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Marji Martinschitz iz Šmarjete v Rožu, ki slavi 80-let-nico življenja. Slavljenko poznamo predvsem kot skrbno gospodinjo župnika Janeza Lampichlerja, saj mu vestno ČESTITAMO gospodari že blizu 50 let. Še pred leti je skrbela tudi za rože in okras v domači farni cerkvi, za kar se ji ob tej priložnosti prisrčno zavljaljujejo vsi farani in ji za jubilej kličejo na mnoga zdrava leta. Čestitkam se pridružujejo znanci iz Šmarjete in uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Na Bistrici pri Šentjakobu je obhajal rojstni dan Lojz Baumgartner. Šlavljencu iskreno čestitamo in mu želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi družinski člani. Minulo soboto je obhajala 43. pomlad Monika Polanz z Blata pri Pliberku. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Naslednje voščilo je namenjeno Gertraud Hirm iz Šentra-degunde pri Rudi, ki slavil 95-letnico življenja. Slavljenki za to visoko polokroglo obletnico življenja od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki, predvsem vnuki in pravnuki. V Lipici na sončnih Radišah je obhajala osebni praznik Ani Walter. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje, zlasti osebne sreče in zadovoljstva. V ponedeljek, 13. marca, bo praznoval rojstni dan dr. Tomi Partl. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sorodniki, znanci in SPD Kočna. V sredo, 8. marca, je praznovala rojstni dan Sabina Sadjak iz Male vasi pri Globasnici. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Rojstni dan je obhajala tudi Marica Komar. Vsi domači in drugi sorodniki ji ob tej priložnosti iskreno čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Rojstni dan je obhajala Johana Koren, po domače Mötazo-va mama in Šentjakoba v Rožu. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. 90-letnico .življenja je slavil Jurij Malle iz Šmarjete. Slavljencu ob tej visoki obletnici življenja prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja sreče in zadovoljstva. 77-letnico življenja je obhajala Matilda Kukež iz Koprivne. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Rojstni dan in god je obhajala Francka Lubas iz Vogrč. Slavljenki za dvojni praznik od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo sorodniki in vsi tisti, s katerimi igra karte. V Slovenjem Plajberku slavi okroglo obletnico življenja dipl. inž. Feliks Wieser ml. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov se pridružuje NAŠ TEDNIK. V Slovenskem društvu upokojencev Šentjakob obhajajo osebna slavja naslednji člani: Žalika Antonič, Terezija Fale, Oto Hauptmann, Danica Miki, Nanči in Lojzi Baumgartner, Ivan Živkovič, Pepi Miki in Johana Koren. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebne sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Blačah na Zilji je obhajala 73-letnico življenja Jelena Leiler. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Na Bošičevi domačiji blizu Ledine je slavil 75-letnico življenja Michael Lederer. Slavljencu ob visoki polokrogli obletnici od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitke veljajo tudi ženi Štefaniji, ki prav tako obhaja rojstni dan. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Oblak, ki je slavila 70-letnico življenja. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Čestitkam se pridružujejo sestre in bratje z družinami. V Šmarjeti na Vrhu v Pirkovi hiši obhaja 39. pomlad Florjan Malle. Prisrčnim čestitkam domačih in drugih sorodnikov se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Ločah nad Baškim jezerom je pred kratkim obhajal rojstni dan župnik Stanko Olip. Iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. 50-letnico je slavil Toni Schaunig, po domače Kobvar-jev z Rut. Šlavljencu ob srečanju z Abrahamom prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Prav tako 50-letnico življenja je slavil Andrej Miče iz Šentvida v Podjuni. Tudi njemu veljajo ob srečanju z Abrahamom naše iskrene čestitke in najboljše želje. Rojstni dan sta obhajala Ciril Oraže in Daniela Cuderman-Dovjak z Obirske. Čestitamo in želimo obilo uspeha in sreče tudi v prihodnje. 60. list življenjske knjige je prelistal Valentin Dovjak s Blaznice. Slavljencu za lepo okroglo obletnico iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. V Selah so obhajali osebna slavja Pepca Roblek, Lenči Olip in Pepi Dovjak. Slavljencem prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. 13. pomlad je praznovala Marica Komar iz Pliberka. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem obilo osebne sreče in uspeha v šoli. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Janezu Šmrečniku iz Globasnice, Jožetu Kropivniku z Rut pri Rinkolah, Gretki Božič iz Večne vasi pri Globasnici, Tili Sumnitsch iz Doba pri Pliberku, Pepki Pajank z Bistrice nad Pliberkom in Ani Dlopst iz Večne vasi pri Globasnici. Vsi ostali člani društva upkojen-cev slavljencem iskreno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje, predvsem trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencem na mnoga leta. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. L Sip WHHBB8—8 - ■ s:i : S''.- ~kk A . k wlma&n * ■liSl Ilil M m «E* v ...• ;t "VS rsps ■ :. ■ v -4;ssšf.';r ■ - v::-.:-.. EVŠ J, *• . v s;i vEr^-ČitS?^:; - Karmen Stavec: • - " - ,-v- '■ Slovenci v glasbi ne iščejo idolov” W Ox.__ n •> Nova urednica |h Najboljši filmi Posebnosti Mladega NT p meseca marca Londona Stran 3 H Stran 3 stran 4 2 Mladi NT Mladi NT Hit lestvica powered by kratek stik - radio Korotan 1. I. All Saints - Pure Shores 2. 2. Moby - Natural Blues 3. 3. Macy Gray - I 've commited murder 4. 4. Manu Chao - Bongo Bong 5. 5. Karmen Stavec - Če si pravi 6. 6. Madonna - American Pie 7.7. Him-Joinme 8. 8. Santana - Smooth 9. 9. Dario G/Vanessa Quinones - Voices 10. 