osRet
)NJ* KMJliNlCA
PRIMuKSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini „	..
Abb. postale I gruppo i^ena i.lU llF
Leto XXXV. Št. 144 (10.363)
TRST, torek, 26. junija 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*:	.
v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
CRAXIJEV ČLANEK V STRANKINEM GLASILU AVANTI
SOCIALISTI NEGATIVNO OCENJUJEJO DOKUMENT VSEDRŽAVNEGA SVETA K
Previdne ocene liberalcev, socialdemokratov in republikancev - KPI potrjuje stališče, da ne bo nudila zunanje podpore nobeni vladi
PO UKREPIH RIMSKEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA
v
Časnikarji obsojajo D preiskave v uredništvih
Preiskave so bile v rimskih dopisništvih dnevnikov «La naiione» in «Resto del carlino» - Obtožbe proti 15 časnikom
RIM — Craxi piše danes v glasilu PSI «Avanti» da sklepno poročilo vsedržavnega sveta KD «ni veliko prispevalo k rešitvi politične krize, ki traja že predolgo*. V tistem besedilu socialisti niso zasledili «nobenega novega ali politično zanimivega elementa, da bi nas lahko prepričal o tem, da se predvolilna situacija nagiba k hitri in pozitivni rešitvi*, piše Craxi in nadaljuje: «Struje v KD so začele z zgrešenim korakom, po poti vlad-
Plinsko olje 29 lir dražje
RIM — Medministrski odbor za cene je včeraj odobril znatne [»viške na cenah naftnih derivatov. Plinsko olje za prevozna sredstva so podražili za 29 lir pri litru, ki bo sedaj stal pri črpalkah 215 lir. Od tega poviška bodo 3 lire šle lastnikom črpalk, ki so zaradi tega preklicali že napovedano stavko. Odločili so priznati povišek tudi ceni petroleja, plinskega in gorilnega olja «franko» čistilnica ali obalno skladišče in sicer za 25.180 lir na tono. Plinsko olje za ogrevanje se je z današnjim sklepom podražilo za 25,59 lir na liter, ki jih bo treba odslej doplačati grosistom na dosedanje cene, ki so od kraja do kraja različne.
Minister Nicolazzi je izjavil, da je odbor za cene sprejel ta sklep spričo pomanjkanja teh goriv in da omili razliko med notranjo in mednarodno ceno, ki je višja. Nove cene so v veljavi od polnoči.
nih formul, kar jim je nedvomno lažje kot izdelati splošne smernice o velikih problemih osnovnega značaja, akcije, politike in programov*.
V	socialističnem glasilu je nadalje jasno rečeno, da ne bo mogoče rešiti vprašanja v zvezi s sestavo vlade, brez «resnega premisleka o novi situaciji in predvsem brez dejanske prenovitve politike, ki bi bila znak dobrega vladanja in obenem dejavnik pobud za čim širše soglasje med prebivalstvom in soočanje z levico*.
V	izjavi, ki jo je objavil tiskovni urad socialistične stranke pa o-svaja Enrico Manca še mnogo o-dločnejša stališča. «Ocena zaključkov vsedržavnega sveta KD je lahko samo negativna,* pravi socialistični senator, ki ponavlja zahtevo Po socialistu na mestu predsednika vlade. Tako naj bi prešli v novo fazo upravljanja, ki je ne bo »ozna-čevala hegemonija KD»; začeti pa je treba pri vrhu, to je pri predsedstvu vlade, ki bi ga morali zatipati laičnemu predstavniku, ki bi lahko zagotovil ravnovesje med političnimi in družbenimi silami, sposobnost, doslednost in globoko obnovo pri načinu upravljanja.
Prva reakcija socialistov na po-*iv KD po sestavi skupne večine, Poziv, ki ga je Granelli ocenil kot jasnega in korektnega, 'torej ni bila pozitivna. Kot je znano, se je Vsedržavni svet KD končal s soglasno odobritvijo dokumenta, v katerem je izražena želja po sestavi 'trajne in učinkovite* vlade, osnovane na večini, ki bi jo sestavljale stranke od liberalcev do socialistov. Osnova te vlade naj bi bila tribarvna vlada KD - PSDI -PRI, ki jo je Andreotti v svojem Posegu ocenil kot »harmonizirano osnovo* bodoče vlade. Istočasno pa ®o demokristjani potrdili zavzetost 7-a demokratično solidarnost. Za ta dokument so, kot že rečeno, glaso-vali soglasno, kar dokazuje, koliko stališč so demokristjani tokrat zamolčali.
9stale stranke so mnogo previdnejše od socialistov. Liberalec Boz-*i je n.pr. napovedal, da se bo njegova stranka izrekla, ko bo lahko 'ocenjevala konkretnost programa *n SDosobnost ljudi*.
Sedanji zavezniki KD so pa vendarle zavzeli nekoliko pozitivnejša Stališča. Senator Averardi je tako dejal, da socialdemokrati v glav-deui pozitivno ocenjujejo dokument demokristjanov, čeprav je bilo v razpravi opaziti nestrpnost glede Sahteve po enakopravnem odnosu do ostalih vladnih partnerjev. Be-?®de so uperjene proti Zaccagniniju, i* je jasno opozoril, da predstavlja okrepitev PSI in PSDI nevarnost za
. Tajnik republikanske stranke Od-do Biasini pa je ponovil, da je zanj P°membna vsebina in se torej ni d°tel izreči o dokumentu vsedržavna sveta KD. Biasini je vseka-Poudaril, da bi republikanci ne Pr*stali na nobeno začasno rešitev.
Komunisti še niso neposredno komentirali demokristjanske skupšči-P®- Sinoči se je sestalo strankino TJdstvo, ki je sestavilo smernice, ?P katerih bo Berlinguer pripravil P°ročilo za zasedanje centralnega Omiteja. Razpravljali so tudi o okumentu KD, sklepi o tem pa ni-*nani. Sicer pa sta Di Giulio in tortorella v dveh intervjujih včeraj
potrdila stališče, da bodo komunisti ostali v opoziciji, če ne bo KD pristala na njihov vstop v vlado.
P. P.
Kazenski postopek proti dvema urednikoma dnevnika «La repubblica»
RIM — V okviru preiskave o «Rdečih brigadah* je državno tožilstvo sprožilo kazenski postopek proti odgovornemu uredniku dnevnika «La repubblica* Eugeniu Scalfariju in sodnijskem kronistu istega lista Francu Coppoli zaradi širjenja lažnih in tendencioznih vesti. Do ob-
tožbe je prišlo potem, ko je list pred dnevi objavil članek, v katerem je v zvezi s preiskavo, ki zadeva podpore, ki sta jih bili deležni reviji «Metropoli» in «Pre print* in kjer sta bili omenjeni imeni socialističnih poslancev Giacoma Mancinija in Antonia Landolfija.
Državni tožilec Armati bo v prihodnjih dneh zaslišal obtoženca. V isti zvezi pa bo preiskovalni sodnik Amato, ki sodeluje s sodnikom Gal-lucdjem pri preiskavi o «Autono-mii* in o umoru v Ul. Fani, zaslišal še urednike nekaterih drugih časopisov.
Odgovorni urednik dnevnika «La repubblica* Scalfari je izrazil začudenje zaradi obtožbe ter je poudaril, da je Ust preveril vesti, ki so bile objavljene.
RIM — Državno tožilstvo je odredilo preiskavo v rimskih uredništvih dnevnikov «La nazione* iz Firenc in «11 resto del carlino* iz Bologne. Preiskovalci so posvetih posebno pažnjo uradu časnikarja Guida Pa-glia v uredništvu «La nazione*.
Državno tožilstvo je odredilo preiskavo potem, ko je bil objavljen 15. junija članek, ki je vseboval obširne izvlečke obrazložitve zahteve po zapornih nalogih, ki jih je pomočnik državnega tožilca Lucia-no Infelisi predložil preiskovalnemu sodniku Antonio Aliprandiju v zvezi s preiskavo o dejavnosti družbe SIR. Državni tožilec je menil, da je preiskava potrebna, ker bi v u-redništvih utegnili najti zapiske, u-radne akte ali dokumente v zvezi s kršitvijo zakona, ki kaznuje razo-
■iitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHtttiiiiiiiiimmiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAZGOVORI CARTER-OHIRA UVOD V ENERGETSKI VRH
Različne interese ZDA in Japonske bo težko uskladiti s potrebami EGS
Danes v Ženevi zasedanje OPEČ, na katerem bo 13 držav proizvajalk odločalo o novih podražitvah surove nafte
TOKIO — Uvod v gospodarski vrh sedmih zahodnih industrijsko najbolj razvitih držav, na katerem se bodo srečali v četrtek in petek načelniki vlad ZDA, Kanade, Zahodne Nemčije, Francije, VeUke Britanije, Italije in Japonske, se je začel včeraj s prihodom ameriškega predsednika Jimmyja Carterja. Namen njegovega uradnega obiska je predhodno usklajevanje-stališč ZDA in Japonske glede energetske politike, ki bo po sili razmer osrednja tema na razgovorih sedmerice.
Takoj po protokolarnem obisku pri cesarju Hirohitu je bilo na srečanju Carterja z japonskim ministrskim predsednikom Ohiro vprašanje energije prvo in najpomembnejše. Sporočila z razgovorov pravijo, da sta državnika dosegla sporazum o zmanjšanju porabe energetskih sredstev in o omejevanju petrolejskega uvoza v zahodnih državah. Predsednik ZDA in japonski ministrski predsednik sta tudi soglašala o potrebi, da se določijo zgornje meje za uvoz nafte v po-
sameznih državah, značilno je pa, da sta poudarila, «da je treba upoštevati razmere v različnih državah, ko se določijo meje porabe*.
Pokazala se je torej utemeljenost napovedi, da bosta ZDA in Japonska, gospodarsko najmočnejši izmed sedmerice, združevaU moči pri zagovarjanju večjih potreb svoje industrije vpričo evropskih paetner-jet>; ki bodo prišU v Tokio s svojim sporazumom iz Strasbourga. Na določena neskladja med evropskimi državami in ZDA ter Japonsko kažejo tudi stališča Carterja in Ohi-re o uvozu nafte. Članice EGS so se dogovorile o zamrznjenju petrolejskega uvoza na ravni iz lanskega leta za šest let, to je do leta 1985 in tako staUšče bodo Andreotti, Schmidt, Thatcherjeva in Giscard zagovarjali v Tokiu.
Carter in Ohira pa ne kažeta nobenega navdušenja za tako dolgo omejevanje možnosti razvoja svojih gospodarstev in bi bila pripravljena baje pristati na zamrznjenje uvoza le do konca leta 1980. Na te vesti
..............................'..""m..
PO POKOLU V HALEBU V SIRIJI
Na celotnem ozemlju v teku lov na moža
Sodišče obsodilo 14 ^muslimanskih bratov* na smrt, vendar sta samo 2 v zaporu - Napetost na jugu Libanona
BEJRUT — Glavni štab nacionalne progresistične fronte, ki združuje vse sirijske vladajoče stranke, je v uradnem poročilu potrdil, da je za vse incidente zadnjih treh let in za pokol v Halebu kriva sekta »muslimanskih bratov*, ki skusajo vnesti v državo nemir. Nacionalna fronta označuje «muslimanske brate* za fašiste, fanatike in reakcionarje, ki se «skrivajo za islamom, da bi izvajali teroristične akcije, kot obliko političnega boja*.
Po pokolu v Halebu so oblasti sprejele vrsto izrednih varnostnih ukrepov, tudi zato, ker kaže, da se politični uboji nadaljujejo. Po še nepotrjenih vesteli naj bi namreč včeraj ubili namestnika poveljnika zloglasniii zaporov v Damasku. Obračun pokola, ki pa ni še dokončen, je sedaj kakih 60 mrtvih, kajti v zadnjih dneh je v bolnišnici umrlo še 20 kadetov. Ranjencev je 50, od katerih pa so nekateri še vedno v smrtni nevarnosti. Nadaljuje se tudi lov za morilci, ki pa je zaenkrat neuspešen, kar kaže na dejstvo, da so se teroristi zatekli v tujino.
V Siriji se celoten tisk enoglasno zaganja proti Izraelu, ZDA in egiptovskemu predsedniku Sadatu, češ da »so najeli muslimanske brate in jih prisilili izvesti celo serijo političnih ubojev*. Tisk nadalje objavlja tudi izjave muslimanskih sunitskih šeikov, ki vsi po vrsti obsojajo dejavnost sobratov. Nekateri so celo izjavili, da so »morilci prodali svoje duše hudiču*. Libanonski fa-langistični radio je včeraj objavil vest, da oblasti iščejo krivce pokola v Halebu.tudi v palestinskih begunskih taboriščih. Radio je tudi sporočil, da so aretirali najmanj 50 palestinskih borcev, poleg tega pa tudi odkrili veliko količino orožja in municije. Sicer pa je sodišče v
Siriji že obsodilo 14 »muslimanskih bratov*, ki so izvedli pokol v Halebu, na smrt. Samo dva obsojenca sta v zaporu, ostali so se, kot rečeno. porazgubili.
Skrajno nevaren in napet je tudi položaj na jugu Libanona. Včeraj zjutraj so Palestinci izstrelili več raket tipa »katjuša* na izraelske obmejne naselbine. Kaže, da ni bilo žrtev. Izpad borcev PLO je bil v odgovor na nedeljski izraelski napad na jugu Libanona,
Medtem se v Herzliji v Izraelu nadaljuje srečanje med egiptovskimi in izraelskimi predstavniki za avtonomijo Gaze in Cisjordanije. Člani obeh delegacij upajo, da bodo določili vsaj temo nadaljnjih razgovorov. Srečanje se bo nadaljevalo še danes, nakar se bosta izraelska in egiptovska stran spet sestali 5. julija v Aleksandriji, čemur bo sledil ponoven vrh med Beginom in Sadatom, (mč)
V nedeljo pobratenje Rizzi - Cerkno
VIDEM — V nedeljo, 1. julija bo v kraju Rizzi pri Vidmu obnovljeno pobratenstvo Rizzi - Cerkno. Slovesnost so organizirale politične, družbene, športne, kulturne in verske organizacije in ima še poseben pomen, ker se je bo udeležila Jugoslovanska delegacija. Med slovesnostjo bodo odkrili spomenik padlim borcem iz Rizzija, ki so se bojevali v Italiji in Jugoslaviji. Po maši v spomin padlim bodo govoril; videmski župan Angelo Candolini, predstavni- iz Cerkna in deželni predsednik VZPI - ANPI Federico Vincenti. Popoldne bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor.
z včerajšnjih razgovorov so v krogih EGS v Bruslju že izrazili razočaranje in precejšnje negodovanje. Enako hladnost kažejo ZDA in Japonska do sporazuma iz Strasbourga.
Razgovori ZDA - Japonska se nadaljujejo s sodelovanjem pristojnih ministrov obeh držav. Na najvišji ravni bodo danes obravnavali tudi vprašanja Bližnjega vzhoda, razmere v Aziji in odnose med ZDA in SZ po sporazumu Salt 2. Izmenjali bodo tudi mnenja o vprašanju vietnamskih beguncev in o odnosih z nerazvitimi državami. Medtem so ostali voditelji sedmerice že na poti v Tokio. Nemški kancler Schmidt se je ustavil včeraj v Moskvi, kjer se je razgovarial z ministrskim predsednikom Kosiginom in zunanjim ministrom Gromikom o zmanjšanju vojaških sil v Srednji Evropi in, seveda, o energiji.
Pozornost voditeljev, ki bodo sodelovati na tokijskem vrhu in na splošno vse javnosti je pa tudi c-bmjena v Ženevo, kjer se danes sestajajo zastopniki 13 držav OPEČ. da odločijo o novih podražitvah nafte. Tudi med državami proizvajalkami ni soglasja o novi ceni. Za manjše poviške so Saudska A-rabija in Združeni emirati, druge države proizvajalke pa zahtevajo več. Odločitev bo zato kot običajno sad kompromisa in bo nova cena sodčka nafte odslej po vseh napovedih 20 ali 21 dolarjev. (Iv)
Francoske oblasti bodo izročile Italiji fašista Maria Tutija
FIRENCE — Francoske oblasti bodo izročile Italiji fašističnega terorista Maria Tutija tudi zaradi a-tentata na vlak «Freccia del sud*. Do tega atentata je prišlo v noči od 15. do 15. aprila 1975, ko je eksplozivni naboj razstrelil železniški tir v bližini postaje Figline Valdar-no. Le srečnemu naključju je treba pripisati dejstvo, da vlak ni iztiril, sicer bi strmoglavil v Arno. Koliko žrtev bi terjal ta atentat lahko sklepamo iz dejstva, da se je s tistim vlakom peljalo približno 1.200 oseb.
Nobena teroristična organizacija si ni prevzela odgovornosti za atentat, vendar so vsi menili, da ga je treba pripisati skrajni desnici. Dejansko je po dolgi preiskavi sodnik Vigna formalno obtožil Tutija.
devanje uradne tajnosti in samovoljno objavljanje aktov nekega zakonskega postopka. Po preiskavi so zaplenili fotokopijo ukrepa, časnikarju Pagliu pa so izročili obvestilo o sodnem postopku.
Pozneje se je zvedelo, da je državno tožilstvo uvedlo kazenski potek proti 15 časopisom, ki so objavili izvlečke omenjenega poročila.
V	bistvu gre pri vsej zadevi za dejstvo, da so prizadeti časopisi objavili zahteve državnega tožilca (dokument, ki so ga zaplenili časnikarju Pagliu je bil opremljen z žigom tožilstva). Torej gre za »uradne tajnosti*, ki naj bi jih posredovali časnikarjem nekateri uslužni funkcionarji.
V	zvezi s tem sta Vsedržavna federacija italijanskega tiska in Rimsko časnikarsko združenje objavila sporočilo v katerem ugotavljata, da so bila dejstva o katerih se govori (zahteva po zapornih nalogih) že znana in tisk je o tem že prej poročal. Kar pa se tiče pravne plati zadeve, poročilo pravi, da gre za pobudo državnega tožilstva, ki, kot se zdi, skuša naprtiti obtožencem hujše prekrške kot je kršitev preiskovalne tajnosti. Ta prekršen kazenski zakonik kaznuje z denarno kaznijo, ki se lahko poravna po u-pravni poti. Kršitev uradne tajnosti pa je kaznovana z zaporno kaznijo od 6 mesecev do 3 let.
Poročilo časnikarskih združenj trdi zato, da je očitno, «da gre za hud napad na načelo svobode tiska, ki ga priznava ustava*. »Preganjati časnikarje, ki odgovorno opravljajo svoj poklic, pomeni zaiti na pot, ki pelje v preteklost ter kaže na natikanje nagodbčnika tisku*.
V	poročilu je nadalje rečeno, da časnikarsko sodnijsko poročanje u-porablja že desetletja »tajne* dokumente, kar pomeni jamstvo za po^ klicno resnost in preprečuje, da bi se tisk spremenil v orodje raznih manevrov. Ta jamstva ni nudila stara fašistična zakonodaja in sodniki je hote niso izvajali, kar je v nasprotju s čl. 21 ustave.
Obe združenji poudarjata, da gre pri tem obnavljanju starih in preživelih zakonskih določb za ustrahovanje tiska. Da pa slutiti tudi, da gre pri tem za notranje razprtije v rimskem sodstvu, katerih račune bi morali plačati časnikarji.
Na koncu se zahteva, naj politične sile čimprej poskrbijo za potrebne reforme in zbrišejo iz demokratične in republikanske zakonodaje sramoto fašističnih zakonov in določb.
Poimenovanje šole v Gabrovcu
. V nedeljo so poimenovali osnovno šolo v Gabrovcu- po zaslužnem revolucionarju Jožetu Srebrniču. Poročilo
o poimenovanju berite na 2. strani
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiillB
STANJE V NIKARAGUI ŠE VEDNO V SREDIŠČU POZORNOSTI
AMERIŠKE DRŽA VI ZAHTEVAJO ODSTOP DIKTA TOttJA SOMOZE
Diktator izgublja pozicije na političnem in na vojaškem področju Sandinisti so včeraj zasedli strateško pomembno mesto Masaya
MANAGUA — Sandinistični borci, ki že tri tedne vodijo ogorčene boje z nacionalno gardo diktatorja Somoze, so včeraj v zgodnjih jutranjih urah zavzeli mesto Masayo, ki leži kakih 26 km južno od glavnega mesta. Po zavzetju, pred tednom dni, drugega na j večjega mesta v Nikaragui, Leona, je zmaga pri Masayu izredno velikega pomena. V mestu žive pretežno delavci, ki so zaposleni v tovarnah v okolici Manague. Zavzetje Masaye bo verjetno imelo velik psihološki učinek ter bo pospešilo demoralizacijo Somozovih oboroženih sil v glavnem mestu in tudi na jugu pri mestu Rivas, kjer sandinisti koncentrirajo svoje sile. Somoza se boji padca Ri-Vasa, ker bi ta dogodek docela negativno vplival na njegove možnosti odpora. Sandinisti namreč pritiskajo na Rivas, da bi tam namestili svojo začasno vlado.
Somozov položaj se je izredno poslabšal potem ko je bil v soboto pozno zvečer sprejet sklep - priporočilo organizacije ameriških držav OSA, katerih zunanji ministri so zasedali v Washingtonu. V priporoči-
lu je rečeno, da bi moral Somoza odstopiti in na njegovo mesto bi morala priti demokratična vlada, ki bi bila odraz vseh političnih teženj v Nikaragui. Ta sklep so ameriške države sprejele, potem ko je trinajst držav odbilo ameriški predlog, naj se pošlje v Nikaraguo medame-riška mirovna sila. Cilj ameriške poteze je bil prozoren: skušati rešiti pred propadom nikaragujske konservativne sile (brez Somoz^) tet zaščititi nacionalno gardo. Z izjemo vojaških režimov so se druge države uprle vojaški intervenciji. Tako se je prvič v zgodovini OSA zgodilo, da ni bila sprejeta neka ameriška pobuda. Ko so se Vanče in njegovi sodelavci zavedeli, da naprednejše ameriške države pripravljajo protiresolucijo, so zaprosili, da bi odložili sejo za nekaj ur. Začela so se mrzlična posvetovanja iz katerih se je porodilo priporočilo — sklep, ki ne vsebuje več namiga na vojaški poseg.
Za priporočilo je glasovalo 17 držav, dve pa sta bili nasprotni (Ni-karagua in Paragvaj). Ostale so oddale bele glasovnice.
rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiinmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiii
on zzid\l obalne ceste
Diktator Somoza je na priporočilo reagiral z vso ihto. Nacionalni gardi in posebno svojemu letalstvu je ukazal, naj neizprosno bombardirata jugovzhodne in severovzhodne četrti Manague, ki jih sandinisti držijo v svojih rokah. Kljub več kot 200-kilskim bombam so sandinisti vzdržali. Žrtev je bilo ogromno, posebno med civilnim prebivalstvom.
