Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman 3 gld., za en mesec
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
* O""' '	v" IHVUUV M. P	«V UI«
irejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta f> gld., za četrt leta 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velj;V tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če ti-ka enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dau, izvzemši nedelje in praznike, ob ',,6. uri popoludne.
itev. 163.
V Ljubljani, v četrtek 21. julija 1887.
Letni]*
Vabilo
k prvemu občnemu zboru
Jatollia Mmm društva"
v Xjjiil>Ijnni, ki bode v dvorani knezoškofijskega semenišča sf.jiaija*) (lopoludnč ol> 10. url.
1.	Pozdrav navzočih.
2.	Poročilo o osnovalnein delovanji začasnega odbora.
3.	Branje pravil in razgovor o njili.
4.	Nasveti in predlogi posameznih udov.
5.	Volitev" stalnega odbora, t. j. 14 odbornikov.
Opozoruierao vse čč. gg. društvenike, da morate po pravilih dve tretjini odbornikov stanovati v Ljubljani, da smejo nenavzoči udje po listih voliti, in da je občni zbor le tedaj sklepčen, ako je navzočih vsaj 25 družbenikov.
*) Toraj prihodnjo sredo, 27. julija, ne 27. avgusta.
Medu meri pagani.*)
i.
Et meiuinisse juvat.
Stopiva, čitatelj moj, tudi midva z Dupanloupom za nekaj trenutkov v temno noč, po kteri je tavalo človeštvo pred Kristusom, oglejva si, kako je tlačila ubogo človeštvo kruta mora, ki so si jo ljudje sami vzredili, a odpraviti je sami niso mogli! Prepri-čajva se, da se s krivimi nazori o Bogu, o človeku, njegovi ceni in njegovem namenu, toraj z dušno bedo vseljuje med ljudstva tudi pomanjkanje, uboštvo, razpad!
*) Glej .,Slovenca" št. 157 in 150.
„Naredimo človeka po svoji podobi iu po svoji prispodobi!" govori Gospod kmalo. v začetku svojega razodenja. In bil je človek dober, ker otrok Najboljšega; lep, vsaj je bil podoba Najlepšega in srečen, ker deležen sreče Najsrečnejšega. Ničesa nista pogrešala glava in srce človekova v prvotnem stanu. Da bi vedno tako ostalo, bila je volja božja, a ne volja človekova. Le berimo dalje v sv. pismu! Nismo še pri tretjem listu in že se nam človek kaže, kakoršnega gledamo danes ua sebi in drugih. Od tii se začenja s krvavimi črkami pisati zgodovina človeštva. Žena, mati zre svojemu sinu v mrtvo lice: Eva gleda pred seboj sina svojega Ablja mrtvega; umoril ga je njen sin, brat njegov. Razsrdil se je Kajn in je umoril svojega brata (Gen. IV. 2—8.). Vzbudile so se v človeškem srcu strasti iu boj, ki so ga od sedaj bojevale v duši človekovi strasti dobre in slabe, to je njegova zgodovina! Kolikor bolj pa se je človek umikal luči, tem silneje so pritiskale nanj slabe strasti — postal je žrtva svojim slabostim, in zato je zgodovina teh štiri tisoč let zgodovina žalostnega razpadanja človeštva iu njegovega blagostanja.
Toda, kako bi naj bilo tudi drugače? Vse, kar človeka krasi in dviguje nad pozemeljsko, vse, kar je v njem plemenito in vzvišeno, je bilo omadeževano, zakrito, skoro da zatrto! Brez sočutja, brez usmiljenja, brez ljubezni . . . brez Boga na tem svetu bili so ljudje ob teh časih, kliče apostol narodov Rimljanom, in se ne boji, da bi mu kdo nasprotoval v tej trditvi; kajti tega nas prepričujejo tudi paganski pisatelji.
Ker mi je govoriti samo o bedi med pagani, opustim vse drugo, omenim le, da so bili v onem času tujci, jetniki, premagani, sužnji, bolniki, dolžniki, reveži, otroci, stari, žene, delavci, sploh vsi, ki so delali, trpeli: zasmehovani, sovraženi, zatirani ! — Dovoljena mi bodi najprej kratka opazka! Kdor hoče pisati o siromaštvu, pač nima povedati mnogo prijetnega iu lepega, da bi vabil za seboj svojega bralca. Nasproti treba razkrivati pereče rane, kar
gotovo ui prijetno ne pisatelju, ne bralcu. Ako omenjam v sledečem edino le slabo, senčno stran v pagaustvu, nočem trditi, da bi se o paganih na moglo reči nobene dobre besede. V mnogem so hvale vredni, v mnogem zaslužijo uašo hvaležuost, priznanje in občudovanje. Brisali, skruuili so sicer v sebi podobo božjo, a izbrisati, zatreti je jim ni bilo moč. Njih modroslovje po pravici zato imenujejo človeški predgovor za evangelij, to njih delo dokazuje, da Bog sobe med njimi ni pustil brez spričevauja (Act. XIV. IG.); pa vsaj Zveličar sam hvali kreposti mod pagani in v evaugeliji beremo o njih mnogo lepega. Veudar, to so bili lo posamezni pagani, ki so bili bolji, kakor paganstvo, taki so se visoko dvigali nad obdajajočo jih množico: bili so zvezde, razsvetljujoče temno, oblačno noč; toda premalo jih je bilo, da bi bili s svojim življenjem in z deli svojimi vtisnili pečat, znak dobi svojega časa.
Kaka je bila toraj osoda beduini med pagani? Ubogim prištevamo premagane, tujce, dolžnike, starce, ženske, otroke, sužnje. O vsakem posameznem le kaj malega, toliko, da nam je znano njih stanje.
Gorje premaganim! Stara prislovica! »Hostis" bodi uaj „hostia" mrtva ali živa, umreti mora ali pa suženj biti. Res, „Manj strašua noč je v črno zemlje krili, — Ko so pod svitlira solncem sužnji duovi" — zato smem reči, da je bila osoda umorjenim premaganim mileja, nego živečim sužnjem. — A kaj se hočemo temu čuditi, če pomislimo, kako so delali državljani, rojaki med seboj, posebno z reveži dolžniki. Oderuštvo je bilo v popolnem cvetu; postava dolžnika ni prav nič branila. Dokler ubožec ni mogel plačati dolga, ostal je suženj; vezi iu palica sto bili njegov poboljšek, če pa za plačilo upnik ni imel nade, ga je večidel prodal ali pa umoril.
Oe je pa kdo imel več upnikov, kaj pa potem? Brezsrčna postava govori: „p e r partes s e-c a n t o !" V koščke naj ga razsekajo, da upnikov vsak dobi svoj kos! Vem, da so to postavo pozneje
LISTEK.
Pisma iz toplic.
m.
Tržič (Monfalkone), 13 jul. 1887.
Ljubezujivi prijatelj!
