/
Stev. 163
TRST, torek 14. junija I9IO.
Tečaj XXXV
IZHAjA VSAK DAN
trti eb nedeljah In praznikih «k 5-, ih pen »del j k M eft 9. i jut rt J. PtsaulČne Itev. se prodajajo po S nvfi. (6 stot.) v mnogih tofeakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kram ju, Sfc. P ©t m, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lucgi, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele itev. po 5 nvč. (10 stot.). 9SLA8I 8E RAČUNAJO HA MILIMETRE ▼ Krokoati 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »C« st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka ^adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-x.*nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Lkiinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*.
- -.— ■:_ Plačljivo In utožljivo « Trstu. =
SPINOST
Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko.
V šdin—i j* m»it
NAROČNINA ZNAŠA
sa oelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročb« brez dopoalane naročnine, se nprava ne ozira lutfaiH aa atltljika tstanj* „SJ9IVOSTZ" atut: n ••1« l*t« Kron $*30, za p*l leta Kron 2-tO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma •• ne »prejemaj« In rskopitl •• ■• vračaj«
Naročnino, oglase in reklamacije j« pošiljati na upravo listu.
UREDNIŠTVO: ulloa Glsrgio Galattl 18 (Naredni dsin) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. ===== Peštne-hranllnKnl račun it. 841 652. TELEFON It. 11-57.
BRZOJfiUNE VESTI.
Državni zbor.
DUNAJ 13. V današnji seji je povzel besedo ministerski predsednik Bienerth, ki je pohvalil Italijane, da so se v zadevi univerze tako zmerno obnašali. Izrazil je nado, da bo to vprašanje že v prihodnjih dneh rešeno v splošno zadovoljnost.
DUNAJ 13. V nadaljevanju drugega čitanja proračuna je ministerski predsednik izrazil svoje zadovoljstvo, da je zbornica prešla na redno razpravo proračuna. Nagla-šal je, da sme biti pokritje proračunskega .primanjkljaja potom posojila le izredno dopustno sredstvo, da je treba vzpostaviti enakotežje v državnem gospodarstvu na eni strani s prihranki, glede katerih predloži ministerski predsednik v kratkem podrobni program, na drugi strani z otvoritvijo novih pomožnih virov, — kajti ako zbornica ne dovoli novih davkov, se bo moralo izdatek za proračun I. 1911 prikrojiti po obstoječih dohodkih. In vendar je treba v bodočnosti rešiti važne stvari, kakor n. pr. na eni strani socijalno zavarovanje, na drugi izpopolnitev armade in flote, kar potrebuje monarhija, da obdrži politično in gospodarsko stališče, ob enem treba misliti na znižanje vojaške službe.
Glede vprašanja o italijanski pravni fakulteti je rekel ministerski predsednik, da se ne sme iz naglašanja tega vprašanja sklepati, kakor da bi bilo manje želeti tudi rešitev drugih visokošolskih vprašanj. Na-glašal je, da je potrebna rešitev tega vprašanje, ter izrazil nado, da se reši ugodno tudi vprašanje glede sedeža te fakultete.
Preidši na narodno vprašanje je ministerski predsednik povdarjal, da se vzlic raznim težkočam vidi, kako se na vseh straneh stremi za tem, da se napravi konec narodnim sporom. Kakor bi bilo pa želeti, da se najde način za rešitev narodnega vprašanja za vso državo, je vendar vlada trdnega prepričanja, da se mora pričeti s pomirjenjem tam, kjer so tla za to najbolj pripravljena, to je v kraljevini Češki, In do tega zbližanja na narodnem polju mora priti. Potem bo pa tudi delovanje vseh narodnih skupin na kulturnem in gospodarskem polju zagotovljeno in potem bo zbor-■ica imela moč, da reši najtežje naloge. — (Pohvala). — Zbornica je končala generalno debato o proračunu.
Nov vojaški zakon.
DUNAJ 13. Montags-Zeitung" poroča iz Budimpešte : Novi vojaški zakon je že pripravljen ; isti temelji na dveletni službi. Ako pa parlament uvidi, da so stroški preveliki, tedaj ostane baje triletna služba in vrhu tega se odpravi dolžnost dobrovoljcev, da jim več ne bo treba delati častniškega izpita.
Predsedstvo bosanskega sabora.
SARAJEVO 13. Cesar je imenoval Ali bega Firdusa (muslimana) predsednikom ter Vojislava Sola (Srba) in dr. Nikola Man-dića podpredsednikoma sabora.
i urški prestolonaslednik v Bolgariji.
SOFIJA 13. Danes ob 9. uri predpoldne se je na čast turškemu prestolonasledniku Jussuf Izzedinu vršila velika vojaška revija, katere se je udeležilo 8000 oseb vseh vrst
PODLISTEK.
Bajka o ježu in lisici.
Le revendications de 1' Italie ne sont pas plus fondees que ne le seraint ••Ue& de la Belgique, par •xemple, sur certaine can-ton* du Nord de la France envahis par les ouvriers belges, qui finissent, par v fizer leur demeure.1 George Servičres.
Ta citat je bil naveden že v „Edinosti" od nedelje 5. t. m. v izvadku članka „Nulla" iz „Danzers Armee Zeitung". A postavil sem sem ga kakor moto predstoječemu članku, ker me spominja na znano bajko o ježu in lisici. Jež je prišel pred duplino lisice in jo prosil, naj bi mu dovolila mal prostorček v svoji jami. Ona se je nekaj časa branila, a konečno se je dala omehčati in je pustila ježa v jamo. Cim pa se je jež nekoliko ogrel, je začel lisico zbadati na
1 Slovenski: Zahteve Italije ni*o rnč bolj opravičene, nego bi bile n pr. one Belgije do ■ ekatorih kantonov Severne Francije, kjer so se »aselili belgijski delavci, ki so se potem udo-mačili tam.
orožja. Princ je izrekel generalom in najvišjim častnikom zahvalo za uzorno vedenje čet in jih prosil, naj sporoče to zahvalo tudi četam.
Zvečer je bila princu na čast slavnostna predstava v narodnem gledališču.
Listi pišejo večinoma precej rezervirano.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 13. Predsednik je naznanil, da je odstopil kabinet. Izjavil je, da ne more po parlamentaričnem načelu skupščina zborovati do rešitve krize. Dan prihodnje seje objavi pravočasno. Ob 10. uri zvečer bo imel sejo ministerski svet. Popoludne se bodo posvetovali klubi o položaju.
Finska.
PETROGRAD 13. Komisija državnega sveta za posvetovanje zakonskega načrta za Finsko je vsprejela načrt brez spremembe.
Turčija.
CARIGRAD 13. Govori se, da se je vojni minister izrekel proti bojkotu in vojni z Grško.
Grška.
ATENE 13. Kralj Jurij je včeraj dospel v Patras, kjer je bil navdušeno sprejet.
Ruski samostan oropan.
KOSTROMA 13. V okrožju Vetluga so roparji napadli nek nunski samostan in ugrabili 10.000 rubljev. Štiri roparje so potem vjeli in pri njih so našli ves uro-pani denar.
Dunaj 13. Cesar je danes četrtič obiskal lovsko razstavo.
Karlovi vari 13. Semkaj je dospel hrvatski ban dr. Tomašič.
Titlis 13. Tukaj je razsajala silna nevihta, med katero je padala tudi toča debela kakor kokošja jajca, ki je napravila velikansko Škodo. V mestu je voda odnesla več hiš. Našlo je smrt tudi več ljudi.
Opava 12. V starem mestu pri Frei-stadtu je med nevihto dne 10. t. m. ubila strela posestnika Grzonko in Kubalo.
Berolin 13. Sinoči je med nevihto v PlOtzensee-ju velika množica ljudstva Šla vedrit pod neko grajo. Nakrat je strela udarila v grajo, ubila šest oseb, 13 jih je pa težko ranila. Nade je, da poslednji okrevajo.
Calais 13. — Ponesrečeno podvodno ladijo „Pluviose" so potegnili do obale. — Doslej so izvlekli iz ladije devet mrličev. Ko je nastala plima, so morali z deli prenehati.
Drinopelj 13. Vsled nalivov je izstopila reka Tundsa. Vojaška jetnišnica se je zrušila; pri tem je bilo ubitih nekoliko vojakov.	_
Politični položaj
s posebnim ozirom na Italijansko
vseučili&čno vprašanj**.
Govoril drž. po*l. dr. Rjbir na shodu političnega druStva „Edinost" minole nedelje v Bar-kovljah.
Shodi — politična šola.
Prislonivši začetek svojega govora k izvajanjem predsednika dra. Wilfana, je tudi dr. Rybar spregovoril o pomenu in namenu javnih shodov, ki dajajo prilike, da izmenjavamo svoje misli, čujemo razne želje in
vse strani, dokler ni bila revica končno prisiljena umakniti se, iti po svetu ter prepustiti ježu samemu svoj nekdanji stan.
