IZTlA T* ^OnrM nrct T,C"K* • U K K »' ' H' ''!•"• 't »M ! ^ K I ,.HtA,K - Ol AVN! M|" n\!'< SLAVKO BE/NIli ODGOVORNI URED* NIK GREGOR K OČITAN - TEL. UFtEDN ISTVO Ir*0 UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK Ž7-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1^135 r» r. A S I L O so T7TO VVT KK*m, POVEDEUEK, !4. JANTARJA 1963 ST. 5 CIALISTICNE ZVEZE D E L OVNEGA LJUDSTVA ZA IZHAJA" OT> ©KTOBTCA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO I Naše ceste v luči potreb in zakona V Kranjski gori redno čistijo sneg s ceste L reda Ob obletnici dražgoške bitke — Po stezah partizanske Jelovice Pomembna športna manifestacija Blizu tisoč smučarjev in sankačev je v okviru prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« tekmovalo v Lancovem, Kropi, Železnikih in Selcih___ KIP BORCA je osvojila ekipa ZROP z Raven (Nadaljevanje na 4. str.) Železniki, 13. januarja — Te dni praznujemo 21. obletnico heroj- movavci zatrdili, da jo !glede've-sKe. dražgoške bitke Cankarjevega bataljona z Nemci. Ob tej prilož- 1 like višinske razlike nihče t ne bi ■"■H je vsako leto — tokrat je bila že šestič — športna prireditev ' * naslovom »Po stezah partizanske đelovice«, ki je že po tradiciji neke vrste pregled naših najboljših smučarjev tekačev, hkrati pa prav gotovo najmnožičinejša zimska športna prireditev pri nas. Po navadi je bila tedaj v Dražgošah in Železnikih tudi pomembna politična manifestacija, letos pa je bila že bolj v skrčenem obsegu »n so spomin na junaške dni počastili le še številni športniki. psrednji del letošnje prireditve j lovali tudi tekmovavci iz Bosne u »tezah partizanske Jelovice« 180 bili danes dopoldne teki čla-in mladincev posameznikov ,ln v tričlanskih patruljah. Ude-^ba je bila zelo zadovoljiva, saj £e je skupaj podalo na progo več ~* st<> tekačev iz vseh sloven-srnučarskih središč, medtem Ko v teku reprezentanc sode- skih ko in Hercegovine, Hrvatske, Makedonije in pripadniki JLA. Snežne 1.■!/mere so bile za tek odlične, le težka proga, ki jo je trasiral naš dolgoletni reprezentant Matevž KordeŽ, je tekačem delala nekoliko preglavic. Sam mi je dejal, da jo je s petimi tovariši pripravljal štiri dni, medtem ko so tek- Pddelek za prehrano pri zavodu za zdravstveno varstvo in o njej Zavod za zdravstveno varstvo v lanskem letu opravil več Pregledov, da bi ugotovil, kakšna J« Prehranjenost našega prebi vav-™-RezuItati teh preiskav so Potrdili domnevo, da je posebno 7a nekatere predele značilna enostranska prehranjenost. Obširen Program dela na izboljšanju prebrane, ki ga bodo izvajali v le-l»snjem letu, je zavodov oddelek inja tudi na Gorenjsko Ljubljana, 13. januarja — Včeraj dopoldne so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ob prisotnosti razstavljavcev in številnih gostov odmrli prvo letošnjo sejemsko prireditev — MODA 1963. Med 134 razstavljavci je tudi več gorenjskih podjetij, .ki izdelujejo "lasto, čevlje, pletenine in druge «r' :lo, ki jih je vsako leto treba Pogoditi novim modnim zahte-vam. Tnko zasledimo na sejmu razstavne prostore tovarn »Tek-■HllndtB«, -Sukno«, »Peko«, planika««, »Almira« in drugih. Med 44 razstavljavci, katerih razstavljene, izdelke je komisija Cpn;r;i za sodobno oblačenje nasadila z zlatimi, srebrnimi br m roneptlml medaljami, najdemo tovarni »Sukno« in »Teketilin- du;s«. letošnja novost sejma mode je tekmovanje modelarjev, ki ustvar-JfljO nove modele čevljev, v katerem so ,se modelarji tovarn čevljev »Planika« in »Peko« do-wo odivjzali. _S. za prehrano gradil na teh izsledkih in na znanih ugotovitvah o preštevilnih pomanjkljivostih, ki spremljajo pripravo živil: v industrijskih obratih, v gostinstvu in obratih družbene prehrane, v ustreznih obrtnih podjetjih, pa tudi v posameznih gospodinjstvih. Seveda ne gre usmerjati prizadevanja v to, da bi dobili le sliko o vsem tem, potrebno je ukrepati. Zavod za zdravstveno varstvo upa, da bo imel finančne možnosti, da bo na osnovi pridobljenih izsledkov nadaljeval delo pri odpravljanju nepravilnosti. Ker so mnoge vzrok nizke zdravstvene prosvelljenosti ljudi, bo nujno treba pripraviti razne seminarje in različna predavanja, da bi tako prebivavce pridobivali za sodoben koncept prehrane. Za letošnje leto tudi svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da naj bi po vsem svetu posvetili največ pozornosti problemom primanjkljajev v prehrani prebiva vstva. Enostranska prehranjenost aH nezadostna prehrana se najprej odraža na občutljivejših skupinah prebivaveev — piredvsem otrocih in nosečih ženah. — Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je opravil več preiskav stanja prehranjenosti pri šolarjih dveh šestih razredov v Kranju, po enega v Dupljah in Srednji vasi v Bohinju in učencev prvega do tretjega razreda v Zalem logu. — Skupaj se- pregledali okoli 250 otrok. Preiskave so opravili spomladi in jeseni, ker gta ti dve obdobji glede tega najpomembnejši. Ker je za temeljite pre-(Nadaljevanje na 2. strani) ersnektivnim načr Nobena cesta ne ustreza — Največja dela bodo potrebna za razširitev cestišč — 5745 vozil dnevno čez savski most v Kranju Republiška ljudska skupščina je pred kratkim sprejela pomemben zakon o cestah. Glavni namen tega zakona je, da skozi deset let načrtno usmerja razpoložljive sile in sredstva za hitrejše prilagajanje cestnega omrežja potrebam in vse močnejšemu naraščanju prometa. Ceste po Gorenjskem so razmeroma dobro vzdrževane v primerjavi z drugimi kraji republike. Vendar niti tu nobena cesta ne ustreza potrebam oziroma določilom zakona. Tako so v glavnem ocenili stanje naših cest v Cestnem podjetju v Kranju. V zadnjih 15 letih se je število .njem so zabeležili 1859 vozil dnev-motornih vozil v okviru celotne no, na cesti Tržič -Kranj 721 vo-Slovenije devetkrat povečalo. De- I zil dnevno itd. Med obmejnimi cembra lani je bilo registriranih j prehodi, kjer gre zgolj za tuji pro-skupno 69.000 motornih vozil, 600 met, je lani "močno prednjačilo Korensko sedlo s povprečjem 584 vozil dnevno; sledijo: Rateče z 250 vozili, Ljubelj z 217 vozili povprečno na dan itd. Ko pa bodo letos ■ odprl i cestni predor skozi Ljubelj, pričakujejo, da bo imel ta obmejni prehod največji promet. Razen teh glavnih cest pa je značilno, da so tudi ostale ceste razmeroma dobro vzdrževane. — Skoraj povsod, kjer vozijo avtobusi, so ceste tudi protiprašno obdelane. Toda v glavnem so jih le »pocrnili« s tanjšo smolnato prevleko. Rekonstrukcijo pa so odlašali, ker ni bilo denarja. Zato ceste nikakor ne ustrezajo močnemu prometu niti določilom omenjenega zakona. V toku desetih let, kot določa tisoč koles in 60.000 mopedov. Ob tem pa je treba še upoštevati, da 97/odstotkov vseh tujih vozil, kolikor jih prihaja v Jugoslavijo, vozi,skozi Slovenijo in v precejšnji, meri skozi Gorenjsko. Gorenjske ceste so v okviru republike najbolj obremenjene. To velja, za glavno kakor tudi za ostale. Najbolj obremenjene so seveda prve. Vrhunec