Obljubil sem Ti v poslednjem listu, da tudi o tukajšnji cerkvi in o katoličaustvu Monfalkoncev spregovorim nekoliko besedi. Evo jih! — Dušno pastirstvo oskrbuje dekan z dvema pomočnikoma. Dekan je še mlad, nadarjen iu delaveu duhovuik. Tu službuje še le nekolikov mesecev. Ko bode ljudi in razmere bolj spoznal, utegne marsikaj ua bolje obrniti. — Farna cerkev je lepa stavba, visoka, toda prekratka in nikakor no zadostuje za številno prebivalstvo. Sčasoma bi bilo treba, da se cerkev od znotraj prenovi in olepša. Zidovi so začrneli in zaprašeni. Ker je po stropu in nad okni mnogo orua-mentike, se nesuaga še rajše prime in še bolj v oči bode.
Posvečena je cerkev sv. Ambroziju. Tudi podobe stranskih altarjev imajo svetnike italijanskega
rodu, sv. Antona, sv. Roka, sv. Frančiška Asiškega itd. Vidi se iz tega, da so Italijani tudi v tem oziru patrijotje, kar jim odobrujem. — Veliki altar stoji pravilno sam za-se v prostornem presbiteriju. Da je iz marmorja, kakor tudi stranski altarji, ume se tu ua Primorskem samo ob sebi. Škoda, da je marsikje kaj odbitega, posebno škoda za nožice dveh angeljcev tik taberuakeljna, ki nosita v rokah simbole najsvetejše daritve. Večna luč ne gori v sredi pred altarjem, ampak dotična svetilnica visi na strani ob steni. Ravno tako sem videl tudi v krasnem svetišči Oglejskem. Križev pot je prav reven in majhen, in se ne podii mestni farni cerkvi. Pa da bi meščani le vsaj kaj prida molili pred njim!
Nad menzo stoje leseni svečniki starinskega dela, med njimi posode z relikvijami. Tudi spredaj stoji na vsaki strani altarja orjašk lesen svečnik.
Žagrad je lep iu prostoren, da nisem kmalo videl tako velikega. Starinske podobe so po stenah raz-obešene.
Prava lepota cerkve in mesta je pa zvonik, visok in iz rezanega kamna od tal do vrha. Videti je kakor vlit, kakor iz enega kosa izrezan. Po pravici so Monfalkonci ponosni na ta svoj „campauile". — Za cerkvijo je na steni v dveh razkotljejih za-
pisano: „Rispettate la časa di Dio!" Morda bi tudi kje drugej koristil tak opominj.
Pri zvoneh je dvojna lina na vsaki strani. Nad zvonovi so manjše line razvrščene v šestokotu, s kterim se zvonik končii. Tudi ta del zvonika, od malih lin naprej — streha — je iz samih, seveda čedalje manjših kamnitih plošč zložen.
Ura ponavlja četrtinke. Zvonovi imajo lepo glasove iu se pogostoma glase. Tudi pri krstu se zvoni z vsemi zvonovi. „Altri paesi, altri costumi". Ima pač vsak kraj svoje običaje.
Monfalkonci so sicer vsi katoličanje, toda, kakor se je meni zdelo, površni gledč spolnovanja krščanskih dolžnosti. Ko jo zvonilo za angeljsko češčenje, sem videl le malo odkritih glav — celo med prostim narodom. V cerkev še pridejo ob nedeljah in praznikih in kleče ves čas do zavživanja sv. krvi na enem kolenu, toda da bi bil kdo moških molil in bukvice ali molek v rokah imel, nisem opazil. Moški pridejo v cerkev — tudi v nedeljo — prav lahko oblečeni, brez kamižole in telovnika, da, celo z zavihanimi rokavi. Vročina ni tolika, navada jih izgovarja. Dopadlo mi je pa to, da so v cerkvi mirni. Nobenega nisem videl, da bi se smejal ali pogo varjal, tudi pri teh ne, ki so pred vratmi stali.
■O
zato je njih rokodelstvo nečastno in sramotno iu zato poštenemu možu nedostojno, pravi Platon. Vsi, kterim se trud plačuje, ne pa umetnost, so vsakdanji umazauci .... rokodelci so že zarad svojega dela zaničevanja vredni ljudje; v delavnici pač torej ne mora biti nič plemenitega, pravi Oicero. (De off. T. 43.)
V delavnici torej ne more nič dobrega biti! To je vspeh vseh naporov, s kterim se smejo ponašati pagauski modrijani. Dasi so imeli za glavno nalogo: spoznavati samega sebe, človeka, so vendar v tem dosegli tako malostne vspehe; obleka, delo, denar: to je pri u jih človek!
Da, ravno iz to zaničevane delavnice, v kteri po mnenji modrijanov ni moglo biti uič plemenitega, je moral priti On, ki je človeštvu zopet vrnil človeka, ki jo pokazal: kaj da je človek, da sta delavec, trpiu tudi človeka, in da je ž njima treba ravnati človeško!
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n i, 21. julija. Notranje dežele.
Uradno se poroča, da se bodo dopolnilne volitve v državni zbor vršile meseca septembra.
Vsi Dunajski časniki pišejo o prihodu nemškega cesarja v Gastein. Pozdravlja,o ga kot prijatelja našega cesarja in zaveznika Avstrije. — Cesar Viljem se je 19. t. m. zvečer pripeljal v Gastein. Pozdravili so ga deželni predsednik grof Thun, župan Straubinger in ondotni župnik.
Gali&ki deželni zbor je uaročil deželnemu odboru, naj izdela načrt o obligatuem zavarovanji poslopij proti ognju. Vsi poslanci so priporočali tako postavo. Občine so deželnemu zboru pošiljale do-tične prošnje. Deželni odbornik, dr. Tadej Rutovski, je sestavil načrt, ki določuje, da se morajo zavarovati vsa poslopja, izvzemši državna, železnična in ona privatnih lastnikov, ki stoje prazna. Vsak lastnik se more zavarovati pri kteri koli avstrijski banki. Kdor se brani zavarovanja, prisili ga naj politična oblast potom eksekucije. Deželni odbor je odobril ta načrt in izvolil pododsek treh članov, da načrt nekoliko predelajo. Po statističnih podatkih je v Galiciji 70 odstotkov poslopij nezavarovanih.
Ogerski naučni minister Trefort je priporočal svojim volilcem v Budimpešti dvojezično kulturo, to je, vsi narodi pod krono sv. Štefana naj se učč madjarščiue. Tega pač ni treba priporočevati, ker vsi omikani krogi na Ogerskem govore gotovo po dva jezika. Priprosti uarod si pa tudi z madjar-ščino no bo zboljšal materijalnega položaja.
T nanje države.