V glavnem mestu je prav gotovo 100.001 ljudi izpostavljeno nevarnostim državljanske vojne. Hrana j*
Trije mrtvi in en ranjen je tragični obračun prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj zjutraj na obalni cesti pod Križem. Pri trčenju BMW goriške registracije v fiat 850 so bili mlad Doberdobec in zakonca iz Sesljana pri priči mrtvi, drugega potnika BMW pa so z rešilcem prepeljali v glavno bolnišnico. Pred komaj 11. dnevi so se prav na tej cesti smrtno ponesrečili trije mladeniči. Obširno poročilo na tržaški strani
ailllllllllMIIIIIIIMIIIIIII(ltllllll||||lll||||||||||||||||||u«illllllMIIUIIIIIIMIIIIIIIItllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUUI1llll|||||1l|||||||||||lM|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||r||l|||||||||||||||||||||l|||l|||||ll|||||„„|„,|„||m|||„||,|m|R
FORMALNO SE MORAJO ŠE VEDNO ZAGOVARJATI ZARADI PETOVEUSKEGA ATENTATA
Goriški obtoženci pred končno oprostitvijo?
BENETKE — že sami sodniki, ki so vodili preiskavo o izkrivljanju preiskave o petoveljskem atentatu so soglašali, da je ta atentat »političen*. Ti obtoženci pa s politiko nimajo nič skupnega. Tako je de jal včeraj goriški odvetnik Nereo Battello na prizivni razpravi proti šestim Goričanom, ki so še vedno formalno obtoženi petoveljskega a tentata.
Po trditvah odvetnika Battella je bilo politično ozadje atentata jasno že od vsega začetka, vendar pa se preiskovalci sploh niso (»trudili, da bi ga kakorkoli razkrili. Tako so aretirali šest obtožencev,
ki nimajo nič skupnega s »politiko* in jih po krivici obtožili umora treh karabinjerjev.
Goriški odvetnik je nato ovrgel obtožbe, osnovane na izjavah «su perpriče* Walterja Di Biaggia, ki je sam neštetokrat zašel v protislovja, kar pa očitno preiskovalcev ni motilo.
Odvetnik Umberto de Luca iz Verone je nato poudaril površnost preiskovalcev, ki jim, iz njihovega dela sodeč, ni bilo nikoli do tega. da bi dejanske odkrili atentatorje. Teh šest Goričanov, je dejal De Luca, bodo morali sodniki popolnoma oprostiti, kajti le to bo omogo-
čilo začetek nove preiskave, seveda v «čmi smeri*, kajti sedaj je že povsem jasno, da so za petoveljski atentat odgovorni samo fašistični prevratniki. »Sumimo pg, da ni nra-ve volje, da bi ponovno začeli s preiskavo o petoveljskem atentatu. To je treba pripisati prostostrel cem. ki delujejo na škodo oblasti in inštitucij,* je poudaril De Luca.
Ta »črna sled* zadeva videmsko nacifašistično celico, pri kateri je sodeloval mladi desničarski skrajnež Carlo Cicuttini, ki je danes dejansko prvi osumljenec za peto veljski atentat. Cicuttini, ki je bil v odsotnosti obsojen na 14 let za-
pora zaradi preusmeritva lelata na letališču v Ronkah, pa je pravočasno zbežal. Odvetnik De Luca je včeraj izrecno poudaril, da je Či-cuttini zbežal, ker so mu to dopustili, saj je več mesecev po petoveljskem atentatu še mirno kro žil po videmskih ulicah, ker so karabinjerji z izredno naglico arhivirali tisti del preiskave, ki bi lah ko privedel preiskovalnega sodnika na sled fašističnim atentatorjem.
Z včerajšnjo razpravo se je proces dejansko končal Nadaljeval se bo v četrtek, ko bodo sodniki verjetno v poznih dopoldanskih urah izrekli razsodbe, (bbr)
Eanes prispel v Jugoslavijo
BRIONI — Portugalski predsednik Antonio Ramalho Eanes je včeraj popoldne dopotoval na štiridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Visokega gosta je na Brionih sprejel in pozdravil predsednik SFRJ Josip Broz Tito, ki ga je tudi povabil na obisk v Jugoslavijo.
Pred odhodom iz Lizbone je predsednik Eanes poudaril, da njegov obisk sodi v opredelitev Portugalske za odločno, odkrito in pogumno povezovanje z vsemi narodi sveta ne glede na njihovo notranjo ureditev.
Kot je dejal, mu bo obisk o-mogočil, da bo skupaj s predsednikom Titom, državnikom, ki ima velike izkušnje in velik ugled v svetu analiziral mednarodni položaj. Obisk v Jugoslaviji bo po besedah portugalskega predsednika tudi omogočil obravnavo dvostranskih e-konomskih odnosov, ki še vedno niso razviti v tolikšnem obsegu, kot bi lahko bili. (dd)
začela primanjkovati in položaj postaja vedno bolj neznosen.
Somoza pa kljub temu še vedno igra svojo priljubljeno karto: protikomunistični boj. Napada Kubo, češ da bi sandinisti brez zunanje podpore propadli v nekaj dneh. Poznavalci razmer pa vedo povedati, da bi se Somoza brez tuje pomoči (a-meriške) vzdržal na oblasti kvečjemu dva meseca.
Res pa je, da Somoza uživa še vedno precej podpore pri konservativnih krogih. Šestnajst poveljnikov prav tolikih držav, ki sestavljajo Nikaraguo, mu je še obljubilo svojo zvestobo. Neki sandinistični poveljnik je izjavil, da so ti poveljniki «s tem podpisali svojo obsodbo na smrt*.
Nacionalna garda je v dosedanjih bojih pretrpela velike izgube. Mrtvašnica v Managui je zaprta za civilno uporabo, ker je prepolna trupel padlih gardistov, ki jih sežigajo brez odmora.
Kot smo omenili že zgoraj, Somoza pripisuje velik pomen obrambi mesta Rivas. Prav zato njegovo letalstvo brez prestanka bombardira obmejni pds na jugu države ia tudi kraje onstran meje v Kostariki. (vk)
Poseben odbor za vietnamske begunce
RIM — Na včerajšnji seji ministrskega sveta je predsednik Andreotti poročal o pobudah in stikih, tudi na mednarodni ravni, v korist vietnamskih beguncev, v skladu a pozivom predsednika republike.
Andreotti je sporočil, da je bil V ta namen imenovan koordinacijski odbor pri predsedstvu vlade, ki ga bo vodil poslanec Zamberletti.
OB PRISOTNOSTI VELIKE MNOŽICE DOMAČINOV, GOSTOV IN PRIJATELJEV MLADINE
V Gabrovcu so slovesno poimenovali osnovno šolo po Jožetu Srebrniču
Na pročelju šolskega poslopja so odkrili doprsni kip velikega revolucionarja in borca za napredek delovnega človeka ■ Slavnostni govor odbornika za šolstvo Miloša Budina • Bogat kulturni spored
Ob prisotnosti velike množice domačinov, prijateljev, mladine iz bližnjih krajev in uglednih gostov so v nedeljo zjutraj v Gabrovcu slovesno poimenovali krajevno slovensko o-snovno šolo po velikem revolucionarju in neutrudnem borcu za napredek delovnega človeka Jožetu Srebrniču iz Solkana. Tako je bila sicer majhna šola v Gabrovcu (o-biskujejo jo učenci prvih dveh razredov, v istem poslopju pa je nameščen tudi otroški vrtec), ki je bila ustanovljena 26. novembra 1952, kot prva v zgoniški občini poimenovana po zaslužnem sinu slovenskega naroda. Predlog za poimenovanje je bil sprejet z večino glasov na vaški skupščini leta 1976, 14. maja 1977 pa je bil predlog uradno potrjen z ministrsko odredbo štev. 1904.
Na pročelju šolske stavbe sedaj stoji Srebrničev doprsni kip s titovko na glavi, na marmornati plošči, ki so jo postavili vaščani, pa piše: «Jože Srebrnič (1884 - 1944) junak -borec za narodno in družbeno pravičnost*. Tudi zgoniška občinska u-prava je postavila ploščo z napisom, Ki opozarja, da je ta slovenska o-snovna šola poimenovana po Jožetu Srebrniču.
Občinstvo in številne goste, med katerimi naj omenimo senatorko Jelko Gerbec, nabrežinskega župana Albina Škerka, šolskega nadzornika Oskarja Boleta, pedagoškega svetovalca Stanka Sivca in Srebmičeve-ga nečaka, je najprej pozdravil v imenu zgoniške občinske uprave župan Jože Guštin, ki je naglasil, da je to veliki dan za vas Gabrovec, kot je bil pred nekaj leti ob otvoritvi spomenika padlim v NOB. Izrazil je tudi željo, da bi tudi ostale šole v občini poimenovali po zaslužnih osebnostih, kar nai bo ena izmed oblik za celovito zaščito slovenske narodnostne skupnosti.
Didaktični ravnatelj Miro Tavčar je prisotnim orisal, da je šola v Gabrovcu enorazrednica (le 1. in 2. razred), kar povzroča precejšnje težave in je poučevanje veliko bolj zahtevno. Prav zaradi tega je šola toliko dragocenejša in se mora še okrepiti.
Zatem je nastopil župnik g. Šibenik, ki je precej razgrel duhove prisotnih. Doprsnega Srebrničevega kipa ni blagoslovil, ker je prišel brez ... «žegnane vode*, na koncu svojega govora pa je javno omalovaževal pokojnikov spomin in oporekal izbiri imena. Omenil je tudi pomen kulture in narodnostnega momenta pri vreckiotenju človekove dejavnosti.
Slavnostni govornik je bil zgoniški odbornik za šolstvo Miloš Budin, ki je naglasil, da je lahko vsak Slovenec in demokrat ponosen, da šola v Gabrovcu nosi ime po človeku, ki se je vse svoje življenje boril za načela enakopravnosti in pravičnosti. Srebrničev veliki miselni, kulturni in borbeni doprinos bo trajno ostal zapisan v zgodovini. Predsednik republike Pertini, ki je Srebrniča osebno poznal, je o njem izjavil: «Bil je človek, ki je trdno veroval v boljši svet in v plemenito dušo. V svojem življenju je daroval vse in se žrtvoval za zdrav napredek druž be in delavskega razreda. Mladini ga lahko postavljamo kot svetel vzor zvestobe in svobode*. Budin je nazorno orisal Srebrničev lik in njegovo junaško življenjsko pot, kot pobudnika naprednega gibanja na
Goriškem, kot komunističnega poslanca v rimskem parlamentu, kot političnega preganjanca, ki je več let moral presedeti v zaporu, kot aktivnega udeleženca narodnoosvobodilnega gibanja, ki je junija 1944 tragično utonil v valovih Soče. Budin je naglasil, da pripadamo Slovenci sicer majhnemu narodu, ki pa je zelo bogat po svoji kulturi, omikanosti in demokratičnih vrednotah. Ne samo s kulturniki, ampak tudi z borci, kakršen je bil Srebrnič, prispevamo h gradnji boljše bodočnosti. Za poimenovanje šole v Gabrovcu je bilo sicer več predlogov, vendar večina se je odločila za Srebrniča, kar je demokratično in pravično. Zato si težko tolmačimo zadržanje pokrajinskega šolskega sveta, ki je brez tehtne utemeljitve zavrnil ime Ivana Regenta za poimenovanje šole na Proseku. Torej nekateri hočejo odrekati slovenski šoli minimalno avtonomijo, kar predstavlja grobo kršitev načela demokratične dialektike in prevarikacijo, kakršno izvajajo v slabi veri tudi nekateri politični krogi. Didaktični programi na slovenskih šolah so tako zasnovani, da učenci spoznavajo tako
slovensko kot italijansko kulturo in če nekaj takega ne moremo pričakovati tudi od italijanskih šol, naj nam bo vsaj dopuščena pravica, da sami poimenujemo naše šole.
Kulturni spored je bil zelo bogat in se je zavlekel skoraj polni dve uri. Otroci otroškega vrtca so zapeli oziroma recitirali tri pesmi (Naša četica, Zarajajmo, Partizani živijo v gozdu), učenke 1. in 2. razreda so recitirale 4 pesmi (Vesela Balrarija, Sinku, Naša zemlja in Rdeči nagelj), folklorna skupina 1. in 2. razreda osnovne šole iz Sa-leža je podala splet belokranjskih plesov, osnovnošolski otroci iz Zgonika pa so ponovili uspeli recital z zaključne šolske prireditve. Nastopila sta tudi dva moška pevska zbora ob spremljavi harmonikarjev in sicer Rdeča zvezda iz Saleža, ki ga vodi Janko Simoneta (zapel je Zdravico in Naglo puške smo zgrabili), in Vasilij Mirk s Proseka -Kontovela, ki je pod vodstvom Evgena Prinčiča izvajal Naša vojska, Pesem 14. divizije in Bohor je vstal.
V notranjih šolskih prostorih je sledila zakuska, prisotni pa so si lahko ogledali razstavo, kjer je v
slikah in z besedo podana kratka zgo dovina vasi Gabrovec. Vsekakor je prireditev ob poimenovanju šole o-dlično uspela in pripravljalni odbor, kateremu je predsedoval dinamični Ivan Furlan in so ga sestavljali poleg vaščanov tudi predstavniki u-čiteljstva in občinske uprave, je lah-
ko nad tem zelo ponosen.
-bs-
Trgovanje z lesom v ospredju tržaškega velesejma
V okviru tržaškega velesejma je bil včeraj na vrsti dan posvečen trgovini z lesom. Prisotni so bili najvišji predstavniki te stroke iz Italije.
Vedno na temo lesne industrije bo danes, ob 9. uri v Hotelu Ex-celsior, konferenca, ki jo prireja državno združenje trgovcev lesa iz Rima, ob 17. uri pa bo v paviljonu Zaira srečanje predstavnikov tiska z gospodarskimi operaterji iz te države.
V NEDEUO POPOLDNE OSREDNJA SLOVESNOST OB ŠTEVILNI UDELEŽBI OBČINSTVA
Prosvetno društvo «Lipa» iz Bazovice je praznovalo 80 let plodnega življenja
Pester in bogat kulturni program z nastopom obnovljenega domačega pevskega zbora, zbora «V. Mirk» s Proseka-Kontovela, domačih otrok in dijakov ter dekliške folklorne skupine z Opčin Govori predsednika Darka Metlike, tajnice Vere Grgič in Mira Prešla ter številni pozdravi
Bazovica, jeseni 1898. Štirje »fan tje od fare* — Ražem, Grgič, Čufar in škrjanc — so se zbrali na Urbaniičevem dvorišču pod staro lipo in pod vodstvom Hrabroslava Ražma ubrane zapeli.
Bazovica, nedelja, 24. junija 1979 — na vrtu Gospodarske zadruge se zbere vsa vas. da bi prisluhnila 50-članskemu mešanemu pevskemu zboru, mladim recitatorjem, plesalcem in številnim gostom.
Dva pomembna mejnika na raz vojni poti bazovskega prosvetnega društva «Lipa». ki ju povezuje 80 let pestre in bogate zgodovine. Vmes je bilo veliko prijetnih in ra doslnih trenutkov, pa tudi veliko trpljenja, muk, žrtev, žalosti, trdega boja. Kronika nekdanjih časov se prepleta s kroniko današnjih dni m pokaže se nam celovita slika vaškega kulturnega gibanja, ki se nikoli ni ustavilo. Vsak zunanji udarec je le pospešil njegov ritem. Vsak uspeh društva je prilil novo upanje in vero in podžgal prizadevnost, vsak napad nanj je utr-
dil njegovo kljubovalnost. Tako je bilo tudi pred štirimi leti (kot je poudaril v svojem uvodnem nagovoru predsednik društva Darko Metlika), ko so krmilo društva pre vzeli mladi, v mnogočem še neiz kušeni, a po zgledu svojih prednikov pripravljeni na vse težave. Ne deljska proslava 80-letnice društva je njihovo prvo veliko spričevalo. Po vsem, kar smo v nedeljo videli in doživeli v Bazovici, lahko rečemo, da je to spričevalo pozitivno.
Proslava je povedala, da teh 80 let ni poteklo zaman in da je društvo kot vselej živo in pozorno na vse. kar se dogaja okrog njega. Bazovska «Lipa» je s tem še enkrat pribila, da tudi v prihodnje ne bo klonila pred še tako silo vitim raznarodovalnim valom, kot ni klonila pred najsilovitejšimi, o uničevalni moči katerih govorita dva spomenika, ki še danes preganjata črno vest fašističnih krogov v Trstu in ki ju Bazovcj skrbno čuvajo. To sta spomenik Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču na
VČERAJ V JUTRANJIH URAH NOVA TRAGEDIJA NA ENI OD NAŠIH NAJBOLJ PROMETNIH ŽIL
Bcberdobec in zakonca iz Sesljana pri priči mrtvi v trčenju BMW v fiat 850na obodni cesti pod Križem
vec
Za 29-letnega Bernarda Frandoliča od Devetakov ter zakonca Anno in Giuseppa Contija ni bilo pomoči - Drugi potnik BMW, 29-letni Jordan Vižintin, se je v nesreči poškodoval ter se zdravi v bolnišnici
Bernard Frandolič
Obalna cesta je spet zahtevala svoj krvni davek. In kako ga tudi ne bi, ob vsem tistem, kar se dogaja dan za dnem po njej in predvsem sedaj, v poletnem času. Včeraj smo se popeljali no tej že neštetokrat okrvavljeni cesti vse da kraja, kjer se je v jutranjih urah v nekaj trenutkih izpolnila zadnja tragedija, videli smo avtomobile, ki so švk gali po asfaltu mnogo hitreje, kot to dovoljujejo prometna pravila; videli smo vozila, ki so prehitevala v ovinkih in na odsekih, kjer je prehitevanje prepovedano; videli smo avtomobile, ki so izsiljevali prednost; videli smo motoma ko-
Anna Conti
lesa, ki so se v ovinkih, pred in po prehitevanju, nevarno nagibala. Ob taki vožnji je skoraj nemogo če, da se ne bi od časa do časa kaj hudega pripetilo.
Pripetilo se je pred enajstimi dnevi blizu kontovelskega portiča, pripetilo se je včeraj, nedaleč od gostišča «Tenda rossa*. Trije mrtvi v prvi nesreči (prav včeraj je v glavni bolnišnici izdihnil tretji potnik alfa romea GT), in trije mrtvi v včerajšnji nesreči. Šest mrtvih v samih enajstih dneh —• preveč, da se ne bi ob vsem tem vsaj nekoliko zamislili in prišli, gotovo, vsi do istih zaključkov.
•HIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMimnillllllllllllllllllllllllllMtlMIimMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIinilllllllllMMIHIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIItllllMIIIIIIIIIIIIIIIB
NEPOGLOBLJENO 0 LISTI ZA TRST*
Sinoči smo si lahko na drugem kanalu TV ogledali tretje in zadnje nadaljevanje oddaje tDobrodo-sti v Trstu» režiserja Leandra Luc-chettija. Namen oddaje je bil — tako se nam zdi — prikazati vzroke pojava Liste za Trst in ta po jav tudi analizirati v njegovih političnih aspekhn. V oddaji sodelu jejo tako v \.rvi vrsti sami vodilni predstavniki Liste: Cecomni, Gruber Bencova, Irneri, na drugi strani pa kot njihova glavna «antago-nista» komunist Vidali in demokristjan Nodari ter še Pittom in pi satelj Magris, bod>si z direktnimi posegi v obliki intervjujev, bodisi s filmskimi posnetki volilnih zborovanj Liste. Tako zvemo iz Ceco-trinijevih ust, da je Italija polnih 60 let zapostavljala Trst in ga v bistvu opustoiila z načrtno politiko, ne da bi upoštevala, da se prt Trstu začenja *Slavia», ki gre tja do Vladivostoka m da je Trst zadnji okop latinstva. Osimski spora zum je bil po Cecoviniju samo de tonator za neruzpoloženje, ki se je odrazilo v 60 !-60 podpisih, ki predstavljajo rtriestinita* protesta. V drugem posegu Cecovini zavrača oznako kvalunkvizma za Listo >'i trdi, da je bVa z Listo uvedena direktna demokracija z razgovori z javnostjo v gledaliških dvoranah nasproti partitokraciji oziroma odločanju o vsem v strankarskih ta i ništvih. Kot primer novega navede snaženje ulic za jugoslovanskimi kupci in predlog za ureditev mest ne čistoče, ki pa so ga stranke ovrgle kot tudi sicer stranke bajko tirajo delo malonarskega občinske ga odbora Ko se ponovno oglasi, se Cecovini cobuali. da je Listi na parlamentarnih volitvah uspelo iz trgati KO morete iškega parlamen tarča, torej proosimskega in pro-titržaškega i>artamentarca in priti v evropski parlament itd. itd.
Filmski posnek pokaže gledalcu patetično figuro Gruber - Bencove, kn med jokom in demagoškim tri-bitnstvom govori o Listi za Trst kot
e tretjem *risorgimentu», za kate-
rim stojijo štirje milijoni Italijanov (!) itd. Irneri pa dopoveduje, da je Trst prosperiral takrat, ko je privabljal v mesto podjetne ljudi iz svojega velikega zaledja in s pomorskih poti, ki so vodile v Trst, ki so bogateli ali propadali s svojim tveganjem in da je Trst začel propadati, ko je podjetnik postal del sistema subvencioniranega, hotel je reči družbenega in ne več zasebnega gospodarstva.
Kaj sta znala nasproti tem tezam povedali Vidali in Nodari? Vidali je v bistvu soglašal s Cecovi-nijem, da se je v zgodovini Trsta v zadnjih 60 letih dogajalo vse proti volji Tržačanov od prihoda Italije leta 1918 preko mirovne pogodbe po drugi svetovni vojni, preko poskusa s STO, preko Londonskega sporazuma do Osima. Zavrnil je napade na komunistični zakonski osnutek o globalni zaščiti Slovencev in dejal, da gre le za predlog, ki ga je mogoče izboljšati z upoštevanjem novih predlogov, da pa bi Italija morala vseKakor oprati madež, ki ga je v odnosu do Slovencev pustil fašizem. Glede Liste za Trst, pa je dejal, da je odraz protesta in nezadovoljstva množic do Rima tn krajevnega 30-letnega upravljanja KD, da njen vodilni sloj ve kaj hoče, da se bo srednji sloj njenih kadrov o oportunem času vrnil v stranke, iz katerih je izšel, množica pa je v svoji veliki večini zdrava zaradi svojega protesta proti slabemu vladanju.
Nodari je v bistvu tudi ugotavljal, da je Lista za Trst odraz protesta proti neizpolnjenim obljubam iz Rima, odraz ekoloških motivov in an tiosima, da bo KD morala preučiti nastali položaj, da pa je Lista, ki je toliko obljubljala, v bistvu naredila malo v enem letu odkar ima občino v svojih rokah.
Manjši delež v oddaji sta imela Pittoni kot predsednik deželne komisije za Osimo, ki je zavrnil trditve, da bi Lista in njuna zaveznika Pannella in Almirante zavrle izvajanje osimskega sporazuma in po-
vedal, da komisije normalno opravljajo svoje delo, problem je le kar zadeva sporazum o morskih vodah, ki da ni v pristojnosti Jugoslavije in Italije, pač pa sodi v okvir Evropske gospodarske skupnosti, in pa pisatelj Claudio Magris, ki je menil, da bi se Trst moral otresti starih mitov, ne govoriti samo o sebi, marveč o konkretnih stvareh.
To bi bila na kratko povzeto vsebina te tretje oddaje, za katero lahko rečemo, da ni zadostila temu, kar je bil ali kar naj bi bil — če smo prav razumeli — njen namen: podati politično, kritično analizo Liste za Trst, njenega izrazito proti-osimskega in protislovenskega značaja. Poudarek je bil dan — mimo nekaterih posrednih ironij — le protestu, o čemer so se v bistvu strinjali, z nebistvenimi razločki, vsi, ki so v oddaji spregovorili. Če oddaja našemu gledalcu, ki, ko stvari kolikor toliko pozna in ve, kaj je bistvo Liste za Trst, ni dala jasne in precizne analize tega pojava, kakšno informacijo o njem je lahko dobil televizijski gledalec kjer koli v Italiji?