10. Christina Aguiliera - Don't make me love you HIT - FLASH A Pure Shores - čiste obale Top pesem hitlestvice je od skupine „AH Saints”. Nastala je prav za film „The Beach”, v katerem igra Leonardo di Caprio. Kdo je skupina AH Saints? V skupini pojejo sama dekleta in sicer: Nick/, ki je stara 22 let, njena 23-letna sestra Natalie, Shazna/, ki sama o sebi meni, da je najbolj strahopetna oseba skupine, in Melanie, ki je napol francoskega rodu. www.geocities.com/sunsetStrip/Club/9926 ▲ Kdo je Moby? Moby je znan tudi pod imenom Voodoo Child. Njegova glasba je poštena in polna emocij. Najnovejša zgoščenka Mobyja je "Play", ki vsebuje poleg elektronskih, tudi nekaj elementov hiphopa. Zgoščenko so mladi zelo dobro sprejeli. Na bolj zastarelih hitlestvicah lahko še vedno najdete pesem „Why does my heart feel so bad”, na naši hitlestvici pa je najnovejša pesem Mobyja „Natural Blues” zasedla 2. mesto, www.moby.org A Macy Gray zaseda tretje mesto hitlestvice. Glas pevke lahko primerjate z glasovi pevk Nine Simone, Betty Davis, Abbey Lincoln ali pa Tine Turner. Kljub temu je Macyjin glas čisto nekaj posebnega. „On How Life Is” je njena prva zgoščenka in pesem „I Try" je še vedno aktualna. Na naši hitlestvici pa je nova pesem „Ive commited murder” osvojila tretje mesto. www.macygray.com Macy Gray A Pesem Dona McLeana „American Pie” je spet zastopana na vseh hitlestvicah sveta. Madonna jo je na novo uglasbila. Slika je iz videospota k pesmi, moški na sliki pa je Rupert Everett, ki igra poleg Madonne glavno vlogo v filT mu „The Next Best Thing”. Film je doživel premiero v Ameriki 29. februarja, v Avstrijo pa pride predvidoma šele septembra. Hit tip: CD k filmu je že na trgu! www.eggcomm.com/madonna Ob pravem čai. na pravem met A ... pevka - znana pevka - znana slovenska pevka - znana slovenska pevka v pogovoru - znana slovenska pevka v pogovoru z Bojanom Wakounigom .... speh pevke Karmen Stavec je rezultat dolgoletnega dela in z glasbo se ukvarja s srcem in dušo. Prvi začetki prijazne slovenske pevke so bili pred 14-imi leti v Berlinu, kjer je tudi rojena. Tam je igrala v big bendu in poleg tega še pri dveh pop skupinah. Ko je po v Nemčiji opravljeni maturi prišla v Slovenijo, je igrala v skupini 4 Fun, nato pa se je začela počasi razvijati njena kariera kot solistka. Pri vsem tem je bila pomembna njena vztrajnost, da je vedno verjela v to, kar je delala in seveda talent. Karmen živi sedaj že 6 let v Sloveniji. Ko se je preselila iz Berlina v Ljubljano, ni poznala nikogar, bila je tujka v domovini. Imela pa je ogromno sreče, bila ob pravem času na pravem mestu in poleg tega še misli, da je poklic pevke njena usoda. Znana pevka pravi, da je glasba posel, v katerem igra denar posebno vlogo. Sicer v Sloveniji situacija ni takšna kot drugod po svetu, kljub temu pa je poklic pevca izredno trd in mučen. V Sloveniji je publika zelo posebna. Ima specifičen okus in je pozorna na razlike. Slovenci po mnenju pevke Karmen Stavec ne iščejo idolov v glasbi. Karmen je ponosna na to, da je Slovenka, govori perfektno nemško in slovensko. V Nemčiji je tudi pela in nudili so ji celo pogodbo za plošče. Karmen je odklonila in se preselila v Slovenijo. To pa zato, ker ni hotela biti lutka ogromne glasbene mašine-rije. Njene finance bi bile seveda s pomočjo takšne pogodbe bolj urejene, tako pa vsaj lahko sama odloča, kaj hoče delati in kaj Zavist kolegic seveda čuti, ampak to je zanjo nekaj pozitivnega. Če naokoli krožijo "trači", potem je to dokaz, da dela prav in da se splača delati naprej. Stil pevke Karmen Stavec je soliden pop, v glasbi pa ji je všeč vse, kar jo pritegne. Glasba se menja z leti in za zdaj je našla zase pravi stil - soliden pop. Za prihodnost načrtuje videospot za svoj tretji single - "Ogenj", s plošče "Ljubim te", ki je izšla lansko leto novembra. Za osebno življenje pa bi si rada izpolnila sledeče želje: rada bi se naučila jezditi in rada bi vozila kot sovoznica na reliju. Eno željo si je pa za to leto že izpolnila - prvič v svojem življenju je stala na smučeh, kajti kot prava Slovenka naj bi znala tudi smučati. Intervju s Karmen Stavec ste morda slišali 4. februarja 2000. Ne? Ste pa sami krivi, če ste ga zamudili! Vsak prvi petek v mesecu v oddaji „SLO-glasna scena", ki je vključena v oddajo „Kratek stik”, Bojan predstavi znane glasbenike iz Slovenije. Pretekli petek pa je bil na vrsti Janez Zmazek Žan. KAJ • KJE • KDAJ? Marec: ▲ OH P. (Predskupine: Denise, Jamboo) 11. 3. ob 19.30 na Dunaju, Kurhalle Oberlaa A Counting Crows 23. 3. ob 19. uri na Dunaju, Libro Musič Hall ▲ Stermann & Grissemann 24. in 25. 3 ob 20. uri v Innsbrucku, Treibhaus April: ▲ DJ Bobo 3. 4. ob 19.30 na Dunaju, Stadthalle ▲ Melissa Etheridge 7. 4. ob 19.30 na Dunaju, Kurhalle Oberlaa ▲ Canned Heat 17. 4. ob 20. uri na Dunaju, Planet Musič Nadja Žele ... A ... je nova urednica Mladega NT. K moji osebi Ime: Nadja Žele Doma: v Dobu pri Pliberku Poklic: urednica pri radiu Korotan Hobiji: aerobika, kolesarjenje, glasba, ples, filmi, potovanje, tuje kulture,... Starost: 22 let O čem bom odslej poročala v Mladem NT? O novostih na področju glasbe, objavljali bomo intervjuje z znanimi pevkami, pevci ter skupinami iz Slovenije, mnogo fotografij, novice iz filmskega sveta, marsikaj o filmskih zvezdah, hitlestvico radia Korotan feat. kratek stik, športne novosti, nasvete, miselne napake in in in ... Pustite se presenetiti! Kaj pričakujem od bralcev? Lepo bi bilo, če bi se kdaj kdo javil - pisno ali po telefonu (dosegljiva sem pri radiu Korotan: 0463/59 53 53) - in mi povedal, ali mu je Mladi NT všeč ali ne. Tudi glasbene želje so pri radiu Korotan zelo zaželene! Pokliči ali pa mi piši: e-mail: nadja@korotan.at! Filmi MESEC MAREC A „Any given sunday” Igrajo: Cameron Diaz, Al Padno, Dennis Quaid Na kratko: kultni film o footballu Vsebina: Trener (Al Pacino) Miami Sharke-sov je deprimiran. Moštvo ima za sabo kar