Iz Belega grada so poroča, da so prišle na dan velike goljulije pri žaudarmerijskem povoljništvu. Vojni minister je zaukazal preiskavo. Nekteri časniki so poročali, da namerava srbska vlada izposoditi si pri srbski narodni in avstrijski „Lilnder-banki" poludrugi milijon dinarov. Finančni minister je to vest odločno ovrgel. — Mnogo so časniki pisali pri nastopu Rističevo vlade, da se metropolit Mihajl vrne v Srbijo. Sedaj pa je došlo poročilo iz Belegagrada, da vlada tega ne bo storila. Kralj Milan je nedavno obiskal metropolita Teodozija; kraljica mu je darovala podobo Zveličarjevo v zlatem okviru. To kaže, da vlada ne bo odstavila sedanjega
metropolita in ga nadomestila s prejšnjim. Stranka prejšnjega ministerstva širi po vnanjih listih mnoge laži o položaji v Srbiji. Med temi lažmi j* tudi ta, da je vladna stranka uejedina. „Wr. Allg. Ztg." je v predvčerajšnji številki objavito brzojavko, da do-tična poročila niso resnična. V sedanjih namerah mora biti pri volitvah edina vladna stranka, da dobi večino v zbornici.
Bolgarska deputacija j« še vedno na Dunaji.
V	nedeljo se jo s princem Koburškim zopet posvetovala o ujegovem prihodu v Bolgarijo. „Pfcemden-blatt" poroča o tem : V nedeljo sta se bolgarska odposlanca Tončev in Stranski odpeljala z Dunaja v Ebenthal, da se s princem konečno dogovorita, kedaj prevzame bolgarsko krono. Svetovala sta princu, naj grč za tri dni v Bolgarijo. Med tem časom bo prisegel, razpustil sebranje iu poklical drugo vlado na krmilo. Regenti bi takoj odstopili, vlada bi morala biti Rusiji prijaznejša. Tako bi Bolgari storili, kar zahteva Rusija. Priuc bi moral za nekaj časa deželo zapustiti, med tem pa dobiti dovoljeuje držav.
V	razgovoru o bolgarskih razmerah je priuc obžaloval, da mu niso natančno sporočili o mneuji naroda in armado. Princ je omenil nasprotje med regenti in ministri. V Ebenthal sta prišla v nedeljo tudi častnika Viuarov in Markov. Vinarov je priznal princu, da armada ni še pozabila kneza Aleksandra in še vedno želi, da se vrne. Vendar bo armada zvesta in vdana tudi novemu knezu, ako pride v Bolgarijo. V ponedeljek popoludne je prišel princ na Dunaj in jo poklical k sebi Tončeva, Stranskega in Kalčeva. Kalčev ni hotel priti k princu, ker misli, da so tako vsi daljni koraki brezvspešni. Tončevu in Stranskemu reče princ, da se ni še odločil. V 14 dneh bodo končani diplomatični dogovori in potem bo določno odgovoril. Tončev s tem odgovorom ni bil zadovoljen, ker bolgarske razmere tirjajo hitro rešitev. — Kakor vidimo, novoizvoljeni kuez ravna jako previdno. Prej noče stopiti kot vladar na bolgarska tla, dokler ga ne potrdijo države. Potrjenje jo sedaj odvisno v prvi vrsti od Rusije. Kaj bo storila Rusija, pokazala bo prihodnost. Ruski listi so brez izjeme nezadovoljni z novim bolgarskim knezom. O njem pišejo, da bo ravno tako postopal, kakor knez Aleksander. Razloček med njima je le-ta, da je knez Aleksander v sorodu ruski cesarski družini, princ Koburški pa avstrijskemu dvoru. Princ Koburški, tako piše „Novo Vreme", je vzgojen ua Dunaji, služi v avstrijski armadi in je občeval z avstro-ogersko aristokracijo. Ce pride princ v Bolgarijo, stopila bo Avstrija z eno nogo v Bolgarijo. Dosedaj jo Avstrija tavala v temi, v prihodnje pa bi imela več poguma. — »Times14 so objavile pogovor svojega dopisnika s princem Koburškim. Princ je neki rekel: Moj odgovor bolgarski deputa-ciji ue bo všeč Bolgarom. Rekel sem že v začetku, da nočem biti revolucionaren kandidat. Moje iine, prepričanje in družinske razmere mi tega ne dovoljujejo. Ozirati se hočem na pogodbe. Jaz nisem iskal bolgarsko krone, ponudili so mi jo s zagotovilom, da morem veliko dobrega storiti v deželi. Naloga jo bila zapeljiva, in sem obljubil, da prevzamem vladarstvo. Ker so me izvolili, skrbel bom, da dobim dovoljenje vseh držav. Evropa more biti mirna; če pridem v Bolgarijo, ne bom pomnožil nasprotja med Rusijo in Bolgarijo. — V angleški zbornici je rekel Fergusson na neko vprašanje o tem, da državam ni treba prej potrditi kneza, dokler turški sultan no potrdi volitve. — Bolgarski listi brez izjeme navdušeno pišejo o novem knezu. „Nezavi-sima Bolgaria" piše med drugim: Narodno sebranje jo izvolilo kneza, ki jo najpripravnejši za Bolgarijo in je slovesno obljubil, da hoče svoje življenje darovati za blagor bolgarskega naroda. Tak plemenit značaj si mora pridobiti srca in odkritosrčno sočutje Bolgarov. Ali je kaj vesolejšega v sedanjih časih, kakor to, da hoče princ prevzeti bolgarsko krono in tako Bolgarijo rešiti nevarnosti? To je velik sklop
premenili; jaz mislim, da se je v dejanji tudi nikoli poslužili niso veudar jo omeujam, da spoznamo, kako brez srca so bili taki zakonodajalci.
T. Livij pripoveduje, da so spremenili to postavo ter pristavi hladno: Ta dan je bila trdua vez poštenja raztrgana. (Victum eo die ob impoteutem injuriam unius ingens vinculum lidei. Lib. VIII. c. 28.) — Sploh ni bilo nobene bolj premožne hiše brez jetnišnice, ktero so razun sužnjev posebno še poznali ubogi dolžniki.
Iu stari, bolni ljudje, kako se je takim godilo? Znano mi je, da so Špartanci, tudi Rimljani nekako spoštovali starost; toda to spoštovanje je imelo svoje meje. Kmalo so se starih, opešani!) in oslabelih ljudje naveličali; pa čemu žive taki, so mislili, ki nam nič ne koristijo iu zato so jih mnogokrat morili iz človekoljubja. — „Senes depontaui" starih Latincev nam to spričujejo; te so čez most metali in jim po tem potu prikrajšali žalostno življenje. Rimljani nad šestdeset let stari niso imeli več volilne pravice; imenovali so take z mosta v Tibero vržene (de ponte iu Tiberim dejecti).
Modri Katou pravi: Starci naj se odstranijo, kakor se odpravi ostarel vol, obrabljeno orodje, staro železo. (Vendat boves . . . servum seuem, servum morbosuin vendat.)
In kako je bilo z navadnimi reveži? Nobene bolnišnice, nikakega zavetišča onemoglim nima pokazati stari vek štirideset stoletij. A to še ni bilo revežem najhujše zlo. Najhuje jim je bilo, ker so jih smešili in zaničevali. Kolikrat je moral na gle-diščnem odru berač v raztrgani obleki, polu golazni, z razcapano odejo in kričečimi otroci vedriti dolgočasne ure radovednemu občinstvu. Aristophanes se hvali, da je v tem oziru zboljšal gledišče Atensko. •— Ubogega zaničujejo, kakor prazen, zapuščeu in osmrajen vodnjak, kamor so človekovo oko ozira le s studom, pravi Epiktet.