prometa so v lanskem letu zabeležili na savskem mostu v Kranju, čez katerega je vozilo v letnem povprečju po 5745 motornih vozil dnevno. Na cesti med Jesenicami in Kra- zakon, bo največ dela z razširitvijo cestišč. Dvosmerne ceste bi morale imeti najmanj 6 metrov in enosmerne 3,5 metrov širine voznega cestišča. Toda niti glavna cesta od Naklega navzgor nima povsod te širine.Skoraj vse ceste, čeprav so dvosmerne, irna-j osamo 5 metrov širine. Cesta med Bledom in Bohinjem ima v v« 1 ini samo 4,5 metrov širine. — Zato bo treba največ denarja prav za razširjevanje cestišč. Zelo nujno bo treba urediti tudi avtobusna postajališča. Niti eno ni asfaltirano, utrjeno in urejeno, kot b; bilo treba in kot zahteva zakon. Zakon prav tako zahteva za ceste prvega in drugega reda sposobnost obremenitve za 10 ton, posebne prostore za postajanje' vozil ob cestah, ločene steze za vprege in kolesarje, kjer je to potrebno, razne prometne in varnostne naprave, pomembnejša križišča cest v nivojih (ena zgoraj — druga spodaj) in podobno. Te potrebe in zahteve zakona bodo veljale ne glede na cesto, ki jc predvidena skozi Gorenjsko. Ta je namreč predvidena kot ceste morale še vnaprej ostati za samostojna magistrala za promet na daljših relacijah in bi sedanje ves lokalni promet. V zvezi z rekonstrukcijo naših cest po etapah .skladbo z ekonomskimi možnostmi in določili zakona je najprej predvidena temeljita izdelava desetletnega perspektivnega načrta. — K. M. ram turističnih pridobi Ureditev kanjona Kokre, izgradnja žičnice na Krvavcu, urbanistični načrti, prospekti in še kaj — seveda ne brez denarja Zavod za razvoj turizma v kranjski občini je lansko jesen izdelal perspektivni program razvoja osnov, ki so potrebne za uspešen turistični start. V njem so upoštevali le najnujnejše turistične in gostinske objekte (ceste, gostinske obrate, hortikulturne ureditve naselij, ureditev javne razsvetljave itd.), kljub temu so dobili zelo visoko vsoto potrebnega denarja — preko 3 milijarde. Včeraj je bila v Železnikih osrednja prireditev,vsakoletne manifestacije »Po stezah partizanske Jelovice« — tekmovanje smučarskih tekačev. Na sliki vidimo zmagovalno ekipo Slovenije v postavi Jaka ReS, Vinko Grašič in Janez Petcrnelj V tej vsoti je bila upoštevana tudi ureditev čistilnih naprav v tovarnah ob Savi in Kokri, kar bi veljalo okrog poldruge milijarde. SIcer se pojavljajo težnje, da bi ti reki enostavno označili kot industrijski vodi, s čimer se pa turistični delavci nikakor ne morejo strinjati. Zaščititi bodo skušali vsaj Kokro, katere kanjon skriva edinstvene lepote. V predračunski vrednosti vseh investicij so upoštevana tako občinska sredstva kot tudi lastne investicije prizadetih gospodarskih organizacij. Zaradi lažjega dela je zavod za razvoj turizma razdelil občino na 7 turističnih področij: področje Besnice, Golnika, Jezerskega, Kr- vavca, Cerkelj, Kranja in Pred-« dvora. Upravni odbor zavoda je določil, kaj bi moralo biti na vrsti že letoo. Občino bi to veljalo skoraj 64 milijonov dinarjev. Plan bo predložen občinskemu ljudskemu odboru in težko, če bo prišel do veljave brez večjih popravkov. Gre za izdelavo urbanističnega načrta za Krvavec in Preddvor in generalnega urbanističnega načrta za Zgornje Jezersko. Večji izdatek bi pomenila izgradnja žIČ-nice-sedežnice na Krvavcu. Idejni projekti so pripravljeni, pređ-računaka vrednost pa znaša 189 milijonov dinarjev. Občina naj bi zanjo letaš prispevala 25 milljo-(Nadaljevanje na 2. str.) Obrazi in pojavi © Obrazi in pojavi * Obrazi in pojavi «n Obrazi in pojavi 0 Obrazi in pojavi ® Obrazi in pojavi «9 Obrazi »Društvo pa vendar nI izpolnilo vseh nalog, ki jih je sprejelo lani. Celo osrednje tekmovanje je odpadlo, in sicer zaradi necnotno- nih in kulturno-prosvetnih dejavnosti. Proti pričakovanju pa o tem sploh ni bilo nobene pripombe v »Le kdo je to povedal« .sli vodstva in drugih težav ter slabosti...« Tako je bilo rečeno v poročilu na eni izmed konferenc krajevne organizacije SZDL med pregledom dela športnih, telcsnovzgoj- razpravi Toda takoj po kontni konferenci je Peter (tako naj mu bo tukaj ime) prišel do poroče-vavca zelo užaljen. »Kaj imate proti meni! Zakaj pravite, da društvo ne dela?« se je jezil. »Mislim, da je v resnici tako, kol sem v poročilu povedal,« je dejal. »Sicer pa je stvar pogovora, razprave, videti je treba, kaj in koliko je res in kako jc treba pomagati.« Peter pa ni hotel slišati drugega, kot to, kdo je dal take podatke. Zaman so ga ostali prepričevali, da ne gre za to, kdo je to povedal, ampak za to, kaj je res. Peter je trdil svoje, da si ne dovoli, da drugi dajejo informacije in da ga nato »vlačijo« po konferencah. In še drugi primer. V časopisu smo priobčili kritiko o zanemarjenem spomeniku žrtvam NOB, ki je tik ob glavni cesti, da se celo inozemci zgražajo. Namesto, da bi ob tem pregledali, če je to res ali ne, in uredili zadevo, če to prej ni bilo mogoče, se je eden izmed prizadetih na letni konferenci samo jezil na tistega, ki je to »dal v časopis«, obtoževal posameznike, češ da so dali novinarju podatke in jih ob tem krivično obsojal, zmerjal in žalil. ltes, pravi nezaželeni obrazi! — K. M. *yONMM» l*K, U. Januarja t%3 TE DNI . PO SVETU : PRAZNA KATANSKA ■ BLAGAJNA Funkcionarji vojaških enot ZN v Katangi 60 naSli ^ popolnoma prazno državno blagajno, v kaU:-ri jo bilo sicer več 103 milijonov kongoskih frankov. S tem v zvezi se jo zvedelo, da je Combe odpotoval iz Blisabcthvilla z ogromno prtljago. ZAKONI PROTI CRNCEM Južnorodezijska vlada belih ko-lonialistov jc sprejela nove zoko-iie, ki postavljajo doma$ rc v še slabši položaj. Med n'imj Je na primer tiiui zakon, da Aftfl-ioni ne smejo obiskovati javna kopališča. RAZSTAVA OROŽJA V Jemenu so pripravili razsta« Vo orožja, ki so ga pridobili pri Uspešnem zavračanju napadov 3 prehrane in o njej (Nadaljevanje s l. strani) fckave potrebno veliko časa in že več sredstev, služIjo rezultati lanskih preiskav le 7kot orientacija in utemeljitev potreb po nadaljevanju takega dela. Ugotovljeno je bilo, da je prehranjenost najboljša v Kranju, rajslabša pa v Zalem logu,- kar je prav gotovo v zvezi z višjo kupno močjo V mestu pa tudi E večjo izbiro sadja. V Kranju so bile vitaminske vrednosti spomladi in jeleni približno enake,, v Zalem logu so' zasledili močno pomanjkanje vitamina C spomladi; posledica tega je razširjena slabokrvnost. Enostransko prehran jeno.vt so razen z meritvami rdečega krvnega barvila ugotavljali tudi z meritvami višine in teže otrok. V letošnjem programu dela je predvideno nadaljevanje teh preiskav in vrsta drugih nalog, ki jih bo oddelek za prehrano eku-šal izvesti v sodelovanju z drugimi forumi: veterin a nsk o in kmetijsko službo, gospodarsko zbornico, zavodom za napredek gospodinjstva, turistično zvezo, društvom prehranskih strokovnih delavcev in z drugimi. Tako se je treba zavzeti za odpravo nevestnega ravnanja z živili, saj je število zastrupitev