To bajko bi se dalo lepo prispodobiti z razmerjem med nami in Italijani v Primorju. Pri tem imajo seveda Italijani vlogo ježa, dočim bi imeli mi Slovenci vlogo lisice. (Vsekako bi bilo primerneje, ko bi zamenjali lisico z ovco; ta vloga nam ugaja že od pamti veka najbolj). Že ime našega mesta (trg, trgovati) kaže, da je bilo prvotno, prarodno prebivalstvo Trsta sloven-vensko, da so Slovenci osnovali Trst in mu dali svoje ime. Pozneje so se naselili tu razni italijanski kramarji, ribiči, delavci itd. Ko so se ti ljudje nekoliko opomogli, so se začeli ponašati kakor jež v bajki. Tako so pregnali prvotno gospodarje Trsta, Slovence, pred mestna vjata. Pa čemu naj bi vse to na obširno pripovedoval, ko nam je to itak dovolj znano ? !!
Gostje, ki so našli tu topel kotiček, so postali gospodarji in prejšnji gospodarji — sužnji, Ščavi. Belgijski delavci, ki so se naselili v nekaterih kantonih severne Francije, so kljubu temu, da so ostali tam stalno, vendar ostali le delavci; Italijani pa, ki so se naselili tu v naših krajih, so postali gospodarji, kar je bilo seveda možno le zato, ker so imeli posla s slovenskimi — ovcami. Ne dosti temu, prihaja sedaj celo Italija (če že ne oficijelna, > ki iz razlogov
da zastopniki poročajo svojim volilcem. Eni očitajo, da prirejamo preveč shodov, drugi, da jih prirejamo — premalo! Ne eno, ne drugo očitanje ni opravičeno, oziroma, eno in drugo je opravičeno. Potrebni so javni shodi, ker se žnjimi vzbuja politično zanimanje med javnostjo. Izlasti od tedaj, ko smo dobili splošno volilno pravico, je potrebno, da se vsakdo zanima za politične dogodke, ker je vsakdo poklican, da politično nastopa z glasovnico v roki. Le tedaj bo prav glasoval, ozir., bo znal izbirati med kandidati, ako ima pravega pojma o političnih dogodkih in političnem delovanju. Zato so shodi neizogibno potrebni kakor politična šola. Ali pri tem treba pomisliti, da njih, ki nastopajo na shodih in poročajo, je le malo. Zato tudi ne moremo prirejati shodov tolikokrat in v vsaki vasi kakor bi želeli in kakor bi bilo tudi potrebno Radi tega bi bilo želeti, da bi ljudje zahajali na shode od vasi do vasi, posebno pa v mestu.
Politični položaj.
Ne pričakujete od mene danes popolne in do podrobnosti izdelane slike o političnem položaju v vsem obsegu. Včeraj šele sem dospel z Dunaj in nisem imel časa, da bi se dovolj pripravil. Iztrgati hočem torej iz skupne slike le nekoliko toček ter vam v glavnih črtah nekoliko spregovoriti o najvažnejšem.
Kakšen je sedaj položaj? Kaj se godi na Dunaju ? Čudno je sicer to, ali resnično, da se sedaj vse vrti okolo
italijanskega vseučiliškega vprašanja.
Vsi govorijo o tem in se zanimajo: vse stranke in ministri. Da, tako daleč je prišlo: da je postalo od rešitve tega vprašanja odvisno, ali se to ministerstvo vzdrži ali ne ?!! Vprašali bi morda vi, kako je to možno ? Italijanov je vendar tako malo v državi — kako more torej jedno njihovo navadno Šolsko vprašanje zadobiti toliko važnost ? In vendar je tako! A pojasnila nahajamo v sedanji
sestavi zbornice.
Mi slovanski poslanci zastopamo sicer večino prebivalstva v državi, ali v parlamentu nas vendar ni toliko, kakor bi nas moralo biti. Tudi če bi bili vsi slovanski poslanci izvoljeni na narodnem programu in bi enotno nastopali, vendar bi njihova večina v parlamentu iznašala le gole 3 glasove. Ali temu ni tako! Drugi slovanski narodi so izvolili tudi socijalnih demokratov, ki tvorijo svojo posebno organizacijo in ne prihajajo v poštev ob strogo narodnih bojih. Zato smo faktično v manjšini.
Tudi Nemci imajo poslancev izvoljenih na internacijonalnem programu, tudi oni so razdeljeni na razne skupine. Ali ne glede na to oni že po volilnem redu nimajo večine v parlamentu.
Stvar je torej taka, da v avstrijskem parlamentu ni nikake večine. Iz tega dejstva se je izcimila potreba, da si stranke iščejo zaveznikov. Nemci so jih našli pri Poljakih (Velik vrišč). Ti so sploh vedno glasovali za vsako vlado. To moremo obžalovati, ali prezirati ne smemo, marveč moramo računati z dejstvom, da Poljaki pomagajo Nemcem tvoriti večino (ponoven hud vrišč), ki pa še ni trdna in zanesljiva. Manjka jej kakih 30 glasov. Italijanov je
mednarodne kurtoazije ne more odkrito na dan s svojo barvo, pa neoficijelna), ter reklamira v imenu narodnostnega principa te dežele za-se.
Dosedaj je pač Še težko kdo tako lepo označil opravičenosti italijanskih aspiracij na naše dežele, kakor je to storil francoski pisec George Servieres v gori navedenem citatu, kjer primerja naše razmere z razmerami v nekaterih kantonih severne Francije. Iz te primere izhaja, da pravice, ki bi jih morali imeti Italijani v naših krajih, so le pravice priseljencev. Kljubu temu so oni tekom stoletij mestom na obrežju in enemu delu notranjosti dali s pomočjo renegatov popolnoma italijansko lice.
To vidimo najjasneje v Trstu, kjer se še danes vse italijanstvo rekrutira iz regni-kolov in renegatov. Ko bi nekega lepega dne vse italijanske podanike v Trstu naložili na par velikih parnikov (morali bi biti vsek?ko veliki, v stilu dreadnoughtov!), jih poslali preko luže in potem ostale „Italijane14 v Trstu preiskali na njihovih etnogra-fiških izvorih, potem, pri Bogu, ne bi ostalo niti pet odstotkov Italijanov!
Kjubu temu pa moramo mi od teh usurpatorjev dan na dan poslušati očitanja, da smo „forestieri", moramo dan na dan prenašati in mirno trpeti, da nas — kakor jež v bajki — zbadajo v hiši, kjer smo jim nekdaj privoščili svoje gostoljubje.
sicer v parlamentu malo število. Z Romuni vred jih je 20. Ali ob razmerah, kakor sem jih opisal, so Italijani
jeziček na tehtnici.
S svojimi glasovi odločajo oni večino. Znano pa je, da so Italijani dobri kramarji in kakor taki se vedno postavljajo na vladno stran ter podpirajo Nemce in nemško hegemonijo. Včasih sicer tudi oni zabavljajo proti Nemcem, ko so namreč dobili od teh kako — klofuto. Kakor se je zgodilo n. pr. v Wiltenu pri Inomostu, kjer so nemško-nacijonalni srditeži razbili italijansko fakulteto in nekaj italijanskih — glav (Hrupna veselost). Ali vkljub vsem takim dogodkom simpatizirajo Italijani z Nemci, nas pa smatrajo za barbare. Istotako sodijo Nemci o nas in radi vsprejemajo italijansko zavezništvo.
Po vsem tem je umevno, kako je moglo italijansko vseučiliščno vprašanje zadobiti toliko politično važnost in postati pravo državno vprašanje !
(Zvršetek pride,)
Bienerth v škripcih.
Trst, 13. junija 1910.
Morda še nikdar ni bila Bienerthova vlada v takih škripcih, kakor je to sedaj. Politični položaj je vsled pogajanj glede italijanske fakultete tako zamotan, da se vlada resno boji, da ne bo mogla spraviti proračuna pravočasno pod streho, ako se ji to sploh posreči. Vladna večina se namreč krha, in Bienerth bo moral uporabiti vso svojo umetnost, ako si bo hotel ohraniti kompaktnost svojega nemško-poljsko-itali-janskega bloka.
Vse se vrti, kakor rečeno, okoli vprašanja italijanske pravne fakultete, in Bienerth je Italijanom za trdno obljubil, da bo to vprašanje gotovo rešeno v tekočem poletnem zasedanju, seveda v njihovo zadovoljnost Bienerth si je mislil: Tako si pridobim oziroma ohranim Italijane in s tem večino, a proračun spravim lepo pod streho tudi brez slovanske pomoči. Zdi se, da se je Bienerth zaračunil, in da je z italijanskim vseučiliščnim vprašanjem zašel v zagato, iz katere težko najde izhoda. Sicer še vedno upa, da najde formulo, ki bo zadovoljevala vse, in dr. Rybar je na shodu, ki se je vršil minolo nedeljo v Barkovljah rekel, da ako se to Bienerthu posreči, (v tem momentu) je vreden, da ostane ministerski predsednik do svoje smrti, ker takega ministerskega predsednika Avstrija ni in ne bo imela nikdar več.
