letnik XXII - št. 10, oktober 2015

silo občine Trzin
k
& te

ki

rj «i
9'fr
k
8L II
a .


j J^-^B -
■ip.-r.-TC
lr V*""
it*
i ti)


r, •; </ k //Ž .,/'■. ■
'rfifjl*
Odprtje
Nova trgovina v Trzinu
Dediščina in praznovanja
Dogodki, ki so zaznamovali letošnje dneve evropske kulturne dediščine
Ivan Hribar
Predstavljamo
znamenitega
Trzinca
- \ *
Trzinska mladina
Ponosni smo na
n »v •
Prizgimo večo manj
Bliža se dan spomina na mrtve
www.volkswagen.si
Emisije CO2: 129-116 g/km. Kombinirana poraba goriva: 5,6-4,4 1/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije N0s<: 0,0602-0,029 g/km. Število delcev: 0,0003-0. Ogljikov dioksid {CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMioin PM2.5 ter dušikovih oksidov. Porsche Slovenija d.0.0., Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana. Slika je simbolna.
• '.v . -c,-■
Prostor za vaš oglas!
¡nfo@ir-image.si, 01 839 64 00 IR IMAGE
Novi Touran.
Izkoristite ugodnosti predprodaje. Ob naročilu novega Tourana prejmete bon v vrednosti 500 EUR za nakup navigacijske naprave Discover ali komplet zimskih pnevmatik s platišči. Akcija traja do konca oktobra. Več o ponudbi pri pooblaščenih prodajalcih vozil Volkswagen in na www.volkswagen.si.
Das Auto.
Avto Lovše
Jarška 11, 1230 Dom2 Tel.: 01/ 777-77-77 E: prodaja@aclovse.si www.aclovse.si
Pitna
-50°/(
c P P
O TEČAJ
AVTOSOLA
Termini opravljanja tečajev CPP 2.11.15, 9.11.15, 16.11.15, 23.11.15 Naša spletna stran www.as-amtk.si
DARILO
Ob nakupu kompleta treh ur vožnle In evidenčnega kartona za samo 65G dobite grads sončna
očala v optiki Krstlč! SONČNA OČALA IJU E3B1G3 □ na
Litostrojska 40a, 1000 Ljubljana | pokličite 01 51813 56 ali 040 310140
PROEVENr
računovodski w-rvii
Menjav kadarkol
Pošljit« povpraševanje na računavuditvofflproeveni.d
Dobro računovodstvo kot konkurenčna prednost
V gospodarstvu velja, da ubiramo takšne poti, ki bodo dolgoročno prinašale dobrobit celotnemu poslovanju. Ob bok tega se vsakokrat znajdejo tudi številni računovodski procesi, ki lahko značilno pripomorejo k učinkovitejšemu delovanju celotnega podjetja.
Da računovodstvo ni zgolj domena samega računovodje, temveč lahko sega tudi v znanje direktorjev in zaposlenih, ni več nekaj novega, vendar pa je računovodja pri tem najtesnejši sodelavec in zaupnik. Standard, kdo je dober računovodja in kdo ne, je seveda odvisen od samega poslovanja in zahtev podjetja. Dober računovodja bo delal v smer rasti v splošnem, je pa nekaj osnovnih kriterijev, ki jih gre upoštevati: profesionalnost pri knjiženju in izdelavi letnega računa, samoiniciativnost in izkušenost, natančnost in ažurnost, etičnost, dodatna znanja.
Izbira dobre računovodske storitve najverjetneje pomeni tudi konkurenčnejšo pozicijo na trgu, na katerem delujete, saj bo skrbelo za urejene račune. Izberite svoje računovodstvo na osnovi kvalitetne storitve, če pa s svojim računovodstvom niste zadovoljni, je menjava možna kadarkoli v letu!
Več na www.racunovodski-servis.si ali na telefonski številki: 01300 32 10.
PIZZERIJA IN ŠPAGETERIJA 0LIVIA, Ljubljanska cesta 12d, 1236, Trzin Tel.: 08-3872-718, FB: Plzzerla špageterlja Ollvla (Trzin)
1U /o
POPUST
I Kidričeva 12, Trzin, 051 857 987
Dostava
Aranžiranje
Poročna floristika
Urejanje poslovnih prostorov
Zasaditve
Kupon velja do 20. novembra 2015.	1 vr /O
Popust velja ob nakupu cvetja.	POPUST
Kolofon
Uvodnik

Odsev,
glasilo občine Trzin
Na naslovnici
Odprtje trgovine Spar, Fotografija: Metka Pravst
Glavna in odgovorna urednica:
Metka Pravst, metka.pravst@gmail.com 040 250 832
Uredništvo:
Ana Pirc, Brigita Ložar, Dunja Špendal, Jožica Valenčak, Klemen Hvasti, Majda Šilar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, Tanja Jankovič, Zmago Knuplež
Lektoriranje:
Marija Lukan
Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk:
IR image, d. o. o.
Oglasno trženje:
Oglaševalska agencija IR image, d. o. o. Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik
Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
Gradivo za novembrsko številko oddajte najkasneje do 5. novembra 2015.
Prispevke v elektronski obliki pošljite na metka.pravst@gmail.com
V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev, si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov.
Otroci so naša naložba za prihodnost
Begunska kriza je v preteklem mesecu oplazila tudi Trzin. Ob televizijskih prizorih begunskih otrok, ki so ostali brez vsega, so se zganili številni Trzinci in priskočili na pomoč dvema organizacijama, ki sta zbirali pomoč za begunske otroke (o tem pišemo na strani 7). Če smo se zganili ob begunskih otrocih, pa se dajmo še ob stiski trzinskih otrok in družin, ki živijo na robu revščine ali pa so jo v vsakodnevnem življenju že občutili - tudi ti potrebujejo našo pomoč!
Trzinska osnovna šola in vrtec bosta v ta namen organizirala zbiralno akcijo starega papirja. Preden papir odvržete v modri zabojnik v bližini svojega doma, pomislite na domače otroke in dejstvo, da lahko stari papir kateremu od otrok polepša težko življenje. Shranite papir doma do drugega tedna v novembru, ko ga boste lahko odvrgli v kontejner pri šoli in tako prispevali svoj delež v Šolski sklad, ki bo delno namenjen pomoči družinam v stiski. Več o tem si lahko preberete na strani 21.
Začnimo se zavedati, da majhne geste podpore pomenijo naložbo za našo prihodnost. Trzinski otroci in mladina so izredno nadarjeni, med njimi je ogromno talentov, nekaj smo jih predstavili tudi v tokratni izdaji Odseva: dekleti, ki imata talent, se vam bosta predstavili na strani 24; avtorja odličnega muzikala vam predstavljamo na straneh 16 in 17; mlade plesalce pa hvalimo na strani 17.
Čeprav našo mladino radovednost vleče v svet, jim moramo pokazati, da smo na njih ponosni in da bodo doma vedno dobrodošli. Oni so tisti, ki bodo lahko nadaljevali naše delo, in oni so tisti, ki lahko ustvarijo lepo prihodnost Trzina.
Glavna in odgovorna urednica
Metka Pravst
Občina Trzin
Spletna stran: www.trzin.si E-mail: info@trzin.si
Telefonske številke:
01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72
Uradne ure:
Ponedeljek: 8.00 - 14.00
Sreda: 8.00 - 13.00 in 14.00 - 18.00
Petek: 8.00 - 13.00
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice
»Medobčinski inšpektorat in redarstvo«
Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si
Telefonska številka:
01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21
Uradne ure:
Ponedeljek: 9.00 - 11.00 Sreda: 9.00 - 11.00
I 3
5
Občinske novice
Ponovno odprta vprašanja in zanimive pobude občinskih svetnikov
Osma redna seja Občinskega sveta občine Trzin je potekala v sredo, 23. septembra 2015, bila je v znamenju poročil, ponovno so se odpirala stara vprašanja, podanih pa je bilo tudi nekaj pobud za spremembe.
Na začetku seje je župan podal nekaj pojasnil v povezavi z aktualno begunsko problematiko, odpisom dolgov, projektom RCERO in podjetjem Amicus, d. o. o. Zaradi predloga sodne poravnave v zadevi Amicus, d. o. o., so v Dnevni red dodali točko, ki je bila obravnavana že na začetku, zaključena in sprejeta pa šele na koncu seje.
Nato je župan prisotne seznanili s polletnim poročilom o prihodkih in porabi sredstev v proračunu za leto 2015, obrazložitev je podala Barbara Kovačič. Iz poročila o prihodkih in odhodkih splošnega dela proračuna za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2015 je razvidno, da so bili prihodki realizirani v višini 1.965.510,02 evra, kar predstavlja 42,08 odstotka, odhodki pa v višini 1.348.834,15 evra, kar predstavlja 27,64 odstotka, presežek prihodkov nad odhodki je 616.675,87 evra.
Pri drugi točki so svetniki obravnavali poročila o pitni vodi iz vodovodov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2014 in poročila o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Trzin za leto 2014, ki jih je predstavil Aleš Stražar. Predstavnica JKP Prodnik Ingeborg Waschl je poročala o odvodu odpadnih voda v občini Trzin za leto 2014. Poročilo o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v Občini Trzin za leto 2014 pa je predstavil Matej Kovačič, predstavnik JKP Prodnik, d. o. o.