s pokvarjenimi ali zdravju škodljivimi živili zelo veliko. Potrebna bo ostrejša kontrola klavnic, pre-delovalnic mesa in uporabe mesa v prehrani. Tudi mleko kot iz-' I redno pomembno živilo še zdaleč I ne dosega tiste higienske stopnje, ki bi zadostila vsaj minimum. Ob tem ee pojavlja še ena zaskrbljujoča ugotovitev, in sicer; da je potrošnja mleka na Gorenjskem izredno nizka. Posebno področje so trgovine in gostišča, ki so vse prevečkrat urejene le do Hm, do kamor sega cko potrOSnka. Se malo ni rešen problem kruha, ki bi moral biti in bi lahko bil mnogo boljši, da o načinu prodajanja niti ne govorimo. Preostaja še priprava družbene prehrane, navadne in dietne prehrane po bolnicah, šopkih malic in prehrane v gostiščih. Z živili se prenača^o tudi posamezne nalezljive bolezni, posebno seveda pri nehigienični pripravi. ,Da pa je pri nas to precejšen problem, nam lahko služi že podatek, da je pri šolskih otrocih ugotovljena skoraj 100-odstotna glistavost. —"S. (Nadaljevanjp s 1. strani) nov dinarjev. Člani upravnega odbora so menili, da bi bilo najbolje, če bi letcs gradili samo prvo sekcijo žičnice (od zgornje postaje sedanje žičnice do doma). Morda bo prišla na vrsto dokončna adaptacija gradu »Hrib« v Preddvoru in ureditev dveh de-pandans, predvidena pa je tudi izdelava prospekta občine in barvnih razglednic za turistična 40 let. Njihov povprečni mesečni dohodek znaša 23.300 dinarjev. Mesečna hranarina v internih provizoričnih in slabih menzah velja povprečno 10.000 dinarjev, prenočišče pa nadaljnjih 1000 din. Sedem izmed teh podjetij ima slabe in nehigienske prostore za kuhanje hrane, pet jih ima svoje menze (tudi prevozi in osebje) zadovoljivo urejene, medtem ko ono nima organizirane prehrane. Vsi sezonski delavci so nagnjeni k pretiranemu varčevanju pri hrani, zato je med njimi kar 30 odstotkov takih, ki si hrano sami kuhajo v skrajno slabih pogojih. Največ je med njimi Siptarjev, ki ne uživajo mastne hrane. Zaradi tega je pri njih pogosta podhranjenost in tako so dane osnove za različna obolenja ter zmanjšanje storilnosti. Delavske menzo so v neprimernih prostorih, ki so premajhni, preveč natrpani, slabo zračeni in nezadostno izolirani. Zlasti jim primanjkuje skladišč, hladilnih prostorov, shrr.mb in drvarnic. — Prav tako je tudi njihova oprema slaba, stara in često neprimerna. Tudi stanovanjsko vprašanje je I zelo kritično, saj ga imata od 12 I le dve podejtji zadovoljivo urejenega. Nad 80 odstotkov sezonskih delavcev stanuje v lesenih barakah, v utesnjenih prostorih brez kopalnic, piranja ter moažnosti za osnovno higieno. Večinoma imajo skupne prostore, v katerih so pre-. natrpane postelje — po 4 do 16 v enem prostoru. Povrh vsega so ti prostori še neogrevani ter slabo opremljeni, tako da ne nudijo udobnega počitka, zato bi jih lahko imenovali zasilna bivališča. — Kakšna je pri vsem tem osebna higiena, ni treba posebej govoriti. Tudi zdravstveno stanje ni najboljše, saj je od 100O delavcev dnevno na bolezenskem dopustu približno 40. Le ti se zdravijo v že navedenih stanovanjih (barakah), ker nobeno izmed teh podjetij nima ambulantnih sob. Na podlagi teh ugotovitev je sanitarna inšpekcija mnenja, da bi bilo nujno potrebno in družbeno j koristno, da bi se podjetja posvetovala ter združila svoja sredstva za zgraditev delavskih naselij, centralne menze, družbenih prostorov in samskih domov. - R. C. GLAS BRAVCEV Nova zimska pošiljka Kranj, 13. januarja — Desetdnevno medigro toplejšega in vlažnega zimskega vremena je ob koncu tedna spet zamenjala prava zima. Vlažen četrtkov sneg je zaradi naglih ohladitev hitro prešel v suhe snežne padavine. Do danes opoldne, ko je sneženje prenehalo in je bilo v večjem področja ter načrta ulic mesta branja. Posebno zanimiv in razveseljiv je predlog o izdelavi idejnega projekta za ureditev rekreacijskega centra v kanjonu Kokre od Britofa do izliva Kokre v Savo, kar bi bilo pomembno tako za Kranjčane kot tudi za turiste in drugo njegove obiskovavee, saj bi ta objekt lahko predstavljal pravo turistično atrakcijo. — M. S. Da v Mojstrani za turizem In ole pševanje kraja ne skrbijo dovolj, dokazuje gornji posnetek tekUmne- deske, klopi Inturistič ne table nasproti železniške post aje delu Gorenjske sončno, je zapadla kar debela plast prsiča. V nižinskih predelih je do 25 centimetrov novega snega, v višinah pa znatno več. Temperatura seje ©pet približala —10 stopinj Gel-zija. Razen cestnih odsekov, ki jih je zelo težko ali nemogoče sproti usposobiti za promet (kot na primer na Korensko sedlo, na Ljubelj, na Vršič) 60 bile gorenjske ceste kmalu splužene in tako prevozne. Na avtobusni postaji so nam povedali, da so vsi avtobusi vozili brez zamud ali z največ I pet minut zamude. Prav tako suh j sneg skoraj ni poškodoval tele-i tonskega in električnega omrežja, j bilo je le nekaj manjših poškodb, ki so jih lahko takoj odpravili. Zadnji prostovoljni kvedajjavci v Ljubljani Plan jc bij presežen za C4 prostovoljnih krvodajavcev V soboto dopoldan so je iz Kranja odpeljala zadnja skupina prostovoljnih la-vodajavcev, ki so oddali svojo kri na Zavodu za transfuzijo krvi LRS v Ljubljani. Poročali smo že, da je bilo za letošnjo akcijo prostovoljnega oddajanja krvi izredno zanimanje med občani, saj se jih je prijavilo preko dva tisoč. Plan pa je bil 1700. Kakor vedno pa se jo tudi tokrat zgodilo, da se vsi prijavljeni akcije niso odzvali, večji del iž bolezenskih ali službenih zadržkov. Kljub temu jo bil odziv dober, saj se je v zavodu Zgla-silo 1764 krvodajavcev, torej 64 več kakor jo bilo predvideno. Pohvaliti moramo vse organizacije RK, ki so pokazale izredno organizacijsko sposobnost, pa tudi nekatera podjetja in zavode. Naj omenimo, da se je samo v Dijaškem domu v Kranju prijavilo preko 90 dijakov in dijakinj za odvzem krvi, za kar je pohvaliti celoten kolektiv zavoda, — R. i Odstranitev nevšečnosti z ukinitvijo proge V Ncmiljah se sedaj pogovarjajo samo o avtobusu, ki je nenadoma prenehal prevažati šolarje in delavce v Kranj. Vzroki pa so naslednji: dne 1. maja 1962 je podjetje Avto-promet podpisalo pogodbo o prevozu delavcev in šoloobveznih otrok v Kranj. 