Toda, kako hočemo zahtevati, da naj pagan ljubi ali vsaj miluje reveža; vsaj še lastni otroci niso čestokrat našli milosti pri svojih roditeljih. Otroke razpostavljati iu moriti, bila je navadna vsakdanja frtvar, celo po postavi potrjena. Lykurg pravi o tem: Ako je dete rojeno, posvetovati se je, ali naj živi ali pa umrje; ako je čvrsto, ostani, ako pa je slabotno in pohabljeno, vrzite ga v Taygetonov propad! — Po Solonu naj se dete po rojstvu položi očetu prod noge; ako ga sprejme oče v svoje naročje ostane živ; če pa pogleda v stran, mora umreti. Tam je enaka tudi rimska postava: Ako je otrok pohabljen, naj ga oče hitro umori! fPuerum pater cito nocato).
Iu kaj so porekli modrijani nato? Ali so morda slovesno oporekali takim nečloveškim grozovitostim ? Kaj še! Pametne so se jim zdelo; tako ravnanje so po svoje opravičevali: „Ni dobro za državo, ne za take otroke, da bi živeli"; pravi modri Plutarh. V svoji razpavi o jezi pa veli Seneka: Mi ubijamo steklega psa, nevarnega vola, mi vtapljamo naše otroke, ako se rode slabotni in pohabljeni; to pa ni jeza; to je lo modrost, ker se znebimo, kar nam ni za rabo. (De ira. I. XIV.)
Da se med ljudmi, kjer človek toliko velja, kar plača, tudi delavcem, rokodelcem ni dobra godila, je jasno. Delo, rokodelstvo jo bilo sramotno. Delavci, rokodelci nimajo prilike spoznavali samega sebe;
Ženske so dostojno oblečene, posebne našopirjenosti ' nisem videl. Dekleta ljubijo živo pisane predpasnike. Čudno se zdi tujcu in skoraj sineh se mu sili, ko vidi ženske iti k darovanju ali olru okoli altarja. Dekleta se oklenejo ena druge čez pas in tako se cela štrena vleče po cerkvi in okrog altarja. Ker je od nekdaj taka navada, se nihče nad tem ue spodtika.
9. julija zjutraj ob 5. nri imeli so procesijo vsled obljube ob času kolere. Vdeležilo so jo je komaj 20 oseb. Iz vsega tega sem posuel, da Monfalkonci niso posebno lačni in žejni Božjo pravice.
Dobro četrt ure od mesta je podružnica sv. Ilijeronima, skoraj ravno tako velika, kakor mestna farna cerkev. Pri njej je tudi pokopališče. Razun te sem še dve drugi manjši corkvico videl v mestnem obližji.
Monfalkone sem Ti, predragi, doslej zadostno opisal s prebivalci vred. Morda bi bili celo nevoljni, ko bi izvedeli, da sem jih dejal tako na rešeto.
No smem pozabiti tega, da sem te dni obiskal tudi starodavni Ogloj, kamor so pripelje od tii z dobrim konjičem v poldrugi uri. Posrečilo se mi je iztakniti prav hitrega belca. Tekel jo po gladki ravnini, kakor bi ga zemlja pekla. — Cesta polje skozi
\ prijazne vasice Begliano, Pierris itd. Pri selu Fiu-micello je neznansko dolg most — čez Sočo. še ena vasica Monastero iu orjaški zvonik Oglejski je stal pred menoj.
Otožne misli in čjtila o minljivosti vsega po-zemeljskega so me prehajalo, ko sem se peljal po teh zgodovinskih tleh. Stoletja sem v duhu preletel. Gledal sem nazaj v staro dobo slavnih Rimljanov, ki so tii memo vodili svoje hrabre čete proti severju, osvojit si novih dežela; — videl sem krvaveti kristjane pod mečem paganskih krvolokov, pa tudi občudoval njih stanovitnost do konca — jozil se nad divjim Atilom, zakaj se ni ognil prijaznega Ogleja in naravnost krenil v sredo Italije, zakaj je prej razdjal lepo mesto Oglej iu prelil nedolžno kri; — videl sem nadalje skozi te kraje prodirati razno narode ob splošnjem preseljevanji; — čul ropot bojne trombe Benečanov in Avstrijcev, ki so se krvavo bili med seboj po furlanskih planjavah. — O čas, kako naglo bežiš, iu veudar vse preživiš! Koliko ljudi, koliko raznih narodov se je tii memo pehalo proti jugu in zopet nazaj; — pa vsi so pomrli, le v zgodovini jim nahajaš skromen sled.
V teh mislih dospem v Ogloj — slabo vasico. Tako se spreminjajo časi. Velikausko mesto, tekmec
slavnega Rima, se je nekdaj tii razprostiralo —• Bog ve kam na dolgo in široko, ker so v celi okolici izkopujejo starine — in zdaj stoji tii revna vas, kjer nekoliko siromašnih kmetičev ob polenti tužno životari. — Zanimivi ste dve reči v Ogleji, namreč c. kr. državni muzej in velikanska bazilika. Z visokega zvonika je čaroben razgled po Furlaniji. Čast in slava našemu cesarju, da je dal postaviti lepo poslopje, v kterem so zdaj v osmih sobah razstavljeno rimsko starine. Vstopniuo za muzej se plača samo 20 kr. in za knjižico, v kteri so s številkami zaznamovano starino popisane, tudi le 20 kr.
Zanimivih reči, ki sem jih tii videl, ne gre popisovati, ker bi mi pismo preveč narastlo. Upam pa, da si tudi Ti, dragi prijatelj, v kratkem ogledaš slavni Oglejski muzej iu častljivi hram Božji, iz kterega so je krščanstvo razširilo v slovenske dežele. — Saj ni tako daleč iz Ljubljano do Ogleja. Ce se zjutraj vsedeš v poštni vlak ob 5'/»-i °b 101/*- v Monfalkonu, in od tii v poldrugi uri v Ogleji.
Vtisa, ki ga jo veličastna bazilika na-me ua-pravila, ko sem vanjo stopil, no morem z besedami izraziti. Pokleknil sem in molil. Najraje bi bil ostal tii, no en dan, zmirom, večno. — Zatopil sem so zopet v premišljevanje preteklosti, v čase, ko jo
kneza Ferdinanda; sedanji in prihodnji rod mu bota hvaležna.
/luska vlada hoče omejiti število vseučilišč-nikov na vseučilišči v Peterburgu. Vsprejeli se bodo le zanesljivi dijaki z onih gimnazij, ki so v Peter-burškem okrožji in za ktere stariši pismeno obljubijo dobro obnašanje. Število židovskih dijakov se je omejilo na tri odstotke skupnega števila dijakov. — Obravnave o afgauski meji se uiso še pričele. Po dosodaujih obravnavah smemo soditi, da se bodo obravnave povoljno končale.