nekaj porazov in zato igralci nimajo več prave motivacije. Miami Sharkes pa je moštvo lakomne Christine (Cameron Diaz), ki hoče zamenjati trenerja. To bi pa zanj pomenilo konec sveta ... a „Chill faktor” Igrajo: Skeet Ulrich, Cuba Gooding Jr., David Pa/mer Na kratko: prijetna napetost brez konca Vsebina: Glavni akter Tim (Skeet Ulrich) noče nič več vedeti o svoji kriminalni preteklosti, zato preživlja čas z raziskovalcem dr. Longom (David Paymer) pri ribarjenju. Tim ne ve, da je Long odgovoren za smrt neštetih moških, ki so bili umorjeni s kemično substanco „Elvis”. Namesto Longa je namreč Major Brynner (Peter Firth) po nedolžnem v zaporu. Po odpustu iz zapora Brynner vlomi v laboratorij, kjer ukrade „Elvis”. Po ovinkih pa kemična substanca pride v roke Timu, ki jo hoče nato spraviti na varno s pomočjo Arla (Guba Gooding Jr.) ... A „Body shots” Igrajo: Sean Patrick Flanery, Jerry O’Con-nell, Tara Reid Na kratko: napeta drama z dobrimi igralci Vsebina: Jane (Amanda Peet), Sara (Tara Reid), Whitney (Emily Procter) in Emma (Sy-bil Temchen) hočejo samo nekaj - končno doživeti prve izkušnje z moškimi. Isto sanjajo Rick (Sean Patrick Flanery), Michael (Jerry O’Connell), Shawn (Brad Rowe) in Trent (Ron Livingston) o ženskah. Slučajno so mladinci to noč v istem klubu in tako pride do zaželenih izkušenj. Po noči pa seveda sledi dan in lepotica Sara se zbudi poleg lepotca Michaela. Šokirana je! Kaj se je zgodilo? Posilstvo?!? .... A „Sleepy Hollow” Igrajo: Johnny Depp, Christina Ricci, Miranda Richardson. Na kratko: Srh, režanje, kurja polt Kaj se dogaja? V majhnem mestu Sleepy Hollow, na vzhodni ameriški obali, leta 1799 po treh groznih umorih kroži strah. Nemrtvi duh sadističnega vojaka, ki je pred nedavnim teroriziral to področje, naj bi hodil naokrog in bil odgovoren za vse umore, tako pravijo prebivalci mesta Sleepy Hollow. Constable Ichabod Crane (Johnny Depp), policist iz bližnjega New York Cityja, ne verjame v duhove in čarovnice, je pogumen in hoče zadevo čim prej razrešiti ... Mladi NT WWW • • e INTERNET ▲ „E-Cyas” Naslov: www.cycosmos.com Poklic: pevec, moderator, dj, igralec Najljubša glasba: Kraftwerk, Madonna, Björk E-Cyas je triletni moški, ki živi v računalniku. Julija 1996 so računalniški eksperti naredili poizkus, ki so ga do pred kratkim skrivali. Poizkus pa je bil virtualni moški E-Cyas. Eksperti so zelo natančno raziskovali 23 študentov, iz teh oseb je nastal E-Cyas, ki je seveda zelo inteligenten. E-Cyas je prava osebnost. Obiščete ga lahko v internetu pod naslovom: www.cycosmos.com in se prepričajte sami! ▲ „Chatroom” To je možnost komunikacije po internetu. Vsak dan se tam takorekoč srečajo osebe, ki hočejo govoriti in razpravljati o problemih, ljubezni, o življenju ali pa o poklicu. Pomembni so znaki v chatroomu, npr. znaki, ki izražajo veselje ali pa tudi žalost. Povzetek nekaj znakov iz interneta: :) srečen/srečna sem :-)) zelo srečen/srečna sem :( nisem srečna :-( sploh nisem srečna :* pošiljam ti poljub :-> sarkastično ...—... S.O.S., na pomoč London Planet zemlja -zanimiv planet! ▲ Posebnosti glavnega mesta Anglije - Londona. Letno pride okoli 24 milijonov turistov v osmo največje mesto sveta. London nudi veliko za vse kulturnike pa tudi za ljudi, ki se hočejo zabavati v nočnih barih, t.i. „pubih”. Znamenitosti mesta London? Bank of England - Treadneedl Street To je muzej, ki se ukvarja z razvojem denarja. Prost vstop. Big Ben - Parliament Square Stolp iz leta 1859, zelo znana zgradba. H.M.S. Belfast - Morgan's Lane 1939 zgrajena bojna ladja, ki je v drugi svetovni vojni bila udeležena pri potopu nemške Scharnhorst. Vstopnina približno ISO šilingov. Buckingham Palace - The Mall To je dom kraljice. Če kraljevska zastava plapola v vetru, je queen doma. Vstopnina 250 šilingov. Moj tip: ogled se ne splača. Od 500 sob si namreč lahko ogledate le nekaj sob Buckinghamske palače. St. Pauls Cathedral - Ludgate Hill Prince Charles in Diana sta se tu poročila. S kupole imate posebno lep razgled na London. Tower of London - Tower Hill Do 17. stoletja je bil Tower of London kraljevska palača, nato so ga uporabljali kot zapor. Danes si lahko tam ogledate kronske dragulje. Moj osebni tip: pravzaprav Tower of London sploh ni vreden ogleda, saj boste razočarani. Vstopnina - 200 šilingov, previsoka je in čakali boste v skoraj da neskončno dolgi vrsti. Westminster Abbey - Parliament Square Opatija kronanja britanskih vladarjev in grobišče številnih kraljev in pesnikov. Westminster Cathedral - Ashley Place Največja in najpomembnejša katoliška cerkev Velike Britanije. Sedež nadškofa od Westminstra. V Westminster Cathedral je bila žalna slovesnost princese Diane. Potovanje v London se splača! Polet tja stane približno okoli 4.000,- šilingov, do konca marca pa ima British Airways posebno ponudbo - 1.990,- šilingov polet tja in nazaj, če hočete bivati v Londonu en teden. Odločite se! Leonardo di Caprio Oseba meseca LEONARDO Dl CAPRIO Leonardo di Caprio - Trenutno ga lahko občudujete v filmu „The Beach”, kakšni pa so načrti za prihodnost! Z režiserjem Martinom Scorsesejem bo v Rimu snemal film „Gangs Of New York”; z igralko Kate Winslet pa bi po uspešnem filmu „Titanic" tudi spet rad snemal. Tokrat bo Leo bogat in Kate revna. Za risanko „Spider Man" so poleg Leona še drugi igralci aktualni: Freddie Prinze jr., Chris O'Donnell in Jude Law. Preden bo Leo sprejel ponudbo za vlogo v filmu, pa hoče še prebrati knjigo. Moda TOP & FLOP ▲ Top: svilo, bombaž Indija, Latinska Amerika, Havaji zelena, rdeča, modra, rumena, oranžna barva nekomplicirano, naravno ▼ Flop: akril, poliamid siva, črna, bela, rjava barva komplicirano, nenaravno Rož - Podjuna - Žila TINJE Letno srečanje čebelarjev V ospredju srečanja sta bili predavanji Mirka Pavlina in inž. Ivana Jurkoviča, ki sta mdr. pripovedovala o lastnih izkušnjah s čebelami v vseh letnih