Baron Bienerth se torej boji za svojo večino, oni samozavestni Bienerth, ki se ni doslej ganil s svojega mesta vzlic temu, da je njegova vlada že pai krat doživela občutne poraze. Saj ni niti par dni od tega, ko je zbornica vsprejela predlog, naj se otvori debata o volitvah na Ogrskem, in je s tem spravila vlado v tako zadrego, iz katere si minister Haerdtl ni vedel pomagati drugače, nego da je očital poslancem, da se vmešavajo v notranje stvari druge države. Zdi se, da je Bienerthova samozavest začela polagoma vendarle padati. Uvidel je, da se njegov „System der stabilen Regierung" topot ne obnese. Z Italijani se vršijo neprenehoma konference, pod kakimi pogoji bi
Pa, če lisica v bajki ni imela nikakega sredstva, da bi se ubranila pred bodečimi ježovimi iglami, pač nam radi tega ne treba misliti, da bi morali tudi mi igrati enako vlogo do skrajnih konsekvenc. Bajke in pravljice so se odigravale v davnih, davnih časih — tako nam je otrokom pripovedovala pokojna babica —, ali danes se bajke in pravljice ne odigravajo več; na njih mesto je stopilo realno življenje. To realno življenje pa nam kaže, da, če tudi smo v v minulosti prepuščali Italijanom, da so igrali v naši hiši ulogo ježa v bajki, pa danes reklamiramo svoje mesto. Pripravljeni smo bili deliti ž njimi skupni dom. Oni tega nočejo. S tem pa le silijo na to, da se razmere med nami in njimi mora poojstriti v vprašanje: Ali oni ven, ali mi! Oni pravijo: „Vittoria o morte". „Zmaga ali smrt!" Smrt je znak resignacije. Zato mi smrti ne poznamo. Mi vidimo pred seboj le zmago !
Podajemo se v boj brez resignacije in polni samozavesti, ki temelji v naši pleme-niški premoči.
Nam se ne mudi! Če smo čakali že tako dolgo, čakamo lahko še nekoliko časa v zavesti, da pride prav gotovo čas, ko bo v Trstu častno in svobodno znpla-polala naša slovenska trobojnica in ko bosta na naši mestni hiši Mihec in Jakec po slovenski bila na uro.	Niko.
Strati II
»EDINOST« št. 163.
V Tr<tu, dne 14. juaija 1910
se dali pridobiti, da bi glasovali za proračun. Slučaj je nanesel, da so v sedanjem tre-notku italijanski poslanci jeziček imeli na tehtnici in je od njih odvisna usoda proračuna. Bienerthova večina ne znaša namreč niti 10 glasov in se spremeni takoj v manjšino, čim odpade tudi najmanjša skupina, v tem slučaju Italijani. Ti so ministerskemu predsedniku naznanili, da bodo, ako se položaj ne spremeni njim na korist, glasovali brezpogojno proti proračunu. V tem slučaju bo, kakor se govori, državni zbor zaključen ali razpuščen, ali pa nastopi vladanje par. 14.
Še nekaj je, kar Bienertha zelo teži in mu dela skrbi, namreč obstrukcija v proračunskem odseku, na katero očividno ni bil pripravljen. Medtem, ko se vlada prepira s svojo „večino* za sedež italijanske fakultete, so se oglasili Jugoslovani in rekli, da italijanske fakultete sploh n e dovolijo, ako se obenem ne ugodi našim opravičenim šolskim zahtevam. Na podlagi tega, so pričeli v proračunskem odseku z obstruk-cijo. —
Da je jugoslovanska obstrukcija napravila na Bienertha globok vtis, dokazuje neka njegova izjava napram predsedstvu „Poljskega kola". Rekel je, da v stvari italijanske fakultete bodo morale delavne (t. j. vladne) stranke kaj ukreniti zoper jugoslovansko ob-strukcijo, ker bi oviranje, ali celo one-mogočenje laške fakultetne predloge napravilo na Italijo zelo neugoden utis!" Tako daleč smo torej prišli v Avstriji, da je na reševanju naših notranjih stvari postal odločilen utis, ki bi ga ta ali ona rešitev kakega vprašanja napravila v tuji državi, — v tem slučaju Italiji. A par ur prej je člen Bienerthove vlade, minister Haerdtl, očital poslancem, da se umešavajo v stvari ogrske države, katero smatra naša vlada za tujo. Torej mi se ne bi smeli umešavati v ogrske stvari, da-si živimo z Ogri pod istim vladarjem, pač pa se sme vmešavati v avstrijske stvari — Italija !! !
Ta izjava dokazuje velikansko zadrego, v kateri se nahaja vlada, sicer bi se ne mogla posluževati takih naravnost samo od sebe ponižujočih argumentov. Taka vlada enostavno nima več pravice do obstanka. Aii ni dovolj, da je Avstrija pravzaprav filijalka Nemčije ?! Sedaj pa naj bi bilo tudi od utisov v Italiji odvisno reševanje naših notranje-avstrijskih stvari!
Kaj takega se pač še ni zgodilo, da bi šef kake vlade tako skrbel za ugled lastne države! In taka vlada naj bo poklicana, da reši tako važna vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu ?! ! Ali misli Bienerth, da bomo res mi Slovani plačevali račune za to, da bi rešitev tega ali onega vprašanja na-pravljala v Italiji vedno dober utis ? !! Ne, nikdar! Prepad med vlado in Slovani ni bil morda še nikdar tako globok, kakor je to sedaj. Zato nas mora združiti v tem trenotku le en klic: Proč z Bienerthom!
Dr. Susteršič o italijanski pravni fakulteti.
Minolo nedeljo je imel dr. ŠusteršiČ shod, kjer je v Tomišlju in na Rudniku razmotrival tudi pereče vprašanje italijanske pravne fakultete. Povdarjal je, da je to vprašanje obrodilo prav čudne prikazni. Čuditi se je, kako malo razuma imajo nekatere vladne stranke za velika državna vprašanja, ki so v zvezi s fakultetnim vprašanjem. Mučno mora zadeti vsakega pravega avstrijskega rodoljuba, da se vlači zvezo z Italijo v to zgolj notranjo avstrijsko zadevo. Poleg tega je to početje naravnost naivno. Kajti vsak resen mož, ki razmere le količkaj pozna, ve, da je sigurnost in trajnost našega razmerja do Italije odvisna od dreadnoughtk (velikih bojnih ladij), ne pa od pravnih fakultet. Kar se tiče stališča Slovencev k temu vprašanju, se ne bojujejo zoper italijanske državljane, temveč zoper stari dunajski sistem, po katerem se daje eni narodnosti prednost, drugo pa potiska v kot. Slovenci zahtevajo sistematično obravnavanje in reševanje visokošolskih vprašanj v smislu enakopravnosti in enakovrednosti vseh narodov. — Nič ne označuje bolje zapostavljanja in poniževanaj Jugoslovanov, kakor dejstvo, da se do danes ni niti rešilo vprašanja reciprocitete zagrebške univerze, četudi se to vprašanje že plete več let in je že zdavna zrelo za odločitev, in to vkljub lepim besedam mnogih vlad! In vendar je to malenkost, ki vrhu tega ne stane vinarja, temuč treba je le dobre volje in nekoliko razumevanja za potrebo naših južnih slovanskih dežel ! — Glede mesta italijanske fakultete se krije stališče Slovencev popolnoma z življenjskimi interesi monarhije.
Pritisk Italije in Nemčije na notranje avstrijske razmere.
D u naj 13. poslaniških krogih krožijo govorice, ki pričajo o tem, da je postal položaj Bienerthovega kabineta velekritičen. Pripoveduje se, da je ministerski svet že sklenil demisijo, ker do danes nima Bienerth gotovosti, da bi imel pri glasovanju o proračunu zanesljivo večino. Odločevali bodo Italijani, s katerimi ima Bienerth danes zadnje odločilne konference. Bienerth je bil včeraj v avdijenci pri cesarju. Avdijenca je trajala izvanredno dolgo. Tudi se pripoveduje, da sta italijanski zunanji urad in
nemški zunanji urad pritisnila na avstrijskega zunanjega ministra grofa Aehrenthala, naj se v zadevi laške pravne fakultete u streže Itatijanom. Aehrenthal je v jako kočjivem položaju. Govori se, da je Aehrenthal že sporočil Bienerthu o pritisku Italije in Nemčije ter da je o tem informiran tudi že cesar. Vsekakor se mora tekom današnjega dne položaj pojasniti, ker bo jutri ob 10. uri dopoludne prvo glasovanje o prehodu v specijalne dele proračuna.