V	ostalem je bila oddaja v tehničnem in režiserskem oziru zelo dobra s čudovitimi panoramskimi posnetki Trsta in domiselnimi glasbe utrni vložki.
• • •
V	zvezi z drugo oddajo »Dobrodošli v Trstu*, ki je bila na sporedu prejšnji ponedeljek, je izdalo poleg pokrajinskega tajništva sindikata CISL kritično oceno tudi pokrajinsko tajništvo sindikata CGIL, ki ji očita »delno, dvomljivo in nezadovoljivo* interpretacijo mestne stvarnosti. Deželni svetovalec SSk Drago Štoka pa je na predsednika deželnega sveta Collija naslovil vprašanje če namerava zaradi oddaje protestirati pri vodstvu RAI-TV, ker je »žalila zgodovinsko resnico vseh prebivalcev Trsta in posebno tistih, ki pripadajo slovenski manjšini*.
Časnikarsko združenje Furlanije-Julijske krajine je za jutri, 27. t.m. organiziralo v Časnikarskem krožku razpravo z avtorjem oddaje Lean drom Lucchettijem.
Giuseppe Conti
»Dinamika nesreče še m povsem jasna, nesreča pa je bila enostavna: čelno trčene med BMW in fiatom 850 ter trije od štirih potnikov pri priči mrtvi.* V teh skopih besedah majorja prometne po licije Fiorotta je zaobjeta vsa tragedija. Za 29-letnega zidarja Bernarda Frandoliča iz Doberdoba 41/A, za 59-leinega upokojenca Giuseppa Contija iz Sesljana 207 in za njegovo 53-ietno ženo Anno Cer-necco ni bilo več nobene pomoč;, drugi potnik BMVV, 29-letni Jordan Vižintin iz Doberdoba, Devetaki 1, pa se je pri nesreči huje poškodoval ter se sedaj zdravi v glavni bolnišnici.
Nesreča se je pripetila ob pol sedmih zjutraj. Takrat sta se po obalni cesti v rdečem BMVV 2200 T vračala domov na Goriško Bernard Frandolič, ki je upravljal vozilo, in Jordan Vižintin, ki je sedel ob voznikovem sedežu. Prejšnji večer sta obiskala šagro v Praprotu, nato pa sta se še do jutra pomudila na Tržaškem. Usoda je hotela, da se je njun povratek končal na o-balni cesti na ravninskem odseku med dvema plagima ovinkoma približno kilometer po gostišču »Ten-da rossa*. Na tem približno 200 metrov dolgem ravninskem delu, kjer pa neprekinjena bela črta na asfaltu prepoveduje prehitevanje avtomobilov, ki vozijo v smeri proti Sesljanu, je BMW iz doslej še neznanih razlogov zaneslo na levo. Po vsej verjetnosti je voznik izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, prav v tistem trenutku pa je iz nasprotne smeri privozil fiat 850, v katerem sta se peljala zakonca Conti (Giuseppe je sedel za vola rvom, njegova žena pa je sedela ob njem). Čelno trčenje je bilo silovito, čeprav je Frandolič v zadnjem trenutku močno pritisnil na zavore, o čemer priča kakih 20 metrov dolga črna sled, k, so jo pustile gume BMVV na asfaltu. Fiat 850 je močan sunek odbil na dru-
Konec mesece zapade rok za prijavo dohodkov
Ministrstvo za finance sporoča, da zapade 30. junija rok za prijavo dohodkov. Davek IR PEF in ILOK je treba izplačati na bankah do petka, 29. junija, ker so banke v soboto, 30. junija, zaprte, Samo za upoko jence INPS so odložili rok od 30. junija na 20. julij.
Upokojene, in odvisni delavci, ki niso poleg penzlje in pla če prejeli drugih dohodkov, lahko predstavijo obrazec 101, ki ga je ustanova, ki Jim pen-zijo Izplačuje oziroma delodajalec, ustrezno izpolnila in podpisala.
go stran cestišča, medtem ko se je goriški avto ustavil sredi ceste.
Prvim reševalcem, ki so prispeli na kraj nesreče, se je nudil shr ljiv prizor. Fiat 850 je bil praktično brez prednjega dela. Skrotovičena pločevina je bila potisnjena vse do prednjih sedežev. Vrata na voznikovi strani so bila napol odprta; iz njih je molelo truplo Giuseppa Contija, truplo njegove žene Anne pa je ostalo od pločevinastih delov avtomobila vklenjeno na sedežu. Na zadnjem sedežu so bile razmetane brisače iz česar preiskovalci sklepajo, da sta se zakonca Conti odpravljala na kopanje.
Tudi Frandolič" "jč krit'' na mestu mrtev, Vižintin pa je zadobil hujše poškodbe po glavi in telesu. Z rešilcem Rdečega križa, ki je prispel na kraj nesreče (dežurni zdravnik Giansante, bolničarja Pricco in Vacca ter voznik Pian) so ga prepeljali v glavno bolnišnico. Na ortopedskem oddelku so zdravniki u-gotovili, da si je v nesreči prebil ličnico, se ranil po bradi z domnevnim zlo-nom čeljusti ter si zlomil stegnenico leve noge, zaradi česar se bo moral zdraviti 30 do 40 dni.
Medtem ko je namestnik državnega pravdnika dr. Staffa izdal dovoljenje za prenos trupel v mrtvašnico glavne bolnišnice, je stekla preiskava prometne policije, ki jo vodi major Fiorotto, da bi ugotovili vzroke nesreče. Na krai tragedije so prispeli tudi gasilci iz Starega pristanišča, ki so z briz galko počistili s cestišča bencin, kj se je razlil iz tankov obeh avtomobilov, steklene drobce in druge dele avtomobilov, ki so bili raz metani po cesti daleč naokrog. Prometna policije je morala nekaj časa zapreti obalno cesto, da so lah ko opravili vse izvide ter z nje odstranili oba avtomobila. Promet
so preusmerili na trbiško cesto in na cesto, ki pelje iz Nabrežine do Križa in prek Proseka v mesto.
Nesrečni Frandolič je bi! zaposlen v tržiškem pristanišču, kjer se je izučil za zidarja. Že pri 11 letih mu je umrl oče, sedaj pa je živel doma z materjo in mlajšim bratom. Pogreb pokojnika bo predvidoma jutri na pokopališču na Palkišču, saj je družina še do pred kratkim živela v Dolu.
Jordan Vižintin je po poklicu geometer, sicer pa občinski sveto valeč doberdobske občine in odbornik za javna dela. V Doberdobu ima lastno pisarno, živi pa v Dolu, oziroma pri Devetakih, (šč)
Giorgio Odoni podlegel poškodbam
Na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice je v noči med nedeljo in ponedeljkom 24-letni Giorgio O-doni iz Ul. Bartoli 28 podlegel težkim poškodbam, ki jih je zadobil 14. junija v prometni nesreči na obalni cesti, v kateri sta bila pri priči mrtva 25-letni Paolo Giurge-vich in 26-letni Boris Duranti.
bazovski gmajni in spomenik pa dlim Bazovcem v NOB prea vaško cerkvijo. Eden najslovesnejših tre nutkov nedeljske proslave je bil zato prav tisti, ko je predsednik društva Metlika pozval delegacijo, naj ponese venec pred vaški s po menik, kot so v dopoldanskih urah ponesli vence k spomeniku bazoviških žrtev, na grob padlih par tizanov ter na grobova Hrabroslava in Srečka Ražma, začetnikov kulturnega preporoda v Bazovici
Proslavljanje društvenega jubile ja se seveda ni omejevalo le na nedeljsko popoldansko slovesnost. V soboto je bito prireditev, na k a tero so povabili društvo »Bazovica* z Reke, v petek so odprli za nimivo razstavo o zgodovini dru štva v Bazoviškem domu, praznič no vzdušje pa je nekako prepojilo Bazovico že prej. «že ob pripravah na proslavo, je med drugim dejala v svojem slavnostnem go voru tajnica društva Vera Grgič, smo se obogatili: zvedeli smo za mnoge zanimivosti iz prosvetnega delovanja svojih prednikov, o njihovih izkušnjah in težavah, o nji hovih uspehih in zadoščenjih: te nam bodo gotovo koristile pri na šem nadaljnjem delu*.
Za to priložnost je ponovno zaživel mešani pevski zbor, ki je še do pred nekaj meseci kazal zaskrbljujoče znake upehanosti. Šte vilčno se je spet močno okrepil ter pod veščim vodstvom Evgena Pnn Čiča še enkrat pokazal, kako se da v sorazmerno kratkem razdobju do seči zadovoljivo kakovostno raven Prav z zborom, ki črpa in bo moral tudi v prihodnje črpati zglede iz bogate bazovske zborovske tra dicije. se je začela nedeljska proslava. Pevke in pevci so z društvenim razkošnim praporom na čelu in ob bučnem aplavzu številnega bazovskega in drugega občinstva prikorakali na prireditveni prostor ter pozdravili z Zdravico.
Z besedo, petjem in plesom so nato ob napovedovanju Ingrid In Marjana Kralja ponazorili dolgo pot društva skozi sončne in senčne trenutke do današnjih dni. Najbolj nazorno in umetniško doživeto je to bogato društveno življenje, od tistega jesenskega popoldneva, ko se je pod Urbar.čičevo lipo dejansko rodila »Lipa*, preko mrkih dni fašističnega nasilja in junaškega ’ u-pora do osvoboditve, prikazal reci tal, s katerim. se je prireditev pravzaprav zaključila (mogoče bi bilo bolj učinkovito, ko bi bil nekje pri začetku). Besedilo je pripravila Sonja Pečarjeva in njen je bil tudi režijski pristop, brali pa so Morinka Čufar, Boris, Neva in Dean Grgič. Ana Križmančič. Tanja Pečar, Darko Racman in Ana Župančič.
Zelo izčrpno sliko je o zgodovini društva in posebej pevskega zbora dal tudi Miro Preši. Spomnil se je nekdanjih pevovodij, od Hrabrosla va in Srečka Ražma do Sonje Mah ničeve, Vrabca, Boštjančiča in Zidariča, in spomnil se je tudi zaslužnih pevcev Nekaterim od še živečih so med nedeljsko prireditvijo izrekli priznanje ter jim izročili spominske diplome. Prav je, da jih posebej omenimo. To so Matija Križmančič, Vincenc Križman-
V Saležu slavi danes svoj 85. rojstni dan
P JERIN A GRILANC
Nonki čestitajo in želijo še mnogo zdravja in zadovoljstva Boris, Baby, Sandro in L izg.
niiiiimminiiiiiivfiiiiiiiit n mi umi im im n itn iiiii m iiiiiiii m mi im imuni ti miii iiiiiiiiiniMii miiii iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii mini
Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA
Pozitiven obračun enoletne dejavnosti Narodne in študijske knjižnice v Trstu
V Trubarjevi čitalnici .je bil sinoči 12. redni občni zbor ustanove — društva »Narodna in študijska knjižnica*, ki poleg istoimenske knjižnice vodi in upravlja še odseke za zgodovino, narodopisje in slovenski jezik. Ob prisotnosti članov in gostov, med katerimi bi omenili predstavnika SKGZ Miroslava Ko šuto, tajnika SKGZ Dušana Udovi ča, ravnatelja SLORI dr. Karla Ši-škoviča in predstavnice SPZ Nadjo Kriščak, so člani upravnega odbora prikazali enoletni prerez delovanja ustanove, ki je bila, kljub težavam, zelo bogata in plodna.
Prav z orisom teh težav je predsednik upravnega odbora dr Franc Škerlj začel svoje poročilo. Najprej je omenil vprašanje upravnika, ki se mu je NŠK dokončno odpovedala; poudaril je, da je tudi od pozitivne rešitve tega vprašanje v marsičem odvisen nadaljnji razvoj knjižnice, ki poleg tega potrebuje še drugo osebje za nekatera pomožna knjižničarska dela. Poleg tega pa NŠK tarejo še finančne težave; denarni prispevki iz javnih ustanov so pičli, vrh tega pa deželni odbor še daleč, ne izpolnjuje svoje svečane obveze, saj je zmanj šal kar za celo tretjino svoj že tako skromni prispevek. Iz tega sledi, da krije knjižnica iz javnih sredstev le svoje obrobne stroške in da bi ji slaba preda, če ne bi
bila deložna pomoči ZKPO, KSS, RSS in Kulturnega sklada. Kljub vsem tem težavam pa se je knjiž ni sklad — od lanskega februarja do letošnjega junija — povečal za 4.147 enot, tako da je skupno število vpisanih knjig 60.924 enot. Tu di število obisKovalcev se je v zad njem obdobju povečalo. Kot je poudaril dr. Škerlj, je vodstvo knjižnice posvetilo primemo pozornost vrsti predavani v Kulturnem domu: lanskemu občnemu zboru sta sledili še dve predavanji iz ciklusa »O slovenski gledališki umetnosti*, v okviru letošnjega ciklusa pa so bila na vrsti štiri predavanja o »Istrskih freskah*. Poleg te dejavnosti je vodstvo NŠK izpeljalo še druge pobude za enakopravnost slovenskega jezika.
Tajnik dr. Gojmir Budal je nato podal organizacijsko poročilo, kateremu je še sledil prikaz finančnega stanja, ki ga je prebral F. Kosovel. Kot zadnje je bilo na vrsti poročilo odseka za zgodovino, ki ga je pripravil načelnik Milan Pahor; predvsem je poudaril, da bi se moral seznaniti o delu odse ka čim širši krog ljudi, ki bi sodelovali pri zbiranju gradiva in pi sanju zgodovine Slovencev v Italiji
V imenu SKGZ je občnemu zbo ru prinesel pozdrave Miroslav Ko šuta, ki je izrazil zadovoljstvo nad delovanjem NŠK, poleg tega pa
ugotovil neko zmanjšano zanimanje oblasti za naše dejavnosti, kar je treba pripisati sedanjemu političnemu trenutku. Tudi v tej stiski, je zaključil Košuta, se nam korak ne ustavlja. V razprave sta pose gla Drago Pahor, ki bi je želel, da bi NŠK s primernimi pobudam: popularizirala branje knjige med ljudmi in dr. Sedmak, ki je bil za večje sodelovanje med NŠK in šolami. Občni zbor je zaključil pred sednik dr. Škerlj, ki se je predvsem zavzel zu organiziranje po tujoče knjižnice po Benečiji, po Tržaškem in po Goriškem.
čič, sam Miro Preši, Andrej Ražem, Franc Križmančič in Marija Čufar.
Iz Preslovega govora velja omeniti zgodbo društvenega prapora, ki je imel kol društvo burno preteklost, saj je bil v pregnanstvu kar 20 let. Zaradi izdaje so ga namreč zaplenili kvesturini. Po vojni so po dolgem iskanju zastavo vendarle našli ter jo slovesno prinesli nazaj v vas. Ta zastava je danes obtežena z debelimi trakovi. Ob vsaki večji društveni obletnici privežejo nov trak. Običajno ga priveže najstarejša pevka. Na nedelji ski prireditvi je bila te časti deležna Marija Ražem - Pečar, potomka Hrabroslava in Srečka Ražma, ki je trak izročila mladi Anastaziji Purič, slednja pa ga je pripela na prapor.
S tem je bila simbolično ponazorjena kontinuiteta društva. Mladi se obvezujejo, da bodo nadaljevali delo svojih prednikov. To je poudaril predsednik Metlika in io misel je v slavnostnem govoru razvila tudi tajnica Grgičeva, ko j« med drugim nejala. da naj «pro-> slava 80-letnice ne zaključuje dolgoletnega us;>ešnega prosvetnega delovanja v vasi, temveč naj odpre novo obdobje plodnega kultumeea delovanja zavednih ljudi*. Tajnica je ob tem opozorila tudi na sedanji politični moment ter dejala, da se moramo s potruditi, da se složno borimo preti nazadnjaškim silam. ki nam. kot manjšini, s hinavskim besedičenjem obljubljajo zaščito, v resnici pa zatirajo vse naše pobude in vsakršen poskus našega napredovanja. Zato moramo skrbeti za čim širšo razgledanost naših ljudi, da ne bomo zlahka nasedli lepim besedam, skeptično moramo presojati ukrepe krajevnih oblasti.*
O vlogi in pomenu kulture in o-sveščenosti tudi v današnjem ne lahkem političnem trenutku je spregovoril tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze Dušan Kalc, ki je med drugim dejal, da bomo le ob močni organiziranosti in krepki kulturni osveščenosti lahko uveljavljali svoje pravice ter se uveljavili kot resnično svobodna in enakopravna narodnostna skupnost.
Poleg tajnika SPZ so pozdravili še tajnik SPD »Rož* iz Šentjakoba na Koroškem Franc Gabriel, Zora Avsec z Reke, Rafael Grgič z* PD'*SWVSif>i s Padrič, Stanka Hrovatin za PD »Tabor* z Opčin, u-čenka Nevenka Ražem za vaško šolo, Mariza Batič za PD Lonjer-Katinara, Vilma Padovan za PD «Primorec» s Trebč, Boris Pangerc za PD «V. Vodnik* iz Doline in Bruno Rupel za PD Prosek - Kon-tovel.
Pa še besedo o kulturnem sporedu. Poleg zbora-slavljenca je pel tudi moški pevski zbor »V. Mirk* s Proseka - Kontovela, ki ga vodi Evgen Prinčič in ki ga je spremljal harmonikarski ansambel. Nastopil je nadalje otroški zbor »• snovne šole »Primož Tubar* pod vodstvom Ane Župančič, nato dekliška folklorna skupina PD «Ta" bor* z Opčin s spletom slavonskih plesov, zaključile pa so vaške °sn(ri' nošolke s kratkim plesom in pod vodstvom Nade Križmančičeve. Vmes je bilo tudi nagrajevanje zmagovalcev planinsko orientacijskega pohoda, ki je bil v jutranjih urah. (dk)
Škof Cocolin v Mavhinjah
V nedeljo je bila na trgu pred cerkvijo v Mavhinjah birma. Prisotni so bili goriški nadškof msgr-Cocolin, škofov vikar Simčič ih predsednik dekan Komjanc. Nadškof je imel med mašo nagovor v slovenščini, po slovesnosti pa se je nekaj časa ustavil v pogovoru * verniki.
Prometna nesreča
družine iz Križa
V prometni nesreči v križišČh Furlanske ceste in Ul. Aquileia s° se včeraj popoldne ponesrečili trije Križani: 50-letni poljski čuvaj Albin Verginella iz Križa 51, ki je V' pravljal fiat 127, v katerega je tre'1 fiat 128, njegova žena, 47-letna G'8’ comina Kovač in njegova tašča. 70-letna Stanislava Pahor vd. Kovač. Voznikova žena se je udaril® po kolenu leve noge in se bo hio-rala zdraviti 20 dni, vozniku >n njegovi tašči pa so v glavni bolnišnici nudili le prvo pomoč.
_______ —-a
imu(;E vesti
NA ZADNJI STKANI
Za vedno nas je zapustila naša draga
IVANKA VOLK vd. LAZAR
Pogreb bo bolnišnice.
jutri, 27. t.m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne
Žalujoči: hči Sonja t možem Brunom Žanchijem in drugi sorodniki
Trst, 26. junija 1979 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta i)
Kino
Ariston 21.00 «Un mercoledi da leo-ni». J. M. Vincent, W. Katt. Barvni film. Na prostem.
Ritz 18.00 «1 tre dell'operazione drago*. John Saxon. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 18.00 «1 piaceri privati di mia moglie*. Ilona Glen, Bent Brun-berg. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Gruttacielo 16.30 «Febbri nelle notti d'estate». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior Zaprto čez poletje.
Penice 17.30 «Pornoexhibition». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30—22.00 «The indian*.
Filodrammatic 15.45—22.00 «Pomo estasi». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo Zaprto.
Moderno 16.00 »Vittorie perdute». Burt Lancaster. Barvni film.
Aurora 17.00 «Storia di Emmanuel-le». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 »Stridulum*. G. Ford. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto Zaprto.
Volta Milje Zaprto.
Izleti
PD Rovte - Kolonkovec prireja, 1. julija t.l., izlet v Pian di Cansiglio -Sacile. Odhod s križišča Brigata Ca-sale, Campanelle, Monte Sernio ob 7. uri. Vpisovanje vsak dan od 12. do 13. ure po telefonu št 811614 Kariš.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju priredi 8. julija izlet v Ljubljano, Škofjo Loko, Dražgoše in v Poljansko dolino, kjer si bomo ogledali razne spominske zanimivosti.
Združenje Union priredi v nedeljo, 8. julija, izlet na Krk - Baško. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 - tel. 64459 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v soboto od 10.30 do 12. ure.
MATURANTI
Če želite informacije o študiju na fakultetah in visokih šolah v Sloveniji, obrnite se na Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/III., v Gorici v Ul. Malta 2, vsak dan, razen sobote, od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure. Pri nas lah k.o tudi naredite vse v zvezi s štipendijami. Oglasite se čim-, prej, ker prvi rok zapade 8 julija.
Ob zaključku sezone priredita
MOŠKI IN DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN
CELOVEČERNI
KONCERT
ki bo danes, 26. junija, ob 20.45 v društveni dvorani v NABREŽINI
Vljudno vabljeni!
OHCET V LJUBLJANI
Noše, ki se želijo udeležiti ohceti s pomurskimi običaji v Ljubljani dne 14. julija, naj se javijo najkasneje do 30. junija na SPZ, Ul sv. Frančiška 20, telefon 767303.
Razna obvestila
Upravni odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora, obvešča pevce, recitatorje in orkestraše, da bo v petek, 29. t.m., v Bazovici ob
20.30	generalka za koncert, ki bo v nedeljo, 1. julija, ob 18. uri v Vidmu v apalazzetto dello sporu ob priliki pobratenja med furlanskim mestom in Cerknem. Avtobusi bodo odpeljali iz Bazovice v nedeljo ob 15. uri. .
Sindikat slovenske šole, Kmečka zveza, Slovenski raziskovalni inštitut, Dijaška matica in Slovensko deželno gospodarsko združenje vas vljudno vabijo na ustanovni občni zbor Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje v petek, 29. junija 1979, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., v Gregorčičevi dvorani.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 26. junija GRUDA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 7.14 in zatone ob 22.09 Jutri, SREDA, 27. junija EMA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,8 stopinje, najnižja 19,9, ob 13. uri 26,8 stopinje, zračni tlak 1016,2 mb ustaljen, vlaga 62-odstot-na, nebo skoraj jasno, veter 6 km na uro zahodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 25. junija 1979 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
RODILI SO SE: Stefano Mattana, Marco Massimiliani, Andrea Furlan, Paolo Bossi, Maurizio Bella in Carlo lob.
UMRLI SO: 69-letna Maria Zav-nik por. Folla, 83-letni Francesco Mosca, 66-letni Umberto Copetti, 82-letna Nicolina Cusma vd. Petronio, 79-letni Giovanni Tamplenizza in 86-letna Luca Buič vd. Zorič.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN tod 8.30 do 20.30)
Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14, Er-ta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služb:	za zavarovance
INAM in ENPAS od 22. do 7 ure: telef. štev. 732-627
LEKARNE v OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211 001; Prosek: tel. 225 141 - Božje polje: Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121: Sesljan: tel. 209-197: žavlje tel. 213 137; Milje: tel. 271 124.