Med Nemčijo iu Rusijo je vedno večja napetost. Nemčija je pričela strasten boj proti ruskim vrednostnim papirjem. „Kreuz Ztg." piše: Zapreti moramo nemški trg ruskemu denarju, ki vedno vznemirja Evropo. Glasila Bismarkova svetujejo iu dokazujejo potrebo, da se mora vsak Nemec zuebiti prej ko mogoče ruskih papirjev.
Francoska zbornica je vsprejela vladno predlogo o poskusi mobilizacije. Med potrjeno osnovo in ono generala Boulaugera pa je velika razlika. Mo-bilizovau vojni kor šteje 35.000 mož, vojni kor v mirni dobi šteje 20.000 mož. Ker pa je minister zatrdil, da bo mobilizovanih le 20.000 mož in 10.000 konj, toraj se bo vojni kor vdeležil vaj v navadnem številu. Stroški tudi ne bodo znesli S1/, milijona, temveč komaj jeden milijon.
Angleška vlada je lt). t. m. objavila diplomatsko korespondenco glede Egipta, ki obsega vse obravuave od 4. novembra 1SS0 do 17. juuija 1887. Iz poročila posnamemo: V angleški noti ua Rustem-pašo naznaui vlada, da augleška vlada ue ostane dalje v Egiptu, kakor jo potrebno. Armada zapusti Egipt, kedar se izvrše znani pogoji. — Salisbury je 15. jauuvarija naznanil Drummoud-Wolfu, kako naj postopa v Carigradu : Namen držav je nevtralnost Egipta. Anglija si mora pridržati pravico, da ostane v Egiptu dosedanji položaj, kakor ga je ustanovila Anglija s svojimi žrtvami. Anglija si mora v slučaji nemirov pridržati pravico posredovanja v Egiptu, kar bi pa storila le v potrebi. Turška vlada je dvomila, da druge države potrdijo pogodbo; zahtevala je, da angleška armada v jednem letu zapusti Egipt in da turški častniki nadomeste angleške. — Nevtralnosti Egipta je Turčija kazala večjo naklonjenost. Vršili so se dogovori tudi v številu egiptske armade. Druiumoud-Wolf je zahteval 10.000 mož, Turčija je zahtevala 12.000. Turčija je tudi ugovarjala pravicam, ktere imajo finančne oblasti pri Egiptski vladi. — V doleuji zbornici je naznanil državni podtajnik Fergussou, da se več ne vrše obravnave o pogodbi; mogoče je, da se v kratkem prično. Sir Drummoud-Wolf še ui izročil pogodbe, ktero je kraljica potrdila. — Iz vladnega poročila o pogodbi tudi zvemo, da sta italijanski in avstrijski zastopuik v Carigradu priporočala pogodbo. Francoska vlada so jo premislila še le koncem maja iu je pričela ugovarjati pogodbi. Ruski zastopuik Nelidov je naznanil v imenu svoje vlade, da mora sultan v Egiptu varovati svoje pravice. — Nemška vlada je po svojem zastopniku podpirala pogodbo, akoravno nima v Egiptu posebnih koristi. Nemčija je zadovoljna s sedanjo angleško vlado; zato je zagovarjala pogodbo. — Angleški vladni listi pišejo, da pogodba nima nobenega pomena. S tem bi radi potolažili angleški narod, ker se vladi ui posrečilo, da doseže pogodbo. Vendar je vlada v zadregi.
Turški najvišji zdravstveni svet je določil vsled poročil o koleri v Egiptu, da se morajo razkužiti vse ladije, ki dohajajo iz sicilijanskih in bližnjih italijauskih pristanišč. Ladije, ki so namenjeno v ruska pristanišča, ne smejo skozi Dardanele, če nimajo na krovu turške zdravstvene straže. — Predno je odpotoval sir Drummond - Wolf iz Carigrada, na-znanii je sultan angleški vladi, da ne more potrditi pogodbo v sedanji obliki. Treba bo pričeti nove obravnave. — Turško ministerstvo utegne odstopiti. Imenujejo se že nektere osebe, ki bi prevzele vlado.
Kot prihodnjega velikega vezirja imenujejo Said pašo in Aariti pašo.
Kralj bravllljunski don Pedro je bil pred meseci nevarno obolel. Zdravniki so mu svetovali, naj spremeui podnebje. Odpotoval je v Evropo in prišel 18. t. m. s svojo soprogo v Madrid. Nekteri časniki pišejo, da je njegovo potovanje v zvezi z izvolitvijo princa Koburškega, ki mu je v sorodu.
krščanstvo v Oglej i prvo mladiko pognalo, ki je čedalje lepše rastla, zalivana z žlahtno krvjo niuče-niško in postalo orjaško drevo, izpod kterega so hodili vneti mašniki tudi drugod oznanovat vzvišene resnice krščanske. — Tii se je razlegala Božja beseda iz ust toliko namestnikov Kristusovih, ki jih je sv. cerkev med svetnike prištela, kakor sv. Liberija, llilarija, Niceta, Hermagora itd. — Tii so slavni Oglejski patrijarhi, obdani od mnogoštevilnih maš-nikov, Božjo službo opravljali, sklicevali cerkvene zbore — in zdaj? — zopet kak razloček! Majhen altarček ponižno stoji sredi velikanske bazilike, le-seua, neznatna prižnica je kakor lastovčino gnjezdiče pripeta k orjaškemu stebru; z nje Oglejski »arci-prete" peščici svojih vernikov skrivnost sv. vere razlaga. — Najsvetejše jo shranjeno v mali stranski kapelici. — Pero se mi ustavlja, da bi nadrobno popisaval krasno cerkev in njene zaklade. Le to rečem: sam pridi, da vidiš Oglej!
Pozdravlja Te prisrčno veduo isti Tvoj
Petrovič.
Izvirni dopisi.
Iz Smlednika, 20. julija. (Nova maša.) Slovesen dau je bil za našo faro 17. julij. Po prestauku 14 let videli smo preteklo nedeljo zopet novega delavca vinograda Gospodovega stopati pred Božji altar in darovati najsvetejšo daritev. Ni toraj Čuda, da se je ljudstvo iz vsega oblizja že dolj časa pripravljalo, da dostojno proslavi slavnostni dan. Že teden poprej postavljali so se velikanski mlaji, mlado in staro je tekmovalo v pripravah za izredno svečanost, namenjeno č. g. novomašniku Franu P a v 1 i n u.