Ekspertna akademija na Dunaju.
Slušateljstvo eksportne akademije je enoglasno sklenilo, da hoče delovati krepko in neomajno na to, da se eksp. akademija, najvišji trgovski učni zavod v Avstriji, tudi oficijelno pripozna, kakor trgovska visoka šola.
Na eksp. akademiji so dani že vsi predpogoji za visoko šolo. Predizobrazba slušateljev je ista, kakor za druge visoke Šole, predavanja temeljujejo na znanstveni podlagi in so popolnoma visokošolskega značaja. Na skušnjah se stavljajo najstrožje zahteve. Profesorji so v istem plačilnem činovnem razredu in imajo iste plače, kakor na drugih avstrijskih visokih šolah.
Moderni čas s svojo svetovno trgovino in poostreno konkurenco zahteva tudi v trgovskem stanu akademično izobraženih moči; zato so vstanovili na Francoskem, v Belgiji, Italiji, Nemčiji itd. trgovske visoke šole, in oblasti se niso nikjer protivile pri-poznati tem komercijelnim zavodom značaj visoke šole, četudi se isti, kar se tiče kvalifikacije slušateljev in organizacije učnega načrta, nikakor ne morejo meriti z eksportno akademijo.
Nejasno stališče, ki je zavzema eksp. akademija med avstrijskimi šolami, zamore slušateljem, ki so pričeli svoje študije večinoma, ne da bi se zavedali svojega položaja, mnogo škodovati, ker se jih splošno uvršča med absolvente drugih nižjih trgovskih šol.
Teh nezdravih razmer pa sigurno ne morejo odobravati oblasti, ki gotovo poznavajo visoki pomen trgovskega stanu za vse narodno gospodarstvo in katerih naloga mora vendar biti, da pridobivajo za trgovino zares zmožnih in delavnih moči.
Slušatelji eksportne akademije vseh avstrijskih narodnosti, ki študirajo složno na skupnem zavodu, upajo, da se njihovi zahtevi ugodi tem preje, ker s tem niso zveza ! nikaki financijelni izdatki.
t jšatelji računajo s sigurnostjo na podp ro od strani trgovskih krogov, ki pač tudi • .lavičeno zahtevajo akademično izo-braz ^-ga naraščaja.
' Na Dunaju, dne 11. rožnika 1910.
Slušateljstvo eksp. akademije.
Dnevne novice.
Vseslovanski kongres v Sofiji. Iz
Petrograda poročajo: Društvo „Slovanska vzajemnost" je dne 9. t. m. izvolilo delegate za vseslovanski kongres v Sofiji, mej temi rHomjakova, Mihaila Stahovića in Otta.
Kitajski dijaki na Dunaju. Iz Petrograda poročajo: Petnajst kitajskih dijakov, ki jih je kitajska vlada poslala na nauke na Dunaj, je na svojem potovanju dospelo v Petrograd, odkodar so odpotovali na Dunaj.
Bosanski deželni zbor se sestane jutri v svoje prvo zasedanje. Potent, s katerim se sklicuje deželni zbor, je datiran v Sarajevu dne 31. maja; bil je torej izdan za časa cesarjevega bivanja v Sarajevu. Zasedanje bo kratko. Vlada bo zahtevala proračun za t. I. Pri tem pojde bržkone brez večjih konfliktov. Deželni zbor bi imel sklepati tudi o adresi, do katere pa bržkone ne pride, ker se stranke ne bodo mogle zje-diniti v državnopravnem in agrarnem vprašanju.
V jeseni bo sklican deželni zbor na novo zasedanje. O tej priliki pride bržkone do burnih debat, osobito o priliki razpravljanja proračuna za leto 1911, in pa, ko pride na mesto agrarno vprašanje.
Kako se na Ogrskem vrše volitve?
— „Reichspost* poroča, da je kandidiral v okraju Lavsin Nemec dr. Kremling in vladni kandidat dr. Baros, ki je bil tudi izvoljen in sicer pomočjo podkupovanja. Omenjeni list prinaša v dokaz pobotnico, ki glasi sledeče : „Pobotnica. Podpisani se obveže in potrjuje to s častno besedo, da bo o priliki volitve, ki se bo vršila dne 1. junija v Lavsinu, dal svoj glas dru. Ivanu Baros in potijuje, da je pod naslovom „zakonito pripadajoče voz-nine prejel znesek ... Kron ... stot. Podpis. Priča, Priča". — Cena za glas se je ravnala po imetju in uplivu podkup-Ijenca.
Na volilni dan se je plačevalo glasove po 100—200 Kron. Baros po kljubu temu ni imel večine. Korteši so začeli" z mrzličevo napetostjo delati. Pijača je tekla v potokih in|k volilnemu lokalu so vlekli stud vzbujajoče osebe, ki so od pijanosti jecljaje oddale svoje glasove za one, ki so jih kupili. S takimi sredstvi je dobil vladni kandidat dr. Baros 1275, Nemec dr. Kremling 970 in nek drug kandidat 230 glasov.
Hofrichter. Kakor poročajo dunajski listi, nadporočnik Hofrichter ni bil na smrt obsojen, temveč le na 20-Ietno ječo. Baje je
pred vojno sodnijo zopet preklical priznanje da je on odposlal strupene krogljice. Na podlagi vojnega zakona torej ni mogel biti obsojen na smrt.
Bržkone je tudi to zopet le izmišljotina kakega šmoka. Razprava pred vojno sodnijo se je vršila tajno, vsi člani vojne sodnije so prisegli, da bodo varovali strogo tajnost, o vsem, kar se vrši na razpravi, in spisi se še nahajajo pri kornem poveljniku.
Kdo naj bi bil potem izdal to tajnost? Zato bo pač najbolje počakati dokler bo uradno razglašeno, kako kazen so prisodili Hofrichterju.
Novi indijski podkralj. — Na mesto bivšega podkralja Indije Karla of Minto, ki je nedavno odstopil, je bil imenovan dosedanji podtajnik v angleškem vnanjem uradu sir Carl Handing. To imenovanje je splošno iznenadilo, ker se je v obče mislilo, da bo novim podkraljem imenovan lord Kitchener.
Sir Carl Harding se je rodil leta 1858 in je že v svojem 22-letu stopil v diplomatsko službo. Posebno se je odlikoval kakor poslanik v Petrogradu, vsled česar si je pridobil zaupanje kralja Edvarda. Povr-nivši se iz Petrograda je bil v uradu za vna-nje stvari v Londonu duša vse vnanje politike Angleške. Hardin je ena najugledne-jih ličnosti angleške diplomacije.
Domače vesti.
Pred odločitvijo o vseučiliškem vprašanju. — Italijani so vsekako dosegli velik vspeh s tem, da se ob njihovem vseučiliškem vprašanju razpravlja le o sedežu bodoče fakultete, ne pa več o pravični rešitvi celotnega kompleksa vprašanj, ki so v neločljivi zvezi s to italijansko zahtevo. O tej pa bi se v avstrijskem parlamentu in v avstrijskem javnosti ne smelo razpravljati, ne da se ob enem protresava slovensko vseučiliščno vprašanje ter sploh šolske potrebe primorskih in posebej tržaških Slovencev.
Ker je odločitev o laški fakulteti pred durmi in je ravno zato potrebno, da se diskusija povrne v svojo pravo strugo, je sklenil odbor političnega društva „Edinost" sklicati za prihodnjo soboto zvečer javen shod v gledališčno dvorano „Nar. doma", ki naj bo (ob vsem spoštovanju do kulturnih zahtev drugih narodnosti) glasen protest proti zistemu, ki je v zadregi le še glede sedeža laški fakulteti, do-čim se ne meni za najelementarnejše naše potrebe na šolskem polju, proti zistemu, ki sitemu ponuja pečenke, a lačnemu ni kruha ne daja.
Nazadovanje goriških Slovencev. —
„L' Eco del Litorale" od minule sobote pri-občuje članek, v katerem pravi, da slovensko narodno gibanje na Goriškem propada zadnji dve leti sem. Kakor razlog temu navaja italijanski konservativni list politiško borbo med dvema slovenskima strankama v deželi in zvezo dr. Gregorčiča z italijanskimi liberalci. Na podlagi te zveze da ima dr. Gregorčič vezane roke ter je prisiljen, pobijati svoje sonarodnjake: agrarce in liberalce !
Slovenci da so se odpovedali svojim aspiracijam na Gorico. V dokaz temu navaja italijanski list tudi okolnost, da se slovenski liberalci (naprednjaki) ne udeleže nadomestnih državnozborskih volitev, ki se bodo vršile dne 26. t. m.