Pri tretji točki dnevnega reda je Andrej Gril predstavil razloge za sprejem Sklepa o potrditvi Novelacije Investicijskega programa za nadgradnjo centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Po razpravi župana Petra Ložarja je bil sklep sprejet in Novelacija Investicijskega programa za nadgradnjo centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik potrjena. Nato je Občinski svet občine Trzin potrdil tudi Novelacijo Investicijskega programa vodooskrbe v občini Trzin, ki je bila vodena pod četrto točko dnevnega reda.
Alenka Marjetič Žnider je kot prva izpostavila, da je na 3. redni seji Občinskega sveta občine Trzin že postavila vprašanje v zvezi z uporabo zemljišč, pod katerimi v delu vsakega potekajo komunalni vodi, so pa v lasti občine in so oddana v brezplačno uporabo občanom. Prosila je, da se za člane občinskega sveta čim prej pripravi seznam vseh zemljišč s točno navedbo, ali se za posamezno uporabo zemljišča plačuje najemnina ali ne, in če se, koliko znaša najemnina in od kdaj se plačuje. Nato je Alenka Marjetič Žnider ponovno odprla vprašanje o nezdružljivosti funkcij občinskega svetnika in odločanje o ugotovitvenem sklepu o prenehanju mandata občinskemu svetniku zaradi nezdružljivosti funkcij. Po navajanju dejstev je zahtevala pojasnila od župana in pisna mnenja uglednih pravnikov, ki so bili omenjeni na prvi izredni seji sveta. Prosila je tudi, da župan dopis Zakonodajno pravne službe Državnega zbora št. 003-01/14-6/2 posreduje vsem občinskim svetnikom. Župan je pojasnil, da bo navedeno preveril, in poudaril, da je bila svetnikom poslana vsa dokumentacija. Poudaril je tudi, da je bilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije naklonjeno temu, da se mandat Peršaku dovoli. Marjetič Žniderjeva je oporekala, da ni tako, da je Komisija za preprečevanje korupcije dala jasno navodilo, da o tem vprašajo Ministrstvo za javno upravo, to je Službo za lokalno samoupravo. Odgovor Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora jasno pojasnjuje in razlaga to, česar občina ni ustre-
zno obrazložila. Župan je zatrdil, da bo to preveril in pripravil poročilo.
Nato je bila beseda predana Marjeti Zupan, ki je predlagala, da bi imela društva, ki delujejo v Trzinu, takrat ko organizirajo svoje prireditve, A-panoje, ki bi bili postavljeni na občinskih površinah, na voljo brezplačno. Župan je povedal, da se bo ta možnost preverila.
Miha Pančur je posredoval pobudo občana, da bi se ob sprehajalno pot ob Pšati namestile table za prepoved vožnje z motorjem. Župan je bil mnenja, da bi se lahko dodala še tabla in da bi se uvedlo tudi kaznovanje.
Peter Kralj je predlagal, da bi se na pešpoti, na križišču pri šoli, postavila dva količka, da se umiri oziroma zmanjša hitrost. Župan je pojasnil, da je tam še vedno del intervencijske poti in da so grmovje delno že očistili in tako zagotovili boljšo preglednost. Poleg tega so bile na Jemčevi postavljene dodatne ovire za omejitev hitrosti, ki so se izkazale kot dobra poteza.
Svetnika Milana Karčeta je zanimalo, kako je z vodomernim jaškom v novem vrtcu Žabica, saj se je v njem nabirala voda, prav tako mu ni bilo jasno, ali je to podtalnica ali meteorna voda. Župan je odgovoril, da vse kaže na podtalnico.
Romeo Podlogar je opozoril, da ni prejel odgovora na vprašanje v zvezi s sanacijo cestišča oziroma ureditvijo robov med robnikom in cestiščem. Na pretekli seji je prejel le delni odgovor, v celoti pa še ne, in prosil, da se zadeva dokonča. Povedal je tudi, da je bil na Ulici bratov Kotar postavljen nov prometni znak, vendar kljub temu prometna situacija ni dodelana. Svetnika je zanimalo, zakaj je bil postavljen ta znak in kdo je to naročil.
Nušo Repše je zanimalo, ali je na Ploščadi dr. Tineta Zajca (parkirišče vrtca) možno zgornjo ulico zaradi nepreglednosti spremeniti v enosmerno. Po besedah župana je občina že razmišljala o tem, a samo zaradi živih mej prometne ureditve ne bodo spreminjali. Menil je, da bi bilo treba najeti strokovnjaka, ki bo pregledal, kaj je možno storiti, saj je treba upoštevati vse tokove naokrog.
Nuša Repše je predlagala še osvetlitev ulice Brodišče v obrtno-in-dustrijski coni, nato je sledil predlog, da se popravi asfalt na Špruhi, vsaj pri inštitutu Irma.
Sledila je šesta točka o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči, ki jih je predstavila Marjeta Trstenjak. Pri sedmi točki dnevnega reda je o uresničevanju Letnega programa kulture v občini Trzin za leto 2014 poročal Matjaž Erčulj; program v letu 2014 je bil v celoti in uspešno izpeljan. Sledila je osma točka, pri kateri je Polona Gorše Prusnik pojasnila razloge za sprejem Sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra v lasti občine Trzin za dve zemljišči v izmeri 39 m2 in 500 m2. Vsi trije sklepi so bili sprejeti.
Konec seje se je nadaljeval tam, kjer se je tudi začela. Občinski svet občine Trzin se je seznanil s problematiko v zadevi Amicus, d. o. o., in predlogom sodne poravnave med Občino Trzin in podjetjem Amicus pod pogoji, ki si jih lahko preberete v poročilu 8. redne seje, ki bo dostopno na spletni strani Občine Trzin. •	Metka Pravst
Javni razpis za dodelitev štipendij. Občina Trzin obvešča, da je na občinski spletni strani www.trzin.si in v Uradnem ve-stniku Občine Trzin objavljen javni razpis za dodelitev štipendij dijakom in študentom za šolsko/študijsko leto 2015/16. Rok za vložitev vlog je 13. november 2015.
Vi sprašujete - mi raziskujemo!
Spoštovane občanke in občani Trzina. Vabimo vas, da na naše uredništvo naslovite vprašanja, povezana z delovanjem Občine Trzin. Problematike bomo raziskali in odgovore objavljali na straneh občinskih novic.
Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov: metka.pravst@gmail.com
4 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Občinske novice
Kdaj se bodo pokazali rezultati ankete v praksi?
Odbor za okolje in prostor Občinskega sveta občine Trzin je z anketo, ki so jo septembra prejela vsa gospodinjstva v trzinski občini, želel pridobiti mnenje občank in občanov o treh vprašanjih, ki so pomembna za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja občine Trzin.
Razdeljenih je bilo 1100 anket, po pošti se jih je vrnilo 298, preko spleta je bilo oddanih 61 anket. Zanimalo nas je, kdaj bodo znani rezultati ankete. Odgovarjal nam je pobudnik za izvedbo ankete Romeo Podlogar, predsednik Odbora za okolje in prostor.
Bo obdelava podatkov fizičnih in spletnih anket enaka, glede na slabost, da preko spleta vsak lahko odda več anket hkrati?
Res je, če bi kdo želel, bi lahko preko spleta oddal več anket, ampak v tem primeru gledamo na anketo kot na povratno informacijo. Anketa da smernice, da dobiš občutek, česa si prebivalci želijo, kakšne so želje in potrebe Trzincev. In te ugotovitve bi radi upoštevali, ko bomo pripravljali Strategijo prostorskega razvoja Občine Trzin.
Kdaj občani lahko pričakujemo vašo Strategijo prostorskega razvoja občine Trzin, ki bo obravnavala omenjena tri vprašanja iz ankete?
Anketa je bila prvi korak. Kot predsednik Odbora za okolje in prostor sem imel to možnost, da sem spodbudil izvedbo. Trzin je majhen kraj, zazidljivih parcel ni več veliko, družbene infrastrukture, ki jo želimo zgraditi, pa je še nekaj. Ko bomo delali urbanistično zasnovo, moramo vedeti, kaj si Trzinci želijo. Zato je bila izvedena anketa, nje -ne rezultate bom predstavil občinskemu svetu. Upam, da bo sledil tej pobudi in upošteval mnenja, da bo dal prednost željam Trzincev in da bomo na osnovi tega pripravili strategijo.
Kdaj pa jo lahko pričakujemo?
OPN (občinski prostorski načrt, op. a.), preko katerega se določa namembnost zemljišč, je v teku, in prav je, da ga ustavimo in vanj poskusimo umestiti ugotovitve iz te ankete.
Kdo pa bo prevzel obdelavo podatkov?
Zadnje besede glede tega še ni bilo, ker gledamo na stroške. Menim, da bi se to lahko uredilo tudi znotraj občinske uprave.
Bodo ugotovitve ankete na voljo tudi občanom, še preden bo pripravljena strategija?