Napočil je dan veselja. Vkljub grdemu vremenu zbralo se je ogromno število ljudstva, sorodnikov, prijateljev iu znancev od blizo in od daleč, tako da je bila župnijska cerkev naša, prostorna kakor malo ktera, preuapoljena. Med slovesnim zvonjenjem in pokanjem topičev pomikal so je sprevod v nenavadno ozaljšau Božji hram. Gospoda slavljeuca spremljal je med muogobrojno azisteuco tudi preč. g. kan. dr. L. Klofutar. Nalogo slavnostnega govornika prevzel je čislani g. A. Karlin, mestni kaplan Ljubljanski. V izvrstnem, gladko tekočem, logično izpeljanem govoru razložil jo ljudstvu visoki pomen mašniškega stanu, povdarjajoč troje glavnih delavnostih njegovih: magister, sacerdos, pastor. Že itak poznatega govornika poslušalo je ljudstvo ginjenim srcem in le malo ktero oko jo ostalo brezsolzno. Petje pri sv. maši izvrševal jo po širnoj Sloveniji slavnoznaui kvartet čitalničuih »slavčkov" gg. Pribil, Sta m c ar, Pucihar, Paternoster. Vso je strmelo, čuječ take do zdaj pri nas še neslišane, krasno ubrane glasove.
Po končani cerkveni svečanosti pogostil je vole-gostoljubni g. župnik J. Novak v župnijskem domu č. duhovščino, g. pevce in visokoroduo obitelj g. barona Lazarini-ja: svate pa je čakala bogato pogrnjena miza na rojstnem domu novomašnikovem. Pri obedu razveseljevala nas je osobito že zgoraj omenjena pevska četvorica — redko kje se nahajajoča četveroperesna deteljica, kakor jo jo imeifoval v svojej napituici za lepo ubrano petje vneti in navdušeui g. kauonik. In tako nam je le prenaglo potekel veseli čas. kajti vsi navzoči ravnali so se vestno po besedah prepovednikov, veselite se, in še enkrat vam rečem, radujtese!"
Iz Čemšenika, 18. julija. (Raznotero.) Tu letina kaj dobro obeta. Žito, ječmen, pšenica, rž, sploh jaro žito je tako lepo, veliko, da že zdavnej ni bilo tako; zato smo pa tudi v vednem strahu, ker skoraj vsaki popoludau strahovitno gromi in treska. Hvala Bogu, da je bilo prav za sv. birmo lepo vreme, ali koj drugi dan jo bil že zopet pretresljiv grom in blisk. 2. julija je treščilo v Zapla-niji v nek kozolec, ki je tudi čisto zgorel in kmalu potem je udarilo v Rujavčev hram v Cemšeuiku. Gospodar je precej splezal ua streho in s pomočjo druzih pomagačev je koj ogenj pogasil. Vsa hvala banki „Slaviji" in ujeuemu tukajšnjemu zastopniku, da jo vso svoto za kozolec precej izplačal in tudi Rujavcu za darilo dal 10 gld., ker je hram otel nesreče. Od 10. na 17. t. m. je pogorel Kumerjev hlev v dolini; kaj je vzrok požaru, ui znano.
Češnje so letos prav zelo obrodile. Se zdaj jih je dovelj; od tod menda tudi ime Češenik, ker vsak domačin pravi le: »češenik", no pa Cemšenik, kakor se piše. Druzega sadja bo pa letos le malo. čudno je, da se je letos bela žena s koso pri nas spravila lo na svoj spol, ker od novega leta sem je umrl le en sami moški. Bog nas moške varuj še naprej! Z Bogom !
S Pivke, 19. julija. V prijazni Pivški vasici, ktera nosi 6icer neprijazno ime Trnje, dasiravno ni videti bodečega trnja okoli nje, marveč lepi travniki in rodovitno poljo, se je 18. t. m. praznovala lopa, domača veselica. Trnjani so hoteli svojemu dušnemu pastirju, ki že 18 let v splošno zadovoljnost med njimi duhovsko službo opravlja, čeprav je rahlega zdravja in poduebje, zlasti o zimskem času, zanj tu ni ugodno, v spomin petdesetletnico zemeljskega romanja napraviti nepričakovano vesalje. Nabrali so
lepo svotico denarja in kupili gospodu lep »pluvi-tale" ali cerkveni plajšč za veČernice. Poleg tega je deputacija soseskinih mož k gospodu prišla in mu svojo hvaležnost za koristno delovauje v cerkvi in v šoli izražala ter srčna voščila k petdesetletnici. Ob enem je bila tisti dan kauouična vizitacija po preč. gosp. kanoniku J. Hofstetterju. Vsa vas jo bila v mlajih in slavolokih s primernimi napisi glede na obojno slavnost. — Mnogo gospodov iz daljave in bližine je prišlo počastit g. vizitatorja in g. slav-ljenca ter slednjemu voščit srečen nastop druzega poistoietja.
Naj blagega g. J. L u n d r a, vrlega duhovnika iu vuetega rodoljuba previdnost Božja še dolgo ohrani v Trnju v prid in veselje vse duhovuije, po smrti pa naj mu Trnje spremeni v prelep cvetličen raj svetih nebes!
S Krškega, 20. julija. Zadnji koncert, ki so ga napravili naši neumorno delavni godci in pevci v korist po toči poškodovanim posestnikom Krškega političnega okraja, se je povsem izvršil prav dobro in v občno zadovoljnost vseh prisotnih. Domačinov sicer ni bilo toliko, kakor ponavadi; nasprotno smo pa opazili mnogo tujega občinstva (v največein številu je bila zopet Sevnica zastopana). Pevci, kakor godci so bili primoraui na občno željo marsiktero točko ponavljati. Ko so pevci za nameček zapeli priljubljeno : »Slovenec sem", vname se viharno ploskanje. — čistega dohodka je nad 50 gld. — Naši vrli godci in pevci so pa zopet pokazali, da so vedno na mestu, kjer jih je treba in kedar gre za občni blagor. — Omeniti mi je še, da je petorica vrlih Krških pevcev isto uedoljo dopoludne pela pri uovi maši v Leskovci, ki jo je daroval uovomašnik č. g. G a b r i č.
S Šenturške gore, 20. julija. Predvčeranjim je nekdo v Velesovem vstrelil lepega pelekana (Pelecauus Ouorcrotalus; Seop), ki tehta 11 liber. Od kod je prifrčal in kaj jo iskal v Velesovem, kdo vč. Ptica pelekan živi v Aziji, Afriki iu v južno-vzhodnem delu Evrope. Prikaže se kot gostač na Ogerskem, Srbskem, Hrvatskem; vendar po zimi se umakne v toplejše kraje azi|atske iu afrikanske. V našo domovino se le redko kedaj zgubi; ua visokem Gorenjskem ga zuabiti še nikdo ni videl. Zato pa bomo tega pritepenca preparirali, da ga imamo Gorenjci za veden spomin.
Domače novice.
(Presvitli cesar) je podaril 100 gld. za cerkev v Liscu, v Vološkem okraji.