Prispevki
D&nčš potekd 49. 'Obletnica smrti našega očeta Andreja, v njegov spomin daruje sin Franc Lavrenčič s Katinare 30.000 lir za PD Lonjer -Katinara in ŠD Adria.
Ob obletnici smrti matere in no-ne Vane daruje sin Franc z družino
5.000	lir za šolo K. D. Kajuh.
V spomin na Antonijo Mesesnel -Ščuka daruje Leopold Ažman 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju.
Prispevaj!? za
DIJAŠKI) MATICA
Tiiailid lUtfaabM
vabi na predstavitev dveh pomembnih knjižnih novosti.
ZAKLADI SLOVENIJE
Enciklopedična monografija je dobila letošnjo Župančičevo nagrado, predstavila jo bosta avtorja Marijan Krušič in Matjaž Kmecl.
ZGODOVINA SLOVENCEV
O nekaj manj kot tisoč strani obsegajoči knjigi, ki je izšla te dni, bosta spregovorila soavtorja Bogo Grafenauer in Milica Kacin Wohinz.
Predstavitve se bosta udeležila še urednika Cankarjeve založbe Cveto Jeraša in Meta Sluga ter njen direktor Martin Žnideršič.
Srečanje bo danes, 26. junija, ob 18.30 v atrijskem dvorišču Tržaške knjigarne. — Vsi, ki so deli naročili pri Tržaški knjigarni, ju lahko tudi ob tej priložnosti dvignejo.
Važno opozorilo
Kmečke zveze
LESTVE VSEH VRST
•	Profesionalne lestv«
•	Raztegljive lestve na tovorn|oklh
•	Raztegljive lestve s podaljiljivlm opornim podstavkom
•	Oporna stojala
•	Gradbeni t
splošno pohištvo
IIV|UIU	I J j . |
<*>	ni ti
TRST - Ulica S, Clllno, 38
® (040) 54390 OBIŠČITE NAS NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
Kmečka zveza obvešča vse svoje člane, ki še niso naredili letne prijave dohodkov (mod. 740), naj to dolžnost opravijo čimprej. V naših uradih bomo prijave dohodkov izpolnjevali nepreklicno samo do četrtka, 28. junija.
Zainteresirani naj se torej zglasi-sijo v našem tajništvu v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, jutri ali v četrtek, od 8. do 14. ure. S seboj naj prinesejo vso potrebno dokumentacijo (mod. 101, katastrske podatke o zemljiščih in zgradbah ter morebitno kopijo lanske prijave dohodkov).
Prosveta
NA POBUDO DCZELNEGA ODBORNISTVA ZA PREVOZE
V Gorici bodo 4. julija pričeli z razpravo o splošnem načrtu prevozov v naši deželi
Načrt o prevozih bodo zatem vključili v deželni urbanistični načrt V avditoriju bosta poročala odbornik Cocianni in ing. Maternimi
Pod pokroviteljstvom PD Valentin Vodnik bo koncert dekliškega in moškega zbora I. Gruden iz Nabrežine v Dolini 28. junija 1979 ob 21. uri v cerkvi pri Sv. Martinu. Vabljeni!
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
POSLOVNE prostore za pisarno ali ambulanto s petimi ali desetimi sobami oddamo v strogem središču Gorice. Telefonirati na številko (0481) 28-26 v opoldanskih urah.
PRODAM kravo sedem mesecov brejo, ima še 7 litrov mleka na dan. Alojz Lupine Praprot 11.
OBDELAVA lesa, zaloga, skladišče — sprejemamo zastopstva za prodajo — Sicilija: «tondelli», bukovina, žagana bukovina, bukovina v letvah. Zainteresirane tvrdke lahko pišejo na: cassetta N/555 SPI — 95131 Catania.
PRODAM novi čoln LORD 300 — krmni motor Johnson 10 Hp, pritikline ter prtljažnik za čoln,
1.550.000	lir. Telefon 422010, ob
13.	uri.
IŠČEM enosobno stanovanje, po možnosti v Trstu. Upokojenka. Ponudbe na redakcijo Primorskega dnevnika v Gorici tel. (0481) 83-382.
TRŽAŠKO izvozno-uvozno podjetje DZOJ išče sodelavca družabnika. Prosimo pisati na Primorski dnevnik pod šifro «Družabnik».
PRODAJAM ritmo SL, star 6 mesecev, prevoženih 6.000 kilometrov. Telefonirati na 0481	45829.
FILATELISTI: samo ugodno kupim brezhibne serije Repubblica ita-liana od leta 1945 do 1954 vključno pošta in ekspresi. Ponudbe s cenami. Fila - fermo posta 34019 Sesljan - Sistiana.
PRODAM stanovanje v pritličju v Kraški ulici št. 74 v štandrežu. Telefonirati na št. (0481) 89668 v popoldanskih urah.
PRODAM plastični Čoh. Elan T410 z motorjem in opremo. Telefoni’ rati na (0481) 882091 med 12. in
14.	uro jgr, med 19. in 21. uro.
PRODAM. 3 parcele ločene nezazidljive. Zglasiti se v trgovini Kovic na Peči. Tel. 882-016 (0481).
PRODAM prosto preurejeno stanovanje, Ul. Paduina št 11, V. nad., tel. 68-961.
PRODAM prosto preurejeno stanovanje, Ul. Canova št. 13. UL nad , tel. 68-961.
IŠČEM zazidljivo parcelo ali hišo za moj brlog. Telefonirati ob de lavnikih na št. 794273 Pavlo.
TV COLOK posebna ponudba v Juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za nlačilo na obroke pa brez obresti. Trgovina COLJA Kontovel 134, tel. 225-471.
V	deželni upravi pripravljajo načrt o prevozih v deželi, ki ga bodo vnesli v deželni urbanistični načrt. Za stvar se zanimajo tako funkcionarji dežele na osnovi podatkov, ki so jih dobili od raznih ustanov, ki se ukvarjajo s prevozi, kot strokovnjaki na tem področju. Deželni odbornik za prevoze Cocianni je za prihodnji 4. julij sklical v goriškem avditoriju konferenco strokovnjakov in funkcionarjev. Na tej konferenci bodo preučili podatke, ki so jih doslej zbrali in skušah poediniti smernice za bodoči načrt. Poročili bosta podala odbornik Cocianni in inž. Materini, predsednik inštituta za prevoze.
Deželna uprava bo pripravila u-strezni načrt po številnih pogovorih z zastopniki krajevnih uprav. V dokončno izdelavo ga bodo dali nekaterim inštitutom. Ti bodo upoštevali tudi najnovejša navodila evropske gospodarske skupnosti na tem področju.
V	tem okviru bo važno mesto dano stikom z vzhodnimi evropskimi deželami, saj je Furlanija - Julijska krajina mejna dežela. Prav tako bodo upoštevali potrebe pristanišč v Trstu in Tržiču.
Sestanek 4. junija v Gorici bo prvi tako širokega okvira. Sledili mu bodo še drugi.
Podzemeljsko parkirišče: da ali ne
Se uresničuje Fabianijeva zamisel?
Podzemeljsko parkirišče v Gorici? Kje in kdaj? Zanj ali proti njemu? To je v nekaterih krogih v zadnjem času tema dneva. Nič novega ni v tem predlogu. Mi smo o njem že večkrat pisali. Ne zato, ker bi se ideja porodila v naši glavi, ampak zato, ker se je ideja rodila v glavi pokojnega Maksa Fabianija in smo jo mi posredovali prvi. Arhitekt Fabiani, ki je bil se-stavljalec prvega goriškega urbanističnega načrta, tistega, ki v glavnih obrisih še vedno »drži*, je po vojni, ko je motorizacija začela odvzemati človeku življenjski prostor v mestu in ga pogojevati, pa tudi zastrupljati, je v svojstvu dolgoletnega člana gradbene komisije večkrat predlagal občinski upravi, da bi se odločila zgraditi podzemeljsko parkirišče za avtomobije. Fabiani si je parkirišče zamišljal pod Ljudskim vrtom, vhod v parkirišče, ki bi bilo zgrajeno v več nadstropjih, pa naj bi bilo iz Ul. Italico Brass. Projekt je bil prav gotovo za tiste čase, ko gradbena mehanizacija ni bila še tako razvita, nadvse pogumen, zagotovo pa najbolj pameten.
Kasneje, veliko kasneje, se je začelo govoriti o izgradnji podze-meljskga parkirišča na Travniku, v zadnjem času pa se vršijo raziskave za izgradnjo parkirišča pod zelenjavnim trgom v Boecacciovi u-lici. V ta namen so iz »fonda Gorica* določili 20 milijonov lir, prav v teh dneh pa sondažni stroj ugotavlja kompaktnost terena. Če bo-
do spodnje plasti trdne, pote bodo možnosti^ za izvedbo za povečale.
Seveda ne manjka drugih predlogov. Zelo stvaren je predlog, da bi kioske z zelenjavnega trga prenesli nekam drugam, prostor pa namenili parkiranju vozil. Ker je trg zelo blizu nakupovalnega središča. bi bila njegova lokacija za vozila zelo prikladna.
Kot vidimo, predlogov ne manjka. Očitno je, da mora Gorica načrtovati število parkirišč za večje
j število porabnikov, kot jih sama remore. Upoštevati mora tudi tiste, ki prihajajo iz Jugoslavije. Tako kot jih je upoštevala, ko je povečala svojo prodajno površino.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 8. julija enodnevni avtobusni izlet v Zagreb. Vpisovanje na sedežu v Ul. Malta 2 do ponedeljka 2. julija.
Za povečanje zmogljivosti Triglavskega doma na Kredarici
Tudi med planinci v zamejstvu akcija zbiranja sredstev
Načrt-obveza ob lanskem 200-letnem jubileju prvega pristopa na Triglav • Dograditev doma na Kredarici in postavitev tovorne žičnice
Čeprav je v hribih še precej debela snežna odeja, se je letošnja planinska sezona dejansko že začela. Mnoge planinske postojanke so že odprli, tiste na j višje pa bodo sprejele prve izletnike ob koncu tega in prihodnjega tedna. Nudile bodo udobno zavetišče tisočem izletnikov vse tja do sredine septembra, ali pa še dlje.
Z začetkom izletniške sezone pa se ponovno odpira v zadnjih letih že ničkolikokrat postavljeno vprašanje povečanja zmogljivosti koč in njihovega oskrbovanja. Obisk v gorah je iz leta v leto večji, zmogljivosti pla-
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitJiiiHiiiiiiiiitiiiinifiiiiimiiMiiiiiitiiiiitiMiiiiiimiiiiiMiiiimiaiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiitiiiaintiiiiumifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiimiimitiiiiiiiiiiii
V JAMI ST. 4253 VG NA VRHU
«Kraški krti» so proslavili desetletnico svojega obstoja
Prebrali so ustanovno listino, ki ko vred vtaknili v neko razpoko
so jo pred desetimi leti s steklenic. Ploden obračun - Tečaj v Sovodnjah
kru» so ou uesetietiiici svojega nastanku proslavili okrog,o' obletnico v jami na Vrhu, kjef so imeli :.SJ9ld.-ustanovni.občni zbor, (la tako rečemo. Ob tej priložnosti so poiskali stekleničko z ustanovno listino ter jo prebrali. Slika je bila posneta prav oB*tej'priložnosti
Na današnji dan, 26. junija 1969. leta. torej točno pred desetimi leti, je pet članov Slovenskega planinskega društva v Gorici ustanovilo v jami 4253 VG na Vrhu, Jamarski odsek, katerega so pozneje preimenovali v Jamarski klub »Kraški krti*. Med jamarskim tečajem, ki poteka ravno v tem času, so tečajniki obiskali omenjeno jamo na Vrhu ter prebrali ustanovno listino, ki so jo pred desetimi leti u-stanovitelji skrili v neko razpoko. Naj povemo, da je bila listina, ki so jo vtaknili v stekleničko, prav
OB 50-LETNICI FOLKLORNE SKUPINE IZ LOČNIKA
Ohranjevanje starih ljudskih običajev ima velik pomen za domače prebivalstvo
Društveni jubilej so v nedeljo svečano proslavili - Podobnost noš in plesov furlanskega Ločnika in slovenske Podgore
Dolga je petdesetletna doba obstoja in delovanja nekega kulturnega društva. Še posebej je obletnica važtia, če gre za skupino, ki ohranja stare domače tradicije kol so folklorni plesi. Prav je, da se take obletnice spomnimo tudi če gre za skupino, ki ni slovenska, deluje pa v Ločniku. nam sosedni furlanski vasi, ki ima toliko sorodnega s slovenskim prebivalstvom Brd in sosedne Podgore. Koliko Bricev se je namreč v teku stoletij naselilo v Ločniku, se pomešalo s tamkajšnjim prebivalstvom! In tudi številna ledinska imena na področju Ločnika i-majo še vedno slovenski naziv in nihče med domačimi Furlani noče danes zanikati slovenskega izvora teh imen: niti Celso Macor, ki je v obširnem članku o zgodovini Ločnika, objavljen v zajetni publikaciji, ki je izšla ob priliki 50-letnice tamkajšnje folklorne skupine, objavil številna slovenska imena na področju Ločnika.
Lahko bi še dejali, da je med Furlani in Slovenci na Goriškem precej sorodnega tudi v plesih in folklornih oblačilih. Morda le za

\6«	\.<Q,





-n>x,v*
kako malenkost se razlikujejo noše Furlanov iz Ločnika od Slovencev iz Podgore. Težko bi bilo reči, katera noša je bila prej izdelana, ali je v njej več slovenskega ali več furlanskega. In tudi s folklornimi plesi je tako. Furlani plešejo *la staiera», Slovenci pa plešemo *šta-jeriš*. glasba je podobna, tudi izvor pesmi je isti. In tako je še s številnimi drugimi plesi. Ne gre torej za iskanje prvenstva, marveč za sodelovanje in prijateljske odnose, ki so med Slovenci in Furlani na našem ozemlju vedno obstajali.
Ločniški folkloristi so torej praznovali svojo 50 letnico. O tako dolgem delovanju te folklorne skupine je na nedeljski dopoldanski svečanosti govoril sedanji predsednik Li-vio Vidoz. Zvečer pa je bila na vrsti obsežnejša prireditev, na kateri so sodelovali mladi in starejši domači folkloristi, godbe in zbori iz sosed njih furlanskih krajev ter folklor na skupina iz Celovca, ki ima že več let prijateljske stike z Ločni-kom.
Za Ločnik je bil ta dan praznik in to si čutil na ulicah tega starega furlanskega naselja, kjer ima velik pomen govoriti o domači furlanski samobitnosti in v zadnjem času tudi o ponovni občinski avtonomiji.
Ob tej priliki so priredili tudi fotografsko razstavo o 50 letnem delovanju folklorne skupine, pa še zajetno knjižico, v kateri niso le članki in fotografije o delu folklorne skupine marveč tudi, izpod peresa Celsa Macoria, precej obširna zgodovina Ločnika. te prijazne vasi na desnem bregu Soče, ki je pred dvema letoma proslavila 000 letnico. (mw)
Vozni red vlakov od 27. maja 1979
Prihodi iz Trsta: L 6.14, D 6.51, L 7.14, D 7.49 (”), D 8.01 (x), D 9.18 (”), L 11.08, D 13.02, L 14.08, D 14.43, L 15.28, L 17.51, D 18.24 (*), L 18.56, D 20.03, L 21.02, D 21.23 (x), D 22.21 (”), L 24.00.
Odhodi proti Trstu: L 0.03, L 5.44 ( + ), L 6.16, D 7.15 (”), L 7.50, D 8.18, D 9.20, L 11.10, D 13.34, L 14 10, D 15.51 (x), D 16.47 (”), L 17.06, L 18.26,	E 18.58,	L	19.51,	L
21.36, D 22.06 (x), D 23.03 (").
Prihodi iz Vidma: L 0.02, L 5.42 (x), L 6.15, D 7.14 0, L 7.48, D 8.16, D 9.19, L 11.07, D 13.32, L 14 07, D 15.50 (x), D 16.46 (”), L 17.04, L 18.25,	E 18.57,	L	19.50,	L
21.34, D 22.07 (x), D 23.01 (”).
Odhodi proti Vidmu: L 0.04, L 6.17, D 6.53, L 7,16, D 7.51 ("), D 8.04 (x), D 9.21	(V), L 11	09,	D 13 06,
L 14.09, L 14 44, L 15 29,	L	17 56,	D
18 26 (*), L 19.00, D 20.05, L 21.03, D 21 24 (x), D 22.22 (”).
Prihodi iz Nove Gorice: L 12.03 in L 17.31.
Odhrdi za in L 15.33.
Novo Gorico: L 9.50
(*) Ne vozi zi med 26. 5.
ob praznikih. (+) vo-in 30. 8. in 16 8 in 31, .5» 1980 ob delavnikih, (x) vezi samo od 30. 9 1979 do 31. 5 1980, (”) vozi med 27. 5 in 29. 9. 1979
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana.
takšna kot takrat, ko so jo »vzidali*. Tudi nihče izmed mlajših jamarjev je ni našel, pa čeprav je vsaj približno vedel, kje naj bi bila. Našel jo je lahko samo Slavko Rebec, predsednik kluba in sicer zato, ker je bil edini, ki je bil navzoč na obeh slovesnostih. Njemu pripada tudi skrb za kontinuiteto kluba in za njegov napredek.
Letošnjega tečaja, ki ga prirejajo v kulturnem domu v Sovodnjah, se udeležuje 14 tečajnikov. Med tednom imajo teoretični pouk, ob nedeljah pa hodijo po jamah na Krasu. Predavala sta jim geolog Miro Koršič in dr. Rado Gospodaric iz Postojne, ki je govoril o nastajanju jam.
V desetih letih so slovenski jamarji odkrili nad 50 jam na-goriškem in tržaškem Krasu. Najvažnejše med njimi so tudi katastirali. Najbolj so ponosni na Doljankino jamo v Nabrežini, ki so jo odkrili in tudi katastirali. Pomembna je nadalje jama v Pogrižah na Vrhu, ki je arheološko najdbišče. Ponosni so na odkritje Globokega brezna na Opčinah, ki je takoj pri vhodu v enkratnem vertikalnem padcu globoko 110 metrov, kar je povojni rekord na tržaškem Krasu. Sicer pa je jama globoka 180 metrov.
»Kraški krti* niso samo »rili* pod zemljo, ampak so opravili tudi veliko koristnega dela nad njo. Tako so z udarniškim delom zgradili na Vrhu svoj dom v stilu kraške hiše, povečini iz kamna. V tem domu i-majo operativni sedež, zbirališče članov in tudi vseh tistih, ki so jim blizu. Izgradnja tega objekta je predstavljala pomemben napor za člane kluba ter predstavlja dokaz njihove navezanosti na klub in tudi znak njihove življenjskosti.
Klub vzdržuje tesne stike z Jamarsko zvezo Slovenije. Njegovi člani so se udeležili tudi nekaterih ekspedicij v slovenske jame. V znak priznanja za delo, ki ga »kraški krti* opravljajo na slovenskem Krasu v zamejstvu, so doslej prejeli tri srebrne častne znake: enega je prejelo društvo, dve pa najbolj aktivna in požrtvovalna člana.
Poleg najbolj naravnih stikov, ki jih imajo «krti» z domovino, pa se občasno povezujejo še z jamarsko sekcijo v Beljaku na Koroškem ter s speleološko postajo v Cuneu.
Poleg klasične opreme imajo »kraški krti* tudi sodobne pripomočke. Med tem tudi patent Bogdana Butkoviča, ki je izumil varnostno napravo za spuščanje po vrvi.
»Jaz se sicer še vedno najraje poslužujem lestve, pa čeprav je hoja po njej bolj utrudljiva,« nam je dejal Slavko Rebec v pogovoru o j desetletnem delovanju in o sedanjem : tečaju, ki ga obiskujejo mladi z' Vrha, iz Sovodenj, Doberdoba, Do 1 la in Gorice.
morsko dnevno počitniško kolonijo na tržiško obalo. Sodelovanje med doberdobsko in tržiško občino na tem področju traja že vrsto let. Občina Tržič namreč odstopi Dober-dobcem vsako leto nekaj mest v svoji počitniški koloniji. Letos je slučaj nanesel, da bodo doberdobski otroci šli na morje v tretji izmeni. Prevažali jih bodo vsak dan s šolskim avtobusom. Prva izmeda pa gre na morje že v začetku prihodnjega tedna.
ivinskih postojank pa so v glavnem ostale nespremenjene.
Posebno težko je z visokogorskimi postojankami, kjer je poleg prostorske stiske najbolj pereče tudi vprašanje redno oskrbe, saj na dosedanji način prenašanja tovorov (s tovorno živino namreč) ni mogoče več računati. Najhuje je v kočah v okolici Triglava, ki so ob tolikšnem navalu planincev iz Slovenije in Jugoslavije ter iz tujine že zdavnaj postale pretesne. To ve že vsakek), ki je ob sobotah in nedeljah iskal prenočišče v Triglavskem domu, v Staničevi koči, v Planiki ali pa v Tržaški koči na Doliču.
Cilj planinske organizacije je lepoto gora približati čim večjemu številu delovnih ljudi, z drugo besedo, vsakdo ima pravico do zdrave aktivne rekreacije v naravi, da bo potem na delovnem mestu bolje in z veseljem delal. Prav tu pa se začenjajo težave, kajti obisk v gorah je iz leta v leto večji, zmogljivosti pa močno zaostajajo.
Načrt o povečanju Triglavskega doma na Kredarici je star že nekaj let, akcija za njegovo izpeljavo pa je stekla lani, ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav. Poleg dozidave novega dela predvideva načrt tudi gradnjo tovorne žičnice, s podaljškom do Staničeve ko*e ir. Planike. Sredstva naj bi prispevali planinci sami it* delovne organizacije in to v gotovini, ali pa z odstopitvijo obveznic posojila za ceste. Takole, o-koli šest do sedem milijard, starih seveda, naj bi zbrali in to čimprej, sicer sredstva ne bodo zadostovala.
O tem vprašanju je tekla beseda tudi na sobotni, 14. skupščini Planinske zveze Slovenije. Pravzaprav bi lahko zapisali, da je bilo vprašanje zbiranja sredstev za Kredarico ključno vprašanje na zasedanju. Akcija traja že nekaj mesecev, vendar pa na žalost ne poteka po pričakovanju, saj zbrana sredstva zaenkrat ne dosegajo niti 200 starih milijonov dinarjev. Kaj torej narediti? Da bi se odpovedali načrtu, zaenkrat ne pride v poštev, je na sobotni skupščini dejal častni predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik ter apeliral na predstavnike društev, ki imajo v svojih vrstah preko 90 tisoč organiziranih planincev, da čimprej premagajo dosedanjo apatičnost.
Vprašanje povečanja zmogljivosti planinskih postojank v okolici Triglava neposredno zadeva tudi slovenske planince v zamejstvu, saj i-ma vzpon na ta goro za nas še globlji pomen. Planinska društva v zamejstvu so v ta namen že prispevala iz svojih sredstev, ali pa bodo to storila v prihodnjih tednih, istočasno pa bodo prevzela tudi zbiranje denarnih prispevkov članov in nečlanov.