2e takrat smo se zaskrbljeno ozirali na 100 m dolg odsek ceste med Besnico in Njivico, ki je bil nevaren in resna ovira za reden prevoz zlasti pozimi. Takoj smo vaščani proisili .Komunalno podjetje Kranj, naj bi dalo na razpolago kompresor in delavce, da bi zadevo uredili. Ostalo delo pa. bi opravili sami s prostovoljnim dolom. Prošnji niso ugodili, češ da nimajo za to predvidenih sredstev. Pričla je zima in z njo prvi sneg, ki je bil tako zgoden, da n} bil nihče nanj pripravljen. Ceste niso splužili in avtobus ni mogel v Nemilje. Prebivav-ci te in sosednjih vasi pa smo morali peš eno do eno uro in pol daleč na avtobus v Desnico, in sicer ob štirih zjutraj in še prej. Razumljivo, da nam to ni bilo všeč. Pričelo se jo z raznimi komisijami, ki so ugotavljale stanje ceste. Končno so napisali zapisnik, overovljen s podpisi zastopnikov Avtoprometa, notranje uprave, Komunalnega podjetja in drugih. Ta zapisnik jo med drugim vseboval, naj avtobus vozi redno v Nemilje, vendar naj potniki na nevarnem mestu izstopajo, da se mora cesta iz Zg. Besnice do Nemilj redno plužiti in v vsej dolžin; posipati proti poledici; da so mora nevaren del ceste čimprej razširiti itd. Takoj nato je prispel dopis iz Komunalnega podjetja, naj ne občani pogovorijo o prostovoljnem delu pri razširjanju. Zbrali smo precejšnjo vsoto prostovoljnih prispevkov in poročali na Komunalo, da lahko takoj pričnemo. Komunala pa je na to zopet odgovorila negativno, češ da bo spomladi in poleti dosti večji učinek dela. Ker je to delno res, smo se tudi mi s tem strinjali. Avtobus jc nadaljeval z vožnjami do Nemilj. Prejšnji teden se je pa stvar zopet zapletla. Pričelo se jo slabo vreme, dež in sneg, kar je povzročilo hudo poledico. Avtobus ni mogel voziti točno po voznem redu — zamuda zaradi varnosti na splozki cesti. Nekateri vaščani iz Besnice so se pričeli pritoževati Avtoprometu, da vsak dan zamujajo službo. To nevšečnost so na omenjenem podjetju odstranili s tem, da so ukinili vožnjo do Nemilj, čeprav je nastala zamuda skoraj v večini le zaradi slabo oskrbovane ceste v Besnici, delno pa tudi zaradi slabega avtobusa, pa tudi cest|p: v Nomiljah ni bil pod nadzorstvom Komunale in je to izrabljal. Vožnjo pa so ukinili šelo potem, ko je dež že razjedel poledico. Za dva dni je bil avtobus v popravilu in ta dva dneva je vozil v Nemilje Transturist iz Sk. Loke — brez ugovora do konca proge in tudi brez bistvene zamude. Ko je bil stari avtobus popravljen, je en dan zopet vozil v našo vas, drugi dan pa brez pojasnila vzroka prekinitve zopet le do Zg. Besnice. Vaščanom ni preostalo drugega, kot da se upravičeno zgražamo nad čudnim ravnanjem Avtoprometa in Komunalnega podjetja, saj so v tako kratkem času dvakrat prekršili svojo besedo — napisano in potrjeno z žigi in podpisi. Prizadetf Nemiljčan I@iteerl slušateljev " glasbene akademije v Tržiču Pred kratkim je Turistično društvo v Tržiču skupno s tamkajšnjo glasbeno solo organiziralo koncert, ki so ga izvajali študentje ljubljanske akademije za glasbo. Program je obsegal dela iz svetovne glasbene literature. Izvajali so naslednji solisti; če-list Bdi Majaron, pozavnist Edi Cestnik, tenorist Ludvik Ličer, pianist Igor Orešič in baritonist Jože* černe. — Koncertante sta spremljali pianistki Mira Muhič in Ida Skrinjar. Program je zaključil godalni trio, ki so ga sestavljali bratje Vilim, Cveto in Stanko Demšar. Koncert je lepo uspel, saj so vsi nastopajoči skrbno in z umetniško rutino posredovali dela velikih mojstrov, za kar so bili deležni toplega odobravanja poslušavcev. Tatjana Stritihova, slušateljica zgodovinskega oddelka AG, pa je občinstvu komentirala ves program in predstavila posamezne izva-javce. Želimo si Se takšnih kvalitetnih prireditev, saj je znano, da pre-bivavstvu na podeželju občutno primanjkuje smisla za poslušanje resne glasbe. — O. Z. Obisk poljskih novatorjev Društvo izumiteljev tehničnih izboljšav na Jesenicah bo dobno v prihodnjih dneh v goste skupino 31 novatorjev in racionaliza-torjev iz Poljske. S temi bodo organizirali konferenco, na kateri se bodo pogovorili o doseženih uspehih na izumiteljskem področju, pa tudi o težavah, s katerimi se društva borijo. Po konferenci bodo razkazali gostom jeseniško Železarno, Bled in morda tudi kraje Zgornjesavske doline. —• Obisk je bil napovedan za sobo- to, 12. t. m., a je bil odložen. Društvo iznajditeljev tehničnih izboljšav na Jesenicah (katerega ; lani so predložili Železarni Jesenice v lanskem letu številne iz-boljševalne predloge in jih je bilo lani nagrajenih 60, od ustanovitve — to je od leta 1945 — pa že nad 1500) bo prejelo priznanje tudi od republiškega odbora, ki bo izročil plakete 20 najzaslužnejšim članom. Na občnem zboru, ki bo prihodnji mesec, bodo sprejeli sklep o povečanju števila članov, m U. S!) Planina in Tabor združeni Gorenja vas —• V minulih dneh je imela Strelska družina Tabor Gorenja vas nad Skofjo Loko svoj redni letni občni zbor, Iti je bil dobro obiskan in ploden. Izčrpno poročilo je podal predsednik družine Ivan RŽEK, tajnik in blagajnik družine. Razprava na Poročila je bila živahna, zadevala Pa je predvsem delo družine in njenih članov, disciplino, tekmovanja in drugo. Na občnem zboru eo bili navzoči tudi člani strelske družine Planina iz Troblje. Ker ta nima najboljših pogojev za delo in nadaljnji obstoj so se sporazumeli, da se bo družina iz Trebije priključila s celotnim članstvom, orožjem in inventarjem k družini Tabor Gorenja vas. Združena strelska družina bo imela tako vse pogoje, oa se razvije v dobro in močno strelsko družino, ki bo predstavljala jedro organizacije in delovanja tega športa v Poljanski dolini. — R, VREME v Prihodnjih dneh bo suho in mrzlo vreme z neznatnimi sežni-mi Padavinami. Športno društvo tudi na gimnaziji v Škof ji Loki Decembra so na gimnaziji v Skofji Loki ustanovili novo teles-novzgojno društvo, ki je že pred ustanovno skupščino pričelo z delom po posameznih sekcijah. V društvo se je včlanilo vseh 214 dijakov loške gimnazije (kot aktivni ali podporni člani), kar je vsekakor edinstven primer. Pobudo za ustanovitev samostojnega športnega društva pa je dal gimnazijski mladinski aktiv, ki je s tem pokazal pravilen ednos do vprašanj telesne vzgoje v občini In na šoli. Razumevanje za tako ustanovitev je v Skofji Loki pokazala tudi občinska zveza, ki je za začetek odstopila društvu iz svojih sredstev 50.000 dinarjev, medtem ko vodstvo gimnazije lahko upravičeno pričakuje, da bo mlado društvo dopolnilo pomanjkljivo telesno vzgojo kot učni predmet na gimnaziji. V programu dela so sprejeli sklep, da bodo skušali poživiti atletiko, plavanje in smučanje. Treba bo le še poskrbeti, da bo prizadevnim športnikom na škofjeloški gimnaziji tudi občinski ljudski odbor priskočil na pomoč. — Svoje športno društvo so imenovali po padlem partiza- mali oglasi . • mali oglasi prodam ostalo Prodam več kosov pohištva: ™ize, stole, omare in železno poveljo - Valjavec, Kranj, Ljubljanska 21, Labore 23 Prodam dobro ohranjen pletilja stroj št. 7. - Naslov v oglasnem oddelku 131 Ugodno prodam skoraj nov voz gPravljivček. - Smit) Koritno, biSfe* 1 leto stareSa bikca -^hmjske pasme. _ Praše št. 8, pnj 147 Irodam dobro ohranjene lahke vprezne sani. - Naslov v oglasnem oddelku Hc. SmST kravo • teličkom. -omiednik 59 149 Zahvaljujem se zavarovalnici in Glasu za prejeto denarno odškodnino. Glas vsakomur priporočam. — Matevž Zupan, Podhom 39 151 V oktobru smo na Blejski cesti izgubili trikotno zastavico z napisom »Bele«. Najditelja prosimo, da jo vrne v upravo »Glasa« 152 ve^šo r stanovanJ^° hišo no- ali * Pa *" nedograjeno, eno-Krsr, °ltan0vai,Jsko v okolici ScJ ' Lese ali Je- Semwa"l5 aT' JesCnice, Pre-d 10 150 V KRANJU Čebula 