Rezultati morajo biti javni. Na voljo bodo takoj, ko bo obdelava končana. Priprava strategije pa je proces. Zdaj smo pridobili podatke, na podlagi katerih bomo poskušali narediti nekaj dobrega za Trzin. •	Metka Pravst
Subvencioniranje cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu
O tej tematiki smo
obširneje pisali že v septembrskem Odsevu
Občina Trzin je v letošnjem rebalansu proračunu namenila del finančnih sredstev za preventivne zdravstvene pro -grame občanov. Znesek za leto 2015 znaša 2.900 evrov in je namenjen subvencioniranju cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu za 50 odraslih in 50 otrok. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu izvajajo od 1. oktobra 2015 naprej. Cepljenje priporočamo vsem osebam, starejšim od enega leta, ki bivajo na endemskem območju ali predvidevajo aktivnosti v naravi. Zdravnica mag. Branka Kante Sotošek, dr. med., in medicinska sestra Regina Povž bosta v Splošni ambulanti Trzin, Ljubljanska 12/f Trzin, cepili tako svoje paciente kot tudi vse ostale odrasle nad 18 let, ki imajo stalno bivališče v Trzinu, četudi ima -jo izbranega zdravnika drugje. Za cepljenje se morate v časa ordinacije predhodno dogovoriti po telefonu (01) 564 40 50. Otroke in mladino do 18. leta bo v Zdravstvenem domu Domžale, Mestni trg 2, cepila Irena Klemenčič, dr. med. spec. pedi-ater. Telefonska številka za naročanje je: (01) 72 45 271. Na cepljenje prinesite kartico zdravstvenega zavarovanja in knjižico cepljenja.
Sofinanciranje pripada občanu Trzina za prvo od treh bazičnih doz in prvo revakcinacijo. Ob cepljenju plača občan polovico ene doze cepiva (15 evrov odrasli in 14 evrov otroci), drugo polovico pa Zdravstveni dom Domžale zaračuna Občini Trzin. Upravičenci do občinske socialne pomoči lahko v roku treh mesecev na podlagi izstavljenega računa Zdravstvenega doma Domžale vložijo vlogo za povrnitev stroškov plačane polovice stroška cepljenja na Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 69, Domžale.
Zdravstveni dom Domžale in Občina Trzin
Vabilo
Končana je rekonstrukcija primarnih povezav ter aktiviranje Č5 in dolomitne vrtine na Domžalsko-Mengeškem polju. Z vključitvijo novih vodnih virov in izvedbo povezav z obstoječim vodovodnim omrežjem je tako omogočena celovita oskrba s pitno vodo na območju občin Domžale, Mengeš in Trzin iz dveh neodvisnih vodnih virov, to je iz prodnega in dolomitnega vodonosnika.
V sredo, 21. oktobra 2015, bomo ob 16. uri na črpališču Č5 na Domžalsko-Mengeškem polju poskusili kvaliteto pitne vode.
Župan Občine Mengeš
Franc Jerič
Župan Občine Domžale
Toni Dragar
Župan Občine Trzin
Peter Ložar
Lepo vabljeni!
Izvedbo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada.
Oktober 2015
I 5
Občinske novice
Brezdomci v Trzinu?
Ob svetovnem dnevu brezdomstva, ki ga obeležujemo 10. oktobra, se nam je porodilo vprašanje, kako Občini Trzin rešuje problematiko brezdomstva. Odgovore na vprašanja sta podali Vika Kreča, višja svetovalka župana za zaščito in reševanje, obrambo, varnost in druge zadeve, in Tanja Amon, direktorica Centra za socialno delo Domžale.
Je sploh kje zavedeno število brezdomcev?
„V občini Trzin trenutno nimamo podatka o brezdomcih, niti se na občino ni obrnil nihče. Evidence oziroma števila brezdomcev ne vodimo, ker za to nimamo pravne podlage," nam je pojasnila Vika Kreča. „Na našem CSD se sicer oglaša en brezdomec iz vaše občine, vendar jih je verjetno več," pa je sporočila Tanja Amon, direktorica na Centru za socialno delo Domžale.
Kakšne nastanitvene možnosti ima posameznik iz trzinske občine v primeru, da ostane brez strehe nad glavo in vsakršnih prihodkov?
„Problematiko brezdomstva rešujemo v sodelovanju s pristojnimi institucijami (Center za socialno delo Domžale) in človekoljubnimi humanitarnimi organizacijami in združenji (OZ RK Trzin, Župnijski Karitas Trzin). Gre za težke in specifične življenjske situacije, v katerih se lahko znajdejo posamezniki, vsaka taka situacija pa se od predhodne razlikuje. Za reševanje socialnih stisk je prvenstveno pristojna država, ki to ureja preko centrov za socialno delo. Za Trzin je pristojen Center za socialno delo Domžale (http://www.csd-domzale.com/?page_id=8), kjer občani lahko vložijo vlogo za dodelitev državne socialne pomoči na podlagi Zakona o socialno varstvenih prejemkih (http://www.pisrs. si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609). Trenutni paket pomoči države (http://www.paketpomoci.si/pomoc-ob-groznji-prisilne-izselitve. html). Kot dodatno pomoč pa lahko občani vložijo tudi vlogo za občinsko socialno pomoč," je še dodala Vika Kreča. • Metka Pravst
Nova klančina v Centru Ivana Hribarja
Občina Trzin je na pobudo krajevne knjižnice in občinskega svetnika Petra Kralja postavila klančino za lažji dostop invalidom in materam z vozički do Knjižnice Tineta Orla Trzin.
Kljub temu da je po stopnišču do knjižnice že bil omogočen dostop invalidom z dvižno ploščadjo, je bilo treba dostop posodobiti. Obstoječa dvižna ploščad se namreč ni uporabljala dovolj, ker je bila preokorna oziroma prepočasna. Moderni motorni vozički so že tako veliki, da je bila ploščad premajhna in zaradi tega nevarna. S pomočjo združenja paraplegikov je Občina prišla do rešitve. Na obsto -ječem stopnišču poslovne stavbe, ki ima seveda tudi dvigalo, je v prvem nadstropju postavila namesto stopnic klančino. Klančina je narejena iz enakega kamna, kot so bile stopnice, in je lična na pogled. Tako je sedaj dostop do knjižnice v času uradnih ur za invalide in starše z vozički možen tako, da gredo pri glavnem vhodu levo v poslovni prostor, z dvigalom v prvo nadstropje, nato pa se spustijo po klančini in gredo po zgornjem hodniku do knjižnice. Občina se na tem mestu zahvaljuje vsem solastnikom poslovne stavbe, da so poseg na stopnišču dovolili. •	Matjaž Erčulj
Projekt Simbioza giba povezal različne generacije preko športa
V tednu med 21. in 27. septembrom je v Sloveniji potekala akcija Simbioza giba, ki smo se ji priključili tudi v Trzinu, župan občine Trzin Peter Ložar pa je prevzel naziv »ambasador projekta Simbioza giba«.
Namen akcije je bil povezati generacije preko športa in vsem občanom predstaviti različne možnosti rekreacije. Tako so trzinska društva in organizacije organizirala različne aktivnosti na različnih lokacijah v
Trzinu. Društvo upokojencev Žerjavčki je organiziralo balinanje in pohod, Center aktivnosti jogo, Športno društvo Trzin Cooperjev test in trimčkanje po trim progi, ki se je v času Simbioze giba še obnavljala, Strelsko društvo Trzin je organiziralo tekmo neaktivnih strelcev, Občina in Društvo za zaščito mladosti pa sta pripravila odprtje parka za ulično vadbo (Streetworkout park), kjer so pokazali vaje, ki jih na napravah lahko izvajamo. OŠ Trzin je pripravila uro telovadbe za učence in občane, žal pa se je ni udeležil noben odrasel občan, Kolesarko društvo Felixi zaradi dežja ni izpeljalo rekreativnega kolesarjenja. Na posamezne akcije se je odzvalo različno število udeležencev, skupno na vseh akcijah pa se je družilo, povezovalo in rekreiralo več kot 50 občanov.
V občini Trzin smo s temi dogodki obeležili evropski teden športa in se pridružili akciji Veter v laseh - s športom proti drogi, s katero želijo predstaviti športno aktivnost kot zdrav in zabaven način preživljanja prostega časa in najboljšo protiutež vsem oblikam sodobnih zasvojenosti. •	Matjaž Erčulj
6 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Simbioza giba Slovenije: »Slovenija je povezana. Ponosno, s strani projekta Simbioza, katerega najpomembnejši del ste bili tudi sami. Hvala vam, da ste verjeli v zgodbo. Hvala za vso podporo na lokalnem nivoju. Hvala, da ste k zgodbi prispevali po svojih zmožnostih in zmogljivostih. Zahvala gre prav vsakemu od vas. Brez vas tega projekta ne bi bilo. Pri projektu je sodelovalo rekordno število udeležencev, in s tem ste pokazali, da vam ni vseeno za našo skupno prihodnost. To je imenitna popotnica za prihodnost Slovenije.«
Občinske novice
Trzinci priskočili na pomoč begunskim otrokom
Organizatorji in prostovoljci, ki so sodelovali v akciji zbiranja pomoči za begunske otroke, se zahvaljujejo za nesebično pomoč vsem občanom in občankam, ki so po svojih močeh darovali oblačila, hrano, opremo in sredstva za lepši jutri otrok, ki so se znašli v vlogi beguncev.