(Naša cesarica Elizabeta) biva sedaj ua Angleškem v mestu Cromer. Te dni je bilo (pišejo časniki), da so je sprehajala ob morskem nabrežji. Kar vidi nedaleč od sebe ljudi skupaj hiteti. Cesarica stopi bližje in izvč, da je železnišk nosilec prtljage utouil, in da so ga ravnokar mrtvega iz vode potegnili. Mož so je šel kopat, pa ga je prijel krč, da se je utopil. Cesarica povpraša, kje je mož stanoval, in če ima kaj družine. Ko izve, kar želi, hitro odide, fela je v stanovaujo utopljenčevo, kamor je prišla ravuo opoludne. Našla je ženo njegovo ravno pri mizi nič hudega slutečo, ko jo otrokom kosilo delila. Cesarica stopi k njej in pravi: »Ljuba moja, nesreča Vas je zadela, in jo boljše, če jo zveste od mene, kakor da bi Vas kdo drugi ž njo prestrašil. Vaš ubogi mož je utonil. Molite za njegovo dušo in lepo skrbite za otroko!" Na to cesarica hitro odide, kajti tolpa ljudi je že prinesla utopljenca domi'i. Zvečor pride dvorni služabnik avstrijske cesarice k nesrečni vdovi s pismom , v kterem ji je cesarica poslala veliko svoto denarjev.
(Pri veliki skupščini sv. Cirila in Metoda v Trstu) v torek 19. julija je bilo zastopanih nad 30 podružnic. Ob 10. uri je služil preč. gosp. kanouik Debelak sv. mašo v corkvi sv. Antona. Po sv. maši je bil občni zbor v dvorani slovansko čitalnice; predsedoval je č. gosp. prof. Toma Zupan. Po občnem zboru je bil banket, ktorega se je vdeležilo okoli 60 oseb. Vrstilo so se pri banketu razno duhovite in navdušeuo napituice. Obširneje poročilo prihodnjič.
(Kmetijsko potovalno predavanje na Bohinjski Bell) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v nedeljo 24. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu.
(Podoba Franca Erjavca) je razstavljena v pro-dajalnici g. Kolmana na glavnem trgu. Podobo je narisal po fotografiji nek kaznjenec na Ljubljanskem gradu.
(»Ljubljanski Sokol") napravi prihodnjo nedeljo 24. t. m. izlet na Črnuče.
(Pomiloščen) od presvitlega cesarja je bil daues 07 let stari kaznjenec na Ljubljanskem Gradu, Luka Bole, domil iz Slavine na Notranjskem. Mož je bil že več časa bolan. Ko mu brzojav do-nese cesarjevo milost, prešinilo je starčka novo življenje, iu brž ko ne donese mu prostost ljubo zdravje. Ginjeuega srca in poln hvaležnnosti do presvitlega cesarja zapustil je mož kaznilnico ter se takoj podal k svoji obitelji, ktero bode čez dolgih osem let zopet videl.
(Xa Vrhniki) se je pretekli ponedeljek vršila volitev župana. Izvoljen je trgovec g. G. Jelovšek. Nasprotna strauka je propala s svojim kandidatom in vložila pritožbo proti volitvi.
(Iz Trsta) nam je došla včeraj nenadna vest, da je po noči ob l1/® uri umrl Viktor Dolenec. Pokojnik je bolehal žo teden dni za kužno boleznijo. — Primorski Slovenci so zgubili ž njim neutrud-Ijivega rodoljuba iu boritelja za narodne pravice na Primorskem. Bil je delaven in vstrajen v borbi proti narodnim nasprotnikom. Rodil se je na Razdrtem, v znani rodoljubni družini Dolenčevi; šolal se je v Gorici in pozneje si izvolil trgovski stan. Že ua Goriškem se je vdeleževal političnega boja, posebno na taborih. Bil je načelnik in ustanovitelj prve narodne čitalnice na Goriškem v Solkanu. Več let je vredoval »Sočo". Pred desetimi leti se je preselil v Trst, kjer je bil duša slovenskega političnega življenja iu vrednik časopisa »Edinosti". Da je bil pokojni Dolenec priljubljen, vpliven in zaslužen mož med Tržaškimi Slovenci, razvidi se iz tega, da je bil predsednik »Del. podpornega društva", »Podružnice sv. Cirila in Metoda", »Trž. Sokola" iu podpredsednik političnega društva »Edinosti". Naj v miru počiva!
(Svečanost) povodom sedemdesetletnice dr. Trstenjaka bode pri sv. Jurji ob Sčavnici pri g. Fr. Vavpotiču v nedeljo dne 31. julija 1887. Začetek ob 4, uri popoludne. Vstopnina 20 kr. — Čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Spored: beseda, prosta zabava, srečka nje v prid družbi sv. Cirila in Metoda.
Peterburg, 21. julija. Časniku „Daily-news" se poroča: Afgansko mejno vprašanje povoljno rešeno. Rusija dobi ozemlje mej rekama Kušk in Murgliab, ktero so pri zadnjem vrejevanji meje vzeli Pendjeli - Turk-menceni. Nasprotno jo Rusija potrdila angleško mejno črto ob Oksusu in se odpovedala ozemlju, do kterega jo imela pravico po po-
godbi
1878.
Marušuk ostane Afgancem.
Umrli ho:
10. julija. Avgust Manke, kaznjenec, 45 let, Ulico na Grad št. 12, jetika.
18.	julija. Rudolf Sočnik, uradnikov sin, 1 iues., sv. Florjana ulico št. 16, katar v črovesu.
19.	julija. Marija Hlebš, delavčeva hči, 13 mes., Poljanska cesta št. 18, jetika.
V boln išniei:
10. julija. Frano Hribar, delavec, 58 let, jetika.
Tuj c i.
19. julija.
Kri Alaiiču: Ernst Arendt, tovarnar, iz Belgije. — F. pl. Seinlitseh, zasebnik, z Dunaja. — Avgust Seljan, krčmar, z Dunaja. — Helina in Hartnagel, trgovca, z Dunaja. — O. Krajnik, potovalec, iz Gradca. — V. Hartmann, kupčevalec, iz Zagreba. — Ana Bartelme, vdova trgovoa, iz Kočevja. — Mašerck, kontrolor, iz Trsta.
Pri Slonu: Dr. Ferd. Ilocksteller, zasebnik s soprogo, z Dunaja. — Rosenbaum, \Voiss in Kummerer, trgovci, z Dunaja. — Honnann Gunzel, sodnik, iz Češkega. — J. Schul-mann, c. k. vojni ofieijal, z soprogo, iz Linca. — Baroninja Hollenbach, veleposostniea, iz Ilervatskega. — Dr. Karol \Vallnor, o. k. vojaški zdravnik, iz Gradca. — Frid. Hanisch, ravnatelj, z soprogo, iz Gradca. — N. Donnemiiller, c. k. profesor, z družino, iz Novega mesta. — VaJ. Arbanek, profesor, iz Kočevja. — Jožefa Kalligaritseh, zasebnica, z hčerjo, iz Celja. — Oswald Stiep, trgovoo, iz Tržiča. — Plantan, odvetnik, iz Zaticine. — Karol Mosettig, zasebnik, iz Italije. — Basevi, Mezelleš, Sclnvarzkopf, Santi in Valentin, zasebniki, iz Trsta.
Pri Južnem kolodvoru: Janez lluld, potovalec, iz Zagreba. — Karol Piosslinger, zasebnik, iz Reke. — Štefan Jerneoy, jermenar, iz Gradca. — F. Šnidaršič, zasebnik, iz Ljubljano.