120 din, fižol 200 din, ješprenj 120 din, jabolka 120 din, krompir 40 din, korenje 70 din, koleraba 55 din, pesa 80 din, kisla repa 80 din, sir 1C0 din, sladko zelje 60 din — za kg; česen 10 do 40 din, jajca 55 din, kokoš 800 dinarjev — za kos; kaša 170 din, krma za kokoši 55 din, ajdova moka 160 din, koruzna moka 65 dinarjev, oves 40 din — za liter; peteršilj 25 do 30 din za šopek. nu in nekdanjem aktivnem športniku Janezu Peter nelu. — M. S. Novo na Trati t PRODAJALNE KRUHA IN MLEKA Tu so pred kratkim odprli lepo urejeno prodajalno kruha in mlečnih izdelkov. Prodajalna, ki je obenem tudi slaščičarna, je urejena v bivši stavbi nekdanje gostilno ,Pri Anzelcu' in je za tamkajšnje prebivavce lepa pridobitev. — V isti stavbi deluje v okviru stanovanj, skupnosti čevljarski in šiviljski servis. © TRI FILMSKE PREDSTAVE Odslej so bile kino predstave na Trati le ob sobotah in nedeljah. Sedaj, ko je škofjeloško kino podjetje prevzelo skrb za filmske predstave na Trati, pa so začeli v kinu »PREDILEC« predvajati filme tudi ob sredah zvečer. # DELOVNI ŠAHISTI Šahovska sekcija na Trati že drugo leto svojega obstoja uspešno deluje. Lani so organizirali več turnirjev, letos pa že dva. — Sedaj je v teku šahovski turnir za prvenstvo Trate. Turnir je nagradni in bodo prvi trije dobili lepe nagrade. $ PRVO PREDAVANJE Rezervni oficirji in pod oficir j i so imeli v Gorenjski predilnici v torek prvo predavanje iz serije predavanj, ki se bodo vrstila do junija letos. Udeležba na predavanju je bila zelo dobra in kaže, da je novo vodstvo ZROP pa Trati dobro zastavilo svoje delo. — V. R. Prizor s sobotnega gorenjskega prvenstva pionirjev v Lancovem Koncert na Hrušiei Prvi koncert v letošnjem letu je jeseniška glasbena šola izvedla na Hruški. V tem šolskem letu je gla beri Šola posvetila večjo pozornost študiju vokalne glasbe. Gojenci isolopetja sestavljajo ženski in mešani vokalni ansambel, ki študirata narodne, partizanske in umetne pesmi. S programom, ki ga je glasbena šola naštudirala s svojimi gojenci, so gostovali v petek zvečer na Hrušici. Program so izvajali pevci-solisti, ženski oktet in violinist-solist. Vse točke je spremljal komorni orkester. — Kot solisti so nastopili Rima Brun,Marica Baloh, Jaka Jeraša, Marjan Jemc, Tončo Dolar in violinist Čeh. Z istim programom bodo gojenci GS nastopili tudi na Jesenicah in Koroški Beli. Junaštvo pa tako ... g> Stara Marija Mastrlova iz Crngroba že vrsto let skrbi za grlice. Vsako leto udomačene priletijo k njeni hiši po hrano. Zadnja štiri leta pa so si pod njenO' štreno spletle gnezda štiri grlice. Bile so tako domače kakor hišna perjad. Z vso ljubeznijo je Mast erl o v,a mama skozi vse leto opazovala razvoj svojih ljubljenk. Skrbno jih JS hranila, zlasti že v Zimskem času. Grlico so ostale zveste svoji negovavki, pa tudi mladiči se niso zatekli v gozd. — Pod streho so spletali nova gnezdeča. Kdove koliko časa bi še Mastrlova mama uživala vso ljubkost in milino isivih pernatih pri-iteljic, ki so ji bile edino veselje in razvedrilo v je;seni življenja, če... TURISTIČNO PODJETJE organizira vlaki o m p a s v februarju enodnevne izlete z avtobusi in posebni 9 Nekega zimskega dne je ženica zaslišala pok lovske puške. Ko je odprla duri svoje hiše, je obstala. Štiri ustreljene grlice so ležale v snegu. Prav tiste, ki jih jo ves čas skrbno hranila. Tiste, ki so pod njeno streho imele topla gnezda. Tiste, ki so'ji prinašale v jesen življenja vedrost. Pri srcu jo jo zabolelo, oči so se ji orosile... f) »Junak« tega dejanja lovec A. H. pa je brezbrižno nadaljeval svojo pot. Ni se zmenil za grlice v snegu in niti za starko, ki je nema, s solznimi očmi stala na hi snom pragu. 0 Kazalo bi, da se lovska družina v Križni gori, katere član je omenjeni »junak«, ob tem zamisli. — V. Rozman v Celovec ^ALUUBEZN?«ZNAN° DUNAJSKO DRSALNO REVIJO »FE8TI-Ogled REVIJE NA LEDU, JO edmstvena tovrstna prireditev v Evropi, bo za vsakogar enkratno in nepozabno doživetje! ^J^o sprejemajo do 20. januarja oziroma za tiste, ki imajo ob-sebe-6 °VOl!lnice do 5- februarja, vse poslovalnice KOMPASA! Po-JESEVT?°rOČamo' da udeIežbo prijavite v naših poslovalnicah na __ CAH in na BLEDU ter v turističnem uradu v Tržiču. Pri srečanju V petek popoldne sta se na odseku ceste II. reda Zminec—Ga-brk oplazila tovornjak in kombi. Tovorni avtomobil LJ 91-24, ki ga je upravljal Gajtan Zonta, je vozil proti Skofji Loki, na ozkem in estnem zavoju pa mu je nasproti privozil kombi LJ 48-49, ki ga je vozil Franc Potrebuješ. Na obeh vozilih je za okoli 100 tisoč dinarjev škode. I Trije lažje poškodovani v soboto popoldne je na cesti IV. reda v Medvodah trčil avtomobil LJ 31-51, ki ga je upravlja! Rudolf Jauk, v osebni avto KR 56-12, ki ga je vozil Franc Sta- nek in mu pravilno pripeljal nasproti. Pri nesreči so bili trije potniki lažje poškodovani, na vozilih pa je za okoli 450 tisoč din škode. Avtobus in unimog Na cesti IV. reda Nova vas— Radovljica sta v soboto ob 14.30 trčila avtobus KR 41-02 (voznik Jože Noč) in unimog KR 48-20 (voznik Franc Toman). Trčenje na nepreglednem ovinku zasnežene ceste je povzročilo majhno "kodo v vrednosti (i tisoč dinarjev. V obcestni smernik Osebni avto LJ 54-36 je po cesti I. redu. vozil proti Jesenicam voznik Jože Bezlaj. Zaradi poledenele ceste je pri Podvinu vozilo zaneslo v obcestni smernik, pri čemer je utrpelo za okoli 90 tisoč dinarjev škode. Zbolel sem. Zabolela me je kljuka, na kateri visi del telesa, ki ga vljudni človek nikoli ne imenuje s pravim imenom. Zdravnik, ki me jc pregledal, mi je položil na srce, naj grem v toplice, ker sicer ne bom nikoli več zdrav: In zdaj sem v toplicah. Strašen dolgčas, rečem vam, saj ne poznam žive duše razen prijatelja Pepeta, ki ga nisem videl že deset let, ves čas po njegovi poroki namreč. Ko sem ga zagledal v topli-Škem parku in ga poklical, je obstal ko akamcncl, položil prst na usta in zastokal: »Izdajavec! Ne kliči me s pravim imenom! Tukaj sem Žiži! Zapomni si to in ne imenuj več po nemarnem mojega pravega imena.« Tisti čas ;,e priskakljala mimo lepa blandinka. Pepc se je galantno priklonil, položil roko na sr.ee in zaV.vkal: »Dobro jutro, zlito moje,..-" »O Žiži, ste že vstali?" se mu Lojze Zupane: Ves nesrečen, da ne znam z nikomer navezati poznanstva, sem -odkolovratil v topliško ka-varnico. Natakarica žalostnega obraza mi jć prinesla kavo. Pri sosednji mizi je nekdo zagodr-njat: »Ali ste imeli danes dimnikarja pri hiši? Najbrž mu je omelo padlo v lonec, v katerem kuhate kavo.« Izza točilne mize me je nata*^ karica pogledala in nekaj žago-drnjala, misleč, da sem jaz nergač. In spet jc moj up, da bi se seznanil vsaj z enim človekom^ odšel po vodi. Po večerji sem z žalostjo v srcu odšel v svojo sobico. Zaspal sem. Sladko. A točno opolnoči me je prebudil sladki šepet zaljubljenega parčka, ki se je ustavil na hodniku prav pred vrati moje sobe. »Saj me imaš resnično rad, ne?