Za danes bilježimo to vest italijanskega lista po dolžnosti kronistov.
Resnica o Škofu Flappu. — Pod tem naslovom piše „Kroatische Korrespon-denz" :
Od nekega cerkvenega dostojanstvenika, ki so mu razmere v škofiji poreški popolnoma znane, smo prejeli: „V nekem dopisu v „Neue Freie Presse" je bila trditev, da so Hrvatje uprizorili agitacijo proti škofu Flappu, da bi spravili na njegovo mesto kakega hrvatskega škofa. To ne odgovarja dejstvom. Proti škofu Flappu, ki se je v proganjanju hrvatskih župnikov svoje škofije večkrat spozabil kakor pastir, je podanih dalekosežnih tožeb in pritožeb, ki pa spadajo na konomično polje in niso s politiko v nikaki zvezi — radi česar se je preiskava proti njemu po apo-stoliškem vizitatorju že pred dolgim časom izkazala kakor absolutno potrebno, da se v škofiji poreški v čisto cerkvenih stvareh napravi red.
Lep izgled sovražnikom CMD je
dala ravnokar dekliška Marijina družba v Škednju. Pred seboj imamo namreč vabilo na predstavo, ki jo je ta družba priredila minole nedelje. Na vznožju pa stoji pripomba: „En del je namenjen podružnici sv. Cir. in Metoda"!
To je sovražnikom naše Družbe lekcija, kakeršnje ne bi bili oni pričakovali od take strani.
Izpraševalna komisija za slovensko stenografijo v Zagrebu javlja, da se bodo izpiti iz slov. stenografije vršili po Novakovem sistemu.
Poseben vlak o priliki sokolskega zleta v Št. Petru pri Gorici se ustavi le v Ro-colu, Vrdeli in Opčinah. Od Opčin naprej' ne sprejme več ljudij. Vozni listki za tja in nazaj stanejo iz Trsta in Rocola po 2"50 K, jz Vrdele in Opčin 2-10 K, za naraščaj pa :e cena navodnih poštnih vlakov t. j. iz Trsta in ^Rocolu 1*90. Listki bodo od če-
trtka naprej v predprodaji, kar se še natančnejše objavi. Ker je vlak omejen a* gotovo število, se opozarja posebno Sokole, ki pojdejo v kroju, da se pravočasno preskrbe z listki.
Smrtna kosa je ugrabila včeraj obče pribljubljenega narodnega moža g. Julija Bukovnika, uslužbenca c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu. — Narodni družini naše sožalje.
Pogreb se bo vršil jutri ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, ul. Molin piccolo št. 14. H. nadstr.
Vojni šolski ladiji „Nautilus" in „Albatros" sta predvčeraj odplule iz naše luke.
Jahta v luki. Predvčerajšnjem zvečer je priplula v našo luko italijanska jahta „Poupette", na kateri se nahaja g. Charles Vunust.
Sokolsko slavnost na Prošeku prirede 26. junija vsa tržaška sokolska društva in sicer Sokol v Trstu, Vrdeli in Opčinah ter odsek iz Barkovelj. Slavnost bo obstojala iz javne telovadbe in potem ljudske veselice. — Pri javni telovadbi nastopijo moški naraščaj, ženski oddelek in članstvo. Na slavnostnem prostoru bodo razni paviljoni, med drugimi tudi oni naših narodnih dam, in pa paviljon, kjer se bo vrtelo kolo sreče. — Za ta dva paviljona nabirajo naše vrle dame darila. Prijatelje Sokolstva pa se opozarja, da sprejema iz prijaznosti darila g.a Roža dr. Gregorinova u ul. Galatti 18 (Nar. dom).
Konjske dirke. — V nedeljo popo-Iudne je bila v j[hipodromu zadnja konjska dirka v pomladanski sezoni.
Prememba voznega reda vlaka štev, 2559 na progi Kranj-Tržič. — Od 1. julija t. I. vozi mešanec št. 2559 na progi Kranj-Tržič po sledečem voznem redu :
Odhod iz Kranja ob 7 35 zvečer, prihod v Tržič ob 822. Istočasno se razveljavi vozni red vlaka št. 2559.
Tržaška m&la kronika
Nasilnež Emilij Degrassi, star 35 let. mornar iz Izole, že večkrat kaznovan, se je predsinočnjem pri neki aretaciji umešaval r uradni čin. Ko so ga redarji pozivali, naj gre po svojem opravilu, jih je začel obdelovati s pestmi. Seveda so ga spravili pod ključ.
Junak kamenja. Včeraj je bil aretiran krošnjar Emil Tomašević, star 35 let, stanujoč v ul. G. Gozzi, ker je v neki gostilni v ul. Carducci težko s kamenom ranil na glavi nekega Ivana Toselli.
Neverjetna predrznost in zvijača 16-letnega dečka. Od meseca maja do včeraj je bilo v 12 tobakarnah v mestu izvršenih več tatvin. Tatvina se je izvršila na sledeči način: V tobakarno je prišel deček, ki je zahteval od prodajalke več vrst tobaka in cigaret. Mej tem, ko je prodajalka iskala zahtevane vrste, je podjetni dečko z nenavadno spretnostjo ugrabil predmete, ki jih je mogel doseči in je potem naglo izginil.
Večinoma so prodajalke opazile tatvino, ko je deček že izginil. Mladi tat je najrajše jemal škatlje s cigaretami „Memphis". Skupna škoda, ki so jo trpele omenjene tobakarne, iznaša K 91 50.
Dve tatvini se niso tatiču posrečile in sicer v tobakarni ul. Giulia 39 in na Acque-dottu št. 31. — Prodajalke so ovajale stvar policiji, ali vzlic znakom, ki so ga podajale o mladem tatu, ga ni mogla policija iztakniti.
Konečno ga je redarski nadzornik Ru-mec sinoči dobil in sicer na njegovem sta-vanje. Mlademu, „nadepolnemu" tatujje ime Fran Vattovaz, star je 16 let in doma iz Trsta ter stanuje v ulici della Guardia štev. 29. Dečko je vse priznal in povedal, da kar je nakradel, je prodajal dvem lastnicam to-bakarn in sicer Alojziji Fabian v ul. Barriera vecchia št. 17 in Ani Longo, v ul. deli' oro-logio št. 4.
Dečka in obe omenjeni prodajalki je policija seveda stavila pod ključ.
Hišna preiskava. Včeraj [pop. je policijski komisar dr. Zecchini izvršil hišno preiskavo v stanovanju Marija Blasicha, 26-letnega modelista v ladijedelnici sv. Marka, stanujočega v ulici F. D. Guerazzi, 16. Blasich je baje anarhist.
Radi enakega vzroka je bila izvršena hišna preiskava tudi v stanovanju 17-letnega črkostavca Romana Rezzica, stanujočega v ulici Scalinata št. 3.
Padel z kripice. Ivan Žuljan, star 44 let, kmet iz Doline, se je včeraj popoludne podal s svojo kripico .v neko sosedno vas. Na povratku se je splašil konj in Žuljan je padel z kripice ter se močno poškodoval. Prepeljali so ga v Trst na zdravniško postajo. Tu so mu obvezali glavo, na kateri je imel 10 ran, ter ga potem spravili v mestno bolnišnico.
Koledar in vreme. — Danes: Ba-zilij Vel. šk. — Jutri: Vid in tov. muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 21.° Cels. — Vreme včeraj: deževno.
Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. Temperatura padla. Tendenca za nevihte._
Tržaška gledališča.
MINERVA. Danes zvečer ob 8.30 ob ugodnem vremenu opera „M i g n o
V Tr^tu, 14 junija 1910.
„EDINOST" št. 163.
Stran IH
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Trst". Danes zvečer ob navadni uri je pevska vaja; v četrtek pa H. redna seja. — Gospodje odborniki naj se ozirom na važnost točk, polnoštevilno udeleže.
Pevsko in glasbeno društvo v Trstu.
(Podružnica „Glasbene Matice"). Moški zbor ima danes zvečer svojo redno pevsko vajo. Opozarja se gg. pevce, da pridejo polnoštevilno k vaji, ker se bo pelo „U ljetni suton" za akademijo ob zaključku leta.
Pevovodja.
Nedeljski shod plinarniških delavcev pri sv. Jakobu se je vršil ob zelo veliki udeležbi. — Podrobneje poročilo priobčimo jutri.	_
D A R O V L
—	Za šentjakobsko podružnico CM nabral g. Ivan Pesso pri omizju svatov g. Jos. Zadnika v Divači znesek K 10.— Denar hrani blagajnik.
—	Darovi za paviljon na Prošeku. G.a Roža d.ra Gregorinova : dve vazi za cvetlice, 1 garnituro za likerje, in 3 komade galanterije.