časih. Mirko Srienc med predavateljema inž. Ivanom Jurkovičem (levo) in Mirkom Pavlinom (desno). Foto: Štukelj ■■X red dobrim tednom dni je bilo v Tinjskem domu letno srečanje čebelarjev iz Podjune in Roža. Spet se nas je nabralo toliko, da smo napolnili tinjsko predavalnico. Razveseljivo je bilo, da se je zbralo tudi nekaj mladih čebelarjev in tako je upati, da se bo naša sivka (carnica) gojila še naprej v naših krajih. Pa tudi generalni konzul in čebelar gospod Jeraj je pridno prisluhnil predavateljema. Kot predavatelja sta bila napovedana g. Mirko Pavlin iz Semiča in inž. Ivan Jurkovič iz Črnuč pri Ljubljani. Izmenoma sta predavala in pripovedovala o svojih izkušnjah s čebelami v vseh letnih časih. Oba sta poudarila, da se čebelarsko leto začne za vestnega čebelarja že takoj po točenju strdi avgusta, ko moramo pripraviti čebele na zimo, da tako ne doživimo vigredi hudega presenečenja in nam umrejo čebelarske družine. Precej smo tudi slišali, kako naj zatiramo varozo in naj jo imamo celo leto pod kontrolo, da nam ne uniči naših ljubljenk. Nekaj smo slišali tudi o novih predpisih v zvezi z Evropsko unijo in kako naj vestno ravnamo z našimi čebelarskimi pridelki, ker ti niso le hranilo, temveč tudi zdravilno sredstvo, v neki meri so čebele potrebne tudi za naše kmetijstvo, predvsem za sadjarstvo, ker bi naše sadno drevje brez čebel cvetelo, vendar ne bi prinaša- lo zadosti sadov. Zastopnik slovenskega kmetijskega ministrstva je menil, da se bo treba potruditi in na meddržavni osnovi podvzeti še marsikaj, da bo ostala naša sivka še naprej tako krotka in marljiva in se ne bo pomešala s tujimi pasmami in postala napadalna kot tista v srednji Ameriki. fr ČESTITKA TEDNA Življenjski jubilej Jožeta Avguština ■-prihodnji torek, 14. mar-|-^ca, bo obhajal 85-letnico I življenja Jože Avguštin iz Celovca. Slavljenec, ki_ se je rodil v Retečah pri Škofji Loki v Sloveniji, je leta 1945 prišel na Koroško, od koder je emigriral v Južno Ameriko v Argentino. Tam je vsa leta služil denar kot bančni uslužbenec ter opravljal pisarniška dela pri bratu - duhovniku - Albinu, ki je prav tako emigriral v Argentino. Ker pa slavljencu s časom ni več ustrezalo tamkajšnje podnebje, se je leta 1968 vrnil na Koroško v Celovec. V Mohorjevi je dobil pisarniško zaposlitev, ki je obsegala predvsem korektorska dela. Dobrih deset let pozneje pa je šel v zaslužen pokoj. Danes se slavljenec kljub visoki starosti še vedno veseli dobre duševne čilavosti, le na telesu so leta zapustila sledove, tako da svojega stanovanja v Koschatovi cesti ne zapušča več. Slej ko prej zanj vzorno skrbi Marinka Volčič. Čeprav ima v Argentini ženo, hči in brata, se tja noče več vrniti. Tamkajšnjega podnebja ne prenašam, poleg tega mi je Celovec zelo všeč, pravi Jože Avguštin. Slavljencu na tem mestu za visoki polokrogli jubilej in bližajoči se god (19. marca) od srca čestitamo. Želimo mu mnogo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo znanci in prijatelji. F. S. i :<•]: w-1 :<•! 2000 POJE Osrednji koncert z odličnimi skupinami „Spored letošnje pevske revije vsebuje poleg znanih imen kot Pavle Kernjak, Luka Kramolc, Franc Leder-Le-sičjak, ki so takorekoč reprezentanti naše kulturne dediščine, tudi vrsto imen, ki so se začela pojavljati v zadnjih letih. Tu gre deloma za sodobne priredbe starih pesmi, deloma pa za docela nove, samostoje skladbe, ki navezujejo na ljudsko izročilo ali pa grejo docela nove poti. Ljubiti in zavestno gojiti staro, hkrati pa biti odprt za novo in pozdravljati vsako smiselno in kvalitetno inovacijo, to mora biti naša pevska filozofija. Pod tem vidikom je Edi Oraže aranžiral tudi skupno pesem, ki naj bo kot sklep koncerta višek in ponazorilo gesla - včeraj in danes in jutri.” V nedeljo bodo nastopile naslednje skupine: • Tamburaški ansambel Fermata z Dunaja • Vaščane pojo iz Zgornje vesce • Vokalna skupina Vox iz Pliberka • Šmihelski kvintet • Skupina akcent iz Ledine • Komorni zbor iz Borovelj • MePZ Pevskega društva Sele • Mešani mladinski zbor ZG/ZRG za Slovence iz Celovca • MoPZ Trta iz Žitare vasi • Družina Zwitter iz Za-homca • Mešani pevski zbor Re-sonet iz Trsta • MePZ F. B. Sedej iz Šte-verjana pri Gorici Na koncu bo sledila skupna pesem Koroška poje 2000 v priredbi E. Oražeta. Družina Zwitter iz Zahomca. T A PETEK, 10. marca 18.10-19.00 Utrip kultu-re T E D E N SOBOTA, 11. marca 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 12. marca 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten - duh. misel 18.00- 18.30 Glasbena mavrica PONED., 13. marca 18.10-19.00 Kratki stik TOREK, 14. marca 18.10-19.00 Otroški spored O R F SREDA, 15. marca 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored ČETRTEK, 16. marca 18.00- 18.30 Rož-Podjuna - Žila NEDELJA, 12. marca 2000,13.30 PONEDELJEK, 13. marca 2000 ORF 2, ob 3.40__________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Brez tveganja do zdravja: Post je primeren način za prečiščenje telesa. • Živa tradicija: Koroške Slovenke praznujejo mednarodni dan žena. • Po umiku iz cone smrti: To- maž Humarje sam preplezal južno steno gore Daulagiri. • Erotika barve: Umetnik Ru- di Benetik uresničil talno inštalacijo in viseče kolaže prostorskih objektov. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://kaernten.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 10. marca o seksu 18.15 Kalejdofon 18.45 Poročila 19.00 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan Šport 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Svet je 13.00 Zrcalo kulture 18.00 Otroški kotiček in par vas (pon.): Menschenrechte 23.00 Šoja & El-ugank 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 ster (pon.) 24.00 Glasba Mladinski radio 20.00 Soundcheck 21.00 DJ TOREK, 14. marca Line 24.00 Ta mera (pon.) 