« je začivkala ona. »Ljubica, tvoje oči so kakor zvezdice. Ali ne vidijo v moje srce, ki gori samo zate?« Topliški mir je nasmehnila in mu podala drobno roko, da jo je odpeljal na jutranji sprehod. Zdaj sem jaz okamcncl. V trenutku sem ao\el, zakaj me je Pepe nadrl z izdajavcem. Poparjeno sem se usedel na prvo klop in se 'zatopil v branje. K meni je prisedla starejša gospa. Nekje je radin hi u pno igral koračnico. »Kaj pa igrajo?« me je nagovorila neznanka. »Mars,« sem lakonska odgovoril. »Tako? Podite me, vi nevljudni človek? Saj že grem.« In je vstala ter užaljeno odšla. Kmalu latem je prisedla mlada dekle. Brala je »Pavliho« in od strani pogledovala moj iznakaženi obraz. Odkar mi je lansko leto, ko sem se se vozi! f službo s kolesom, skočila cesta v obraz, imam pokvečen nos. »Kaj pa lepega berete?« me jc vprašala. »Jezik iz zemlje!« sem odvrnil, pa je takoj vstala in užaljeno posmrknila ter odšla. Sedla jc na sosednjo klopco, kicr, taro in tiho pel: »Pojdi z meno), krasna bo noč nocoj...« Po glasu sem spoznal — J*«* peta. Potici ,em spet zaspal. A iz spanja mc je prebudilo brenka-nje rta kitara prav pod mojim m. Mladenič s kitaro jc pel mthko serenado. V sobi nad menoj so zacepetale bose noge. Še sam sem vstal in se naslonil na okno. Pogledam na levo, pogledam na desno - na vseh oknih slone ženske in dekleta ter vzdihujejo: »Očarljivo poje. Meni po-je... Ko brenkača vzame noč, ponovno zaspim. Iz spanja me zbudi vzdihovanje: »Ah, ti stokrat prekleti išias!« Vstancm in pribosopetim 'do vrat, da bi potolažil nesrečnika, a sem prepozen. Samo še dim iz pipice se vali za betežnikom po veži in se izgublja nekam proti zadnjim vratom hodnika, kjer glasno šumi sifon. In spet ležem in zaspim. Pa me že v zgodnjem jutru prebudi divje hupanje težkih tovornjakov, ki bmc pod okni zdraviliškega doma. »To spada k masaži živcev,«, se tolažim, vstanem in odidem v bazen. Pa recite, če ni v toplicah zares blažen mirt .i* A 29 •v,....... ;:>x:x Nenadoma je bilo vse tiho. voe'n?^ ,Vai? Dobrni z ropotanjem?« je vprašal brkač in rado-dene bSvT v Nebo ^ njegovim hrbtom je bilo me- »Kdo ste?« -Zidar. Rešetke nameščam.« h-Stolite . iT..?* blazino- utr»i«a sem čutil, kako mi jo odleglo, ^u.iue na lestvi?« Zadeta* se mi je in dejal: »Kajpada? Mislite, da imam krila?« , 8. *t!» SŽS Se j.e in' dejal: >>K;iJP--w>a! Mislite, da imam krila? Tako do Rtr*«!: KV0'1C> P^ved in. pritisnil na zavoro. Pripeljala sva se BPela«vu?ann0Ve UliC° ?A A- **Wnfl eem ključ jZ stikala. »Pri- Pročeiu? ^™mmerJ'eva ee je zdrznila. Prepadena je zria v mračno ki so i ni '^enčeve kariati,de, stari vhod in okleščena drevesa, •vetiiic- i Nekje zgoraj se je v viharju pozibavala cestna ' benco vej so nihale nad zidovi in temnimi okni. »Lahko vzamem plašč? Tako... hladno je...« Ogrnil iscm jo S krznom. Izstopila je in takoj omahnila, pomagal sem ji vstati. Obraz Nine Bruni m ene ve je bil umazan. Obrisal sem ga z robcem. Telo ji je drhtelo, ustnice trzale. »Popeljite ... me . .. gor . . .« Znova sem ji odprl in stopila sva v temno vežo. Res sem ga našel in pritisnil, toda veža je ostala lemna. »Pokvarjeno je.« Prižgal sem vžigalnik in odpeljal žensko v krznenem plašču po skripajočih stopnjieah v prvo nadstropje. Slabotni plamenček je osvetlil .stene, polne vlažnih madežev. Nina Brummerjevu je postajala vedno težja. Med potjo je obstala in tovila sapo. Spomnil sem se stavka Leona Bloya, ki sem ga nekje prebral: »V človeškem srcu so kotički, ki sprva ne obstojajo, in v te prodre bolečina, po kateri hrepenimo.« Medtem ko sem Nino Brummerjevo peljal proti vratom Tonija Worma, sem pomislil, da se prav zdaj in tukaj seli v 1ak.Vn kotiček njenega srca stanoviten prebivavee. Hiipaje ise je naklonila rja steno in začela brskati po torbici. Medeninasta ploščica z njegovim imenom ni bila več na vratih. Iskanje me je dražilo, zato sem pritisnil na zvonec. Onstran vrat je glasno zazvonilo. Zamrmrala Je; »Cemu zvonite?« »In vi, madame, čemu počenjate vse tole?« Nina Brummerjova mi ni odgovorila. Našla je ključe in odklenila vrata, ki so se odprla z zal ognjenim, tožečim cviljenjem. Nina Brummerjova je vstopila in prižgala luč. Vstopil sem za njo. Dnevna soba je bila izpraznjena. Pohištvo je, izginilo. Na tleh ko ležali časniki in note. Vmes dva odprta zaboja, polna lesne volne. Umazana srajca. Tri knjigo. Eno izmed knjig sem pobral in prebiral naslov. Marcel Proust: Iskanje zgubljenega časa. Spustil sem knjigo na pod. Nina Brummerjova je stala v sredi sobe in svetloba gole žarnico S stropu je padala naravnost nanjo. Ves čas je mrmrala predse, vendar nisem razumel, kaj pravi. Z m labavi mi koraki ,in povoženimi rameni je odšla v kopalnico. V kopalnici so ležale prazne tube za brivsko kremo, kos mila, zvitek toaletnega papirja in stara spalna halja. Ni m H' .urinu odšla v kuhinjo. V njej je stal le prazen šb ležale prazne steklenice. Začel sem preštevati IH pri ; :mt. dejala z. brezbarvnim glasom: »Smešno, kajne? Prav res sem ga ljubila.« Govorila je vodovodu. »In zdaj pojdiva.« sem rekel. »Vem, da mi ne verjamete. Menite, da xsem bogata, histerična ženska, ki si je najela lepega mladeniča. Lepega, mladega fanta.« »Vse iste videli. Pojdite, prosim.« Odprla je vodovodno pipo. Pritekla je voda. »In veste, kaj je najbolj smešno? Mislila .sem, da me tudi on ljubi...« Tu se je zasmejala. »...dejal mi je, da sem menda prva ljubezen v njego-jenju. Prva resnična ljubezen. Pred menoj ni bilo druge. \v smešno, kajne, ali mor ne?« Zaprla jo vodovodno pipo. vem življenju, i-rv; To je prav smešno. »Koliko je stekleni. »Prosim?« »Saj vendar šte, Stopil sem k nj jokala. »Hotela ... hote poročila. Vest«, da »Oditi morava.« »Ne morem . . . snice. medtem ko govorim.« mil in omahnila mi je na prsi ter za- 1 se ločiti ... in zatem naj bi se takoj nutek . . . n »Ne morem več stati. . . ah, Mila, tako mi je slabo,« je vzkliknila'kakor nesrečen otrok. Previdno sem jo odpeljal v kopalnico in jo posadil na rob kadi. Nekaj časa je jokala in potem prosila za cigareto. Oba sva kadila. Pepel sva otresala'ob pečici. Povedal sem ji, kar je še preostalo. »Videl sem dokumente in fotografije. Ne poznam ljudi, ki jih te listine bremenijo, vendar poznam vso njihovo težo. Vaš mož je mogočen, odkar ima dokumente.« »Saj jih nima. Vi jih imate.« Ce pomislim, je bil najin pogovor prav nenavaden. Dva tujca sta .sedela v tuji kopalnici. Ženska v krznenem plašču na robu kadi. Pred njo je stal njen voznik. In nočni vihar je stresal okna ... Odgovoril sem: »Dm, da imam dokumente. In zadržal jih bom, tako sem sklenil.« »Toda...« PONEDELJEK. 