—	Za „primorski paviljon" so darovali: gospa Katica Čigoj 5 kron, g.a M. K. eno krono, g.a Fanica Batuta 2 cvetlični vazi. Lepa hvala !
Vesti iz Goriške*
S spodnjega Krasa. Letos se odigrava nad Krasom v zrasnih sferah grozen in za kmeta usodepolni ples divjih-razlučenih elementov, črnih oblakov, katerih učinke občutijo skoro vse tukajšnje občine.
Slednji dan popoludne se zbirajo oblaki nad Ćavnom in „Mačjim kotom", od koder se razprostirajo kakor po kaki zapovedi in načrtu nad sivi Kras.
Pred nekaj dnevi se je vsula nad Škrbino in Lipo sodra in toča s hudim nalivom, da so trtne mladike, listi i. dr. kar odletavali po tleh, a naliv je odnašal še zemljo.
V četrtek je zadela ista osoda Vol-čjigrad, nekoliko Tomaževice in Gra-hovico.
Po nekaterih vinogradih stoje gole trte kakor po zimi, — ostalo ni en četrt zaroda.
Par trenutkov pozneje je že zvonilo v Pliskovici, kjer se je med groznim nalivom usula gosta sodra in toča, da so bili krasni vinogradi v par minutah žalost in obup ubogemu posestniku.
Pod trtami je bilo zaroda kar v vrstah da bi ga lahko grabil z grabljami.
Ubogi kmet je s solznimi očmi obupan gledal uničeni up — strt pred njegovimi nogami.
Marsikateri vinograd je podoben pokopališču iz katerega gledajo polomljene, osirotele trte, oziraje se proti nebu in spremljaje obupne vzdihe kmeta — trpina.
A komaj je minol en dan, že je pri-hrumel — v soboto po noči — naliv in neurje od Furlanije.
Neprestano blisketanje in gromenje, šum oddaljene nevihte in žalostni domači glasovi zvonov so zbudili ljudi iz sna. Komaj so prebili prvi udarec, že jih je čakala druga nesreča.
Po mučni iihoti zažvižga tenek a grozen piš in par trenotkov pozneje so se pri-podili med gromenjem in šumenjem črni oblaki, dež se je vsul iz vseh zatvornic neba, tenki udarci sodre so se vedno množili, a slednjič debelo in močno pokanje toče ob okna in zidovje pričenja svoje uničevalno delo.
Ljudje so vstajali — bilo je okolo po-lunoči in s strahom se vpraševali „Kaj bo" ?
Gorjansko in nekatere bližnje vasi, Veliki dol, Vrhovlje in druge vasi so bile prizadete v večji ali manjši meri od učinkov neizprosne sile — sodre in toče.
Ravno letos pa se je nadejal marsikateri kmet, da mu bo njegov trud nekoliko poplačan.
Trte so bile polne zaroda, poljski pridelki, sadje in sočivje je dajalo najlepše upe za dobro letino, a sedaj — reva in žalost.
Iz Ročinja nam pišejo: Veselica, ki jo je priredilo društvo „Sloga", v nedeljo dne 5. t. m. je vspela prav izborno.
Igra v „Ljubljano jo dajmo" je dovolj pokazala, da je tudi med našimi domačini najti nadarjenih in za resno stvar vnetih igralcev. Sicer je bila tudi režija v dobrih rokah.
Prav dobro so vspele tudi posamezne pevske točke pod vodstvom g. pe-vovodje. Nad vse ugajala pa nam je zadnja točka: spevoigra „Dijakova zarubitev". Le ta se je morala tudi ponavljati.
Tu smo takoj videli, da jo nadvlada-vajo povsem inteligentne moči. Originalen mimičen nastop vse goriške četvorice, spretna in neprisiljena kretenja teh gg., kakor tudi lepo in precizno proizvajanje raznih kup-letov, so kar čarobno uplivale na gledalce.
Ker je pa ravno o poludanskih urah začelo deževati in je marsikomu iz bližnje okolice, ki bi sicer rad prihitel tega dne v naš napredni Ročinj preprečilo to slabo vreme obudila se je splošna želja, da bi to veselico ponovili. To se tudi zgodi!
Zatorej kličemo vrlemu in požrtvovalnemu kvartetu v Gorici na svidenje sv. Petra in Pavla dan!
„Slovenska Matica". — Prosim vse bivše gg. ude „Slovenske Matice" mojega poverništva, da mi pošljejo do 25. t. m. letnino (4 K) za 1910, ker koncem junija t. 1. poteka rok za naročevanje. Obenem prosim, da se morebitno oglase tudi novi udi.
Komen, 12. junija 1910. —
Anton Leban, nadučitelj, poverjenik „Slovenske Matice".
Toča na Komenskem. V noči od sobote do nedelje je potolkla toča na Komenskem in sicer v Svetem, Preserjah Volčjem-gradu, Tomaževici in Malemdolu. — Komnu je deloma prizanesla. Pobila je tudi v Škrbini in drugih vaseh krog Komna. Vzela je polovico pridelka, nekaterim vasem pa skoraj vse. — Ubogi Kraševec-trpin! Slabega vremena varuj nas — o Gospod, — Tukaj in povsod! —
Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici je priredilo cestno dirko na progi Ajdovščina—Gorica, 26 km, maksimalen čas 1 ura 5 minut. Rezultat je bil sledeči: I. Josip Benko, („Gorica") 43'30"; II. Modrijan Josip („Gorica") 43'50"; III. Rigero Živic, („Balkan") 44'; IV. Anton Danevčič, („Solkan") 45'50"; V. Bavčar Viktor („Balkan") 46' ; VI. Vekoslav Šinigoj („Gorica") 48'. Popoldne se je vršila druga cestna dirka na progi Miren—Gorica, 5 km, maksimalen čas 9 minut. Izid te dirke je sledeči: I. Josip Benko („Gorica") 5 minut; II. Josip Modrijan („Gorica") 5'52"; III. Dragotin Sancin („Balkan") 6 minut; IV. Viktor Bavčar, („Balkan") 6'10".
Nato je pričela veselica na prostoru g. Goriupa. Na enem plesišču se je vršila ob 4. popoludne polževa dirka ; I. darilo je dobil Andrej Golja („Gorica") ; II. Josip Komjanc („Danica") ; III. Avgust Vidmar („Danica").
Ker od priglašenih društev ni nobeno nastopilo, se je pričel nato ples. Plesalcev in plesalk je bilo malo, ker se je ravno ob istem času vršila veselica v prid družbe sv. Cirila in Metoda pri „Zlatem jelenu" v Gorici.
Žal, da je bilo na kolesarski veselici tako malo občinstva.	—n
x Bilancafdež. hipotečnega zavoda v Gorici za 1909 razkazuje 18.66 o K 16 st. čistega dobička. Rezerve zavoda znašajo loO.OOo K. V šestih letih se je ugotovilo 1734 posojil v skupnem znesku 11,546.800 kron. Posojila se dele po sodnih okrajih tako le: Gorica mesto 2,959.400 K, Červi-njan 2,750.600 K, Goriška okolica 1 milijon 786 tisoč K, Tržič 1,362.600 K. Ajdovščina 123.600, Kanal 64.600, Kobarid 54.800 K, Cerkno 34.600, Komen 408.000, Krmin 773.400, Gradišče 821.400, Bovec 5.400, Sežana 62.200 in Tolmin 31.600 K.
x Na izvozni trg v Gorici je prišlo v soboto na prodaj 30 kg hrušk po 60 K q ; 1400 kvintalov češenj po 28 K, 120 kg jagod po 120 K, 140 k v. graha po 12 K, 15 kv. svežega fižola po 60 K, 30 kg špargljev po 60 K in 150 kg krompirja po 10 kron.	A
Vesti isire.
Javen shod v Laborju. (Izvirno poročilo).
Dne 22. majnika se je vršil v Laboru po dež. poslancu g. Valentič-u sklican javen shod. Udeležilo se ga je lepo število mož, le Loborcev je bilo razmeroma malo. Na dnevnem redu sta bili točki: delovanje dež. zbora istrskega in važnost o pouku v materinem jeziku!
Mislim, da je g. poslanec Valentič storil svojo dolžnost s tem, da je sklical omenjeni shod, zato bodi tem potom zadoščeno dopisniku „Edinosti" o stvari vstanovitve Le-gine šole v Laboru. Tozadevni članek je klical po potrebnih faktorjih, ki naj bi po možnosti stvar zaprečili, in ni ostal glas v puščavi. Našli so se naši neumorni delavci.
Prišla sta v Labor naš prvoboritelj, dež. in drž. poslanec Matko Mandič, in dež. posl. Pangerc iz Doline.