Pri Avstrijskem caru: Rusel, posestnik, z družino, iz Trsta.
Vremensko »poročilo.
Oas
Stanje
opazovanja
!7. u. zjut. i 20 ,2. u. poj). 9. u. zvec
zrukomet-ti v mm
toplomera po Celziju
Veter
Vreme
C
~ 3	3
Z	5
o«	~
737 flj | +22 9 sr. svzh. jasno 730-65 i +29 6 sr. zap. sk. jasno 0 00 736'35 | +24 5 sr. jzap. n. oblačno Dopoludno jasno in vroče, popoludne se je nekoliko pooblačilo, zvečer so je bliskalo. Srednja temperatura 25-7° C., za 6 3° nad normalom.
Dunajska borza.
Papirna renta 5% po 500 g: Sreberna „ 5% ., 100 .. 4% avstr. ziata renta. da\Ka Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogersKe banke Kreditne akcije . London . . . . Srebro . Francoski napoleond. . Ces. cekini . Nemšfep marec
tTelegratično poročilo, i 21. julija.
iS 16% davka)
iS 16% davka) prosta
81 gl.
82 . 113 96 883 282 126
55	kr.
90	„
20	„
65	„
9 5 61
60 05
99 94 90
Javna zahvala.
..Slovenski Matici", ktera je kapucinskemu mednarodnemu semenišču v Plovdivu darovala 11 slovenskih knjig: (rastlinstvo, rudninoslovje, zoologijo. fiziko, astronomijo itd.) izreka podpisani v imenu semenišča najsrčnejšo zahvalo. Bog plati in blagoslovi! Da bi nam še tudi l;ako društvo hotelo pomagati s cerkvenimi in svetovnimi pesnimi.
Hvaležen
Vicerektor.
Razne reci.
— Trapisti v južni Afriki. Koliko so že dosegli iu storili Trapisti v južni Afriki, povedal je že »Slovenec" o priliki. To vse je delo blagoslova božjega, stanovitne vstrajnosti in požrtvovalnosti menihov. Veliko so pa tudi pripomogle on-dotne angleške gosposke, ki so trapiste podpirale povsod in v vseh rečeh. Visokočastiti P. Fraucpiše: »26. marca bil sem v mestu Durbanu po opravku, v zadevi, ki bi zbudila čudenje v olikanih evropejskih državah. Nek anglešk odvetuik nas je opozoril, da nismo bili zavezani plačati kupnih taks od svojih kupljenih zemljišč, ker smo misijonska družba. In ta odvetnik je protestant. Zahteval je v našem imenu, da se nam vrnejo kupne takse, in angleška gosposka se kar nič ni ustavljala. Le edino ta pogoj je stavila, da dokažemo, da delamo za misijon in kar pridobimo s časom, da hočemo obračati le za misijonske in redovne namene. Za to je tirjala od nas prisego. Danes sem bil poklican v Durban, da prisežera, kar sem mogel z najboljšo vestjo storiti. Vse, čisto vse, kar pridelamo na zemljišči, kar pridobimo z rokodelstvom je za nas in za misijon. Tako pošteno in nepristransko ravnil s katoliki protestantska angleška vlada!
Telegrami.
Karlovi vari, 21. julija. Cesaričinja Štefanija se je s spremstvom ob 9. uri pripeljala na krasno ozaljšan kolodvor. Pozdravili so jo nadvojvoda Henrik, okrajni glavar, župan, mestni zastop in drugi dostojanstveniki. Peljala se je skozi mesto do vrelčnega stebrovja, na nagovor županov je milostno odgovorila in vsprejela cvetlične šopke. Po ulicah veliko veselje, popoludne obed, zvečer slovesna predstava v gledališči.
Atene, 21. julija. Prebivalci na Kreti so sporazumeli s Turčijo. Turška vlada jim je mnogo privolila glede linanc in avtonomne uprave na Kreti.
„Katoliška Bukvama" v Ljubljani
priporoča sledeče kiijige:
Perthes,
Kobler,
Haffner,
Tasclien-Atlas, 23. Auflage. Vollstandig neu bearbeitet von Hermann Habenicht. 24 colorirte Karton in Kupferstich. Mit geographisch-statistischen Notizen. 1887. V platno vez. gl. 124. Katholisches Lebdi ini Mittelalter. Auszug aus Kenelm Henry Digby's Moreš Oatholioi: or, Ages of Faith."
1.	Band. gl. 3 20. Sammlung zeitgemilsser Broschiiren. gl. 2 79.
Obseg: Der moderne Materialismus. —Goethe's Faust als Wahrzeichen moderner Cultur. — Goetbe's Dicbtungen auf ihren sittlicheu Gehalt gepriift. — Grilfiu Ida Hahu-Habu. — Der Atheisraus als europiiische Grossmacht. — Randzeiclinuugen za Janssen's Geschichte. — Das Ignoramus und Ignorabimus der neueren Naturlbrschung.— Schlafen und Triiumen. — Voltaire und seine Epigonen. — J. J. Rousseau und das Evangelium der Revo-lution. — Die Racilleu des sozialen Korpers.
Apologic (les Christenthunis. G. Auflage. 2 Bande in 5 Abtheilungen. gl. 12 40.
Voltaire. Ein Charaeterbilcl. 2. vermebrte Auflage. Z Voltairevo podobo. Vezano gl. 496.
Lehrbuch der Homiiopathie. 10. Auflage. gl. 310. Der TVeltverkehr. Telegraphie und Post, Eisenbahnen und Schifffahrt in ihrer Ent\vickelung dargestellt. ^lit 123 Abbil-dungen und 33 Karton, gl. 4*96.
Einleitung in die slavisehe Literatur geschichte.
Akademische Vorlesungen, Studien und ki-itische Streifziige.
2.	vollig neu bearbeitete und emeiterte Auflage. 1887. gl. 12. Haidinger, Selbstadvokat oder gemeinverstandlicbe Anleitung, wie man
sieh in Kechtsgescliafton aller Art selbst vertreten und die nothigen schriftlichen Aufsiitze, wie: Testamente, Vertrage, Eingaben und (tcsucIic aller Art etc. etc. ohne Hilfe eines Advokaten vollkommon rechtsgiltig abfassen kann. 14. Auflago. Vezano v platno gl. 4,60.
Med vsemi drugimi enakimi knjigami je le-ta najboljša, popolnoma zanesljiva, najohširneja, primerno najcenejša in v vseh zadevali izkušen svetovalec.
Das allgemeine bilrgerlichc Gesetzbnch fflr das Kaiserthum Oesterreich. 12. verbesserte Auflage. 1887. Vezano v platno gl. 2"50.
Z mesecem julijem t. I. pričel je izhajati vsaki mesec ..Katholischer Literatur-Bericht", ki prinaša književne novosti; kdor ga izrečno zahteva, pošiljamo mu ga brezplačno.
Hettinger,
Kreiten,
Lutze, Geistbeck,
Krek,