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan SOBOTA, 11. marca 13.00 V pogovoru: Marko Smolinar 18.00 10.00 Po Koroškem (pon.): Zimski pohod na otroši kotiček 18.15 Kalejdofon 18.45 Poročila Arihovo peč 11.30 Campus 12.00 Poročila 19.00 Šoja 8, Elster 20.00 Noche Latina 21.00 12.07 Crescendo: Trote*' 1800 Svet je vas. c ( , 22,00 Literama kavarna ."Zv K a” 5 »-DO Nachtfalter 24.00 Glasba 1.00 Šport Poročila 19.00 V pogovoru (pon.): ob dnevu ze- , , na 20.00 Vugo-Rock 23.00 Siesta '^L. < P NEDELJA, 12. marca SREDA, 15. marca 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glas- m0° Kaleldosk°P 11-15 Voz latma 12.00 te 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 12.07 Divan 12.30 Special: Ouljrl Carinthia: Dr. 0lroškl kotlček 18-15 Kalejdofon 18.45 Poroči-Zdravko Inzko 18.00 Glasba 18,45 Poročila la 19.°0 Stay luned 20.00 Rufi Radio 22.00 19.00 Alpe-Adria: Küstenland. Triestiner Ansich- klad Force 24.00 Out of Carinthia (pon.): Dr. ten 20.00 Sunday Loops (DJ Nova, Sonja Spita- Zdravko Inzko let) 22.00 Por those about to Rock 24.00 Zrcalo ČETRTEK, 9. marca kulture (pon.) 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan PONEDELJEK, 13. marca 13.00 Ta mera 18.00 Otroški kotiček 18.15 Ka- 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan lejdofon 18.45 Poročila 19.00 Yesterday 8 13.00 Alpe Adria (pon.): K.stenland. Triestiner Today 20.00 Musič lor the Masses 23.00 Fre-Ansichten 18.00 Otroški kotiček in Blazno resno ak Show 1.00 Soundtrack tedna RADIO KOROI Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 -10.00 Živa 14.00 -14.30 Viža, 14.30 -15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik (ob sredah Zajtrk s profilom) 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 -10.00 Mozaik 14.00 - 16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Sedem pred sedmo 7.00 - 8.00 Domača budilka 8.00 - 8.30 Otroški vrtiljak 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom (Tomaž Humar) 14.00 - 15.00 Iz zlate dvorane 15.00 - 15.30 Zborovska oddaja 15.30 -17.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 - 18.00 Šport in kratke vesti Petek, 10. marca CELOVEC Dan odprtih vrat na Javni dvojezični šoli 24 Čas: od 9. do 11. ure (ob 9. uri pozdravni program, nato predstavitev pouka v vseh razredih) Kraj: Javna dvojezična ljudska šola CELOVEC Literarno branje in predstavitev knjige „Iskanje Nataše“ Martina Kuchlinga Čas: ob 19. uri Kraj: v knjigarni Drava RADIŠE Predstavitev filma „Bankotrans” Čas: ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SRD Radiše Po predstavitvi sledi družabni večer. Sobota, 11. marca ŠENTPRIMOŽ Komedija: „Vaja zbora” Čas: ob 20. uri Kraj: Kulturni dom Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Vabita: SPZ, SPD Danica BILČOVS Premiera igre: Gugalnik Čas: ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu Nastopa: domača gledališka skupina Vabi: SPD Bilka Bilčovs ROŽEK Odprtje razstave: Inge Vavra: Gedächtnislücken Čas: ob 19. uri Kraj: v galeriji Šikoronja Razstavo si lahko ogledate od četrtka do nedelje, od 15. do 18. ure. Vabi: galerija Šikoronja VOGRČE Nagradno kvartanje Čas: ob 19. uri Kraj: pri Florijanu Vabi: DSG Vogrče Nedelja, 12. marca CELOVEC Koroška poje 2000 -včeraj in danes in jutri Čas: ob 14.30 Kraj: v Domu glasbe v Celovcu Sodelujejo: Tamburaški ansambel Fermata (Dunaj), Vaščana pojo (Zgornja Vešča), VOX (Pliberk), Šmihelski kvintet, Akcent (Ledince), Komorni zbor Borovlje, MePZ Pevskega društva Sele, Mešani mladinski zbor ZG/ZRG za Slovence, MoPZ Trta (Žitara vas), Družina Zwitter (Zahomec), Mešani pevski zbor Resonet (Trst), Mešani pevski zbor S.K.P.D. „F. B. Sedej" (Števerjan) Vabi: KKZ BILČOVS Igra: Gugalnik Čas: ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu Nastopa: domača gledališka skupina Vabi: SPD Bilka Bilčovs Torek, 14. marca Krajev Regionalnem centru Čas: ob 19. 30 Sreda, 15. marca CELOVEC Dan odprtih vrat na peda- goški akademiji Čas: ob 8. ure naprej Vabi: Pedagoška akademija CELOVEC 10-letnica Dvojezične trgovske akademije Čas: ob 10. ure naprej Vabi: Dvojezična Trgovska akademija Četrtek, 16. marca GRADEC Latinsko-ameriška fešta Čas: ob 20. uri Kraj: v klubu Nastopa: skupina Pachakuti VabhKSŠŠG Petek, 17. marca ŠENTJANŽ Koncert s kitaro Igra: Janez Gregorič (južnoameriške skladbe) Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabita: k&k in SPD Šentjanž ČEPIČE Zdravje in vitalnost po naravni poti Predava: Joži Metschina Čas: ob 19. uri Kraj: v Juenni CELOVEC Redni občni zbor združenja staršev Čas: ob 19. uri Kraj: na Slovenski gimnaziji Vabi: Združenje staršev na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence Sobota, 18. marca HODIŠE Koncert Pesem združuje/Gesang verbindet/ll canto unisce Nastopajo: Ljubljanski oktet, Vokalensemble Kärnten, Quintette Femminile Lussari, Nonet „Vasovalci“, Coro „Peros“ di Fiumicello - Udine, Dekliška pevska skupina Maribor, Oktet Hodiše Povezuje: mag. Monika Novak Čas: ob 19.30 Kraj: v ljudski šoli Vabi: Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše Nedelja, 19. marca ŠENTJANŽ Otroška predstava Miha, Minka in gledališka predstava Igrata: Irena Prosen in Bogomir Veras Čas: ob 10.30 Kraj: v k&k centru Vabi: k&k Ponedeljek, 20. marca ŠENTJANŽ Muh sagt die Kuh und schlägt den Kühlschrank zu Razstava o kmetijstvu in prehrani Čas: ob 19. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k Torek, 21. marca CELOVEC Koncert, vemisaža in branje Janez Gregorič (kitara), Maja Haderlap (pesmi), Kari Vouk (slike) Razstavo bo odprl deželni glavar Jörg Haider. Čas: ob 19. uri PRIREDITVE, OGLASI ROŽEK - GALERIJA Inge Vavra: Gedächtnislücken Kraj: v galeriji Šikoronja Razstavo si lahko ogledate od četrtka do nedelje, od 15. do 18. ure. LIBUČE Naca Rojnik - skulpture in objekti; Franz Brandl (risbe in slike) Kraj: v Galeriji Falke. Razstava je od- Po nepotreben dolgem čakanju le pomoč V semestralnih počitnicah sta se centra SAK Šentprimož in Pliberk 11. februarja peljala s podjetjem Sienčnik na vigredne priprave. Na mejnem prehodu Ljubelj je izredno nevljuden slovenski policaj ustavil oba avtobusa in prepovedal vstop v Slovenijo z argumentom, da avtobus nima tabel za prevažanje otrok. Avtomo-tozveza nam je po telefonu potrdila, da so ji takšni predpisi pri turističnih prevozih neznani, isto je v bistvu potrdil tudi slovenski generalni konzulat v Celovcu. Ker je policaj naprej vztrajal pri svoji nepravilni zahtevi, smo se telefonsko obrnili tudi na tajnika EL Bernarda Sadovnika, ki je v tej za- prta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure. TINJE Razstava slik Marthe Kunaver, Janeza Medveška, Roswithe Stetschnig in Irene Terpetschnig Kraj: v Domu v Tinjah - razstava je na ogled vsak dan. devi posredoval na notranjem ministrstvu v Sloveniji. Po skoraj dvournem čakanju je potem smela 100-članska skupina nogometašev le potovati v Slovenijo, brez posredovanja Bernarda Sadovnika pa bi verjetno otroci še kako uro morali čakati v zimskem mrazu na Ljubelju. Prav lepa hvala za posredovanje Sadovniku in generalnemu konzulatu v Celovcu. Centra SAK Pliberk in Šentprimož Spoštovane bralke, spoštovani bralci Rad bi ponudil svojo podporo Bernardu Sadovniku za kandidaturo predsednika Narodnega sveta. Bernard Sadovnik je energična in angažirana osebnost, s katero PLIBERK Razstava umetnika Josefa Zettiniga Kraj: v kavarni Pazzo sem imel pred leti priložnost sodelovati, ko je Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice nastopal na raznih koncertih v ZDA in Kanadi. Gospod Sadovnik je neumoren delavec manjšinske politike z ozirom na pravice slovenske manjšine na Koroškem. Prav njegov pragmatičen in direkten način socio-političnega delovanja je primeren za vodilno funkcijo oz. pozicijo na čelu Narodnega sveta. Čas, v katerem živimo, kliče po novih osebnostih z dobrim razumevanjem, kot je to Bernard Sadovnik. S spoštovanjem Paul Barbarič, direktor Ameriške slovenske katoliške družbe in podpredsednik Ameriškega slovenskega kongresa [PXM1 «S5 04239/26 42 od petka, 10. marca, od 18. ure do nedelje, 12. marca, do 13. ure Marriage encounter - dnevi za zakonce Vodi: p. Siegfried Lackner od petka, 10. marca, od 18. ure do nedelje, 12. marca, do 13. ure Dnevi duhovne obnove za akademike Vodi: dr. Wolfgang Beilner v petek, 10. marca, ob 19.30 Predavanje: „Tudi v temi življenja je Bog z nami” (Edith Stein 1891-1942) Predavateljica: prof. dr. Hanna Barbara Gerl-Falkowitz od sobote, 11. marca, ob 18. uri do ned., 12. marca, do 13. ure Dnevi duhovne obnove za ločene in za tiste, ki trpijo na ločitvi Voditeljica: dr. Monika Nemet-schek v soboto, 11. marca, ob 19. uri Predavanje: „Trpljenje in odrešenje mož in žena v romanih Dostojevskega” Predavateljica: prof. dr. Hanna Barbara Gerl-Falkowitz v torek, 14. marca, ob 19.30 Koroška gradbena umetnost v ogledalu politike in družbe Predavatelj: dr. Wilhelm Deuer v sredo, 15. marca, ob 19.30 Koncert kitarista mag. Janez Gregorič v četrtek, 16. marca, ob 9. uri Kvatrni sestanek Sodalitete z izobraževalnim programom v četrtek, 16. marca, do 18.30 do 22. ure Seminar za žene: Samozavesti se lahko naučim - II. del Vodi: Christa Kuscher Kraj: v fojeju vladnega poslopja, Arnulfplatz 1 Vabita: galeri.kärnten in Biro za slovensko narodno skupnost pri Koroški deželni vladi ŠENTJANŽ Informacije o modi, ekologiji, delovnih pogojih v sproščenem vzdušju „Clean clothes party”; Die ganze Welt im Kleiderschrank Čas: ob 19.30 Kraj: v k&k centru Vabi: k&k ŽELEZNA KAPLA Komedija „Vaja zbora” Čas: ob 19.30 Kraj: farna dvorana Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Vabita: SPZ, Slovensko prosvetno društvo Zarja Sobota, 1. aprila ŠENTJAKOB Komedija „Vaja zbora” Čas: ob 19.30 Kraj: farna dvorana Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Vabita: SPZ in Slovensko prosvetno društvo Rož ŽITARA VAS Redni občni zbor SPD Trta Žitara vas Čas: ob 14. uri Kraj: v Kumstu Vabi: Slovensko prosvetno društvoTrta Žitara vas NA LETOŠNJFM JOŽEFOVEM SEJEMU Dan odprtih vrat v Kulturnem domu v Dobrli vasi Kakor po navadi vabi tudi letos Slovensko prosvetno društvo „Srce” ob Jožefovem sejmu (od 18. do 19. marca 2000) v Kulturni dom na „Dan odprtih vrat”. Za obiskovalce bodo društveniki pripravili tudi prigrizek in pijačo. Prijatelji, člani in znanci prisrčno vabljeni! Od 11. do 16. ure bo odprt tudi otroški vrtec Mavrica. Starši lahko otroke do 6. leta dajo v varstvo. SELE Komedija: Opalo in vsakdo rad Gostuje: gledališka skupina iz Horjula Čas: ob 14.30 Kraj: v farnem domu Vabi: Katoliško prosvetno društvo Planina Odslej nas dosežete tudi po internetu: naš e-mail naslov: urednistvo@nastednik.at PISMI BRALCEV NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa poslovodeči predsednik mag. Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in I M P R E S U M priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna., 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,-šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150-SIT. 10 Sport PLANINSTVO____________ Tomaž Humar o osvojitvi južne stene Daulagirija Najslavnejši slovenski alpinist sedanjosti, Tomaž Humar, se je predstavil tudi planincem na avstrijskem Koroškem. Na povabilo Slovenskega planinskega društva Celovec, ki letos obhaja svojo 100-letni-co, je na izredno dobro obiskanem diap/edavanju v k&k-centru v Šentjanžu v Rožu velikemu krogu zainteresiranih planincev v sliki in besedi posredoval svoj zgodovinski podvig v svetovnem alpinizmu: kot prvi človek je oktobra lani preplezal 4000 metrov visoko južno steno Daulagirija (8176 m) v Himalaji. Slavnega alpinista (s soprogo) je v krogu slovensko-in nemškogovorečih planincev pozdravil predsednik SRD Celovec Hanzi Lesjak. Po prikazu svoje strme poti v sam vrh svetovnega alpinizma je dobitnik Bloudkove nagrade 1999 za vrhunske dosežke na področju