S prisotnostjo in sodelovanjem le-teh dveh vrlih mož in drugih gospodov iz Kopra, nadalje g. učiteljev iz okolice in našega vrlega župana Kocijančiča, se je dnevni red znatno povečal.
Uverjen sem, da bo ta shod p. n. čitatelje zanimal.
Labor, kakor frankcija davčne občine Boršt in občine Marezige, je vasica, ki šteje


PelIKl Rlnematosruf
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Torek 14., sreda 15. in četrtek 16. junija 1910:
I) Krotilka Schneider s svojimi ievi (Pr°.v" - 2) Linda Cha-movska KrSLtS^S - 3) Zdravilo zoper mikrobe
Mnenje gospodo dr.n n. Kohenoff-n, Berhouico.
G. J. SBRRAVALLO
Trst.
S tem pismom Vam poročam o uspehih svojih p o izkušenj z Vašim SERRA VALLO-vim K/NA-V/NO M Z ŽELEZOM (Vino di China Fer-ruginoso Serravallo). Dosegel sem izvrstne uspehe pri svoji klijenteli, posebno pa pri konvalescentih, malokrvnih in nevrasteničnih bolnikih, katerih ima mnogo naša dežela vsled malarije. Vaš preparat je znan kot jako dober in se razlikuje od drugih takih vin po svojem dobrem ukusu. Lahko je prebaven in hitro učinkuje.
BERKOV/CA, 13. oktobra /908.
Dr. M. KOHENOFF.
ALEKS. FRANC MAYER - TRST
žgalmca kave
TELEFON 1743.
Najboljši vir n dobivanje pt>6en« kave
TRŽAŠKI SLOVAKI

in posebno okoličani ki prihajajo v mesto po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobropoznani	—
:: Jfavarni Universo
ki se nahaja na trgu pred „Narodn. domom" št. 1, uprav nasproti res'Avracije „Balkan". V kavami bo poleg izvrstne kave ua razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laški Časniki in vss boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC.
1
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sobov
Izdiranje lobov bre; vsake bolečine
i V. Tuscher
! kencesij. zobni tehnik
Dr.J.Cermak
: zobozdravnik :
3 _B
R2 &
• TRST -
alioa deli ' G&serma št. 13, II, n.
ea
mizar - Trst - uiie& Leo štev. 2
mim priporoča si&vnemu cbčiRE^vs
svojo mizarnico. |§
Izdeluje vsakovrstno, tudi 1 ® " NAJFINEJŠE POHIŠTVO
ANTON REPENSEK
knjigovez v Trstu, vi& Ceollla 9
priporoča slavnemu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico.
v kateri se izvršujejo vBa v to stroko spadajoča dela to6no in po zmernih cenah.
-	SVOJI K SVOJIM ! ==
Ugodna prilika!
Z dnem 26. februvarja 1910
se je otvorila
nova trgovina
:: IZDELANE MOŠKE OBLEKE ::
Velik izbor otroških oblek, površnikov, paletot, rf-z nih hlač, telovnik; fantazija itd. itd.
Prodaje se tudi na obroke III. Madonnina 8, I. nad.
Naznanilo.
D.PUPS1
Odprl sem KLEPARSKO DELAVNICO v ulici Rigutti it. 37 in se priporočam vsem rojakom za mnogobrojan obisk. Postrežba točna. Delo trpežno. Cene nizke.
S spoštovan em ___A. KRAINZ, klepar.
II —J
TRST, al. Cavua 2
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
.:. FRAN LAMPE
Prefajaroief« krstes 4-fcrstaa in. • Psi tr sita tsiss to ss dn.
frtorsva za iisčenje in poliranje.
CiBti kovine in p^hišt®o, šipe in mramor (brez vodej. Dobiva se povsod. Priprava sama 12 visarjev. Iščejo se povsod zastopniki. — Ponudbe na ekspedicijo.
0
Antonio Dobner
— urar in zlatar — sodni Izvedenec
se je preselil v ul. DELLE POSTE S vogal Torre bian-
ea (TOBAKAKNA) Sprejema vsakovrstn« poprave PO ZMERNIH CENAH a«- Z JAMSTVOM.
•••
FRIDERIK SCHWARZ
Trst, Via Valdirivo št. 3, Trst
Zastopnik : znanih ; mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABATKA ■■■■
Prvi parni mlin Bćkćscsaba
Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo.
Velika zaloga koles
RUDOLF ROTL
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238.
Zaloga koles : Peugeot, Waf-fenrad. Standard od 150 kron »naprej. Pnevmatiki in potrebščine.
ena nična delavnica. Hitra postrežba. Cen zmerne.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
v PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TR8T - VIA MALCANTON - TR8T
Stran IV
EDINOST" št. 163.
V Trstu, 14. junija 1910
45 številk. Po zelo strmi, povsem slabi recimo istrski poti je možno priti v vas, ki ima gotovo nad 300 m. morske višine. Če bi bilo v vsi kaj lepega, bi v prvi vrsti na to opomnil, ali... v tužni Istri smo.... kaj naj iščemo lepot v kraju, ki sedi na koncu dobrega.
Kmalu po 4. uri je otvoril zborovanje sklicatelj v občinski hiši. Mala soba je bila natlačeno-polna poslušalcev. Najprej je obrazložil posl., čemu da je prišel in je nazna čil program. Na predlog g. učitelja Cerut je bil z večino izbran predsednikom g. obč. tajnik K e r š o v a n i a zapisnikarjem g. Avgust Šuc, učitelj v TruŠkah.
Predsednik, zahvalivši se na izvolitvi, je polagal slušalcem na srce, naj marljivo poslušajo g. govornike ter je dal besedo g. posl. Valentiču.
Le-ta gospod je v kratkih, a jedrnatih besedah obrazložil za nas Slovence in Hrvate istrske bivše žalostno stanje in delovanje dež. zbora. Na to je prišel na sedanji položaj, na sedanje delo istega. Predolgo bi bilo, ako bi hoteli vse podrobno napisati, le toliko naj rečem, da si je lahko vsak poslušalec živo predstavljal, kar je bilo, in kar je v dež. hiši.
K besedi se je oglasil g. Kocijančič iz Labora, sedaj mehanik v Trstu Njegov govor je bil nekak uvod točki o pouku v materinem jeziku. Razlagal je, da hočejo razni slepi tuji elementi raznarodovati našo mladino. V to svrho da imajo veliko in precej bogato družbo „Lega Nazionale!" S sladkimi besedami obetajo, da bodo v šoli poleg italijanskega jezika učili tudi slovenski. To pa ni nikakor možno, ker so učitelji Leginih šol pravi italijanaši z dušo in telesom, in morda zna le kateri od njih za silo lomiti slovenski. Govornik je povedal, naj ostanejo jekleni napram takim elementom, ki bi prihajali k njim ter jih nagovarjali za Legino šolo. Nikar naj se ne dajo zavesti od njih; zvesto naj čuvajo svoje najdražje — svoj materini jezik. —
Za njim je nadaljeval g. nadučitelj A n-ž 1 o v a r. Prav lepo je poročal o važnosti materinega jezika. Rekel je, da bi se moral vsakdo sramovati zainetavati svoj materini jezik in vsprejemati drugega, in to morda celo jezik naših najhujših s o-vražniko v. Povdarjal je, da odrastel človek nikakor ne more pozabiti materinega jezika ; morejo ga pa pozabiti otroci, ki bi se ga učili v šoli z drugim učnim jezikom. Nadalje je rekel, da kdor ne ljubi svojega materinega jezika, zaničuje samega sebe in je podlaga tujčevi peti.
Ako se vstanovi v čisto slovenskem kraju šola z drugorodnim učnim jezikom, podobni so nje učenci mladičem kukavic, ki ne skrbe za svoje mlade, marveč znašajo jajčka v druga gnezda ter prepuščajo skrb in razvoj svojih mladičev drugim pticam. Povdarjal je, da je taki šoli jedini namen, raznarodovanje naše mladine.
(Zvršetek pride.)
Latinizacija v Lazaretu. V dan presv. Rešnjega telesa smo šli ob pol osmi uri predpoludne slovesno s procesijo iz naše farne cerkve. Procesije se je vdeležilo precejšnjo število vernikov, ki so se pomikali s cerkvenimi zastavami mirno naprej v smeri proti Pobegom. Obžalovanja vredno je, da nismo imeli pevcev v procesiji, ki bi nam s svojim ubranim petjem poveličevali slavnost. Ta dan smo pogrešali tudi godbo, kakor smo to imeli druga leta. S petjem je res nastopil naš organist g. „Rampinčič" s svojim pevskim zborom, kateri sestoji iz nekaj deklet. Temu so se pridružili še trije možje, ki pa niso pevci po poklicu ter so ga spremljali kakor je kdo bolje znal. To pa ni najhujše, da nimamo cerkvenih pevcev — naj poje Peter ali Pavel, da le pojejo! Razočaral pa nas je g. pevovodja ko je v procesiji s svojim zborom mej slovenskimi pesmi pel tudi — latinske.