Pomoč za begunske otroke je bila v Trzinu organizirana med 28. septembrom in 2. oktobrom, pri zbiranju pa sta se ob pomoči Občine in nekaj prostovoljcev povezali dve organizaciji. Prve tri dni je zbiranje prevzela organizacija Malteški vitezi, nato pa še krajevna organizacija Rdeči križ Trzin. Pri organizaciji sta pomagala tudi občana Nina Kozarič in Matjaž Erčulj, ki je pripravil letake za občane in skrbel za koordinacijo, z njegovim posredovanjem sta se povezali Marija Hojnik iz Rdečega križa Trzin in Daša Hofstätter iz organizacije Malteški vitezi. „Občani vaše občine so se dobrosrčno odzvali na našo akcijo. V teh treh dneh smo v Trzinu zbrali tri palete pomoči, v glavnem sicer oblačila, kar pa bo v prihajajočih dneh dobrodošlo. Velik del zbrane pomoči bomo v sodelovanju z organizacijo Malteški vitezi iz Budimpešte dostavili na Madžarsko, saj gre glavni pretok beguncev sedaj preko nje. Te dni čakamo odziv Civilne zaščite Slovenije, ali pričakujejo nov val skozi Slovenijo, če bo do tega prišlo, bomo zbrano pomoč odpeljali v zbirni center v Gornjo Radgono," nam je sporočila Daša Hofstätter iz organizacije Malteški vitezi. Rdeči križ se je osredotočil na zbiranje vode, hrane, opreme za otroke, higienskih pripomočkov, dobrodošli pa so bili tudi prostovoljni prispevki, ki so jih posamezniki lahko nakazali na transakcijski račun Rdečega križa Slovenije. V dveh dneh se je zbralo res veliko, so nam sporočili tudi iz Rdečega križa in se zahvalili za nesebično pomoč vsem občanom, ki so darovali. • Metka Pravst
Zahvala!
Vsem občanom Trzina, ki ste darovali za begunske otroke, se najlepše zahvaljujemo!
Odbor Rdečega križa Trzin
Zahvala. Fundacija dr. Danila Turka v sodelovanju s člani organizacije Malteški vitezi se iskreno zahvaljuje Občini Trzin in predvsem vam, občanom, za darovano pomoč za begunske otroke.
Od okrogle mize do glasbenega koncerta
V torek, 29. septembra, je v dvorani Marjance Ručigaj potekala že druga okrogla miza za mlade, vabljeni so bili vsi mladi od 16. do 30. leta. Predstavniki Občine Trzin in Odbora za mlade so želeli od trzinske mladine izvedeti, kakšne so njihove želje v povezavi z dogajanjem v Trzinu. v
Ze na prvi okrogli mizi, ki je potekala 23. junija, so se predstavniki Odbora za mlade in Občine Trzin z maloštevilnimi mladimi udeleženci pogovarjali o idejah in željah, ki jih imajo mladi Trzinci, ki sicer na dogodke hodijo v Ljubljano. Mladi so izrazili željo, da bi se samo za njih organiziral kakšen zanimiv glasbeni dogodek, branili pa se ne bi niti kulturnih in drugih prireditev, na katerih bi lahko uživali s somišljeniki. Predstavniki Odbora za mlade, ki si želijo spodbuditi dogajanje mlade generacije srednješolcev in študentov, so na septembrski okrogli mizi dali jasno pobudo za organizacijo prvega koncerta in uspešno sprožili postopek organizacije koncerta za mlade.
Koncert za mlade bo 6. novembra
pred domom kulture v Trzinu od 21. ure naprej. Obeta se nastop
Krecha in Bobya ter drugih glasbenih gostov. Prvi letošnji od-mevnejši dogodek za mlade v Trzinu bo potekal tudi v primeru slabega vremena. Vabljeni!
V prihodnje se bo Odbor za mlade še naprej zavzemal za povezovanje mladine, poleg organizacije glasbenih dogodkov bi radi organizirali skupinsko spremljanje odmevnejših športnih dogodkov, kot sta nogomet in košarka. Omenjena je bila tudi možnost organizacije različnih delavnic in inštrukcij v Mladinskem klubu, če bi se za to zanimalo dovolj mladih.
Občina bi rada prisluhnila željam trzinske mladine, zato poziva vse mlade, ki si želijo, da bi bilo dogajanje v Trzinu bolj pestro tudi za srednješolsko in študentsko populacijo, da Odboru za mlade sporočijo svoje želje.
Želje lahko pošljete tudi na uredništvo Odseva. Predali jih bomo Odboru za mlade. •	Metka Pravst
Oktober 2015
I 7
V našem kraju
V	Trzinu je vrata odprla že 94. trgovina SPAR
V	četrtek, 15. oktobra, je v Trzinu na Mengeški cesti 1 potekalo težko pričakovano odprtje novega supermarketa Spar. Zgodba in zapleti, ki so potekali med gradnjo, so pozabljeni, vse oči so po novem uprte v ponudbo, ki jo bomo v nakupovalnih vrečkah lahko odnesli domov.
Besedilo: Metka Pravst
Za pojasnila, kaj nova pridobitev pomeni za naš kraj in kaj dobrega nam bo novi trgovec ponudil v svoji trgovini, smo se obrnili na podjetje Spar Slovenija, d. o. o., na naša vprašanja pa je strnjene odgovore podala v obliki sporočila za javnost Pika Breskvar iz oddelka Odnosi z javnostmi.
Potek gradnje in višina investicije
»SPAR Slovenija je v sodelovanju z izvajalcem gradbenih del, podjetjem Kolektor Koling, d. o. o., v štirih mesecih zgradil v Trzinu nov supermarket. Arhitekturno zasnovo zanj je pripravil asistent Andrej Mahovič, univ. dipl. inž. arh. Skupna investicija izgradnje objekta in opreme, ki jo je v celoti financiralo podjetje Spar Slovenija, je znašala 3 milijone evrov,« so zapisali v sporočilu za javnost in poudarili, da se novi supermarket ponaša z moderno podobo, njegovo pročelje krasi les slovenske smreke, notranjost pa ponuja skupno tisoč kvadratnih metrov sodobno urejene prodajne površine.
Novi koncept, ki mu bodo sledile druge nove trgovine
V podjetju Spar Slovenija sledijo novim trendom na področju trgovin in prodajnih površin, zato so novi supermarket Spar v Trzinu zasnovali nekoliko drugače. »Gre za prvi primer novega koncepta, ki bo postal stalnica novih Sparovih trgovin. V trgovini so uporabljeni naravni materiali in barve, kar bo prispevalo k prijetnemu počutju kupcev,« so sporočili in pojasnili, da bodo v ospredju trgovine sveži oddelki, na čelu z bogato založenim oddelkom sadja in zelenjave.
Skupna investicija izgradnje objekta in opreme, ki jo je v celoti financiralo podjetje Spar Slovenija, je znašala 3 milijone evrov.
Poudarek na ponudbi domačih pridelovalcev
Ker Spar Slovenija kot eden vidnejših trgovcev v Sloveniji ceni domače pridelovalce, si prizadeva, da bi bili pridelki slovenskih kmetov vse bolj pomembni del njegove ponudbe. »Posebno mesto zato zavzema leseni kozolec, kjer so na voljo izdelki slovenskih pridelovalcev,« so izpostavili. »Poleg oddelka sadja in zelenjave bo obiskovalce na začetku trgovine
8 | Odsev — Glasilo občine Trzin
V našem kraju
pozdravil oddelek kruha in peciva, nato delikatesa z izvrstnimi speci-alitetami za vse okuse in mesnica. V trgovini ne manjka niti oddelek, imenovan 'TO GO', ki je v današnjem hitrem življenjskem tempu zelo aktualen. V njem bodo na voljo številne že pripravljene jedi, ki jih lahko preprosto odnesete s seboj,« so pojasnili.
Na lesenem kozolcu bodo vedno na voljo izdelki slovenskih pridelovalcev.
Obrazi, ki jih bomo srečevali
»Za kakovostno ponudbo in prijetno nakupovalno vzdušje v super-marketu bo skrbelo 21 novih zaposlenih,« so sporočili, na vprašanje, ali bodo zaposlene v trgovini iskali v lokalnem okolju, podali odgovor: »Izbrani zaposleni v novi trgovini Spar Trzin prihajajo tudi iz lokalnega okolja.« Vodenje trgovine Spar Trzin bo prevzela Liljana Basta, za oddelek sadja in zelenjave bo zadolžen Dejan Drljača, na oddelku delikatese bomo Trzinci srečevali Jasno Jušic, ki bo skrbela za sproti rezane in postrežene sveže specialitete, na oddelku mesa nam bo stregel Slavko Vincentijevic. Po domačem kruhu in pecivu bo dišalo na oddelku, ki ga bo prevzela Darja Matko, oddelek mlečnih izdelkov bo v rokah Anje Curk Slapnik, oddelek 'TO GO', kjer bo na voljo veliko raznovrstnih sendvičev, pripravljene sadne in zelenjavne solate, pečeno meso in bureki, pa bo vodila Andreja Pavlič.