14. januarja 13fl3 Pomembna športna manifestacija (Nadaljevanje s 1. strani) mogel bolje speljati. Proga je šla namreč v obratni smeri kot lani (tekače je tedaj oviral dolgi spust) —- izpred obrata Iskre v Železnikih naravnost v Rudno, od tam po cesti v grapo in iz nje v velikem vzponu v Dražgoše, dalje po valovitem terenu na Ka-liže in po cesti do Selc ter naprej v Železnike, kjer je bil cilj. Za člane je bila proga dolgo okrog 17 kilometrov, za mladince pa okrog deset. Mod člani, ki jih je startalo 19, je navdušil naš najstarejši aktivni tekač Gašper Kordež. Pred re-prezentantom Janezom Pavčičem iz Ljubljane je zmagal z več kot enominutno prednostjo. Zlasti odličen tek je prikazal v vzponu, kjer si je pridobil dragocene sekunde, hkrati pa tudi pokazal, da ima najboljšo kondicijsko pripravljenost. Kot zanimivost naj povemo, da je na progi — čeprav je v članski konkurenci startal zadnji — prehitel vse tekmece, razen Ratečana Matjaža, ki je startal prvi! Od poznanih tekačev danes niso startali le Cveto Pav-čič, Kobentar in Roman Seljak, ki je bil na prireditvi šef ozvočenja. Zanimive so bile tudi borbe ekip družbeno-političnih organizacij in ljudskih republik ter JLA, katerih tekmovavci so morali med tekom tudi trikrat streljati z vojaško puško. Medtem ko je med reprezentancami zmagala Slovenija v postavi Vinko Grašič (Triglav), Jaka Reš in Janez Peternelj (oba Enotnost), pa je bila ekipa ZROP z Raven, ki jo je vodil naš poznani smučar — veteran Gregor Klančnik, z njim pa sta tekla še Maks Um aut in Jože Ovsenjak, prva med patruljami družbeno-političnih organizacij in tako osvojila prehodno trofejo KIP BORCA. Med mladinci posamezno je tokrat zmagal Kerštajn iz Rateč pred Tišovim iz Bohinja. Gorjan Kobilica je bil šele četrti. Kot mi je dejal njegov trener Lovro Zemva, M je danes tudi tekmoval za ekipo Zveze borcev Radovljica, je na startu zamudil kar pet minut. Zamnjenega rasa mu niso odšteli, sicer bi zmagal s precejšnjim naskokom. REZULTATI Člani: 1. Gašper Kordež (Triglav) 1:12,43, 2. Janez Pavčič (Enotnost) 1:14,06, 3. Viktor Bre-zovšek (Enotnast) 1:16,36, 4. Franc Lakota (Mojstrana) 1:16,50, 5. Franc Grcgorič (Bohinj) 1:18,14 in tako dalje; mladinci: 1. Alojz Kerštajn (Rateče) 1:02,04, 2. Franc Tišov (Bohinj) 1:03,01, 3. Marjan Baloh (Žirovnica) 1:04,21, 4. Pavel Kobilica (Gorje) 1:04,34 itd.; ekipe ljudskih republik in JLA: 1. Slovenija (Peternelj, Reš, Grašič) 1:19,20, 2. BiH (Jažič, Jugovie, Vladičič) 1:25,39 itd.; ekipe družbenih organizacij: 1. ZROP llav- ne (Klančnik, Urnaut, Ovsenjak) 1:34,34, 2. ZROP Jesenice (Petrič, Knific, Osvald) 1:35,55, 3. SZDL Gorje (Ambrožič, Pogačar, Paz-lar) 1:36,21 itd.; ekipe članov nad 35 let: 1. SK Jesenice (Pogačnik, Oblak, Benedičie) 1:40,42, 2'. ZB Radovljica (Kersnik, Dolenc, Zemva) 1:52,50 itd.; ekipe mladincev: 1. Odred PV Radovljica (Puc, Mandeljc, TOnejC) 25:34, 2. Odred PV Domžale (Majcen, Jančar, Slovnik) 29:12 itd. Ob razglasitvi rezultatov je vse tekmovavce in gledavce pozdravil predsednik odbora za izvedbo prireditve »Po stezah partizanske Jelovice Janko Prežel j, za njim pa v imenu občinskega odbora SZDL Škofja Loka njegov predsednik Ciril Jelovšek. — Organizacija tekmovanja je vredna pohvale. Križaj je presenetil Sinoči je bil prvič v okviru te prireditve tudi nočni slalom, ki so se ga razen Lakote, Janeza Copa, Ankelctove, Fanedlove in Klofutarjeve. ki so na tekmovanju v Švici, udeležili vsi najboljši alpski smučarji, med njimi tudi nekdanji reprezentanti Križaj, Mulej, Cvenkelj, Svab in drugi. Križaj je tokrat pripravil tudi veliko presenečenje, saj je med 84 tekmovavci z odlično vožnjo zasluženo osvojil prvo mesto. Boljše od njega je menda vozil (njegove vožnje niso stopali) le Janez Sumi kot predvozač. Križaj je najhitreje vozil v prvem teku, v drugem pa ga je prehitel Kranj-.skogorčan Detiček, le desetinko slabši pa je bil Cvenkelj. — Med članicami je le Maja Rutarjeva vozila brezhibno. REZULTATI Člani: 1. Peter Križaj (Tržič) 1:36,4, 2. Ciril Cop (Jesenice) 1 minuta 38,4, 3 .Tomaž Jamnik (Triglav) 1:43,6, 4. Fric Detiček (Kr. gora) 1:44,3, 5. Aleš Guček (Enotnost) 1:46.4, 6. Matevž Lu-kanc (Tržič) 1:47,9, 7. Andrej So-klič (Tržič) 1:49,1, 8. Tone Vo-grinc (Branik) 1:49,6, 9. Tine Mulej (Begunje) 1:52,2, 10. Franc Cvenkelj (Begunje) 1:52,2 itd.; članice: 1. Maja Rutar (Triglav) 1:52,3, ?.. Majda Marinko (Enotnost) 3:13,6, 3. Ivanka Tolar (Radovljica) 4:18,0 itd.; mladinci: 1. Jože Svetina (Jesenice) 1:34,6, 2, Marko Zmitek 1:39,0, 3. Blaž Jakopič (vsi Jesenice) 1:48,4, 4. Tine Markcž (Javornik) 2:04,3, 5. Boni Jakopič (Blejska Dobrava) 2:06,0 in tako dalje. Proga za člane je bila dolga 380 metrov z višinsko razliko 180 metrov in 57 vraticami, za članice pa je bila dolga 300 metrov z višinsko razliko 150 metrov in 47 vraticami. Rezultati dveh voženj so izraženi v minutah, kot jih je izračunal sodniški zbor. Tekmovavci vseh ekip so v Rudnem tudi streljali z vojaško puško V odsotnosti najboljših zmagal Rogelj Kropa, 13. jan. — V sklopu prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« je v Kropi na 40-metr-ski skakalnici nastopilo preko 100 tokmovavoev iz vse Slovenije. V odsotnosti nekaterih najboljših, ki so na gostovanjih v inozemstvu, je zmagal veteran Rogelj, svetovni rekorder Šlibar, ki je po dolgem času spet nastopil, pa je po vodstvu v prvi seriji, v drugem skoku padel in se uvrstil šele na 16. mesto. Pri mladincih je bil daleč najboljši Ljubljančan Juvan. Tekmovanje je oviralo slabo vreme, sneg je bil mehek, skakalnica pa ne najbolje pripravljena in tekmovavci so često padali. Prireditev si je ogledalo precejšnje število gledavcev, organizacija, razen sojenja, pa je bila podpovprečna. Rezultati — Člani (44): 1. Rogelj (Enot) 212,7 (31, 32), 2. Skriba (Kropa) 211,7 (32, 33,5), 3. Petrač (Kropa) 200,2 (31, 32), 4. Vidovič (Enot) 198,2 (31, 32), 4. Smit (Mojstrana 193,0 (31, 32,5); mladinci (67): 1. Juvan (Enot) 200,4 (31, 32), 2. Doda (Kranjska gora) 193,1 (29, 28,5), 3. Selan (Bled) 189,2 (29, 28,5). — M. Jeza Solidna udeležba, vendar slabi rezultati račun Nad 5000 gledavcev gledalo slovenski hokejski derbv - Jeseničani še vedno za razred boljši - Rezultat: 9 : 1 (1 : 1, 2 : 0, 6 :0) Kropa, 13. jan. — Med prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« je spadalo tudi sankaško tekmovanje s pobočja Jelovice v dolino. Štiri kilometre dolga proga se je spuščala od Petelinovca pod Jamnikom proti železarski Kropi. Zaradi na novo zapadlega snega je bila proga zelo mehka in zato tudi počasna in tekmovavci niso mogli pokazati svoje prave vrednosti. Tekmovanje se je začelo s precejšnjo zamudo, organizacija pa ni bila najboljša. Nastopilo je 88 tekmovavcev in tekmovavk iz vse Slovenije. Zmagovavec vč v Železnikih — erajšnjega teka Ga.