Ne mislim preveč grajati g. pevovodjo, ker je gotovo malo poučen o latinizaciji. Za sedaj naj mu bo to-Ie v opomin. Gosp. organist mora poslušati glas ljudstva, ki ga plačuje, in bolj spoštovati svoj narod, sicer ga, ko pride po plačilo pošljemo kam drugam.	Udeleženec.
Tujci v Opatiji. Od 1. januvarja do 8. junija 1910 je obiskalo Opatijo 18.022 gostov. Od 2. do 8. junija 1910 je na novo došlo 524 oseb. Dne 8. junija 1910 je bilo navzočih 1826 oseb.
Komunalna realna gimnazija v Vo-loskem-Opatiji. Učenci, ki želijo početkom šolskega leta 1910—11. stopiti v I. razred tega zavoda, morajo položiti vsprejemni izpit, ki se bo vršil dne 1. in 2. julija t. 1. ob 3. uri pop. Voditelji ljudskih šol so na-prošeni. da bi na to opozorili svoje učence, oziroma roditelje.
Pogled po svetu.
Kolera v Rusiji. — Iz Petrograda poročajo : Z raznih strani prihajajo zopet vesti o koleri. Obolelo je več oseb v Kijevu. V melitopoljskem okrožju in v Rostovu ob Donu se kolera čim dalje bolj razširja; slučaji kolere so bili tudi v kerzonski in mohi-levski guberniji.
Širite EDINOST
1 Msli oglasi
|Qun: f||oQ — priredi društvo „Mladina" v J d V I* I fJlGO Križu r.a Kra-u v nedeljo dne 19 t. m. Svirala bo godba iz sv. Križa. — Začetek plena ob 3. r^n.	995
Trgovski pomočnik
slovenskega in nemškega jezika i5*e primerte službe. Ponudbe pod r Pošten** na Ineeratni odd. Edinosti.
998
Hočete se prepričati?
obiščite velika skladišča
nd.
Ponte della Fabra 7
(vogal Torrente)
d! Poate t
AII& ciitft di Lonirs
^ ijbrr izgctovIjGnih obJ^fc t,a moti,-	k-
traumi zn oirr te. Površniki, mrčnr jope. kakor tadi nit re'-etctov Cblc-ke za doic ia delo. Dt.uvpke
—	— — -	"" '»: efc* Ti»oi«ki Joden. Nepremočliitf pb.affi (pristni
Učenca i!Če	A-	meU ki) Specijaliteta:blago" tu- in inozemskih
UUVIIUU Stev.	«46	Z.----;__„_:____:x:
z dolgo prakso v trgovini že i
~'S ^---; reu eoiti službo 1. julija Vešč
je Blcvenskega, nemilega in itali}anskeea j zika. — Sel bi tudi iz mesta Ponudbe »io 20. t. m. pod „20u na Irneratni odd. Edinosti.	99"
Knjigovodja
tov-irr Izgotcvijaio se obleke po cceri pc najnovejši «T> -v!i toče o, HO' idnc Hejranmr* po nizscio c^nah
BE ■ IH
Brizgalnice:
raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina
G. Simslch & A. Boschln
Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133. rim. IV
tsmnmmmmmusttBti
Prn*~ 2 CP stalnu vodna moč z 50 HP in
'I U^'fl OC velikimi tovarniškimi poslopji blizu žekzDice pri Ljubljani. Vprašanja pod „TOVARNA" Da Ii.seratii oddelek Edinosti.	994
7pmlliQPP 86	proda od 50. seŽDjev na-
■Lt>!IIIJI&l#C prej na lepem kraju ob cesti blizu po?taje, razgled na morje, pripravno za hta«bišče; cene zmere. Pojasnila: Sv. Mar. MagdaL zgornja, gostilna pri „Tirolcu**.	917
Išče
QP služkinjo, pridno ia zvesto kakor go- j spodimo od 35 do 45 let staro. Naslov pove Inseratni odddek Eflinosti	949
Leopold Bizjak
Sežani prodaja svoje mizarsko orodje in 3 mizarske klopi ali pa da v najem. Poizve se pri gori omenjen emu v Sežani. 990
mineralna voda iz ogrskih vrelcev MUSCHONG - BUZIASFURDO, brez vsakih bakcilov, uspešno deluje proti boleznim na obistih in mehu, kronični nefrite, kamnu, kakor tudi bronhijalnemu katarju iu boleznim sekretnih organov. — Glavna zaloga :
Aleksander JKarangoni, Trst, 7etef. 474 |
M^MMiMMM—— —^imiJBII fb'11 dl M M '	I
Krasna hiša z vrtom [„£4
se odda v najem ali tudi deloma za poletni čas, oziroma se tudi proda. Hiša je ob glavni cesti in pripravna za vsako obrt. Sedaj ima pekarno. Več se izve v Trgovinski kavarni. — B u f o d._(9E0
Pr i nfir fl OQ m narodno-zavednemu občinstvu rripuruualll k: zna cenit: umetr. izdelek modernih slik, svoji odlikovani podjetji: Trst, VI* delle Poate IO. — Gorica. Gospo«ka ulloa7
ANTON JERKIČ. fototrraf	2129
CANTI JUGOSLAv I
: (nap?g*o IVAN KUŠAR). — Ta prvi zvezek te knjige je doti«fean v Italiji. Prevodi v italijanskem jeziku najboljših slovenskih, srbsko-hrv*takih in bolgarskih pesnikov — Ta I. zvezek bo oblegal tudi : Uvod, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in biografije sledečih pesnikov: Prešeren. Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanović, Preradovič, Branko Kadičetič, August Š?noa. — Knjiga se bo prodaiala po K 3' - v vseh knjigarnah V zalogi pri Josipu Gorenjcu (Slovanska knjigarna) Trat, Via Valdirivo 40.
CARLO STRUKEL
prodajainica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije Iz nsn)a, Potne torbe
ovratnice, Itiiiti in naliče.
Specijaliteta : Potrebščine za hrlbolazoe.
POSTELJNA MOKROTA
Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna navrdila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško priporočeno.	=
INSTITUT „SaiilTAS"
VELBURG P. 345. BAVARSKO.
Bogomil Pm©
fr!Yši urar ? Sežan
tovarna cevi in cementnih plošč, tcacov, betona in artificijalnega kamn« s zalogo cementa
jiristiie §uaicci -
nlie* S&n Servolo štev- 2 Telefon 21-42.
Radi promene tvrdke
EDVARD HORAK
VIA SAN SEBASTIANO štetr. 2
se proda trb blago : rokavice, modni predmeti, perilo, ovratnice, palite, parfčmi itd. itd
3tS3f po naj nižjih cenah. TgJ
*
n
«
'M
*
n
Pozor Slovenci v Kopru!
Naznanjam, da sem otvoril v Kopru V ulici Santorio Santorio
novo hisijenično tovorno KIJELICE
Ker ni v Kopru nobene druge tovarne enake stroke, se slavnemu občinstvu zlasti Slovencem in Hrvatom na deželi najtopleje priporočam. — SLOVENCI IN HRVATJE, zahtevajte v mestu povsod le moj izdelek !
ANTON VATOVAC. tovarnar.
in sicer Pokallce (pa-šarete) in aodovke (sifon) najboljše vrste.
55
rat
-v
K
M


Odpri seje v Skednja
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
kinematograf „^idria"
Vsaki torek in petek nov program. .7
VSTOPNINA: I. mesto 30 Tin., otroci in vojafci 20 Tin. II. mesto 20 m, otroci ia Tojati 10 v.
Yr
a
ima svojo
novo prodo-jolnico v ar
v trstu, ulica Vis cen. Beillni 13
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Vsakov. verižic po tov cenah.
Na obroke! "TŠD35 UellKa IzDera Na obroke!
izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga
po jako zmernih cenah
JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, II. n.
U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo
nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldellru
Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. popolud.
Pohištvo
vetio in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. vsa po nt akt ceni.
Izgofovlj. moške obleke ..... in šivalni stroji .....
na obroke In eeno. — Proda
IVANKA DOREGHINi, Trst
(Zaloga pohištva) ul. Madonnina8
m
Odlikovana delavnica in zaloga
f sedlovja in potnih predmetov
FRIDERIK HERTAUS, TRSI', ulica Stadion štev. 10.
INOVO POGREBNO PODJETJE l TZl'T
z bogato opramo za vsako Cors3 49 (Piazža Gol doni) Tel. 1405 i vrstni pogreb, "^fcg in prodajal-Inico mrtvftžkih predmetov in vsa-Ikovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelanu — Velika zaloga
A
voščenih sveč
Prodaja na debelo in drobno.