Zasaditev drevoreda
Trzinci smo težko pričakovali novega trgovskega ponudnika v našem kraju. Zdaj ga imamo. Da ima podjetje Spar Slovenija lepo navado, smo se prepričali ob gesti podarjenih sredstev za zasaditev novih dreves. »Tako kot ob vsakem odprtju nove trgovine doslej, bo podjetje SPAR Slovenija ob tej priložnosti podarilo 4.000 evrov. Ta sredstva so namenjena zasaditvi in ureditvi občinskega drevoreda na Ljubljanski cesti." Takšno okoljevarstveno gesto vsekakor pozdravljamo in veseli nas, da bo tudi objekt, v katerem bo obratovala trgovina, energetsko varčen.
Nova trgovina je posebna zaradi varnosti
»Posebnost nove trgovine je tudi njena energetska varčnost in varčna LED-razsvetljava z učinkovitim »Hybrid-Cool System-om«. Gre za hladilno tehniko, ki uporablja plin CO2 in 134A. Z odpadno toploto hladilne tehnike je trgovina pozimi ogrevana in poleti hlajena. Z uporabo tega sistema je trgovina okolju prijazna, saj za svoje delovanje ne uporablja klasičnih energentov. Poleg tega je trgovina opremljena le z varčno LED-razsvetljavo, ki še pripomore k varčevanju električne energije.«
Dostop do trgovine in parkiranje
Da ob odprtju trgovine ne bi bilo obremenjeno parkirišče blokovskega naselja v bližini, so za kupce predvideli 65 brezplačnih parkirnih mest pred trgovino. Pred trgovino sta dve parkirni mesti rezervirani za invalide ter dve parkirni mesti za družine. Prav tako je poskrbljeno za kolesarje, ki imajo za parkiranje dve kovinski stojali. Za dostop do trgovine sta urejena dva dovoza za kupce - iz smeri Mengeške in Ljubljanske ceste, en dovoz pa je urejen za dostavna vozila.
Da bo podjetje Spar Slovenija, d. o. o., z novo trgovino v Trzinu poskrbelo za sodobno nakupovalno okolje, smo se lahko prepričali na odprtju. Kot obiskovalci bomo lahko uživali v kakovostni in ugodni ponudbi izdelkov, pričakujemo pa tudi prijazno postrežbo in prijetno nakupovalno vzdušje vsak dan v tednu. •
Delovni čas
Supermarket Spar Trzin bo odprt od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure.
Oktober 2015
Težko pričakovano odprtje. Na dan odprtja nove trgovine Spar Trzin, ki je bila v četrtek, 15. oktobra, je bil za obiskovalce in mimoidoče organiziran program, ki se je začel z nastopom Mengeške godbe. Ob 10. uri je sledilo uradno odprtje z govori predstavnikov podjetja Spar Slovenija in župana Občine Trzin Petra Ložarja. Slovesnost ob odprtju je trajala do poznega popoldneva, zaznamovali pa so jo številni znani gosti. Obiskovalcem so zapele Nuša Derenda, Eva Černe in Maja Oderlap, zaigrali sta glasbeni skupini Špica in Malibu, najmlajše pa sta zabavala zajček Sparky in klovn Žare.
I 9
V našem kraju
Dnevi evropske kulturne dediščine 2015
Od 26. septembra do 6. oktobra je Turistično društvo Kanja Trzin organiziralo več dogodkov - samostojno, v sodelovanju z Osnovno šolo Trzin in Medobčinskim muzejem Kamnik. Vsi so zaznamovali letošnje dneve evropske kulturne dediščine, s poudarkom na temi Dediščina in praznovanja.
Osrednji dogodek 1. oktobra je bil namenjen prazniku oziroma običajem zahvale za darove narave. V Jefačnikovi domačiji smo pripravili razstavo jesenskih pridelkov - od zelenjave, semen, žit, sadja, pijač, popestrili smo jo s ponudbo poznane trzinske kulinarike in ob priložnostnih pesmih ljudskih pevk Predice obujali nekdanje običaje.
Poleg razstave je bila Jefačnikova domačija odprta za ogled muzejskih zbirk. Največ je bilo učencev osnovne šole Trzin, za katere smo organizirali strokovno vodenje, poleg tega so si otroci pod vodstvom učiteljic ogledali še druge znamenitosti Trzina in grad Jable.
Posebna pozornost je bila namenjena tudi dediščini rokodelstva. Sodelovanje trzinskih rokodelcev na prvem Slovenskem rokodelskem festivalu v Etnografskem muzeju v Ljubljani smo že omenili v posebnem članku. Vezilje in rezbarji so povabili obiskovalce na delavnice, ki so z oktobrom spet odprle svoja vrata. •	Jožica Valenčak
Razstava ročnih del
Srečanja in druženje v interesnih dejavnostih, kjer se lahko sprostimo in aktivno preživimo svoj vsakdan, nam zagotavljata polnost življenja. Vnuki in vnukinje nam dajejo občutek, da smo še koristni; za nas je to nagrada, ki je ne smemo zanemariti. Sicer imamo nekateri tudi vrt, vendar je druženje pomembnejše, saj nam daje nepozabne trenutke in razbija monotonost življenja.
Ena izmed dejavnosti so tudi ustvarjalne delavnice, v katerih ustvarjajo različne izdelke predvsem članice - čeprav v nekaterih drugih društvih niso redkost tudi člani. Njihova domiselnost, kaj vse se lahko ustvari iz različnih materialov, pa nima meja. Da pa ne ustvarjajo samo zase, izdelke rade pokažejo tudi drugim. Že nekaj let se redno udeležujejo različnih razstav, kjer razstavljajo svoje izdelke, pa tudi članom društva podarijo včasih kak izdelek, predvsem ob novoletnem srečanju.
Letos je Komisija za tehnično kulturo pri Pokrajinski zvezi društev upokojencev Gorenjske v sodelovanju z DU Kokrica in Kranj organizirala razstavo ročnih del v soboto in nedeljo, 3. in 4. oktobra 2015, v Kulturnem domu na Kokrici pri Kranju. Z zanimivimi ročnimi deli se je predstavilo 12 društev upokojencev Gorenjske, med njimi tudi naše društvo Žerjavčki. Stojnico so si obiskovalci z zanimanjem ogledovali, saj je bila dobro založena z različnimi izdelki. Članica našega društva je pojasnjevala in kazala, kako nastaja kakšen izdelek. Med razstavo smo lahko slišali veliko pohval za potrpljenje pri izdelavi izdelkov, mirne roke in domiselnost.
Ob koncu razstave so organizatorji Gorenjske zveze upokojencev poudarjali, da bodo vsako leto organizirali podobne razstave in tudi zagotovili tečaje za mentorje teh delavnic. Vse bo dobrodošlo za prizadevne članice ustvarjalnih delavnic. •	Zoran Rink
Prvi slovenski rokodelski festival
Slovenski etnografski muzej kot koordinator varstva žive kulturne dediščine in Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije sta prvo soboto v oktobru (vinotoku), organizirala prvi slovenski rokodelski festival. Zavedata se namreč pomena rokodelstva za ohranjanje slovenske kulturne dediščine.
Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije povezuje devet rokodelskih centrov, na žalost nas trenutno še ni med njimi. Ustanovljen je bil leta 2014 z namenom sooblikovanja pravnih temeljev statusa rokodelcev v Sloveniji. S svojimi aktivnostmi spodbuja k večji kakovosti rokodelskih izdelkov, k njihovi širši promociji in prenosu znanja na mlajše generacije. Rokodelski centri povezujejo nad 750 rokodelcev, med njimi je več kot 140 nosilcev certifikata Art&Craft, ki si ga nedvomno zaslužijo tudi naše vezilje in rezbarji.
Slovenski etnografski muzej kot koordinator varstva žive (nesnovne) kulturne dediščine že od leta 2011 ustvarja register žive kulturne dediščine, ki je začel nastajati leta 2008. V register so poleg uprizoritve-nih umetnosti, družbenih praks, ritualov in praznovanj, znanj in praks o naravi in svetu, ustnega izročila, izrazov in jezika vpisani tudi ele-
menti tradicionalnih obrtnih veščin. Le-ti predstavljajo pomemben del slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki je brez ljudi, ki imajo znanja in veščine, ki jih prenašajo iz roda v rod, ne bi bilo. Vse to so organizatorji in vidni gostje navedli ob prvem slovenskem rokodelskem festivalu. Hladno in deževno vreme je razstavljavce na žalost iz ploščadi pred muzejem pregnalo v avlo, ki pa je bila veliko premajhna za prisotne udeležence in predvsem za prikaz nastajanja izdelkov, prav tako pa je to vplivalo na število udeležencev. Z obiskom nas je počastil predsednik republike Slovenije Borut Pahor, častni pokrovitelj praznovanj ob 25-le-tnici dnevov evropske kulturne dediščine v Sloveniji. V govoru je poudaril pomembnost festivala, ki lahko, ko bo urejena zakonodaja, pridobi kar nekaj delovnih mest. Za konec pa nas je nasmejal, ko je povedal, da rokodelci vseeno niso tako nebogljeni, kar je občutil na lastni koži. Pri vstopu v muzej mu je izdelovalec lesene robe prodal kuhalnico, ki ima ceno 50 centov, njemu pa jo je zaračunal 2 evra. Obisk je zaključil z ogledom razstavljenih predmetov in se pridružil želji organizatorja, da se vidimo ob letu osorej. •	Dunja Špendal
10 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Kolesarjenje »Od Hribarja k Hribarju«
Upokojensko društvo Žerjavčki je 19. septembra, na rojstni dan Ivana Hribarja, organiziralo kolesarski izlet iz Trzina do Cerkelj. Idejo, da se na tak način obeleži njegov rojstni dan, je dala Milica Erčulj, ki je ta kolesarski izlet vključila v športni program prireditev društva za leto 2015.