Uspel sobotni koncert na I gu republike v Tržiču
Nad 1000 oseb je bilo na Trgu republike v Tržiču v soboto zvečer na prvem poletnem koncertu na prostem, ki ga je priredila tržiška občinska uprava. Pela sta zbora Clara Vox iz Ronk in S. Ambrogio iz Tržiča, za nameček pa je igrala tudi godba na pihala Verdi iz Ronk.
MniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiliiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiitiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiikN
ČRN DAN NA GORIŠKIH CESTAH
V lagraju se je smrtno ponesrečil gorički podjetnik Carlo Ribi
Njegova sestra hudo ranjena - Z avtom zavozil na drugo stran cestišča ter treščil v hišo
Črn dan tudi na goriških cestah. Okrog 16. ure včeraj se je v središču Zagraja smrtno ponesrečil 61-letni Carlo Ribi iz znane družine goriških avtoprevoznikov, njegova sestra Federica pa je utrpela hude telesne poškodbe in se zdravniki trudijo, da bi ji rešili življenje. Vse podrobnosti, kako je do nesreče prišlo še niso znane, in bo šele po zaključku preiskave z gotovostjo mogoče reči, čemu jo je treba pripisati.
Carlo Ribi se je z avtom lancia beta goriške registracije 112101 peljal iz smeri Foljana proti mostu čez Sočo. Prav v središču Zagraja pa je nenadoma izgubil oblast nad vozilom, zavozil na levo stran ceste ter -. vso silo treščil v hišo, ki nosi št. 88. Od tu se je vozilo odbilo ra sredino ceste, kjer je obstalo. Udarec je bil tako silovit, da je prednjo stran vozila popolnoma zmečkalo, kar je bilo usodno šoferju, ki so ga izvlekli iz razbitin v obupnem stanju.
Carlo Ribi izhaja iz znane goriške družine, ki je vse od leta 1920 do julija 1976 imela v zakupu javni avtobusni prevoz potnikov v go-riški pokrajini, ne samo v današnjih njenih mejah, ampak v mejah kakršne je imela pred vojno. Ob nesreči, ki je močno odjeknila v Gorici, so se mnogi spomnili, da je v podobnih okoliščinah izgubil živ-
ljenje tudi Carlov oče, ki se je smrt no ponesrečil pri Rupi.
Kino
(> urica
CORSO 17.30—22.00 »Mean streets*. R. De Niro, H. Keithal. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI Zaprto zaradi dopusta do 27. julija.
VITTORIA Danes zaprto. — Jutri ob 17.00—22.00 «KZ 9 lager di ster-minio*. G. Carrara, S. Viviani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 16.30 - 22.00 «L’altra faccia di mezzanotte*.
PRINCIPE 16.00-22.00 »Casano.a & c.»
Nora I lori ca in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Pom pom dekleta*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Moja draga Iza*. Jugoslovanski film.
DESKLE 19.30 »Zvezda je rojena*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC
Danes ves dan in ponoči je v G rici dežurna lekarna Marzini, Kor Ttalia 89, tel 24 43.
Doberdobski otroci v kolonijo v Tržič
Šele konec avgusta bo 15 otrok iz Doberdoba šlo za tri tedne v ob-
Prosvetno društvo Kras Dol - Poljane in sekcija Zveze borcev VZPI - ANPI Dol - Jamlje Izrekata najgloblje sožalje družini Frandolič iz Doberdoba ob tragični izgubi sina Bernarda.
Kulturni dogodki v slikah
V teh dneh je kulturnih dogodkov in prireditev toliko, da ne moreš vsem slediti. SPD Tabor z Opčin ter ŠD Mladina iz Križa sta pod pokroviteljstvom SPZ pripravili v soboto in nedeljo 2. srečanje otroških folklornih skupin pod naslovom «Zaplešimo, zapojmo*. Spored je bil zelo bogat, kot nam kažeta gornja in spodnja slika
PD »France Prešeren* in mladina iz Boljunca sta priredila šagro pod naslovom »Na Gorici* s pestrim sporedom. Na sliki nastop domačih
šolarjev
Tudi v Padričah so na kresni večer prižgali kres, okoli katerega se je zbralo veliko ljudi
V okvir pestrega programa, ki so ga organizirali ob prazniku vina v Praprotu, spada tudi tekmovanje v košnji. Na sliki nekaj koscev pred začetkom tekme
Osem slovenskih novosti pri «Cankarjevi zalosbi»
Nagrade za «knjigo poletja» dodeljene v soboto
ANZIO — Pobuda «Un libro per 1'estate* oziroma cKnjiga za poletje* je vsekakor pozitivna, kajti če smemo verjeti statistikam, se v dobi počitnic prodaja knjig nekoliko dvigne, ker imajo ljudje v času letnega dopusta nekoliko več časa za prebiranje in prav nagrar jevanje najbolj primernih knjig, oziroma njihovih avtorjev je vzpodbudilo pozornost poprečnega bralca, da kupi to ali ono knjigo, vsekakor nekaj, kar mu bo krajšalo ure oddiha ob morju ali v hribih, povsod tam, kamor se bo odpravil za teden ali dva na počitnice.
Letos so kot knjigo poletja proglasili delo Fabrizia T. Trecca: «Johnny Lancet chimrgo del Pen-tagono*. Seveda gre za pripovedno delo, medtem ko je s področja esejistike dobil priznanje Massimo Grillanti za svoje eseje o Belliju. Nagrajenca sta dobila po milijon lir, srebrn krožnik, ki jima ga je dala rimska pokrajinska uprava, ter še vsak po eno olje slikarja Carmela Tommasinija.
Nadaljnje nagrade so bile dodeljene takole: Ada Santoli je bila nagrajena za delo *Il mondo degli uomini nudi*, Luigi Baccolo za delo *Vita di Casanova», Pietro Bia-nucci za svoje delo ril planeta az-zurro*, Felisetti in Pittornu pa za svoje delo *Quj sguarda mobile».
V nedeljo smo posvetili problemom slovenskega šolarja in študenta kar celo stran. Obravnavali smo najrazličnejše možnosti, ki se odpirajo naši učeči se mladini Danes se bomo vrnili šoli, vendar ne za to, da bi isto tematiko poglabljali, pač pa se bomo u-stavili pri nekaterih aspektih, ki so povezani s šolo, ki pa jih pedagogi, sociologi in drugi dejavniki raje obidejo.
Pravzaprav so psihologi že veliko povedali o počitnicah in o u-streznem odnosu med starši in šolajočo se mladino, pa tudi med dijaki in profesorji, vendar nove izkušnje odpirajo vedno nove probleme, pa čeprav gre za temo «o problemu, ki nima problemov*. Ker pa je vprašanje psihe mladega, razvijajočega se človeka zelo zapleteno, ne bo odveč, če se pri zadevi ustavimo.
Ni dolgo tega, ko sem prav ob zaključku šolskega leta prisluhnil jeznemu očetu, ki je zagrozil svojemu otroku, ki je šolsko leto slabo končal. Rekel mu je: »Letos poleti ne bomo šli nikamor. Krivda je tvoja. Zato te bomo zaprli doma, dali ti bomo inštruktorja, tako, da se ne boš niti oddahnil. Študiral boš noč in dan.*
Zares, kadar šolar zaključi šolsko leto z neuspehom, nastane v družini problem, kajti možno je, da se reši jeseni s popravnim izpitom, možno pa je tudi, da izgubi leto dni. V vsakem primeru gre za resno stvar, vendar grožnja, ki smo jo zgoraj navedli, ne pomaga in ne privede nikamor, pač pa lahko šolarju, ki je padel ali ki bo imel popravne izpite, še škoduje. V primeru ko dijak razreda ne zaključi z uspehom, se morajo starši in on temeljito pomeniti, vendar pa na prijateljski, rekli bi tovariški način. Če je dijak padel, verjetno ni vsa krivda za to le njegova. Preden se oče loti zadevnega razgovora s svojim sinom ali s svojo hčerko, naj napravi prej nekakšno »izpraševanje vesti*, naj o vsem trezno razmisli in prouči svoje početje med letom, če ni morda tudi sam prispeval k sinovemu neuspehu. Z druge strani pa naj dopusti sinu oziroma hčeri, da obrazloži vse svoje težave, oziroma vse tiste momente, ki so privedli do neuspeha. In ko se bo v razgo-
Cankarjeva založba vsako leto spomladi in jeseni izda skupaj več del domačih avtorjev. Toda s tem, ko je zdaj izdala v paketu osem knjig osmih slovenskih avtorjev, je nedvomno dosegla rekord, s katerim se ne more ponašati nobena druga slovenska založba. Osem izvirnih novitet pomeni na slovenskem knjižnem trgu nedvomno pomemben kulturni dogodek, ki ga je treba posebej zabeležiti. Izšla pa so dela Leopolda Suhodolčana, Žarka Petana, Igorja Torkarja, Marjana Kolarja, Tite Kovač, Minke Krvine, Dušana Pirjevca in Vojana Rusa. Razen zadnjih dveh del, ki pomenita prispevek k slovenski literarni zgodovini in marksistični teoriji, so vse ostale knjige leposlovnega značaja.
Igor Torkar:
Deseti bratje
Igor Torkar ali Boris Fakin, kot je njegovo pravo ime, nas je razveselil s knjigo DESETI BRATJE, ki jo najbolje karakterizira podnaslov sam: Potepanje skozi sebe in čas. V uvodni besedi pa pravi avtor, da so Deseti bratje kram-
voru vse to razčistilo, se je treba lotiti reševanja vprašanja, to se pravi, da je treba med poletnimi počitnicami stanje privesti v pozitiven zaključek in življenje med počitnicami uravnati tako, da bo dijak, da bo šolar v začetku jeseni pripravljen na izpit, hkrati pa da bo od počitnic vendarle nekaj imel. Zapiranje v stanovanje, ki ga je omenil oče nesrečnega dijaka, prav gotovo ne zaleže, oziroma ima le delne rezultate, pogosto bolj negativne kot pozitivne.
Toliko v primeru popravnih izpitov, če pa dijak mora razred ponavljati, oziroma, če ni možno šolskega leta rešiti, se morajo starši mimo ^dijaka, mimo simi, o-ziroma hčere, v stvar poglobiti in stopiti k profesorju ter se z njim pomeniti, kaj bi bilo prav z' dijakom početi. Morda bo treba celo k zdravniku psihologu, morda bo potreben nasvet pedagoga ali socialnega delavca. Starši verjetno ne bodo zmogli vsega sami in jim je torej potrebna strokovna služba, potrebno bo strokovno znanje, da zvedo kaj več o svojem o-troku in da v smislu strokovnih nasvetov ravnajo s svojim dijakom, s svojo dijakinjo, ki je odpovedala, pravilno, vsekakor bolje.
Starši, ki več grozijo kot pa se za svojega otroka zanimajo, starši, H se med letom ne zmenijo za otrokove duševne in morda tudi druge težave, sedaj pa se nad njim znašajo, bore malo prispevajo k temu, da bi dijak tudi v naslednjem letu popravil svoje rezultate v šoli.
S te negativne plati stopimo v drugo negativno plat. Če ni pravilno, da se starši ne zmenijo za svojega slabega dijaka, je prav tako zgrešeno, če se preveč bahajo z uspehi svojega sinu, svoje hčere. In ni redko srečati starše, ki to počno, pa čeprav je znano, da takšno hvalisanje pedagoško in psihološko ni upravičeno. Včasih to vpliva na dijaka tako, da se ne uči zato, ker ga k temu žene pozitivna ambicija in motivacija, se ne uči zato, da bi več vedel in preko tega več veljal, pač pa zato »da bi mu starši peli slavo*. In ni redko, da se za vsem tem krije še nekaj drugega: s svojimi rezultati hoče od staršev izsiliti kaj več, na primer boljše
Ijanje o veselih pa tudi o trpkih stvareh, mozaik o veselih nezgodah in žalostnih zgodah naših kulturnih desetih bratov, stricev Dolefov in idejnih Krjavljev. In res je. Ko prebiramo to knjigo spominov in knjigo avtorjevih razmišljanj ob njih, lahko ugotovimo, da gre v resnici za cpotepanje skozi čas.*
Avtor v formalno nevezani o-bliki obuja spomine na svoje življenje od mature v letu 1932, mimo časa študija in veselih dni v družbi ljubljanskih kulturnikov pred vojno, do vojne, njenih poglavitnih dogodkov, trpljenja v Dachauu in do dogajanj v povojnih dneh. Posebna odlika teh avtorjevih zapisov sta dve stvari: prvič v tem, da se je avtor teh spominov vseskozi sukal v krogu slovenskih kulturnih delavcev kot so bili Nikolaj Pirnat, Ludvik Mrzel, Juš Kozak, Pavel Golia, France Udovič, Severin Šali, Ciril Kosmač, Ivan Rob in drugi. Tako nam je ohranil sveže in neposredne spomine na mnoge pomembne kulturne osebnosti tedanjega časa. In ker se tudi po vojni Torkar giblje vseskozi v kulturniškem krogu kot umetnik, nam v drugem delu knjige spet predstavlja novo galerijo likov, med kateri-
športne rekvizite, boljše motorno kolo, lepšo obleko in podobno.
Takšni odnosi v družini v začetku počitnic prav gotovo ne vodijo nikamor, še najmanj k pravilnemu usmerjanju šolarja k temu, da bo letne počitnice pravilno izkoristil in da bo primemo dojel nalogo, ki mu jo nalaga življenje v družini in družbi, kajti dijaku in mlademu človeku na sploh je treba že v samem začetku primemo obrazložiti, da je u-čenje in življenjsko usposabljanje nasploh njegova naloga nasproti sebi, družini in tudi družbi, kajti tudi on je del družbe.
Če ni prav, da se starši preveč ponašajo s svojim odličnim študentom, ni pedagoško in psihološko upravičeno, da »užaljeni* oče dijaka s popravnimi izpiti ali bodočega repetenta zmerja, žali in ponižuje, da svojega nesrečnega sinu predstavlja pred gosti in znanci kot »parazita in prepad-lega človeka*, kar se pogosto dogaja-
Seveda velja to v družinah, kjer vladajo resnično kulturni, humani odnosi med starši in otroki, med starši samimi, ali tudi med otroki samimi, to velja v družinah, kjer je knjiga pogosto v rokah tudi samih staršev in ne le otrok, v družinah, kjer se sicer redke ure počitka in prostega časa nasploh uporabljajo smotrno, koristno z branjem, ali tudi s primerno fizično rekreacijo, vendar kar se da družno brez razlik v generacijah.
In v tem smislu bi morali starši v dogovoru z otroki - dijaki, včasih tudi s samo šolo ali organizacijo organizirati letovanje, ki je potrebno vsakemu dijaku za njegovo psihično, fizično in družbeno - kulturno izživljanje, pa naj je šolsko leto zaključil pozitivno ali negativno. Tudi v primeru ko dijaku ni šlo med šolskim letom vse prav, je tieba privoščiti toliko oddiha, da se bo novih nalog v novem šolskem letu lahko lotil duševno in fizično pripravljen. To se pravi, da morajo počitnice primerno razporediti in izkoristiti prav vsi, tisti, ki so šolsko leto dobro končali, da bodo naslednje leto še bolje nadaljevali, kot tisti, ki so klecnili, da se pripravijo za nove naloge bolj resno, bolje pripravljeni.
V. C.
mi so mnogi že tudi pokojni kot na primer Stane Sever, Igor Pretnar in še drugi.
Druga odlika Torkarjevega pisanja je. da nima dlake na jeziku, da je odkrit, mestoma sarkastičen, zajedljiv, da je oster kritik svojim tovarišem, pa tudi kritik nezdravih razmer v našem življenju. Ob vsem tem pa je njegovo pisanje polno razmišljanj, moralnih sentenc, izpovedi čustev in drobnih dokumentarnih zapisov našega vsakdanjega življenja.
Tita Kovač:
Najbogatejši
Kranjec
Tita Kovač, v tujini živeča Slovenka, se je lotila slovenske kulturne zgodovine in jo začela obravnavati v biografskih romanih. Morda zaradi svoje sentimentalne navezanosti na oddaljeno domovino, morda iz drugih vztokov. Toda po romanu o Valvasorju smo zdaj dobili biografski roman o Žigi Zoisu, osrednji osebnosti slovenskega razsvetljenstva. Gre za pravi klasično napisan biografski roman o zanimivi osebnosti slovenskega preporoda, za roman o tedanjem kulturnem krogu, za pripoved o življenju tedanje Ljubljane in za pripoved o ljudeh kot so to bili Japelj, Kumerdej, Linhart, Vodnik, Hacquet in drugi.
V zadnjem poglavju knjige je pisateljica zapisala, da je bil Žiga Zois v slovenski kulturni zgodovini zelo znana osebnost. Pogosto pa se pozablja, da je bil tudi mecen tedanjega kroga slovenskih pisateljev, da je bil podjetnik, indu-strijec, veletrgovec, naravoslovec, skratka vsestranska in zanimiva osebnost slovenskega življenja konec 18. stoletja.
Žarko Petan:
Nebo
na kvadrate
Žarka Petana ni treba posebej predstavljati, saj ga poznamo kot odličnega režiserja, gledališkega delavca, pa tudi kot pisatelja, pisca satir, humorja in aforizmov. Petanova knjiga NEBO NA KVADRATE je precej drugačna od njegovih dosedanjih del. Pripoveduje namreč o zaporu, o dogajanjih v njem in o nekaterih ljudeh, kot tipičnih predstavnikih zapornega življenja. Pravzaprav popisuje pisatelj v večjih poglavjih tipične strani zapornega življenja, ki jim je nadel tudi značilna poglavja:	Obiski, Samica,
Stavka, Izpraševalec,' Pritožba, Svoboda, Smrt.
Kaj pripoveduje v teh poglavjih, pričajo že sami naslovi. Petanovo pripovedovanje ima nadih pristnosti, pečat doživetega. Petan zato v teh svojih drobnih pripovednih slikah in izpovedih ni satirik ni hudomušnež, tudi brez aforizmov, temveč je navaden, bolj človeški pa toliko bolj neposreden. Odlikuje ga sočustvovanje s stiskami ljudi, ki so se kot on sam znašli utesnjeni med štirimi stenami, pa čeprav pri tem njegovo pisanje ni pretresljivo, temveč bolj prikaz nečesa, kar je samo po sebi razumljivo in spada k vsakdanjemu življenju. Knjiga o življenju v zaporih in vsakdanjih stiskah ljudi v njem je drobno delce, zaokrožuje pa podobo Petana pi satelja.
Vojan Rus:
Izvirna
marksistična
dialektika
Gre za knjigo o teoretičnih o-snovah marksizma, ki ga moramo spoznavati iz prve roke. Pisatelj analizira v obsežnem delu filozofske sestavine marksizma ter se vrača k delom Mana in Engelsa, da bi odkril njihove prave misli in postavil temelje za razvijanje sodobne marksistične znanosti.
Sl. Ru.
•iniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiH
RAZMIŠLJANJA OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Kako ravnamo s študentom po uspehu ali po neuspehu
DijaK, ki razreda ni izdelal, potrebuje več razumevanja kot tisti, ki težav ne pozna - Trezen razgovor med starši in dijaki
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Dnevnik 1 — Aktualne teme
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
18.15	Vsakdanja pravljica Krokarjeve fantazije
18.20	Ana, dan za dnem —
33. nadalj.
18.35 Dokumentarna oddaja
19.00	Spaziolibero:
Programi pristopanja
19.20	Pegton Plače, 24. nadalj.
19.45 Almanah
in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	William Shakespeare Antonij in Kleopatra
22.05 Celine
23.00	Programi pristopanja Ob koncu Dnevnik
in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Dogodki in osebe italijanskega juga
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	V razgovoru s protagonistom Carla Fracci
17.00	Bogliasco: Vaterpolo Sledi program za mladino
18.15	Tednik aktualnosti
18.55	Dnevnik 2 — Šport
19.15	Prigode Blacka Beautyja — Čarovnica — TV film
20.40	Dnevnik 2 — Dossier
V današnjih »Mednarodnih obzorjih* bo govor o gibanju neuvrščenih in sicer v zvezi z bližnjim šestim zasedanjem v Havani. V začetku junija je bil v Colombu sestanek kooordinacijskega odbora neuvrščenih. V tem odboru je le 25 članic, sestanka pa se je udeležilo kar 91 delegacij, tako da je bil pravzaprav to sestanek predstavnikov celotnega gibanja. Že samo to dejstvo pove dovolj o pomembnosti sestanka, ki je začrtal temeljne vsebinske okvire za septembrski vrh v Havani. Kakšni so ti okviri, s kakšnimi predlogi, pobudami in zamislimi se gibanje sooča, je tema tokratnih »Mednarodnih obzorij*.
21.30	Druga stran ljubezni — film
Film je režiral Ken Russel, v njem igrajo: Glenda Jackson, Max Adrian, Izabella Telezynska, Kenneth Colley, Bruce Robinson in drugi Gre za življenje Čajkovskega, začenši z mladimi leti na moskovskem konservato-
riju do žalostne smrti. Gre za življenje polno protislovij in nasprotij, za dolgotrajne odnose z Nadeždo Meck, za nanaglo propadlo zakonsko življenje, za umsko neuravnovešeno ženo, za travme, ki so mu onemogočali večjo uveljavitev in ga pripeljale do obupa in smrti. Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.55	Poročila
19.00	Pevski tabor Šentvid
19.30	Obzornik
19.40	Po sledeh napredka
20.15	Risanka
20.30	TV dnevnik
21.00	Mednarodna obzorja: Neuvrščeni na pragu Havane Jamajka šteje 2 milijona prebivalcev, neodvisna je od 1962. Nekoč je bila znana po svojem rumu, po svojih lepotah in raznih folklornih značilnostih. Bila je to Jamajka, ki jo je pred desetletji Harry Belafonte opeval v svojih popevkah, bila je otok ljubezni, sonca in veselja. Današnja stvarnost pa je povsem drugačna. Pravzaprav je bila vedno drugačna, kajti na Jamajki imamo veliko brezposelnosti, bede, na eni strani velikanska bogastva-, na drugi pa skrajno siromaštvo, srečujemo se z otroki, ki brskajo po smeteh za koščkom odvržnega kruha, srečujemo se z nasiljem, kjer gospodari bogatejši, močnejši. Pozabljeni so foL klomi plesi kot na prirrjer sloviti kalipso ples, saj se prebivalstvo Jamajke danes spoprijema z vse drugačnim, veliko bolj resnim življenjskim plesom.