športa še odgovarjal na številna vprašanja publike. Humarjev obisk na Koroškem je soorganizirala Slovenska športna zveza. V okviru prireditve je predsednik SPD Celovec razglasil tudi nagrajence letošnjega natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec pod geslom „Planine v sliki”. Prvo nagrado je osvojil Franci Kropivnik iz Sel, drugo Joško Igerc iz Male vasi pri Globasnici, tretjo nagrado pa Ivan Novak iz Slovenije. Humarjev zgodovinski podvig skozi južno steno Daulagirija ter njegovo alpinistično pot lahko spremljate na internetu pod naslovom: http://www.humar.co_m. V naslednji številki NAŠEGA TEDNIKA pa boste lahko prebrali tudi obširen pogovor s slavnim slovenskim alpinistom. Pripovedoval je, kako je preplezal 4000 metrov visoko steno Daulagirija -Tomaž Humar „ARIHOVA PEC 2000” Lepo vreme in 400 pohodnikov Zimski pohod na Arihovo peč postaja iz leta v leto privlačnejši. Na cilju - pri Polancu na Čemernici - je bito poskrbljeno tudi za telesno dobrobit pohodnikov. Foto: I. Lukan I zredno lepo vreme in nad 400 I pohodnikov je zaznamovalo le-I tošnji 22. zimski pohod na Arihovo peč minulo nedeljo s startom in ciljem pri Polancu na Čemernici pri Šentjakobu v Rožu. Vabilu na pohod se je tokrat odzvalo razveseljivo lepo število udeležencev s cele dvojezične Koroške ter Slovenije in tudi Italije. Pohod v spomin na slovenske partizane, ki so 9. februarja leta 1945, torej tik pred osvoboditvijo Avstrije, padli pod Arihovo pečjo, je letos potekal tudi v znamenju 100-letnice Slovenskega planinskega društva Celovec, ki skupaj s Slovensko športno zvezo (SŠZ) in domačim prosvetnim društvom „Rož” organizira to traditionalno prireditev. Zimski pohod Arihova peč že več kot dve desetletji združuje Slovence s Koroške, Šlovenije in Italije ter tudi nemško govoreče prijatelje iz cele Avstrije. K vsakoletnim uspehom pa bistveno prispevajo prizadevni prostovoljni sodelavci, ki so tudi letos pripravili oz. zavarovali strmo pot mimo spominske plošče do najvišje točke pohoda, planinsko kočo Slovenskega planinskega društva Celovec na Bleščeči (1086 m). Na koči kot tudi na drugih okrepčevalnih točkah in v cilju pri Polancu na Čemernici pa je bilo poskrbljeno tudi za telesno dobrobit udeležencev. Za 20. udeležbo na pohodu sta bila odlikovana z zlato značko prof. Martin Urbajs iz Zoprač pri Vrbi ob Vrbskem jezeru in Nino Caruso iz Idrije, 15-krat pa sta se pohoda udeležila Miro Koder z Jesenic in Anton Žagar iz Iga pri Ljubljani. Odlikovanje za 10-krat-no udeležbo sta prejela Mirko Podlipnik (Jesenice) in Viktor Ko-ler (Ljubljana), za petkratno udeležbo pa Jovo Djurič (Dravograd), Franc Kerk in Janez Oman (oba Celje), Janez Sturm (Vojnik), Peter Lepan (Kranj), Jože Blažej (Ljubljana). SMUČANJE Prva sezonska zmaga za Užnika V Schladmingu je Šentjanžan Daniel Užnik prvič v tej sezoni stopil na najvišjo stopničko. Kot v lanski sezoni, je Užnik tudi tokrat stopil na najvišjo stopničko na tekmovanju (veleslalom) avstrijskega prvenstva juniorjev in mladincev, na katerem je bil na Startu mdr. tudi celoten državni B-kader. Z jasno prednostjo je vodil že po prvem teku ter prednost po drugem teku kljub štartni številki 30 še povečal. S tem Daniel ni slavil le prve sezonske zmage, ampak je potrdil, daje po prestani poškodbi zopet na poti navzgor. Sedaj velja vsa njegova pozornost sezonskemu finalu tekmovanj za evropski pokal, ki bo v Ischglu in Galtiiru na Tirolskem. Se po poškodbi biža stari formi -Daniel Užnik. Deželno šolsko prvenstvo - Nad 500 mladih smučarjev je na dveh progah tekmovalo za naslov letošnjega deželnega šolskega prvaka. Najhitrejši čas dneva je pri fantih privozil Bilčo-vščan Pepi Durnik, drugi najhitrejši pa je bil - prav tako Bilčovščan - Mihi Sablatnik (prvi v skupini šolarjev II). Odlično se je odrezal tudi Selan Marko Roblek, ki je zasedel 2. mesto v skupini šolarjev II. Močno sta opozorili nase tudi „mlajša” Bilčovščana Nadja Wieser in Mihi Einspieler. V celoti sta zasedla 11. oz. 12. mesto, bila pa sta najboljša v svojem okraju. ŠAH_________________________ Rekordna zmaga SŠZ I Prva ekipa Slovenske športne zveze je v tretjem krogu play off-tekmovanja v koroški podligi storila velik korak k podvigu v najvišjo šahovsko ligo na Koroškem: z rekordnim rezultatom 7:1 je premagala prvo ekipo Feistritz-Paternion-Weißen-stein in se tako povzpela na 2. mesto na lestvici. Po osvojenih točkah na deskah je SSZ I celo že dohitela vodečo ekipo iz Trga, ki ima za eno match-točko več od slovenskih šahistov. Za senzacijo je_ na prvi deski poskrbel 18-letni Žiga Žvan (Elo 2110) iz Kranja, ki je v napeti končnici po petih urah premagal slovenskega FM Rudolfa Ostermana (Elo 2380). 11 Sport Več kot četrtina igrišča je v Trnji vasi pokrita s snegom in ledom. NOGOMET/REGIONALNA LIGA Bo sneg na igrišču ASV podaljšal SAK odmor? V nedeljo, 19. marca, se „naj bi” s tekmo oz pričel vigredni del prvenstva za SAK ... ■"V ober teden dni pred pričet-Ikom vigrednega dela pr-venstva v regionalni ligi je več kot četrtina igrišča ASV pokrita še s snežno oz. ledeno od-dejo. Intervencije predsednika SAK Jurija Perča pri pristojni osebi - podžupanu Wiedenbauerju (mestna uprava) so žele le izgovore in prazne obljube, saj doslej niti lopate snega niso odstranili z igrišča. Jasno, da se v taboru SAK zaradi tega širi ogorčenost, saj klub prvo vigredno tekmo hoče vsekakor izpeljati pravočasno - torej v nedeljo, 19. marca. Pravočasno zaradi tega, ker se glasi nasprotnik WAC in ta mora na prvi tekmi nastopiti brez dveh ključnih igralcev - vratarja Jesse-ja (rdeči karton) in goleadorja Ruppa (peti rumeni karton). Brez teh dveh igralcev je WAC gotovo močno oslabljen in s tem ima SAK več možnosti. Prav zaradi tega bo SAK podvzel vse, da se bo z igrišča pravočasno pospravil sneg. „Če drugače ne, pa z lastno pomočjo,” pravi predsednik Jurij Perč, ki bi v tem primeru potreboval