Kolesarji smo se ob 8. uri zjutraj zbrali pred Jefačnikovo domačijo, rojstno hišo Ivana Hribarja. Zbrani kolesarski skupini sem na kratko povedala nekaj o življenju našega rojaka, predvsem o njegovem zgodnjem otroštvu, ki ga je preživel v tej domačiji. Svoje otroštvo je Ivan Hribar opisal v prvi izmed štirih knjig »Moji spomini«. Prav dobro se je spominjal majhne lesene hiše, hleva, dvorišča, Volkovega vrta, Golt-narjeve Micke in sosedovih otrok, s katerimi se je igral na dvorišču. Pripovedovala sem o njegovem šolanju, o gimnazijskem udejstvovanju in pomembnih funkcijah, ki jih je opravljal doma in v tujini. Največji pečat je Ivan Hribar pustil v Ljubljani, kjer je v štirinajstletnem županovanju dokazal, da je dober gospodarstvenik. Dokazal se je tudi kot pisatelj, pesnik in prevajalec. Pod svoja literarna dela se je podpisoval s psevdonimom »Trzinski«. Svojega rojstnega kraja ni nikoli pozabil, saj je finančno podpiral trzinske reveže in pomagal pri šolanju nadarjenih revnih otrok.
Izpred Jefačnikove domačije smo krenili na pot, ki nas je vodila mimo Mengša, Topol, Suhadol, Komende do Cerkelj, ki so bile naš končni cilj. V Cerkljah smo se ustavili pred veličastno Hribarjevo hišo, ki je našemu rojaku služila kot letna počitniška hiša. Hišo z gospodarskim poslopjem je kupil in jo dal prenoviti. V prenovljeni hiši se prepletajo gradbeni elementi, ki se vežejo na gorenjsko podeželsko arhitekturo z dodatkom takrat moderne dunajske secesije. Tudi tu je kot velik domoljub pokazal svoj odnos do oblikovanja gorenjskega bivalnega prostora.
Po kratkem oddihu pod »Jenkovo lipo« smo se po drugi strani kolesarske trase peljali mimo Planinskega doma v Komendi in pot nadaljevali proti Trzinu. Prevozili smo približno 42 km, nato smo se ustavili v gostilni Narobe na malici, ki je po porabljenih kalorijah zelo prijala. Sama sem bila presenečena in zadovoljna, da sem brez pred -hodne priprave zmogla prevoziti celotno traso. Brez moralne podpore izurjenih kolesarjev v skupini se vožnja, prilagojena meni kot najšibkejšemu členu, ne bi tako dobro izšla. Veseli, da smo športno-rekreativno udejstvovanje združili s kulturo in tako počastili spomin na rojaka, smo sklenili, da kolesarjenje na Hribarjev rojstni dan, 19. septembra, postane tradicionalno. •	Majda Šilar
V našem kraju
Kostanjev piknik pri Mlinčkih
Sobota, 10. oktobra 2015, ob 8. uri zjutraj, turoben dan. Skupina kolesarjev Društva upokojencev Žerjavčki Trzin se je zbrala pred Centrom Ivana Hribarja in odkolesarila proti Suhadolam, kjer so se zbrali člani štirih društev in skupaj odkolesarili do Mlinčkov. Tja so z nasprotne strani prikolesarili še člani treh društev upokojencev, tako da se je zbrala prijetna druščina.
Že ob prihodu so nas pričakali organizatorji DU Komenda z dobrodošlico in prijetno vonjavo po kostanju. Tolikšnega števila obiskovalcev organizator ni pričakoval, zato je morala predsednica društva še po druge zaloge hrane, in sicer po dobre domače klobase, ki pa jih je bilo dovolj, in je vsak lahko dobil, kar si je želel. Pijače - vina, čaja in kave - tokrat ni zmanjkalo, tako je zadonela tudi pesem, ob zvokih dveh harmonik so se nekateri celo zavrteli, čeprav na neravnem terenu in pesku. Nekateri pa so se povzpeli na bližnji hribček in spotoma našli gobe - jurčke in dežnikarice. Proti poldnevu so se grozeče približevali temni oblaki in nekaj dežnih kapljic nas je prepričalo, da se moramo kolesarji odpraviti proti domu. Druženja še ni bilo dovolj, zato smo se zadržali še v prijetnem lokalu ob kavici in čaju.
S prijetnimi ljudmi res ni nikoli dolgčas, zato bomo še kolesarili in se družili, saj to krepi telo in duha. •	Zoran Rink
24. spominski pohod po poteh za Slovenijo in počastitev 25-letnice MSNZ
Zadnjo soboto v septembru smo se veterani vojne za Slovenijo zbrali ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v parku poleg Občine Domžale. Mimo Depale vasi smo se napotili proti Trzinu. Tam sta nam takratni poveljnik Zaščitne čete leta 1991 Janez Gre-gorič in član ObmŠTO Jože Kosmač opisala trzinski spopad v vojni za samostojno Slovenijo. V Trzinu se je končala življenjska pot petih vojakov JLA in Edvarda Peperka, ki je bil le nekaj dni prej vpoklican v TO Slovenije. Hudo ranjen je bil tudi pripadnik TO Aleš Kodra. Vojna je v resnici eden izmed največjih nesmislov človeštva, začne se tam, kjer odpove politika, ali drugače - nadaljevanje politike na grob, obo -rožen način. Le ljudje ubijamo zaradi ožjih ali širših koristi, živali to počno zgolj za preživetje, zaradi hrane in kadar se čutijo ogrožene.
Iz Trzina nas je pot vodila do Ručigaja na Dobenu, kjer smo imeli tradicionalno »trojansko malico« (krofe). Tam nam je svoje vojne spomine zaupal poveljnik 2. Jurišnega odreda dr. Janez Kušar. Njegov odred je med vojno deloval v Ljubljani, in sicer v blokadi vojašnice v Šentvidu, kjer k sreči ni prišlo do bojnega spopada, kajti šentviška vojašnica je bila močno oborožena z minskimi sredstvi, in posledice si lahko le predstavljamo. Nato smo nadaljevali pot proti gradu Jable.
Pohod smo zaključili z malico pri gasilskem domu v Stobu, kjer smo s prijatelji iz drugih veteranskih združenj sedeli še v poznih popoldanskih urah.
Težko smo si priborili lastno državo, a očitno jo bo še teže obdržati po meri večine ljudi, ki jo sestavljamo. •	Janez Gregorič
Oktober 2015
I 11
V našem kraju
Mladinski planinski tabor v Kamniški Bistrici
»Zakaj pa bo letos planinski tabor tako blizu?« je bilo vprašanje, ki smo ga pred odhodom večkrat slišali. Pa smo vztrajno odgovarjali, da je velikokrat tako, da človek bližnje kraje pozna slabše, kot bi si mislil, in je tako odkrivanje njihovih skrivnosti enako razburljivo, kot je to v bolj oddaljenih krajih. Pa kako prav smo imeli!
Besedilo: Polona Podbevšek, vodja MPT Kamniška Bistrica 2015
Mladinski planinski tabor MO PD Onger Trzin je letos potekal zadnji teden julija v Kamniški Bistrici. Šotore smo za devet dni postavili v bližini gostišča »Pri Jurju«, kjer smo bili varno skriti pred pogledi množice obiskovalcev, ki je v tistih dneh iskala ohladitev pred razgretim ozračjem. »In ne, nam ni bilo tako vroče,« je odgovor na drugo vprašanje, ki so nam ga prav tako pogosto zastavili - saj smo bili vendar obdani s Kamniško-Savinjskimi Alpami, ki so nam delale senco, in Kamniško Bistrico, ki nas je ohladila, ko smo se pregreti vračali z osvojenih vrhov. Udeleženci tabora vam lahko povejo, da si moral biti za skok v reko kar nekoliko pogumen. Nekateri smo se zadovoljili že s tem, da smo vanjo vtaknili roke.