21.55	A. Haley: Korenine — nadalj.
22.40	TV dnevnik
22.55	Opojno poletje, baletna predstava
Koper
20.25	Odprta meja
20.50 Stičišče
21.00	Risanke
21.15	TV dnevnik
21.30	Rubens — 5. in zadnje nadaljevanje
22.25	Aktualna tema
22.55	Narodna glasba:
Kvartet Marco Garbin iz Roviga
23.25	Stičišče
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00,T1.30. 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše:
7.45	Pravljica za dobro jutro: 8.05 Ženska stran nehat 9.05 Orkestri in zberi; Slovenski naravni dragulji; 9.40 Disco mušic; 10.05 Glasba v baroku; 11.00 Naš podlistek: «Nemeža*; 11.35 Plesi XX. stoletja; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Vokalna glasba; 14.10 Roman v nadaljevanjih: «Don Camillo in Peppone*, 2, del; 14.30 Od prvih uspehov do danes; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet;
16.45	Spirituals; 17.05 Mi in glasba; 17.35 Melodije od tu in tam; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Ameriški mojstri lahke glasbe.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14,30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Veselo z glasbo;
10.00	Z nama je...; 10.15 Knjiga na radiu; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Lahka glasba;
12.00	Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Solisti klasičnih inštrumentov; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.33 Mini juke box; 16.00 Glasovi našega časa; 16.15 Poje Nancy Novak; 16.55 Iz sveta kulture in umetnosti; 17.00 Plošče; 17.15 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Znani motivi; 18.32 Poje skupina »Resonansa*; 18.45 Radijski oder; 19.15 15 minut z ansamblom Bee Gees; 19.32 Slovanska glasba; 20.00 Lahka glasba.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Po ročila; 5.30, 6.59 Prenos RL; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Pregled zamejskega tiska; 8.30 - 13.59
Prenos RL; 14.03 Domači pevci zabavne glasbe; 14.37 Naši operni pevci; 15.00 Mladim poslušalcem; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah;
17.00	Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Iz zborovskega arhiva; od 18.00 dalje Prenos RL.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila: 6.00 in
7.30	Glasbeno prebujenje; 8.40 Glasbeni odmor; 9.00 Radio an-ch’io; 11.00 Italijanske farse; 11.30 Glasbeno srečanje z Omello Vano-ni; 12.03 in 13.15 Vi in jaz; 14.05 Glasbena oddaja z Renatom Pa-retijem; 14.30 Knjižna diskoteka; 15.03 Rally; 15.35 Popoldanska radijska srečanja; 16.40 Mladina in klasična glasba; 17.00 Pravljice za otroke in odrasle; 17.30 «Ubogi Bertolt Brecht*; 17.55 Majhna zgodovine nekaterih angleških besed;
18.05	Plošče; 18.35 Programi pristopanja; 19.20 Lahka glasba; 19.55 Priložnosti, kulturni časnik; 20.45 Petnajst minut s Sylvestrom; 21.03 Radio 1 - jazz.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, '13.00,
15.00	Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladi koncertant; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 »Rezervirano za...»;
13.30	Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...;
15.05	V korak z mladimi; 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Klasična glasba; 19.15 Iz slovenske simfonične literature: 19.35 Zbo rovska glasba v prostoru in času; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Mi nute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.45 Tipke in go dala: 22.05 Od premiere do pre miere; 23.20 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
f Branko Babič
l
47.
V.,
LJUDJE IN BOJI □A KOZARI
Pričevanje o vstaji in revoluciji 1911-1912
J
Naše enote so izvajale manjše akcije proti sovražniku, ljudem pa so tudi priskočile na pomoč pri žetvi in o-biranju poljskih pridelkov. Letina je bila obilna, rok pa malo. Ker pa so bile številne vasi in domovf še vedno prazni, so na teh poljih partizani želi žito in obirali poljske pridelke zase. Odločeno je namreč bilo, da si mora vsak bataljon ustvariti zalogo hrane za pet do šest mesecev. Pri tem smo imeli v mislih predvsem zimski čas„ ko ne bo živeža in ne ljudi, ki bi oskrbovali vojsko. Podko-zarje je bilo tedaj še vedno tako rekoč prazno in tudi ni bilo mogoče računati, da bi se ljudje kaj kmalu vrnili. Tako si je vsaka enota ali četa zbirala živež in ga uskladi-ščevala v dobro pripravljenih podzemskih skrivališčih, da se živež ne bi pokvaril. Poleg žita so sušili meso in sadje, kuhali marmelado, kompot in kaj vem kaj še so si ljudje izmislili. Razumljivo, da tudi mi nismo bili lačni. Privoščili smo si mnogo priboljškov, ki jih navadno v partizanih nismo poznali. Tako smo se po hudi ofenzivi dobro okle-
pili. Bunkerji so bili polni živil, dovolj za nadaljnjih šest mesecev. Ta živež so v resnici črpale naslednjo zimo enote, ki so prišle na Kozaro, ko smo kot 5. kozarska brigada zapustili to območje. .
20. in 21. septembra 1942 je okrožni komite organiziral partijsko posvetovanje, ki so se ga udeležili vsi člani tega komiteja, sekretarji bataljonskih partijskih birojev in delegati vseh partijskih organizacij v vojski, od čete do štaba odreda. Vseh udeležencev je bilo 55. Namen posvetovanja je bil predvsem stvarno in kritično oceniti potek minule sovražnikove ofenzive ter ugotoviti naše slabosti, da bi naše izkušnje lahko služile tudi drugim in našemu nadaljnjemu boju proti sovražniku. Posvetovanje je ta namen tudi v celoti doseglo: za tisti čas na izrednem nivoju je pokazalo odkrito in samokritično na vse naše vojaške ter politične slabosti
Na omenjenem partijskem posvetovanju, na katerem smo obravnavali politična in vojaška vprašanja, smo torej evidentirali nova spoznanja in izkušnje za naše nadaljnje delo, kar je bilo posebno pomembno za našo vojsko na Kozari. Okrepilo jo je in ji vrnilo borbene sposobnosti. Ker je naša vojska tedaj komaj izšla iz težke sovražnikove o-fenzive, se je omejevala predvsem na obrambne akcije. Varovala je osvobojeno ozemlje, nadzirala sovražnikovo gibanje in preganjala manjše skupine, ki so vdirale v vasi. Po tem posvetovanju smo prešli na celi črti v ofenzivo. Sovražnik, ki se je zaradi dejavnosti naših enot že odvadil sprehajati se v majhnih skupinah po osvobojenem ozemlju, je bil prisiljen vedno bolj omejevati se na obrambo svojih postojank in na kontrolo bližnje okolice. Če pa je že organiziral izpade, je moral angažirati večje sile in tudi ra-
čunati na srečanje z nami. Zato so bili izpadi redki in tudi v bistvu obrambnega značaja. V nasprotju s tem pa so se naše enote že spuščale vedno bliže sovražnikovim postojankam, jih blokirale in prestrezale sovražnika, če se je le poskušal spustiti na naše ozemlje. Začeli smo pogumno napadati posamezne postojanke, ki jih je sovražnik po ofenzivi tu pa tam posejal po osvojenem ozemlju. Prepričan je namreč bil, da nas je dokončno razbil in uničil ter da bo ponovno zavladal po celem Podkozarju. Nemci so namreč že spet na veliko vozili železovo rudo iz Ljubije in zato smo se spustili na progo, napadali kompozicije vlakov in progo rušili. V vseh teh akcijah smo uničevali sovražnika in zaplenili mnogo orožja ter streliva. Sovražnik ie tako kmalu začutil našo prisotnost in tudi spoznal, da se je prevaral v svojih domnevah. Uspešne akcije so borcem vlivale samozavest in borbenost, ki je po ofenzivi nekoliko popustila. Postali so zopet stari Krajišniki - Kozar-čani, sloviti v svojih juriših in neustrašni v boju.
V vseh teh akcijah smo takrat že nastopali kot 5. kozarska brigada, čeprav borcem tega še nismo povedali. Kmalu po partijskem posvetovanju pa sem dobil obvestilo od poverjeništva KPJ za, Bosansko krajino in od operativnega štaba, da je 2. krajiški (kozarski) NOP odred »Mladen Stojanovič*, kot se je tedaj imenoval, preimenovan v 5. kozarsko brigado po ukazu z dne 22. septembra 1942. To je torej dan ustanovitve 5. kozarske brigade. Ne vem, zakaj nismo borcem tega takoj povedali, temveč šele neposredno pred odhodom s Kozare. Ne glede na to pa smo že operirali kot homogena gibljiva enota, nevezana na določen teren, kar je bila značilnost odreda. Po načinu vojaškega nastopanja smo torej že bili brigada, ki s«
je med zadnjimi boji pomnožila in bolje oborožila. Ob u-stanovitvi je štela 1100 borcev in je bila takoj proglašena za udarno. Za komandanta je bil imenovan Josip Mažar-Šoša, za politkomisarja pa Boško Šiljegovič.
PONOVNO V PREBOJ
Okrepljena partizanska aktivnost je sovražnika zopet spravljala v zadrego. Spet so bile ogrožene pozicije, ki si jih je ustvaril po ofenzivi, komunikacije nezanesljive, predvsem pa je Nemcem pretila nevarnost, da ne bodo mogli več odvažati dragocene železove rude iz Ljubije. Zato je sovražnik načrtoval novo ofenzivo, da bi partizane končno dotolkel, kot si je to domišljal že v prejšnji. V ta namen je zbral 25.000 vojakov in jih razmestil na izhodiščne položaje za napad. Toda zdaj je bilo povsem drugače. Mi smo vse te sovražnikove priprave sproti in budno spremljali in naša obveščevalna služba tokrat ni zatajila Ocenili smo situacijo in ker ni bilo več prebivalstva kot v prejšnji o-fenzivi, smo se odločili za preboj v smeri Podgrmeča, še preden bi krenil sovražnik v napad. Tako navodilo je tudi prišlo od operativnega štaba za Bosansko krajino, kjer je rečeno, naj namreč ne sprejmemo boja v primeru večje sovražnikove ofenzive in naj se prebijemo na območje Podgrmeča. Zato smo operativnemu štabu za Bosansko krajino tudi sporočili, kakšen je položaj in našo odločitev, da se prebijemo. Obenem smo ga zaprosili, naj 1. krajiški o-dred v času našega preboja okrepi napade na sovražnika na levem bregu reke Sano, da bi tako vezal nase sovražnika, nam pa olajšal ter zaščitil prehod preko reke. Operativni štab za Bosansko krajino se je s tem strinjal in temu primerno tudi ukrepal.
TRETJE SREČANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV IZ OBMEJNIH DEŽEL V AJDOVŠČINI
Iz Ajdovščine odnesli najlepše vtise
Sprejem na občini - Kulturni spored - Nagrade za vse udeležence - Tekmovali so v štirih panogah
V soboto in nedeljo je bila Ajdovščina prizorišče 3. srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Predlanskim je podobno srečanje bilo na Ravnah na Koroškem, lani pa v Murski Soboti. Športnih tekmovanj so se udeležile štiri reprezentance in sicer ZTKO Ajdovščina, SŠZ iz Koroške v Avstriji, Železna županija iz Madžarske ter ZSŠDI. Na programu so bila srečanja v nogometu, namiznem tenisu, košarki in šahu.
Pred pričetkom tekmovanj je bila v soboto popoldne v prekrasnem novem športno-rekreacijskem središču »Police* slovesna otvoritev srečanja z mimohodom vseh nastopajočih reprezentanc. V svojem nagovoru je predsednik organizacijskega odbora tov. Jože Bizjak poudaril važnost takih srečanj, ki naj ne bi smela biti izključno tekmovalnega značaja, temveč je njih glavni namen navezovanje prijateljskih vezi med mladimi športniki, predvsem pa v tem primeru, ko gre za športnike, ki so pripadniki istega naroda.
Sledil je krajši kulturni spored z nastopom otroškega pevskega zbo-
ra osnovne šole «Boris Kidrič iz Ajdovščine, ki je ubrano zapel nekaj priložnostnih pesmi.
Po končani slovesnosti so se začela tekmovanja.
V nedeljo zjutraj so organizatorji v hotelu Planika priredili sprejem za predstavnike sodelujočih reprezentanc. Goste je pozdravil predsednik skupščine občine Ajdovščina Batagelj, ki je v svojem nagovoru izrazil željo in prepričanje, da je to prvi korak za trajnejše sodelovanje ne samo na športnem, temveč tudi na kulturnem in gospodarskem področju. V preteklosti smo nalogam za medsebojno spoznavanje in sodelovanje posvetili morda premalo pozornosti, tako da na tem področju še nismo izkoristili vseh možnosti, ki nam jih omogočajo meddržavne pogodbe v zvezi s položajem slovenske manjšine. Svoj nagovor je zaključil s pozivom, da bi se v Ajdovščino večkrat vračali, kajti samo na podlagi tesnih stikov se krepi prijateljstvo in obojestransko spoznavanje.
Okrog poldne so sč tekmovanja
millllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlMlIllllllHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlMIIIIIIIIIIIIllillii
NOGOMET
2. ITALIJANSKA LIGA
Še dodatna tekma
Monza in Pescara bosta za napredovanje v A ligo odigrali tretjo tekmo - V nižjo ligo tudi Foggia - Udinese zmagal
Rimini — Udinese 1:3 (0:3)
STRELCA: Ulivieri v 15., v 18. in v 22. min., Fagni v 75. min.
Tudi v zadnjem kolu prvenstva B lige je Udinese dosegel gladko zmago na gostovanju v Riminiju. Domačini, ki so že predčasno bili obsojeni na izpad, niso bili nikoli kos razigranim Videmčanom, ki so predvsem v prvem polčasu popolnoma nadigrali nasprotnike. Še posebej se je izkazal Ulivieri, ki je bil avtor vseh treh zadetkov gostov.
Zadnje kolo tega razburljivega prvenstva ni postavilo vseh končnih sodb. Poleg Vareseja, Riminija in Nocerine je v nižjo ligo izpadla Foggia, za določitev tretje ekipe, ki bo skupno z Udinesejem in Cagliarijem igrala v A ligi, pa bo potrebna dodatna tekma med Monzo in Pescaro.
IZIDI 38. KOLA Bari - Cesena Brescia - Cagliari Foggia - Pescara Lecce - Varese Palermo - Taranto ‘ ”
Pistoiese - Monza Rimini - Udinese Sambenedettese - Nocerina Sampdoria - Ternana Spal - Genoa
LESTVICA
Udinese 55, Cagliari 49, Monza in Pescara 48, Pistoiese 44, Lecce 43, Palermo 41, Brescia 39, Sampdoria, Ternana, Sambenedettese 36, Genoa, Cesena, Spal, Taranto, Bari 35, Foggia 33, Nocerina 29, Rimini, Varese 24.
bila nabito polna dvorana navdušena.
Tokrat je zmagal «Zahod» s 159:145 (41:22, 77:77, 116:104). Najboljši i-gralec tekme je bil Randy Smith, ki je med drugim dosegel tudi 25 točk. V vrstah «Vzhoda» sta zelo dobro igrala Mix (33 točk) in Hayes (32).
1:1
3:1
1:2
2:1
1:1
1:2
1:3
3:0
3:3
0:1
Hajduk prvi
REKA — V finalnem srečanju mladinskega turnirja »Kvarnerska riviera* je splitski Hajduk premagal domačo Rijeko s 4:0.
V finalu za tretje mesto so romunski igralci Luceafarula premagali zagrebški Dinamo s 3:0.
KOLESARSTVO
V NEDELJO V ACICATENU
Francesco Moser italijanski prvak
ACICATENO — Francesco Moser je osvojil kolesarsko dirko v Acica-tenu za italijanski državni naslov. Zmagovalec italijanskega »Gira* Sa-ronni pa je popolnoma razočaral, saj se je uvrstil le na enajsto mesto s 7 minutami zaostanka. Dobro se je izkazal Battaglin, ki pa je bil v sprintu pred ciljem slabši od Mo-serja.
V nedeljo so bila tudi v nekaterih evropskih državah kolesarska državna prvenstva. V Franciji je zmagal Roland Berland, na Nizozemskem Henk Lubberding, v Španiji Juarez Moral, v Švici Aemisegger, v ZRN Peter Jakst in v Luksemburgu Luden Didier.
BOKS
V MONTE CARLU
Coctzce presenetljivo premagal Spinksa
MONTE CARLO — V drugem polfinalnem dvoboju za določitev svetovnega prvaka v težki kategoriji (WBA), je Južnoafričan Coetzee presenetljivo premagal bivšega svetovnega prvaka Američana Leona Spinksa. Coetzee je s silovitim udarcem v brado strl odpor nasprotnika že v prvem krogu.
V finalu se bosta tako srečala temnopolti Američan John Tate in Coetzee.
KOŠARKA
V BOLOGNI
Profesionalci navdušili
BOLOGNA - V drugi tekmi, ki so jo ameriški profesionalni košarkaši odigrali v Bologni, je tudi občinstvo prišlo na svoj račun.
Tokrat so Unseld, Smith in tovari M igrali za občinstvo in s tekmo je
BENETKE — Novi trener beneškega košarka rskega prvoligaša Canon, bo v prihodnji sezoni bivši trener Mobiama Dido Guerieri, ki je zamenjal Tonina Zorzija.
ODBOJKA
Rekreacijski teden ŠK Kras
Drevi v Zgoniku zenska odbojka, .
Drevi se bo v Zgoniku končal rekreacijski teden ŠK Kras. Od 19.30 dalje se bodo v' troboju pomerile ženske rekreacijske ekipe Partizana iz Most, ter dve postavi Krasa. Sledilo bo nagrajevanje zmagovalcev v vseh panogah in na skupni lestvici ter družabni večer, na katerega so poleg vseh nastopajočih vabljeni vsj člani, ki so delali v kioskih med razstavo vin.
Predviden je tudi nastop moškega pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža.
— bs —
zaključila, nakar je sledilo skupno kosilo ter nagrajevanje. Poleg pokalov in plaket, ki so jih prejele ekipe in posamezniki za zmago v raznih panogah, je vsak udeleženec prejel darilo, ki so ga posredovale delovne organizacije občine Ajdovščina.
Kljub razmeroma kratkem času skupnega bivanja pa smo prepričani, da je mladina s tega srečanja odnesla najboljše vtise in lepe spomine. To smo opazili ob slovesu, ko stiskov rok kar ni hotelo biti konca; pozdrav je bil le eden: nasvidenje, če ne prej, pa prihodnje leto v kakem drugem kraju Slovenije.
Vili Prinčič
Na košarkarski tekmi v okviru srečanja obmejnih športnikov v Ajdovščini so igrali takole:
Fructal Ajdovščina - ZSŠDI 74:83 (32:39)
FRUCTAL: Žvanut, Kete (k) 35 (3:6), Jelinčič 14 (8:11), Rener 4, Velikonja 5 (3:5), J. Kovač 2, A. Kovač, Koruza 8 (2:2), Mikelizza, Bačič 6, Blažko.
ZSŠDI: Klavdij Starc 11 (3:3), Daneu 2, Slavec 2, Semolič, Prinčič 11 (3:6), Ivo Starc (k) 17 (1:1),, Pertot 4, Volpi, Dornik 2, Barut 13 (3:5), Prašelj 4 (0:3), Vitez 19 (3:3). 1
V košarkarskem srečanju sta se! pomerili mladinski ekipi Fructala' iz Ajdovščine in ZSŠDI. Obe ekipi sta bili precej okrnjeni, zlasti zamejska, pri kateri so bili odsotni skoraj vsi igralci letnika 1960 (zaradi bližnje mature). Poleg tega se je tekmovalna sezona že zdavnaj končala in to se je tudi krepko poznalo pri igri obeh moštev. Vsekakor pa je bil spopad precej zanimiv in se je odvijal v športnem in prijateljskem vzdušju: zmagala je ekipa ZSŠDI, ki je bila vso tekmo v vodstvu in ni nikoli izpustila vajeti igre iz svojih rok. Trener je poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, pri katerih so (poleg že znanih Viteza, Klavdija in Iva Starca) presenetljivo dobro zaigrali mlada Barut in Pertot ter visoki gori-ški center Prinčič. Pri domačinih je bil zdaleč najboljši nezgrešljivi kapetan Kete, ki je sam dal kar 35 točk.
Sergij Tavčar
ATLETIKA
V POČITNIŠKEM VZDUŠJU
le malo tekmovalcev
Atletski konec tedna je minul že v počitniškem vzdušju. Na sobotnem moškem tekmovanju v Trstu in na nedeljskem ženskem v Gorici se je predstavilo znatno manjše število tekmovalcev kot običajno. V zmanjšani zasedbi je starta! tudi Bor, ki je po vendarle dosegel nekaj dobrih znamk.
Med fanti sta dobro skakala na raščajnika Langan (višina 170 cm: in Pučnik (daljina 5,58 m). Mladinec Korošec pa je 100 m pretekel v 11”5, v času izenačenega osebnega rekorda, ob zelo slabem
startu, kar daje Slutiti, da bomo verjetno v kratkem zabeležili tudi boljši rezultat.
Med dekleti se je v Gorici Karmen Menegatti v krogli premaknila proti 10 metrom, za nekaj centimetrov pa jc c ebno znamko popravila v disku Giovarma Nugnes. Tanja Furlan je zadovoljivo metala kopje, ostali rezultati pa so bili pod poprečjem.	K.B.
KOŠARKA
NA MEDNARODNEM TURNIRJU
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI NA OPČINAH
Evropski prvaki navdušili
Sarajevska Bosna navdušila številne gledalce ■ Jadranovci so igrali požrtvovalno in so povsem zadovoljili ■ Delibašič in Varajič v središču ** ?70nosti - Boris Vitez in Mauro Čuk najboljša med našimi
«Plave» le tretje
SANTA MARINELLA — Na mednarodnem ženskem turnirju v Santi Marinelli je jugoslovanska reprezentanca osvojila le tretje mesto.
V zadnjem kolu je Madžarska premagala Jugoslavijo z 71:70 (36:36), medtem ko je Poljska odpravila I-talijo s 73:62 (33:28).
KONČNI VRSTNI RED L Madžarska 6; 2. Poljska 4; 3. Jugoslavija 2; 4. Italija 0.
Bena — Ja-. ..n	121:89
V 3:38)
BOSNA SARAJEVO:	V, .č,
Mutapčič 8 (0:3), Benaček 16 W.J),’ Bosiočic, Ižič 4, Zrno 8 (4:4), Varajič 26 (4:4), Delibašič 28 (2:4), Bilalovič 15 (3:6), Hadžič 8, Derviš-begovič 8.
JADRAN: Žerjal 5 (1:2), Danev, Sosič 1 (1:3), Klavdij Starc 9 (1:1), Milko Vitez 2, Klobas 9 (3:6), Ivo Starc 8, (2:3), Boris Vitez 24 (4:5), Ban 8 (2:3), Čuk 21 (1:3), Prašelj 2, Kraus.
SODNIKA: Allegretto in Strissia (oba iz Trsta).
PM: Bosna 15:23, Jadran 15:26. SON: Bosna 23, Jadran 20. PON: Klavdij Starc (35).
GLEDALCEV: 1000
»Bila je zanimiva, lepa in za propagando izvrstna tekma, škoda, da je bilo igrišče nekoliko spolzko. Sicer pa je šlo vse v najboljšem redu in upam, da se je občinstvo zabavalo,* to so bile besede trenerja sarajevske Bosne Bogdana Tanjevi-
ča po včerajšnji tekmi na Opčinah med Jadranom in evropskim klubskim prvakom.