šncr Kordp* Jesenice, 13. januarja — Za današnji derby državne hokejske lige je bilo na Jesenicah veliko zanimanje. Zato ni čudno, da so se gledavci začeli zbirati ob ledeni ploskvi že dobro uro pred pri-četkom srečanja, kljub hudemu mrazu. Tudi iz Ljubljane je prišlo nekaj sto navij,-* ■ Olvmpije. Gledavcem in sodni'. m a, Kerko-šu\iz Celja in Križu iz Ljubljane sta' se moštvi predstavili v naslednjih postavah: HK Jesenice: Novak, Korantar, P.rum, Ravnik, Kristan, Trebrnak, Felc, Tišler, Smolcj, Klinar, Hribar, Valentar in Mlakar. HK 01ympi,?a: Cerar, Zadnikar, Radin, Vadnal, Oblak, Jan, Baškovič, Repinc, Prosenc, Volkar, Mlakar in Cucek. Strelci — za Jesenice: Felc 4, Klinar 2, Smolej, Mlakar in Tre-bučak po enega. — Za Olvmpijo: Oblak 1. Vsi ljubitelji hokeja so danes prišli na svoj račun. Gledali so hitro in dinamično. igro. 01ympi-ja je napravila vse, da bi bil rezultat čim nižji,, medtem ko so j eseniški napadavci ■ spet t pokazal i Odličen začetek vse svoje znanje v naporih, da bi bil rezultat; čim višji. Zaradi obrambne taktike 01ym-pije, ki je igrala skoraj vso igro tako imenovani »bunker sistem«, se igra v prvih dveh tretjinah kar nj mogla razživeti. Razen tega so v teh dveh delih igre Jeseničani zaoravili kopico zrelih priložnosti za zadetek. Šele v zadnji m delu i ere, ko je Ljubljančanom poda sapa, so prišli jeseniški napadavci na svoj račun in so kar izdatno napolnili Cerarje-vo mrežo. Kako je potekala igra: I. TRETJINA Do pucka so se prvi dokopali Jeseničani in začeli z zelo obetajočimi napadi. Ljubljančani so se branili, a vendar občasno dokaj nevarno napadali, tako da bi že kmalu po prvem sodnikovem žvižgu skorajda lahko povedi i. —> Jeseničani kljub bučnemu navijanju nikakor niso mogli poriniti pucka v mrežo. Napad je zagrešil nekaj začetniških napak. V 19. minuti so Ljubljančani pove-dli:.- Oblak je lepo streljal, eden • zmed napadavcev je preskočil Republiška kcgljaška liga Triglava Kranj, 13. januarja — Na kegljiščih v. Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in na Jesenicah je bilo danes prvo kolo republiške moške kegljaške lige. Lanski prvak Triglav iz Kranja je nastopal v Mariboru in Celju, Jesenice v Ljubljani, tretji gorenjski predstavnik Bled pa na Jesenicah in v Kranju. puck, kar je prevarilo Novaka in — zadetek! 30 sekund za tem je Felc iz solo akcije izenačil. II. TRETJINA Jeseničani močno napadajo, 01ymp'ija se trdo brani. Cerar je imel v tem delu kopico priložnosti, da se izkaže. Polovica tretjine je minila brez zadetka. Gledavci so bili prepričani, da bo rezultat zelo nizek, ker imajo njihovi ljubljenci pač smolo. Toda v 12'. in nato še v 17. minuti je odlični Felc vendarle ukanil dobro ljubljansko obrambo z dvema izrednima zadetkoma. Gledavci so postali še živahnejši. III. TRETJINA Sedaj se je začelo. Ljubljančani so omagali. Jeseničani so ta del igrali le pred ljubljanskimi vrati. Obramba gostov ni mogla več zadrževati razigranih jeseniških napadavcev in puck je vse češče romal v njihovo mrežo. Tretja tretjina je bila zmagovit finale državnega prvaka, ki so ga požrtvovalni igravci zaslužili. Pokazalo se je, da Jeseničani še nimajo tekmeca v domači konkurenci. Bili so za razred boljši od: svojih nasprotnikov. — 01ympija pa je z dobro igro v prvih dveh tretjinah vendarle dokazala, da je najresnejši kandidat za drugo mesto. Rezultati — navadne sani — člani (7): 1. Vovk (Podnart) 10:46,6, 2. Kordež (Kropa) 11:13,6, 3. Bohinc (Podnart) 11:56,5; članice (6): 1. Gašperšič (Kropa) 13:08,9; mladinci (5): 1. Rozman (Podnart) ll:19.4;dvosedi (2): 1. Berce - Kr-žišnik (Kropa) 12:18,9; tekmovalne sani — člani (34): 1. Teran (Tržič) 8:13,0, 2. Pintar (Bohinj) 8:38,5, 3. Lakota (Mojstrana) 8 minut 42,8; mladinci (28): 1. Gašpe-rin 8:53,9, 2. Celestina 8:58,6, 3. Vauhnik 9:15,9 (vsi Jesenice); članice (3): 1. Hodnik (Bohinj) 9:26.8; mladinke (2): 1. Dolar (Begunje) 11:45,2'. — M. Jeza Patrolni tek najmlajših predstavnikov našega smučanja Dobra volja v snežnem metežu Lancovo, 12. jauarja — Jokava zaskrbljenost iz sejnih dvoran, da ni nadarjenega in prizadevnega smučarskega naraščaja, je bila danes na dveh tekaških progah v Lancovem ovržena. V neugodnih vremenskih razmerah, v pravem snežnem metežu, ki je marsikdaj precej oviral tekmovanje, se je zbralo lepo število mladih gorenjskih smučarjev. Za tekmovanje v patrolnih tekih, ki je bilo prirejeno v okviru vsakoletne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«, se je priglasilo 43 moških pionirskih ekip in 20 ženskih pionirskih ekip, tekmovali pa so tudi posamezniki. — Vsi ka ekipa je imela po tri tekmovavce, ki so se razen v smučarskih tekih preizkusili tudi v strelja-njuz zračno puško. Uspeh stre-ljanja se je upošteval pri končni razvrstitvi. Proga za pionirje je bila dolga 2 km, za ženske pa nekoliko krajša. Glede na slabe vremenske pogoje je bila proga za nekatere pretežka. Za boljšo izpeljavo te že tradi- cionalne prireditve našega najmlajšega smučarskega naraščaja bi bilo dobro v prihodnje tekmovanje nekoliko izpopolniti. Glede na različno opremljenost tekmovavcev bi jih bilo treba razdeliti vsaj v dva razreda, V prvem naj b[ tekmovali tekmovavci s popolno tekaško opremo, v drugem pa vsi ostali. Tako bi vsaj nekoliko izenačili pogoje. pod katerimi tekmovavci tekmujejo. REZULTATI Patrolni tek pionirjev: 1. Osn. šola Bohinjska Bistrica 9:32; 2. Osn. šola Gorje 9:32; 3. Osn. šola Koroška Bela 9:34; posamezniki: I/ Janez Rožič. Bohinj 9:51; 2. Slavko Gatej, Bohinjska Bistrica 10:30; 3. Marijan Terčelj, Gorje 11:07. J Vrstni red ekip pionirk: 1. Osn šola Gorje I 6:22'; 2. Osnovna šola Mojstrana 6:46; 3. Osnovna šola Bohinjska Bistrica I 7:02; posameznice: 1. Ivanka Avsenik Žirovnica 6:58, 2. Stanka Klemene, ^rovnica 7:05, 3. Nikica Tržič, Bohinjska Bistrica 7:15. — z. T. Vseh rezultatov do zaključka redakcije še nismo prejeli, lahko pa rečemo, da so Kranjčani kljub rahlemu pesimizmu pred pričet-kom tekmovanja odlično začeli. Sinoči so odlično zaigrali v Mariboru, kjer so dosegli skupen rezultat 6928 kegljev ali povprečno 868 in prehiteli svojega tekmeca novomeški Pionir kar za 131 kegljev. Tudi v današnjem nastopu v Celju so triglavani dosegli zelo dober rezultat 9866 kegljev. NA JESENICAH NAJBOLJŠI GRADIŠ (LJ) Jesenice, 13. jan. — Včeraj in danes je bilo na tukajšnjem kegljišču tekmovanje v okviru moške republiške kegljaške lige. Doseženi so bili slabši rezultati, saj je le ljubljanski Gradiš dosegel ekipno povprečni rezultat nad 800 kegljev. Rezultati: 847), Maribor 6390 (Kalin 843), Bled (6321 (Sorl 804), s Tekstilec (Mrb) 6188 (Kobentar 804). — U. V KRANJU DRUGI BLED Kranj, 13. jan. — Na kegljišču Triglava je bilo včeraj in danes prvo kolo moške republiške kegljaške lige. Najboljši je bil Gradiš iz Ljubljane, ki je po zaslugi dobrih rezultatov Kranjčana Starca in Zdešarja edini ekipno presegel povprečje 800 kegljev, sicer pa je bilo v obeh dneh doseženih le 12 rezultatov nad to znamko. Na drugo mesto se je presenetljivo uvrstil novinec v tem tekmovanju B'cd, ki je pustil za sabo obe mariborski vrsti. Re/ultati: Gradiš 6445 (Stare 857, Zdešar 856, Cadež 816), Bled 6303 (Martinoič 825, Jirasek 811, Šorl 808), Maribor 6245 (Antalos 831, Duda 801, Vernik 800), Tekstilec 6211 (Golež 828, Skvarča Naši mladi tekači Bavče z Raven ter Peterman in oblast (trenutno so v JLA) v Železnikih niso imeli Kalan z uspeha G ori j, ki so tekli za zagrebško vojno