Katere vrhove smo osvojili, vas zanima? Če bi brali zapise otrok, ki jih najdete v tabornem časopisu, ki je objavljen na društveni spletni strani (www.onger.org), bi se povprečen zapis o naših planinskih turah glasil nekako takole: »Šli smo gor. Ko smo prišli gor, smo imeli malico. Potem smo šli dol.« Vse jasno, kajne? Lahko pa zato jaz dodam, da smo letos z mlajšo skupino dobro prečesali dolino Kamniške Bistrice, saj smo prehodili Koželjevo pot ob Kamniški Bistrici in si ogledali slap Orglice ter obiskali balvane Žagano peč, Lepi kamen in Sivnico. Pa tudi višje smo se odpravili, in sicer z nihalko na Veliko planino, za »ta glavno turo« pa smo se od Jermance povzpeli na Kamniško sedlo.
Še v višji prestavi je hodila naša starejša skupina. Ta je že na prvi turi osvojila Staničev vrh, kjer je morala zadnjih 50 metrov pod vrhom postaviti čisto pravo vrvno ograjo. Še bolj zanimiva je bila tura na
Lučkega Dedca oziroma bolje rečeno spust, kjer so udeležence čez Skok spuščali kar po vrvi. Tako se njihova tretja tura na Veliko planino, ki so se je seveda lotili brez pomoči nihalke, morda sliši enostavno. Nanjo so se povzpeli po Martinj stezi preko planin Dol in Konjščica ter tako še vedno opravili zahtevno turo s prehojenimi skoraj 1500 višinskimi metri. Za piko na i so si za zadnjo turo privoščili vzpon še na enega Dedca, tokrat Kamniškega. Pridni smo bili, ni kaj! Pomagalo nam je seveda tudi lepo vreme, ki nam je samo za zadnjo turo spremenilo zastavljene cilje. Pa še takrat je dež počakal do zgodnjega popoldneva, ko smo bili že vsi nazaj v taboru.
»Ali v času tabora hodite samo po hribih?« Kljub temu da se resno trudimo, da je naš planinski tabor res planinski, pa si vsak drugi dan vseeno vzamemo prosto ter se posvetimo drugim poučnim in zabavnim aktivnostim. Tako so naši otroci že pravi strokovnjaki pri delu s kompasom in zemljevidom in se pogumno sami podajo na orientacijsko tekmo. Letos se je za večji izziv kot sam zemljevid izkazala skušnjava v obliki borovnic, ki so rasle ob poti, da so ekipe prišle na cilj nekoliko kasneje, kot smo pričakovali.
Kamniško Bistrico smo spoznavali tudi s pomočjo škratov, vil, velikanov in rokovnjačev in si tako mimogrede zapomnili, kako je nastala Žagana peč, balvan, ki smo ga preplezali na naš »plezalni dan«. Saj vsi veste, da so jo prežagali prav škratje, kajne? Če je bil med nami še kak »nejeveren« Tomaž, je vse dvome razblinila Irena Cerar, pravljičarka, ki nas je obiskala in nam kamniške pravljice pripovedovala kar ob tabornem ognju. Preostale večere na taboru smo si popestrili sami - enkrat je bil čas za tekmovanje v improvizaciji ali petje, drugič za prav poseben nočni lov na »živali«. Med najljubše večere pa sodi prav večer, ko si na tabornem ognju kar sami spečemo hrenovke in krompir. Uf, kako pazimo, da nam košček hrenovke ne pade v ogenj. Prav tako ne gre brez planinskega krsta, ko v našo planinsko družino sprejmemo vse tiste, ki so na taboru prvič, in ob tej priložnosti dobijo tudi svoje planinsko ime.
In še in še bi vam lahko pripovedovala o našem taboru: kako smo tekmovali v spuščanju ladjic, ki smo jih sami izdelali, kako otroci na koncu tedna skorajda niso več potrebovali šotorov, saj so si zgradili zelo dobre bunkerje, pa o tem, kako smo lahko spremljali let helikopterja, ki je pristajal prav poleg našega tabornega prostora, saj so ravno v tistih dneh obnavljali bivak pod Skuto, in kako nas je obiskala gorska reševalna služba - pa se je nekje treba ustaviti. Vi pa si več lahko preberete v že omenjenem tabornem časopisu, morda pa poznate tudi koga, ki je bil z nami, saj nas je bilo na taboru skoraj štirideset, in ga poprosite za informacije iz prve roke. Ko se boste pogovarjali, pa jih le povprašajte, kdaj si bomo slike in film s tabora ogledali skupaj v živo, in se nam takrat pridružite. Morda pa vas zasrbijo pete in greste prihodnje leto z nami tudi vi. •
12 | Odsev — Glasilo občine Trzin
ŠAH: 2x DP
Naj pojasnim pomen naslova tega prispevka. V daljši in zato vsem razumljivi obliki bi lahko prebrali: Trzinski šahisti so se udeležili dveh državnih prvenstev.
In res, na Otočcu, v hotelu Šport, je 3. in 4. oktobra potekalo državno prvenstvo v pospešenem in hitropoteznem šahu. Obakrat smo se potegovali za naslove v moštveni in posamični konkurenci. Trzinci smo se na pot odpravili s sedmimi člani (žal oslabljeni in brez treh mojstrskih kandidatov), saj je število nastopov v obeh kategorijah zahtevalo kar precej miselnega napora.
Prvi dan, na soboto, je bilo za dopoldanski moštveni del prijavljenih petnajst štiričlanskih ekip. V sedmih kolih pospešenega tempa (10 minut in dodatno še 5 sekund za potezo) smo uspeli doseči eno visoko zmago, in to z ljubljansko ekipo En Pasant (3,5 : 0,5). Drugi naši nasprotniki so bili že po ratinških točkah precej močnejši, zato smo kljub odločnim željam ostali brez novih zmag ter na koncu pristali na 14. mestu. Za naš klub smo zbrali vsega 9 točk, edini svetel trenutek je že v prvem kolu pripravil Gregor Banfi, ki je velemojstrici Ani Srebrnič odščipnil pol točke. Državni prvaki so postali igralci ŠK Triglav iz Krškega.
Ob štirih popoldne smo po odličnem kosilu znova sedli za šahovnice in šele ob desetih zvečer, ko so se končale še zadnje partije devetega kola, dočakali razglasitev rezultatov. Naslov najboljšega v državi si je priboril FIDE mojster Dean Miletič iz Nove Gorice. Tudi tokrat je bila udeležba 52 nastopajočih že po šahovskih naslovih za slovenske razmere izredno močna, saj je kar 31 udeležencev imelo vsaj naslov mojstrski kandidat. Trzinci smo bili takoj za domačini iz ŠD Krka Novo mesto po številu najmočnejši, vendar smo na koncu pristali na repu razpredelnice. Nekoliko so odstopali le Nesib Jukan, ki je osvojil 31. mesto, ter Borut Bajec in Gregor Banfi, ki sta zasedla 36. oziroma 37. mesto.
V nedeljo smo bili znova na prizorišču, a tokrat je bil na sporedu »blitz« šah: za partijo so bile na voljo le tri minute ob dodatku dveh sekund za potezo. Tovrstni tempo igranja, ki se zadnje čase vse bolj uveljavlja, nadomešča nekdanje »cug« partije (5 minut za igro), ko sta o izidu dostikrat odločala ura oziroma padec zastavice. V ekipnem delu sedmih kol smo Trzinci med 13 moštvi kljub eni zmagi in dveh neodločenih izidih pristali na dnu tabele. Zmagovalni pokal je pristal v rokah Vrhničanov z velemojstrom Matejem Šebenikom na prvi deski. Na popoldanskem turnirju posameznikov je sodelovalo 39 šahistov. Po 11 odigranih kolih se je naslova razveselil IM Jure Zorko, član ŠD KRKA. Trzinci smo »napolnili« spodnjo tretjino lestvice, z izjemo našega najboljšega udeleženca Nesiba Jukana, ki je s petimi osvojenimi točkami pristal na 24. mestu.
Tekmovanje, ki je ob članski konkurenci potekalo še v kadetski kategoriji deklic in dečkov, je oba dneva potekalo brez najmanjšega zapleta. Ob odlični organizaciji domačega kluba iz Novega mesta je v izredno ugodnih pogojih vse turnirje suvereno vodil mednarodni šahovski sodnik Robert Rudman. Tako smo se šahisti res lahko povsem posvetili igri in zato se bomo tudi v prihodnje podobnih dogodkov radi udeleževali. •	Andrej Grum
V našem kraju
Tekmovanje v barvanju spomenika?
Letos so vandali spomenik NOB pred OŠ Trzin že dvakrat oskrunili. Na Občini so nam pojasnili, da je bila letos na spominskem obeležju žrtvam NOB že dvakrat rdeča zvezda prebarvana z belo barvo. Po prvem načrtnem uničevanju so na Občini ukrepali s čopiči in zvezdo pobarvali nazaj na rdeče, po drugem načrtnem uničenju pa so belo barvo raje zbrusili, saj si v prihodnje ne želijo tekmovati z načrtnimi uničevalci spomenikov.