S Tanjevičevim mnenjem se povsem strinjamo. Včerajšnja tekma
Član Bosne Delibašič sodi med najboljše jugoslovanske košarkarske i-gralce in je to svojo odliko pokazal sinoči tudi na Opčinah

KOŠARKA
14. TURNIR PRIJATELJSTVA
Don Bosco v finalu premagal Kontovel
Tretji je bil Branik (Maribor) in četrti Sloboda (Tuzla)
Zaključen .je tudi 14. turnir prijateljstva, katerega dvakrat letno izmenično prirejata ŠD Kontovel na Kontovelu in KK Branik v Mariboru. 14. turnirja se je poleg običajnih prijateljev jz Maribora udeležila še ekipa Slobode iz Tuzle, ki se je radovoljno odzvala povabilu našega športnega diuštva. Poleg domače ekipe je sodelovala na turnirju še tržaška ekipa Don Bosco, torej mednarodni turnir, na katerem so bili rezultati le postranski glavni namen in cilj pa ta, da se med mladinci ustvari zdravo prijateljstvo, da se mladina preko športa spoznava, raduje in krepi. V tem pa je turnir v celoti dosegel svoj namer., saj je to športno srečanje obrodilo veliko novih prijateljstev med igralci, odborniki in vsemi, ki so na tem turnirju sodelovali in pomagali. Pri tem pa mislimo v prvi vrsti na družine pri katerih so bili naši gostje nameščeni, obenem pa gre od strani ŠD Kontovel prisrčna zahvala vsem, ki so tako nesebično priskočili na pomoč. 'Na' kbfitčvelskem igrišču je bilo v teh dneh predvsem živahno, saj je vsa vaška mladina stalno spremljala, sledila in navijala na vseh košarkarskih tekmah, ki so se začele v soboto zjutraj, ko sta stopili na igrišče postavi RSD Slobo da in Konto vela.
ŠD Kontovel — Sloboda Tuzla
91:76 (46:32)
KONTOVEL: VassaUo 21, Pupis 8, Milič 28, Čuk, Starc, Gulič 5.
momilimilllllllillllllimllllimiltlllllllinilillllilimiHllllllllllulillllill......II111111111111111111111111111111111111111111 imuni min Im.mil..........................
KOŠARKA
V PROPAGANDNEM PRVENSTVU
Dodatno srečanje usodno za Bor
Tudi osvojitev drugega mesta (za Don Boscom) predstavlja za A ekipo «plavih» velik uspeh
PROPAGANDA Bor A — Don Bosco 55:62 (23:38)
BOR: Bradassi 24 (2:4), Paoli 2, Volk 19 (1:3), Vascotto, Jagodic, Zaccaria, Tremul 6, Jogan 4, Semen in Tavčar B.
Prvenstvo propaganda se je torej zaključilo. Odgirati pa je bilo treba še eno, dodatno tekmo za določitev prvaka te kategorije. Po izteku rednega dela prvenstva sta se na prvem mestu lestvice znašla Don Bosco in Bor A, ki sta se morala še enkrat spopasti. V tej tekmi so bili borovci poraženi, kljub porazu pa so z igrišča odšli z dvignjeno glavo.
Tekma je bila že od začetka zanimiva. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu in se tako enakovredno borili. V drugi četrtini pa so «plavi» zašli v krizo. Skoncentrirali so se v obrambi, slabo pa so tudi igrali v napadu, kjer so se s preveliko ihto skušali dokopati do koša. Prav to jih je pokopalo. Don Bosco je povedel s 15 točkami: vodstva nato do konca ni spustil iz rok. Borovci so se sicer trudili, da bi nasprotnika ulovili, razliko pa so utegnili le znižati.
Borovci so tako le drugi na lest vici, kljub temu pa je to nedvomno izreden uspeh za to ekipo, če pomislimo na izbor igralcev in na mož nosti, ki jih imajo druge ekipe.
Meko
IZIDI 18. KOLA
Bor A - Inter Milje	2:0
Ricreatori - Inter 1904	5C’G7
Ferroviario - Alabarda	49:73
Don Bosco - Bor B	n.o.
Počitek: Servolana
KONČNA LESTVICA Don Bosco in Bor A 28, Alabarda 24, Inter 1904 18, Ricreatori 14, Ser volana. 10, Ferroviario 8, Inter Mi Ije G, Bor B 0.
DODATNA TEKMA ZA DOLOČITEV POKRAJINSKEGA PRVAKA Don Bosco - Bor A	62:55
Don Bosco leto'n ji pokrajinski prvak in preide v naslednjo fazo.
Marko
1. DIVIZIJA
SGT — Bor B 9^:93 (55:46)
BOR: Ražem, Slobec 17 (1:2), Lokar 12 (2:2), Bajc, Jančar, Koren 34 (4:8), Pegan 16 (4:5), Mesesnel 6 (2:3), Male 8 (0:1).
V	eni izmed zadnjih tekem tega prvenstva se je SGT na lastnem i-grišču srečala z ekipo Bora B. Zmagali so domačini, »plavi* pa so se morali sprijazniti še z enim porazom. Res je sicer, da je bil poraz minimalen, priznati pa je tudi treba, da naši fantje niso preveč zadovoljili.
Kot že sam izid kaže, sta obe ekipi precej slabo igrali v obrambi; to velja še posebej za našo postavo, ki je dopuščala prevelike luknje nasprotniku. V napadu je bila igra borovcev še kar zadovoljiva. Še vedno pa je bilo preveč zagnanosti in naivnosti; prav zato so bili ob zmago, ki bi bila res dobrodošla.
Meko
Saba — Bor A 64:72 (25:32)
BOR A: Košuta 19 (5:12), Perko 13 (1:1), Kneipp 16 (2:5), Oblak 3 (1:3), Vodopivec 4, Siega 4, Pertot, Sestan 13 (1:1), Pegan.
SODNIK: Ferluga.
Borova A ekipa je žela svojo šesto zmago v tem prvenstvu, možnost pa ima, da poseže še po kakem paru točk, saj bo ta teden, po končanem prvenstvu, odigrala še tri za ostale tekme.
V	sobotni tekmi se borovci niso preveč izkazali, čeprav so vodili od prve do zadnje minute. Saba se je nevarno približala le enkrat, ob začetku drugega dela (34:33 za borovce). Med «plavimi» je Košuta po trdil svojo dobro formo, presenetil pa je tudi Sestan, ki je prikazal zelo točen met iz srednje razdalje in je usp' šnn skakal pod košema
IZIDI 21. IN 22. KOLA Kontovel - SGT	57:64
Stella Azzurra - Inter Milje 72:62 Saba - Don Bosco	62:84
Bor B Bor A	90:87
Barcolana Alabarda 49:82 Saba -Bor A	64:72
Alabarda - Kontovel (prekinje-
na v 15. minuti)	42:29
SGT - Bor B	94:93
Don Bosco - Servolana p.p. 84:93 Barcolana - Inter Milje 74:98 LESTVICA
Alabarda 36, Servolana 34, Don Bosco 32, Kontovel 24, SGT in Stella Azzurra 20, Bor A, Bor B in Inter Milje 12, Barcolana 8, Saba 0.
Bor A ima še tri zaostale tekme, vse ostale ekipe, razen Stelle Az-zurre pa eno.
Bari - Cesena	X
Brescia - Cagliari	p.p.	1
Brescia - Cagliari	k.i.	1
Foggia - Pescara	p.p.	X
Foggia - Pescara	k.i.	2
Lecce - Varese	1
Palermo -	Taranto	X
Pistoiese -	Monza	p.p.	2
Pistoiese -	Monza	k.i.	2
Rimini - Udinese	2
Sambenedettese -	Nocerina 1
Sampdoria - Ternana	X
Spal - Genoa	2
KVOTE
13 — 848.900 lir 12 — 57.400 lir
		
r 1	f j ji g§	1 e J
1. -	1. Manichino	1
	2. Bagliore	X
2. -
3.	— 1. Polaniec
2. Seminara
4.	— 1. Quasar
2. Manila
5.	— 1. Cristasno
2. Saraceno
6.	— 1. Dirliam
2. Mustnki KVOTE
10 - 99!) 493 lir 9 - 47.300 lir
neveljavna
X
X
1
2
2
X
2
1
Rauber 8, Kojanec, Danev 1, Kuk, Vremec 5, Štoka, Terčon 15.
SLOBODA TUZLA: Ruvič 2, Hrt bar, Maglič, Juroševič, Mihajlovič, Mulid 2, Sarajilič 10, Latifagič 17, Renovčevič 21, Sajizič, Bjedič, Popovič 24.
SODNIKA: Valter Ban in Henrik Lisjak.
Domačini so igrali precej medlo in poznalo se jim je, da že dolgo niso nič trenirali. Kot nam je po tekmi povedal trener naših gostov Djuro Koncul pa so bili njegovi varovanci skoraj sami začetniki. To začetniško neizkušenost so vzor no nadomestili z zvrhano mero požrtvovalnosti, tako da so na koncu cbdrža'i poraz v častnih mejah, o-benem pa so bili v določenih trenutkih povsem enakovredni domačinom.
Don Bosco — Branik 63:62 (32:30)
DON BOSCO: Marpino, Bortolnt 14, Altih 4,, Liveris, Tommasoni 2, Natfdi 11, Agostitijs. .9. Cravagna, Tukus. Del, Pierp, ,,Tm 2„ Lazzari 17,' Di Iorio 1.
BRANIK: legat 6, Kocbek 30, Brunec 4, Šveh, Avsec 14. Mušli nja. Loj, Lesjak, Bajc 6, Vilčnik, Žvor, Kavčič 2.
SODNIKA: 1’eter Starc in Henrik Lisjak.
Druga polfinalna tekma je bila med Branikom in Don Boscom. Tek ma je bila od prve do zadnje minute zelo izenačena, na koncu pa so imeli Tržačani le nekoliko več sreče, da so premagali trdožive Mariborčane. 7. agresivno obrambo obeh ekip so bili Mariborčani še v 10 min. d.p. v vodstvu 50:42, ko pa je Don Bosco prešel na consko obrambo se le-ti niso več znašli (v Jugoslaviji je namreč cona v mladinskih prvenstvih prepove dana) in skoraj po krivem izgubili tekmo.
Finale za tretje mesto:
Branik — Sloboda 92:46 (58:32)
BRANIK: Legat 10, Kocbek 28, Brunec 4, Šveh, Avsec 20, Mušli-nja 4, Ploj 4. Lesjak 6, Bajc 4, Žvorc 5, Vilčnik 4, Kavčič 3.
SLOBODA: Ruvič, Hribar 1, Maglič, Juroševič, Mihajlovič, Mulič 4, Sarajilič, Latifagič, Renovčevič
14,	Fejzid, Bijedič 3, Popovič 6.
SODNIKA: Igor Luxa in Marko
Ban.
Mariborčani, še zagrenjeni od poraza iz prve polfinalne tekme, so se revanžirali z zmago nad Slobo-do, ki je v drugem srečanju povsem odpovedala. Le v prvem delu in do 7. min. d.p. je trajal odpor Tuzlanov, nato pa so zaradi utrujenosti povsem popustili in Mariborčani so z lahkoto visoko zmagali.
Finale za 1. mesto Don Bosco — Kontovel 93:86
(43:47)
DON BOSCO: Marpino, Bortolot
15,	Altin 2, Liveris, Tommasoni, Na-tali 8, Agostinis 18, Cravagna, Tu-rus, Del Piero 20, Toso 9, Lazzari 6, Di Iorio 15.
KONTOVEL: Vassallo 16, Pupiš 3, Milič 31, Čuk, Starc, Gulič 18, Rauber 6, Kojanec, Danev, Kuk, Vremec 8, Štoka, Terčon 4.
SODNIKA: David Perini in Henrik Lisjak.
In še finale za prvo mesto med Kontovelom in Don Boscom. Domačini so po začetnem oklevanju le zaigrali nekoliko bolj pogumno in so v 14. minuti prešli prvič v vodstvo, s točko prednosti (29:28), potem ko so Tržačani vodili tudi z desetimi točkami prednosti. Naši fantje so obdržali prednost tudi v večjem delu drugega polčasa, nakar se je trener Don Bosca Marini zatekel k taktiki, ki jo je že v prvi tekmi spretno izkoristil. Svoje igralce je namreč razporedil v consko obrambo in s tem spravil Kontovelce v velike težave pri zaključevanju na koš. Ko pa je moral zapustiti igrišče zaradi 5. o-sebne napake Andrej Vassallo so Tržačani z lahkoto osvojili končno zmago in obenem prvo mesto na 14. turnirju prijateljstva.
Po tekmi je, kot običajno, bilo nagrajevanje. Gostom se je zahvalil
Peter Starc in je obenem podelil pokale. Prvouvrščeni Don Bosco je dobil pokal Primorskega dnevnika, Kontovel je za drugo mesto dobil pokal Tržaške knjigarne, za tretje mesto je Branik prejel plaketo ZS ŠDI, četrtouvrščeni Slobodi iz Tuzle pa je šla plaketa SKGZ.
V nedeljo so se tekmovalci Slobode, Branika in Kontovela še enkrat zbrali na kontovelskem igrišču, od tu pa je kolona krenila k partizanskima spomenikoma na Kontovelu in Proseku, kjer se je mladina spomnila naših padlih s polaganjem vencev. Dopoldne so Kontovelci odigrali še eno prijateljsko tekmo proti Mariborčanom, ki so jih pošteno «namazali». Popoldne so fantje izkoristili lep sončen dan in odšli na kopanje, Tuzlani pa so si v spremstvu odbornikov in atletov ŠD Kontovel ogledali še miramarski grad in tržaški akvarij. Zvečer pa je bila v prijazni domači krčmi I^i,,Dolencu poslovilna večerja. Ob tej priložnosti se je podpredsednik RSD Sloboda Luka Taljan zahvalil za topel sprejem in dejal, da’ še‘morajo medsebojni stiki še bolj okrepiti. Poleg tega je izročil predsedniku ŠD Kontovel Marjanu Pertotu reprodukcijo slike znanega tuzlanskega akademskega slikarja fsmeta Mujezinovima, ki predstavlja osvoboditev Jajca leta 1943 in spominski album s slikami naših igralcev in odbornikov, ki so bili na petdnevnem gostovanju v Tuzli.
na Opčinah je bila za rekordno število ljubiteljev košarke in športa sploh prava športna poslastica, v kateri so tudi naši športniki lahko pobliže spoznali evropske ase kot Delibašiča, Varajiča, Benačeka in druge. In prav Delibašič in Varajič, ko sta igrala, sta s svojimi duhovitimi potezami in s svojo o-dlično osebno tehniko očarala številno občinstvo, ki je seveda z burnim ploskanjem nagradilo oba igralca, pri tem pa tudi ni zanemarilo mlajše Bosnine košarkarje.
Pohvalo pa zaslužijo tudi naši košarkarji, ki tehnično, taktično in tudi glede telesne višine niso bili seveda dorasli močnim nasprotnikom, vseeno so se proti evropskemu prvaku borili izredno požrtvovalno in so tako prispevali, da je včerajšnji »košarkarski večer* tudi glede kakovosti igre povsem uspel.
Začelo se je v prazničnem vzdušju. Sergij Tavčar je občinstvu predstavil evropske prvake. Manjkali so le trije igralci: Djogič, ki je v JNA, Radovanovič, ki igra za selekcijo Evrope v ČSSR in Pešič, ki je opustil igranje.. Na drugi strani Jadra-nova ekipa, ki se je za to prilož-, nost ojačila z dvema Borovima i-gralcema (z Žerjalom in s Kloha-som). Tanjevič je poslal na igrišče najboljšo postavo (to se pravi z Delibašičem in Varajičem) in jasno je bilo, da bo našim trda predla. Delibašič je takoj načel Jadra-nov koš s takšno sproščenostjo, točnostjo in duhovitostjo, da je sam očaral vse prisotne. Naši pa niso vrgli puške' v koruzo. Borili so se do zadnjega (bolje so se seveda znašli proti mlajšim nasprotnikom) in so predvsem z Borisom Vitezom in Maurom - Čukom tudi nekajkrat spravili v težave, sicer premočnega nasprotnika.	~
Po tekmi je bilo' burno' ploskanje povsem zaslužena nagrada za oba tekmeca. . B. Lakovič
KOŠARKA
KORISTNA POBUDA BORA
V Trstu turnir za rekreativce
športno združenje Bor organizira prihodnji teden turnir v rekreacijski košarki. Na tem turnirju, bodo lahko nastopali vsi igralci, ki v pretekli sezoni niso igrali ali pa so igrali največ v prvenstvu 1. divizije.
Borovi košarkarski delavci sc organizirali to manifestacijo, da bi
Ratka Radovanoviča ni bilo včeraj nirOpčlnah, ker je tremitno zaposlen v ČSSR s selekcijo Evrope. No* tudi brez svojega odličnega centra je Bosna včeraj navdušila številno občinstvo na Opčinah
Sovjet -Guseinov je osvojil 3. etapo mednarodne amaterske kolesarske dirke po Jugoslaviji, od Prištine do Kraljeva (185 km).
Guseinov trenutno vodi tudi na skupni lestvici.
Pravilnik
1. turnirja ŠZ Bor v rekreacijski košarki
1.	Turnir organizira ŠZ Bor. Turnir se bo odvijal od 2. do 7. julija, na odprtem igrišču na stadionu «1. maj*.
2.	Na turnir se lahko vpišejo ekipe, ki si nadenejo poljubno ime, ali posamezniki. Lete organizator potem vključi v ekipe. Vpisnina znaša 10.000 lir za ekipo, oz. 1000 lir za posameznika. Vpisovanje: ekipe ali posamezniki se lahko vpišejo na uradu ZSŠDI (tel. 76-73-04) vsak dan dot.sobote. 31. julija, od 11.00 do 12.00.
3.	Vsaka ekipa mora imeti vsaj sedqm igralcev, največ pa jih lahko vpiše dvanajst. Na. tekmah mora biti prisotnih vsaj pet, največ pa dvanajst igralčev.
4.	Lahko nastopajo samo člani (letnik 1959 in starejši), ki:
a)	letos niso aktivno nastopali v kakem prvenstvu;
b)	so letos igrali v prvenstvu 1. divizije ali največ tri tekme v promocijskem . prvenstvu.
5.	Za igralce, ki bi bili slu-, čajno prijavljeni za več e-kip, velja, da igrajo s tisto ekipo, s katero so prvič stopili na igrišče. Isti igralec ne sme igrati za več ekip (kazen:, izključitev igralca in denarna kazen ekipi, ki je kršila normo).
6.	Sodnike morajo priskrbeti e-kipe same (lahko so to tudi igralci sami). Če bodo npr, vpisane 4 ekipe (A, B. C, D), bosta tekmo A - B sodila sodnika ekip C in D.
7.	V vsem ostalem veljajo pravila FIP.
S. Organizatorji ne prevzamejo odgovornosti za morebitne poškodbe.
nudili možnost bivšim igralcem in takim, ki niso nikdar igrali košarke, da bi se spet vrnili na igrišče, oz. da bi se prvič »spopadli* s to športno panogo. Tako se bedo Igi)-ko spet srečali na igrišču tovariši (in nasprotniki), ki so skupaj jgralUpred leti in so nato opustili aktivno košarko.
Na koncu turnirja bo selekcija najboljših igrala še tekmo z ekipo rekreativcev iz Ljubljane, nato pa bo na sporedu zakuska, na katero bodo, seveda, povabljeni vsi udeleženci.
O točnem sporedu bomo poročali kasneje.
Markd
niiiiiittmiiimiiiimiiiimiiimiiiiiimiimiiiimiiiimtiiiiiiitmitHiiittitiiiiiiitititiitiiiiiiiiiimtiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiiMmmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiif
NAMIZNI TENIS
V RICCIONEJU
KRASOVE MLADINKE DRUGE V DRŽAVI
Zmagala je ekipa Canottieri (Lecco) - Ta izredno obetajoči uspeh sta Krasu priborili Vesna Doljak in Damijana Sedmak
V	finalnem delu državnega mladinskega namiznoteniškega prvenstva je v nedeljo v Riccioneju ženska ekipa Krasa nepričakovano o-svojila drugo mesto. Naslov državnih mladinskih podprvakinj je e-dem izmed največjih uspehov mlade generacije, ki veliko obeta.
Resnici na ljubo pa moramo omeniti, da sta kar dva izmed štirih finalistov dala «forfait» iz nerazumljivih razlogov (AGMA Marano in Foligno), tako da je o naslovu odločal neposredni dvoboj med Krasom in Canottieri Lecco. Po pričakovanju je slavila nasprotna ekipa, ki uvršča odlično Montijevo, ki je kot ena izmed vodilnih drugokate-gomic nepremostljiva ovira za sicer dobro razpoložene mlade Kra-sove igralke. Častno točko za slovenske barve je izbojevala Vesna Doljakova, proti štev. 2 nasprotne ekipe, Damijana Sedmak pa je kljub žilavemu odporu morala priznati premoč Montijeve. V igri dvojic bi slovenski igralki kmalu presenetili in zmagali, kar bi Krasu verjetno odprlo pot do končne zmage.
Tako se je za Kras dejansko zaključila izredno uspešna tekmovalna sezona, ki je prinesla slovenskemu taboru vrsto prestižnih uvrstitev in zadoščenj, tako na vsedržavni, kot na mednarodni ravni.
V	teh poletnih mesecih bo vsa pozornost osredotočena na priprave v matični domovini, nameravajo pa tudi prirediti tečaj za začetnike.
CANOTTIERI LECCO - KRAS 3:1
Monti - Sedmak	2:0 (17, 18)
Alippi - V. Doljak 0:2 (—17, —16) Monti in Alippi - V. Doljak
in Sedmak 2:1 (15, —19, 17) Monti - V. Doljak 2:0 (13, 19) KONČNA LESTVICA Canottieri Levvo, 2. Kras Zgonik.
— bs —
ATLETIKA
Simeonijeva v B ligo
MILAN — Na državnem ekipnem pi venstvu je 1. mesto osvojila Snia iz Milana. V B ligo pa sta izpadli
ekipi Molinari (Vicenza) in Sisport Fiat Iveco Torino, za katero tekmuje tudi svetovna prvakinja v skoku v višino Sara Simeoni.
* • »
Zmaga NDR
LEIPZIG — V mednarodnem a-tletskem dvoboju med reprezentancama NDR in Sovjetsko zvezo so zasluženo slavili prvi tako v moški kot v ženski konkurenci (120,5:102,5 in 196,5:183,5). Najkakovostnejše izide so dosegli v skoku v višino, kjer je Beilschmidt (NDR) premagal Gri-goryeva. Oba pa sta skočila 229 cm. V skoku v daljino je Sovjet Dom-browski dosegel znamko 809 cm.
* * *
BREMEN — Na četveroboju med ZRN, Poljsko, VB in Švico so prvo mesto osvojili zahodni Nemci.
PLAVANJE
Italija boljša
MILAN — V plavalnem moškem in ženskem dvoboju je Italija visoko premagala Nizozemsko s 340 proti 228. Zmago so si domačini prisvojili predvsem v moški konkurenci, v kateri so zmagali z 204:84. Pri žen skah pa so bile boljše Nizozemke s 144:136.
BALINANJE
NA TURNIRJU v UUdii.ivl.UBII
Prvo mesto sta osvojila Jožef Cadez in Mario Gergolet
Ob priliki praznovanja 10. obletnice ustanovitve športnega združenja Mladost iz Doberdoba so poleg drugih športnih tekmovanj organi zirali tuai tekmovanje v balinanju, katerega se je udeležilo 16 parov. Vsak par je bil sestavljen z enim članom balinarskega društva Gra dina in enim nečlanom.
Prvo mesto sta osvojila Jožef Ca dez in Aldo Ferletič, drugo sta si delila Marino Cade? in Mario Ger
golet. Ta dva para sta prejela lepe nagrade, ki so jih darovala razna podjetja in ustanove.