seveda takojšnjo pomoč odbornikov in prijateljev SAK pri odstranitvi snega. Sam že pridno trenira, ekipnega treninga pa še ne zmore - Milan Rasinger. Rasinger. Šentjakobčan Milan Rasinger, ki je pozimi prišel k SAK, na prvih prvenstvenih tekmah trenerju Vrabcu vsekakor ne bo na voljo. Z njim lahko računa moštvo šele sredi aprila, kajti po po poškodbi je njegov zaostanek še velik. Trenutno trenira samostojno, s treningom z ekipo pa bo pričel čez teden dni. Generalka, v soboto ob 14. uri bo SAK v Treibachu proti domačinom odigral generalko. Vprašljiv je le nastop Eberharda (službeno zadržan), sicer pa bodo vsi drugi igralci - izvzet je seveda Rasinger - trenerju Vrabcu na voljo. Torej tudi Roy, ki si je opomogel po poškodbi. Da se z derbijem proti WAC moštvo iz tedna v teden stopnjuje, je nenazadnje dokazalo minulo sredo, ko je prepričljivo premagalo vodečo ekipo koroške lige Mostič s 3:1. Rezultat pa bi se lahko glasil še bistveno višje, če ne bi Muharemovič & co zapravili nekaj stoodstotnih priložnosti. Franc Sadjak Mostič-SAK 1:3 (0:2) Strelci: Muharemovič, Lučič, Pajatschitsch Generalka: Treibach - SAK (v soboto, 11. marca, ob 14. uri v Treibachu) Tekma naraščaja SAK: SAK U 16 - FC Kärnten (v. nedeljo, 12. marca, ob 10.30 v Vidri vasi) Odborniki in prijatelji SAK vabljeni! Predsednik SAK Jurij Perč vabi v soboto, 11. marca (od 9. ure naprej), vse odbornike in prijatelje kluba, da z grabljami, lopatami in podobnim orodjem pridejo v Grabštanj na pomoč pri nujno potrebni obnovi igrišča. NOGOMET - U 18___________ Od jeseni naprej: 4. mio. šilingov za prvenstvo juniorjev Od jeseni naprej bo na Koroškem štartala nova U 18 liga (igralci do 1. 1. 1982 in mlajši), za katero bodo na voljo 4 milijoni šilingov. Projekt je omogočil beljaški športni sponzor Egon Putzi, ki je idejo sprožil in bo sam prispeval 1 mio. šilingov. Z izdelavo projekta je dal na voljo dva sodelavca, ki sta pretekli ponedeljek ob navzočnosti deželenga športnega referenta Reich-holda in dr. Tomija Partla (KFV) na nogometni zvezi v Celovcu predstavila celotni projekt, vključno z marketinškim načrtom. Prvenstvo bo omejeno na 7 klubov (Spittal, FC Beljak, Austria, SV Šentvid, SAK, Pliberk, WAC), za vsako ekipo bo iz U 18 - „poola” na voljo 400.000 - 500.000 šilingov. Teh sedem klubov bo moralo pred pričetkom vsakega prvenstva v t.i. licenčni postopek, ki ga poznamo iz I. in II. lige, da preveri, ali so finančno, športno in orga-nizatorično v stanju uspešno izvesti prvenstvo. Predstavitev lige bo verjetno že v začetku aprila na deželni vladi ob navzočnosti deželnega glavarja in goleadorja Tonija Polstra. ODBOJKA___________________ Dobljani so se poslovili od dveh legionarjev SK Zadruga Dob, ki se bo v končnici prvenstva potegoval za mesta med pet in osem, je predčasno odslovil legionarja Miroslava Balalo in Borisa Kempa. Oba sta sicer bolj ali manj prepričala, kljub temu pa nista bila zaželjeni okrepitvi. Predvsem v odločilnih tekmah nista znala prepričati. „Ločitev” pa je potekala v dobrem. Namesto njiju bodo sedaj dobili možnost nekateri drugi igralci, ki v tekočem prvenstvu niso bili vedno v prvi postavi. Nasprotnik Dobljanov v boju za 5. mesto je Feldkirch. Prvi tekmi serije „best of five” bosta konec tega tedna v Pliberku (v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 11. uri). fZ Cerkveni pevci Tinje. Cerkvene pevke in pevci se bodo letos spet duhovno in pevsko obnovili v Domu v Tinjah. Srečanje bo v petek, 17. marca, in v soboto, 18. marca. Pevke in pevce bosta sprejela msgr. Matthias Hriber-nig in mag. Klaus Einspieler. OSEBE & DOGODKI Brata Kassl s pesmijo osvajata Dunaj Z DUNAJSKIMI IN SLOVENSKIMI PESMIMI (oba absolventa Slovenske gimnazije), doma iz Škocijana, sta v soboto, 4. marca, zvečer skupno z Romanom Seelinger-jem vabila v kavarni DIGLAS na večer slovenskih in dunajskih pesmi. Nadvse navdušeni publiki sta Karl in Jahn v dunajski kavarniški atmosferi posredovala lepoto slovenskih pesmi. Na vprašanje, zakaj na Dunaju pojeta slovenske pesmi, je Karl dejal, daje zanj samoumevno, da poje tudi v svoji materinščini. Naslednji nastop imata Karl in Jahn 31. marca ob 19. uri v Beethofengedenkstätte v Floridsdorfu. Jahn in Karl Kassl na Dunaju nastopata s slovenskimi in dunajskimi pesmimi. Pri petju „Ober-ja‘‘ (natakarja dunajske kavarne) ju spremlja pianist Roman Seelinger. Foto: Aistier FRLOZEV LUKA „Kaj imata Avstrija in Slovenija skupnega?“ me je pobarala moja Jezičnikova Liza. Našteval sem to pa ono, a ni bilo po njenem. „Ne avstrijska ne slovenska vlada," me je poučila, „ne uživata v Evropi kakega posebnega ugleda.“ Sreča Haider Kreiskega. „Bruno, kaj si naredil, da ni bilo nobenega takega poloma, ko si ti imel v svoji vladi kar štiri nekdanje naciste istočasno, med njmi celo koroškega SS-ovca? Pri meni pa tako vpitje in razburjenje, a še v vladi nisem!"-„Veš, deček,“ je zabrundal stari, „jaz sem jim dal odvezo, ti pa se nenehno sam bremeniš." Silvo Kumer SAKOVCI SO ZAPLESALI PRI ŠOŠTARJU Mlinčan pleše na Dunaju A Globasnica. Letošnji ples nogometašev SAK je bil pri Šoštarju, kjer je športnike zabaval „Alpe-Adria-Band“. Kot se vidi na sliki, so se športniki dobro zabavali. Z leve: kapetan Lojze Sadjak, Manuela Micheu (dobitnica glavne nagrade/stereo naprave trgovine Krivograd), Simon Sadjak, podpredsednik SAK Jože Partl in mladi igralec Dominik Malej. Foto: Fera Korošca na dunajskem parketu Dunaj. Ob navzočnosti novega finančnega ministra Karla Heinza Grasserja je pretekli petek dr. Marjan Wa-kounig odprl letošnji ples finančnih uradnikov. Wakou- nig živi in dela na Dunaju in je tudi predsednik športnega društva finančnih uradnikov Avstrije. Kot predsednik je uvedel ta ples, ki so ga finančniki priredili že drugič. Dr. Marjan Wakounig, domačin iz Miinč, je na Dunaju odpri ples finančnikov. Med obiskovalci je bil tudi novi finančni minister.