Marta Frandolič
TENIS
LONDON — V prvem kolu wim-bledonskega prvenstva so sinoči dosegli naslednje izide:
Borg - Gorman (ZDA) 3:6, 6:4, 7:5, 6:1
McEnroe (ZDA) - Moor (ZDA) 7:5, 6:1, 6:4
Kachel (Avstral.) - Ashe (ZDA) 6:4, 7:6, 6:3
Dupre (ZDA) - Gerulaitis (ZDA) 7:6, 6:3, 3:6, 3:6, 6:3
MOTOKROS
Everst najboljši
TRŽIČ — Na sedmi prireditvi za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm., ki je bila v nedeljo na stezi v Podljubelju, je zmagal Belgijec Harry Everst pred Japoncem Vatanabejem.
OBVKSTILA
SPDT
obvešča, da je še nekaj mest na razpolago za tridnevni avtobusni izlet za srednješolsko mladino, ki bo v dneh 29. in 30. t.m. ter L julija v Triglavsko pogorje. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI vsak dan od 11. do 12. ure (tel. 767-304).
Jadralni tečaj SPK Čupa
SPK ČUPA iz Sesljana sporoča, da bo od 30. 6. do 8. 7.
JADRALNI TEČAJ na jadrnicah FJ v Sesljanu. Tečaj bo vodil izkušen trener in je primeren zlasti za mladino. Vpišejo se lahko tudi starejši začetniki. Cena tečaja 20.000 lir. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI vsak dan od 11. do 12. ure, informacije po tel. 767-304. Število mesi je omejeno, zato prosimo iulcrcscute, da pohitijo z vpisom.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llntle)
Podružnico	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprei plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJštevilka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din
Poštni tekoči račun za Italilo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 Ljubljana,
Oglasi
Stran 6
V PRIREDBI VAŠKE SKUPNOSTI
Uspel tradicionalni vaški praznik v Praprotu
Prireditev je obsegala pokušnjo doma. čih vin, kulturni in zabavni progrum
Z zabavnimi igrami in plesom ob zvokih ansambla L. Furlan se je sinoči zaključil v Praprotu tridnevni vaški praznik. Tudi letos je praznik odlično uspel, za kar gre glavna zasluga požrtvovalnim domačinom, ki so poskrbeli za res pester kulturni in zabavni program. Prireditev je med drugim obsegala pokušnjo vin, ki so jih prispevali domačini: Alojz Lupine, Danilo Lupine, Bruno Cante, Alojz Cante, Angelo Škerk, Pepi Zidarič, Ivo Zidarič, Boris Škerk, Angelo Peric, Bogdan Cante, Jože Trampuž, Jože in Aldo šušterčič.
V	soboto je bilo na sporedu tekmovanje v briškoli, o katerem smo že poročali in mladinski ex tempo-re. Kljub slabemu vremenu je ta odlično uspel, saj se ga je udeležilo kar 56 mladih tekmovalcev. V večernih urah je komisija, ki so jo sestavljali umetniki Zora Koren -Škerk, Franko Vecchiet in prof. Magda Tavčar, razglasila imena zmagovalcev. Otroci so bili glede na starost razdeljeni na 4 skupine. Tisti, ki so zasedli prva mesta, so prejeli v dar pokale, ostali pa srebrne in bronaste kolajne, kot tudi razne slikarske potrebščine. Uvr-»titve pa so naslednje: skupina A — otroški vrtec — Dunja Pertot, Gabriela Pieri, Silvi Capelli, Dejan Gruden: skupina B — 1. in 2. r. osnovne šole — Roberto Capelli, Tati Hrovatin, Elizabeta Popovič, Igor Cante; skupina C — 3., 4., 5. r. osnovne šole — Erika Grilanc, Radovan Doljak, Andrej Legiša, Mau-ro Franza; skupina D — Martina Pertot, Peter Doljak, Martina Sar-do, Emanuela Trampuž.
V	nedeljo popoldne je bilo na programu tekmovanje v košnji. Za to tekmovanje je vladalo precejšnje zanimanje, saj so dandanes stroji že skoraj povsem nadomestili to delo in imajo torej takšne pobude etnografsko in zgodovinsko vrednost. Kosci so se ob predviderii uri zbrali na prireditvenem prostoru, nato pa ob spremljavi harmonike odšli na travnik pod vasjo. Dela so se seveda lotili kar se da pristno, tako da ni manjkalo dobrega razpoloženja. Ob zaključku tekmovanja je bilo za tipičnega kraškega kosca izbran Luči Kante iz Šempolaja, za grab-ljico pa Tatjana Legiša (Vige). Med tekmovalci so se najbolje uvrstili Pepi Perčič — Salež, Srečko Milič — Šempolaj, Albert Škerk — Trnovca.
Na tekmovanju je nastopil tudi komaj desetletni Martin Frandolič iz Slivnega. Praznik se je kot rečeno zaključil včeraj. Omeniti je še treba hvalevredno pobudo, da so organizatorji namenili izkupiček prireditve za obnovitev spomenika padlim, (ir)
Zaplesali so in zapeli...
V nedeljo z-ečer se je j Križu zaključil drugi del otroškega folklornega srečanja «Zaplešimo, zapojmo ... ». Medtem ko je bil sobotni večer v organizaciji prosvetnega društva Tabor, je bil nedeljski gostitelj športno društvo Mladina, pokrovitelj celotne prireditve pa je bila Slovenska prosvetna zveza.
Prireditelj je najprej nameraval organizirati prireditev na odprtem, zaradi tehničnih težav je pa večer potekal v Ljudskem domu. Naj resnici na ljubo povemo, da je bilo hladneje v dvorani, kot pa na prostem, najbolj vroče — zrak in ozračje — je pa bilo seveda za odrom, kjer je bilo težko miriti živžav nestrpnih mladih nastopajočih.
Nastopali so otroci raznih starosti, od predšolskih tja do dijakov nižje srednje šole, v raznobarvnih nošah z raznolikimi točkami. Z razliko od sobote so bili prisotni otroci iz šempolaja, medtem ko je bil ta večer odsoten Skedenj. Skupine iz Križa, z Opčin, iz Saleža, iz Nabrežine in iz že omenjenega Šempolaja, so prikazale plese iz Gorenjske, s štajerskega, dalje prekmurska, belokranjske in -rbske plese. Prvi so nastopali najmlajši «plesalci», ki so v belih srajčkah prikazali vrsto i-gric, zraven so pa še zaplesali in zapeli. Kot se vsak starejši lahko spomni, so bile še pred nekaj leti srajčke edino otroško oblačilo in zdi se, da sq se otroci v njih dokaj dobro počutili, saj So se na odru prav prisrčno zabavali. Ta točka je bila prav prijetna novost.
Kot gosta sta nastopala otroška zbora Slovenski šopek iz Mačkolj in prosvetnega društva Lonjer - Kati-nara.
Oba večera dasta upati, da bo to srečanje doživelo prihodnje leto tudi tretjo revijo, kj bo dokazala podoben napredek, kot ga je bilo zaznati letos v primerjavi z lanskim srečanjem, (nak)
VESTI S KOPRSKEGA
Spomenice zamejskim Slovencem na zboru Levstikove brigade
Na tradicionalnem srečanju nekdanjih partizanskih borce / osme Levstikove brigade v Pobegih pri Kopru so podelili nad 100 spomenic preživelim borcem in svojcem pa
dlih borcev iz zamejstva. Mnogi, zlasti iz Boljunca, Ricmanj, Boršta, Doline in Nabrežine, so prišli osebno na slavnost, drugim pa bodo izročili priznanja naknadno.
Levstikova brigada se je bojevala med NOB na Dolenjskem in Notranjskem, v njej pa je bilo veliko število borcev iz Slovenskega Primorja in iz zamejstva. Zato so udeleženci proslave toplo pozdravili zamisel organizatorjev, da je bilo tradicionalno tovariško srečanje, tokrat prvič na Primorskem. Naj omenimo tudi, da so se v sestavi brigade nekaj časa borili tudi borci italijanske narodnosti kot IV. bataljon, ki se je pozneje priključil k novoustanovljeni brigadi Fontanot. Ti borci so med drugim opravili tudi pomembno nalogo: prenos ranjencev v bolnišnice v Kočevskem Rogu.
Na proslavi v Pobegih je govoril o slavni poti brigade nekdanji komisar Janez Peravšek, v imenu italijanskih partizanov pa Plinio To-masin. Udeleženci so tudi položili venec pred spomenik žrtvam fašizma, v kulturnem sporedu pa so sodelovali pevci, godbeniki in pionirji iz Pri dvora.
L. O.
NENAVADNO KRESOVANJE PRI SV. IVANU
V bivši umobolnici so zažgali predsodke
Jazz, kantavtorji, eksperimentalno gledališč' kioski, kres in drugo je privabilo množico ljudi
Ni bila navadna šagra. Bilo je nekaj več. Ali vsaj v namenu organizatorjev je bilo, da bi bil tsvetoivan-ski kres* nekaj novega, nekaj, kar bi res pustilo prisotnim lep spomin in ne le trenutno dobro počutje. Sodeč po številu prisotnih in njihovem navdušenju je bil ta namen popolnoma dosežen. Psihiatrični operaterji, ki so bili pobudniki, niso pričakovali take množičnosti.
Ogromen park bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu je bil v soboto in nedeljo, predvsem v gornjem delu, posejan z najrazličnejšimi kioski in stojnicami, kjer si lahko izbiral od knjig in oblačil do raznih okrasnih predmetov. Lahko ti je vedeževalka z roke in igralnih kart brala srečo, bogastvo in ljubezen. Lahko si v gledališču gledal lutkovno predstavo lahko si na prostem občudoval spretne plesalce, folkloro, eksperimentalno gledališče, poslušal godbo na pihala, jazz, lahko si po volji ploskal ali žvižgal nastopu italijanskih kantavtorjev: Angelu Baigueri, Ginu Paoliju, Alfredu Lacosegliazu, Ginu D’Elisu. Lahko si se ob plamenečem kresu zamislil, ali bo simbolika ognja obveljala,
to je, da bo uničila vse tiste predsodke, ki še vedno preprečujejo, da bi te prostore končno le namenili socialnim potrebam: šolstvu, rekreaciji, športu, družinskim posvetovalnicam, javnim stanovanjem, parku. Lahko si le posedal pa travi ali stopnišču kapelice ter debatiral in razpravljal. In to je izpadlo med mladino dokaj naravno. Prisluhnil si tako lahko ugotavljanju, zakaj se imajo za PDUPovce in ne za radikalce, zakaj prehaja sedanji feminizem v skrajnost, kako bi se dalo rešiti problem oportunizma in raznih zahrbtnosti, kako potegniti Trst iz sedanjega političnega položaja, v katerem se že duši, kako odpreti Trst tako gospodarsko kot kulturno svetu, da ne zamre v svoji pasivnosti.
In ta »alternativni* praznik je hotel dokazati prav to: Trst je mesto, ki kljub reakcionarnim in nazadnjaškim silam noče ohranjevati le spominov na preteklost, ampak na izkušnjah preteklosti graditi bodočnost. Mladina čuti to potrebo in že takšen skupen praznik, na katerem so bili tudi stalni ali občasni gostje psihiatrične bolnišnice, jim da občutek, da živijo, (kt)
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuuniiiiiiiiiiiiiniinimniumnimiiinumjiiimmum
V SOBOTO, NEDELJO IN VČERAJ V BOLJUNCU
Nove pobude znatno obogatile tradicionalno šagro na «Gorici»
Uspel tek po vaških ulicah in otroški ex tempore - Zanimiva etnografska razstava v rojstni hiši Frana Venturinija
Po več letih so se Boljunčani odločili, da priredijo tradicionalno šagro spet na »Gorici* in ne na »Jami*, kot zadnja leta. To je bila zanje težka odločitev, saj je bil marsikdo mnenja, da šagra na »Gorici* ne bo uspela. »Gorica*, kot imenujejo domačim trg sredi vasi, je namreč veliko večja kot »Jama* in zato je za organizacijo takega vaškega praznika potrebno mnogo več ljudi.
Vse bojazni in negotovosti pa so se po končani šagri sprevrgle v zadovoljstvo in zadoščenje: «Gorica» je bila namreč vse tri dni polna o-biskovalcev. Prerivali so se okoli dobro založenih kioskov, kjer so številni vaščani neutrudno prodajali dobro jedačo in domačo kapljico, ki sta se vsekomur prilegla.
Kot vsako leto so pripravili tudi letos prijeten kulturni spored. Sode-
lovali so harmonikaški ansambel GM «Synthesis 4», pevski zbor »Andrej Paglavec* iz Podgore in učenci o-snovne šole «Fran Venturini* iz Boljunca. Za razvedrilo sta zvečer i-grala, v soboto in nedeljo ansambel »SupetgroUpfc V ponedeljek pa domača godba na pihala, da so bili zadovoljni tako mlajši kot starejši.
Nedeljski dopoldan je bil še posebej namenjen mladini, oziroma o-trokom. Že navsezgodaj je bilo na «Gorici» vse živo. Mladina in otroci so se namreč pomerili v teku po vaških ulicah. Nekateri pa so si raje izbrali slikarski «ex tempore*. Ker pa so se vsi izkazali in se potrudili, so bili zvečer, med kulturnim programom, tudi vsi nagrajeni.
Veliko zanimanja je vzbudila tudi etnografska razstava ki je bila v rojstni hiši domačega skladatelja
iilliiiiiifMiMiiiiiiiMiiiliiiiiiiifiiliiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiintniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
PRED DNEVI NA TAMKAJŠNJI OSNOVNI ŠOLI
Sestanek za izgradnjo občinske hiše pri Dom ju
Občina bo izdatke za postavitev stavbe krila s posojilom
V sredo zvečer so si prebivalci Domja in okoliških krajev ogledali na javnem sestanku, ki ga je sklicala uprava dolinske občine v o-snovni šoli pri Domju, idejni načrt in model občinske hiše za potrebe Domja in ostalih bližnjih krajev.
Podžupan Pečenik je spomnil prisotne, da bo občina krila izdatke za izgradnjo stavbe s posojilom. Trenutno občinska uprava kontak-tira razne bančne zavode, da bi izkoristila posojilo po najnižji obrestni meri. Izrazil je željo, da bi pri-s i na sestankih do soglasja, na osnovi katerega bodo poverjeni izvedenci izdelali dokončen načrt in komaj bodo izpeljane vse birokratske formalnosti, se bo lahko pričelo z deli.
Predstavnik zadruge Ar.Co., kateri je občina zaupala izdelavo načrta, inž. Luparelli je predstavil načrt in maketo hiše in parka. Poudaril je tudi pomen socialne vloge celotnega prostora in strukture.
Stavba se bo vključevala v am-bientalno in urbanistično tkivo kraja. Bo enonadstropna: v pritličju bo na eni strani prostor namenjen komercialni dejavnosti, na drugi pa dvorišče, ki ga bo pokrivalo zgornje nadstropje, in se bo povezovalo z odprtim prostorom. V prvem nadstropju bo dvorana za manjše krajevne prireditve, manjša dvorana za vaje pevskega zbora in razne sobe, katerih površino bodo lahko uporabniki spreminjali od primera do primera s premikajočimi stenami.
Načrtovalci so vnesli vse ukrepe za varčevanje energije in predvideli namestitev naprave za ogrevanje s sončno energijo ter dali tudi u-strezno arhitektonsko rešitev.
Na sestanku so prisotni izrazili svoj., pripombe glede površine dvorane na krajevne prireditve, ki jo bodo morah načrtovalci povečati in najti rešitve še za nekatere potrebe, kot so projektiranje filmov in namestitev priložnostnega odra za razne nastope.
(ek)
• Laboratorij za morsko biologijo
v Nabrežini - Brojnica razpisuje dve štipendiji po 450.000 Ur za uni-
verzitetne študente, ki se zanimajo za to stroko. Z. informacije naj se obrnejo na upravo laboratorija, O-balna cesta 336 (tel. 224400) ali na inštitut za zoologijo na tržaški univerzi (tel. 54435).
• Tržaška občina sporoča, da bo do v Križu zaradi XII. razstave domačih vin 30. junija in 1. julija od 12. do 24. ure zaprte za promet vse ceste v vasi.
• V četrtek, 28. junija ob 18.30 se
sestane na izredni seji tržaški pokrajinski svet, ki bo obravnaval nekatera nova in zaostala vprašanja.
Frana Venturinija. Obiskovalcem so razstavo tudi izčrpno obrazložili, saj bi morda marsikdo ne razumel pomena oguljenih starih predmetov in slik o vaških navadah in običajih. Med ohranjenimi običaji je tudi kres na predveCbr Sv.1 Ivaha; Ki Jfe'Y'Sb-boto zvečer vzplamtel na »Jami* in ob katerem je pel domači pevski zbor »France Prešeren*, kar je u-stvarilo prijetno vzdušje.
Šagra je torej dobro uspela, K uspehu so pripomogli predvsem vaščani, ki so sodelovali v velikem številu, kar dokazuje, da je še mnogo ljudi, ki hoče ohraniti stare priljubljene navade, (fp)
Odprtje trim-steze na šoli Kajuh
Sodelovanje med šolniki in starši ter med šolo in skupnostjo, ki jo obkroža — o tem vselej veliko govorimo, vendar do konkretnega sodelovanja v resnici ne pride tako pogosto. Če pa bi morali navajati primere, bi prav gotovo ne mogli prezreti gropajsko-padriške osnovne šole »Karel Destovnik-Kajuh*, ki je v tem pogledu dosegla zavidljive rezultate. Zadnji primer je odprtje trim-steze, ki je prva tovrstna pobuda na naših šolah v zamejstvu sploh. Objekt so zgradili v sodelovanju med učiteljstvom, starši in drugimi ljudmi iz obeh vas1, ki jim je šola pri srcu. Gropajsko-padriška šola postaja skratka nekakšen center družbcno-kulturnega življenja v teh krajih.
To se je pokazalo zlasti v nedeljo, ko so trim-stezo slovesno odprli. Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, ki so z užitkom sledili res ljubkemu nastopu otrok vrtca in osnovne šole na prostranem vrtu, kjer so uredili športno stezo. Poleg recitacij in pesmi so otroci prikazali izvirne ritmične vaje. O tej prireditvi bomo še poročali.
llltUlllltllllllllMIIIimillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIMIIIMIIIIIIIIIIfllMIIIMIIIIIIIIIIIII
PRIJATELJSKO SREČANJE V SPACAL0VI KRAŠKI HIŠI
V diapozitivih sinteza realnega b Spacalove umetniške presnove
Prijateljsko srečanje, ki ga je priredil naš slikar - umetni, Lojze Spacal v svoji kraški hiši v škrbini pri Komnu, je nudilo priložnost za ogled barvnih diapozitivov, ki jih je posnel in predvajal Sergio Sergas.
Takoj je treba povedati, da ni šlo za diapozitive v običajnem prikazu, marveč za vosebno tehniko predvajanja, v kateri se posamezni diapozitivi prekrivajo in prelivajo eden v drugega in tvorijo tako zaokroženo tematiko nanizanko opremljeno z glasbeno spremljavo. Sergio Sergas je pri tem izpričal ne le izredno izostren posluh za ubranost žive nature z njeno Spacalovo umetniško pre-osnovo, marveč tudi avtentičen u-metniški pristop k sami fotografiji oziroma njeni interpretativni in ne le faktografski vlogi.
Diananizanka, če jo smemo tako imenovati, ima tri dele: prvi obsega komenski Kras, ki se iz širšega horizonta pejsaža prenese kot odsev na Spacalovo kraško hišo, njene interjere in njegovo umetnost v slikah in grafikah: drugi prikazuje istrski Kras in obalo, spet z refleksi v umetnikovi piranski hiši in inter-
pretaciji morja in pejsaža, tretji pa Rižarno skozi realno tragičnost zgradbe in spet seveda skozi umetnikovo vizualo pretresljive tragedije človeštva, ki se je odigravala za njenimi zidovi in izven njih v letih osvobodilne epopeje.
Avtorju diapozitivov oziroma, nanizanke je uspelo ustvariti trenutke pristnega doživljanja in podoživljanja Spacalove umetniške redukcije stvarnosti na bistveno, ki pa vendarle ohranja vso pristnost ambien-ta, ki se prav skozi umetnikovo sintezo ponovno vrača v gledalčevih o-čeh v elementarnost realnega. Gotovo bi k takemu podoživljanju še bolj prispevala glasba, ki bi izhajala iz ambienta in njegovih značilnosti.
Prijateljskega srečanja ob razgledovanju po umetnikovi kraški domačiji, urejeni z umetniškim navdihom ob spoštovanju pristnosti kraškega ambienta, so se udeležili številni slovenski in italijanski gostje iz kulturnega in družbenega življe n ja, časnikarji in generalni konzt SFRJ Štefan Cigoj in konzul Loj* Kante, (jk)
Žiro račun 50101-603-45361 »ADITs Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
H-Uar 2E22&&I
in tiskaj ^Trst založnikov FIEG
26. junija 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
ZALOZBA
CANKARJEVA
zalgIba
LJUBLJANA, Kopitarjeva 2
V VSAKO SLOVENSKO HIŠO -KAKRŠNI NA SLOVENSKEM IZIDETA ENKRAT ALI DVAKRAT V STOLETJU!
KNJIGI,
ZAKLADI SLOVENIJE
TEMELJNO DELO 0 NARAVNIH LEPOTAH TER UMETNOSTNIH IN DRUGIH VREDNOTAH SLOVENIJE!
Najlepše, najzanimivejše, najpomembnejše na naši zemlji od nekdaj do danes predstavljajo
ZAKLADI SLOVENIJE
336 strani
v izboru prek 30 strokovnih sodelavcev
s sodelovanjem 80 fotografov s 600 slikami od tega 440 barvnih z besedilom Matjaža Kmecla
Monografija, ki ostri pogled v našo zgodovino in sedanjost; knjiga, ki nam odstira podobo preteklih rodov in našo za danes in jutri.
Cena: 590 din (6 obrokov)
ZGODOVINA SLOVENCEV,
KNJIGA, KI ZAJEMA SLOVENSKO ZGODOVINO OD PRADAVNINE DO DANAŠNJEGA ČASA
ZGODOVINA SLOVENCEV
— knjiga, ki jo je Cankarjeva založ ba pripravila s skupino najvidnejših zgodovinarjev, je po mnogih desetletjih spet reprezentativen prikaz naše zgodovine v eni knjigi, po načinu in celovitosti pisanja ter z bogastvom slikovnega in ponazorilne-ga gradiva pa izrazita novost sodobnega založništva.
964 strani
630 barvnih in črno-belih slik 60 barvnih zemljevidov 60 grafikonov, preglednic, diagramov
ceria: 990 din (10 obrokov)
1111
-Av/	.	.... w>* *	.-i.4
Predstavitev obeh knjig bo danes ob 19. uri v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, Trst.
Knjige bodo predstavili njihovi najpomembnejši avtorji — prof. dr. Bogo Grafenauer, dr. Milica Kacin - VVohinčeva, dr. Matjaž Kmecl, Marjan Krušič ter predstavniki Cankarjeve založbe.
NAROČILNICA — PD (za naročnike v Jugoslaviji)
Priimek in ime ...........................................
Naslov ...................................................
Zaposlen (a) .............................................
Naslov del. org...........................................
ro|en(a).................................reg. št. os. Izk.
Nepreklicno naročam knjigo................................
Izd.
Račun bom poravnal(a) na obroke — v enkratnem znesku (ustrezno podčrtaj)
Datum ...
Podpis
Naročniki iz Italije lahko naročijo knjigi v tkidUCl lUlfefdtfU Ulica sv. Frančiška 13, TRST