Pil bi ga vsak hudič, pospravil pa nič
Tako »aktivni« so bili trzinski mlad(in)ci v noči iz petka, 3., na soboto, 4. oktobra, na otroškem igrišču ob osnovni šoli. Očitno so med tamkajšnjim šolanjem precej manjkali in v tem času doma poučevali svoje starše o tem, kaj je prav in kaj ne oziroma kaj se sme in česa ne. »Društvo za zaščito starosti Trzin« (ime avtorja znano uredništvu)
Nočni motokros
V drugi polovici septembra so si vandali z motorji prisvojili rondo pri banki in hrib pri trgovini Mercator za nočni motokros. Zjutraj je za njimi ostala sled na asfaltu rondoja, na katerem je bil razsut pesek, na hribu, ki je postal njihov poligon za premagovanje ovir, pa so še danes vidne sledi, ki so jih pustile vkopane pnevmatike.
Oktober 2015
I 13
V našem kraju
Uredimo si jesenske zasaditve balkonskih korit in posod
Oktobra postajajo dnevi vedno hladnejši, in počasi začnemo z balkonov pospravljati cvetlična korita. Vendar to nikakor ne pomeni, da ko pospravimo poletne zasaditve, balkon ostane do naslednje pomladi zapuščen, pust in žalosten. Sedaj je torej čas, da si z jesenskim balkonskim cvetjem, zelenjem in plodovi pričaramo tople barve jeseni, ki nas bodo spremljale vse do dolge zime. S pravilno kombinacijo rastlin lahko dosežemo, da bodo zasaditve vredne občudovanja od oktobra pa vse do maja, torej nas bodo razveseljevale ne samo v jeseni, temveč tudi preko zime. Takrat pa bo spet nastopil čas za spomladanske in poletne zasaditve.
Besedilo: Dunja Špendal
Zato ne čakajmo, ampak zasadimo korita z jesenskimi lepoticami čim prej, da nam bodo lepšala vse krajše dneve. Rastline potrebujejo nekaj časa, da se ukoreninijo in utrdijo še pred vsakodnevno slano in mrazom. Pomembno je upoštevati dejstvo, da se jeseni rastline le malo razrastejo, zato balkonska korita in posode ob sajenju v celoti zapolnimo.
Zimzelene trajnice, ki jih sadimo na cvetlične grede, lahko odlično uporabimo tudi pri zasaditvah v cvetlična korita. Vodilno vlogo v kombinacijah jesenskih zasaditev prevzamejo mačehe in rese, a ne gre spregledati tudi drugih trajnic. Kar nekaj je takih s čudovito obarvanimi listi, ena izmed njih je iskrivka ali iskrica, bolj poznana pod imenom hojhera, potem so trave, ki poudarjajo višino, lepe so tudi dišavnice, kot so timi-jan, žajbelj ter hermelike.
Rastline s plodovi so več kot dobrodošle v jesensko-zimskih zasaditvah, saj se obdržijo preko cele zime in so prava poživitev. Take so ski-mije z bleščeče rdečimi jagodami in mini paprike z barvitimi plodovi.
Pri vhodu ali na terasah imamo radi večja korita in posode, v katere lahko sadimo tudi pritlikave iglavce, pušpane, ciprese ali bore ter imamo odlično osnovo za decembrsko praznično okrasitev. •
In kakšne barve priporočajo strokovnjaki? Vse barve in vrste, ki so vam všeč in vas bodo razveseljevale. Oranžna in rumena jesenska zasaditev sta za toplino, zasadimo pa sedume, iskrivke, trave in seveda cvetoče krizanteme. Pri rožnati jesenski zasaditvi imamo res veliko izbiro okrasnih trav in ciklam. Že kar nekaj časa pa se vrtnarji navdušujejo nad eleganco v belem, tako za zasaditve doma kot tudi za pokopališča.
Kako od zelišč dobiti tisočkrat več
V sredo, 7. oktobra, je Knjižnica Tineta Orla Trzin v dvorani Marjance Ručigaj organizirala predstavitev knjige »Kako od zelišč dobiti največ«. Avtorice so tri: Sanja Lončar, Sabina Topolovec in Marija Kočevar. To je tretja knjiga iz zbirke Ščepec. V njej nam avtorice želijo predstaviti, kako velika moč se skriva v začimbah, če z njimi pravilno ravnamo. Ena od njih, Sanja Lončar (na fotografiji), je polni dvorani poslušalcev z duhovitimi primeri in prispodobami predstavila, kako na moč začimb vpliva njihovo rastišče, čas obiranja, sušenja, uporaba in kombiniranje. Vseskozi nas je vodila do ugotovitve, kako pomemben je naš odnos do zelišč. Prav odnos naj bi bil tisti najpomembnejši dejavnik, ki potisočeri moč zelišč. Marsikdo je na koncu razmišljal o tem, katere začimbe sploh pozna, saj je avtorica vsem svetovala, da je bolje poznati le nekaj zelišč, pa te zelo dobro, kot jih poznati veliko, a ne v celoti. Vsako novo spoznanje in vedenje je dobrodošlo, saj se na podlagi več informacij vsak laže odloči, komu in čemu bo verjel. •	Tanja Jankovič
14 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Oktober - mesec požarne varnosti
Vsako leto v oktobru obveščamo ljudi o pomenu požarne varnosti z namenom, da bo v naši državi manj požarov oziroma da bomo znali pravilno odreagirati, če do požara vseeno pride.
Ministrstvo za obrambo, Gasilska zveza Slovenije in Slovensko združenje za požarno varnost so letos natisnili letake, ki opozarjajo prebivalce na varno evakuacijo iz stanovanj v primeru požara. Ogenj se v stanovanju zelo hitro razvije v požar. Ljudje se požara prestrašijo, še posebno, če se razvija dim in jih skrbi, kako se bodo rešili.
Ko se varno umaknemo, če je to možno, pokličemo številko 112 in povemo, kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe, kakšne so okoliščine na kraju nezgode ter kakšna pomoč je potrebna.
V povprečju ljudje v zadimljenem prostoru ne preživijo več kot pet minut. Zato je pomembna priprava in preizkušanje načrta evakuacije ob požaru, saj ob tem dobimo izkušnjo za pravilno in hitro ukrepanje, ki nam lahko reši življenje.
5. septembra se je desetina gasilcev udeležila tekmovanja s staro ročno brizgalno. Tekmovanje je potekalo v Markovcih v Prekmurju. Sodelovalo je 12 desetin. Z malo sreče, ki pa je nismo imeli, bi lahko osvojili pokal, tako pa smo zasedli nehvaležno 4. mesto. Od 17. do 19. septembra se je osem naših članov udeležilo 4. Mednarodnega kampa Vizija varnosti, ki je letos prvič potekal na Hrvaškem v kraju Šapjane, občina Matulji (blizu Opatije). Na tečaju so bili poleg hrvaških in slovenskih gasilcev, reševalcev in policistov prisotni tudi udeleženci iz Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine in Italije. Na vaji so bile postavljene različne simulacije nesreč. Na prvi je potekalo reševanje ponesrečencev iz ruševin, sledila je simulacija prometne nesreče z veliko ponesrečenimi, naslednja vaja je potekala v gozdu, šlo je za nezgodo pri podiranju dreves. Reševali smo tudi ponesrečene iz globokega jaška s prisotnostjo naftnih derivatov ter iskali pogrešane osebe v naravi s pomočjo policijskih psov. Urili smo se v vrvni tehniki s postavitvijo žičnice, vadili smo prenos ponesrečencev v koritastih nosilih preko brezna. Preizkusili smo se v reševanju oseb in gašenju območja z nevarnimi snovmi. Na vsaki točki je potekala triaža in predaja poškodovanih oseb reševalcem. Skupaj je na izobraževanju sodelovalo približno 400 oseb. Ta vaja je bila namenjena tudi preizkusu sodelovanja med državami v primeru velike nesreče. Izobraževanje je bilo fizično in psihično zelo zahtevno, saj smo bili prva dva dni na terenu ob 8.00 do 20.00, zadnji dan pa je potekala skupna vaja, na kateri so sodelovale vse enote. Reševali smo več kot 100 ponesrečencev v različnih situacijah. Zelo pomembna je bila iznajdljivost, vztrajnost in izkušenost gasilcev, saj ob tako obširni nesreči zagotovo pride do pomanjkanja reševalno-tehnične opreme. 27. septembra smo bili vabljeni v Mengeš na Mihaelovo mašo, ki je bila darovana živim in pokojnim gasilcem. Maša je potekala v šotoru na šolskem igrišču. Iz našega društva se je maše udeležilo 12 gasilcev.
Septembra smo imeli dve intervenciji. 16. septembra ob 18.30 smo na Ulici pod gozdom odstranili sršenje gnezdo; sršeni so iz ostrešja uhajali v bivalne prostore. 19. septembra se je ob 8. uri na trzinski obvoznici
V našem kraju
zgodila prometna nesreča, pri kateri je vozilo obtičalo na strehi. Reševalcem smo skupaj s CPV Domžale pomagali pri ponesrečencu, pro-tinaletno zavarovali vozišče, izklopili akumulator, posuli cestišče z ab-sorbentom za vpijanje naftnih derivatov in pomagali počistiti cestišče.
Septembra smo pregledali vse hidrante v trzinski občini in podali za vsak hidrant poročilo o delovanju in napakah, ki jih bo podjetje Prodnik, naročnik tega pregleda, odpravilo. Od 159 hi-drantov jih velika večina deluje brez napak. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! •	Dušan Kosirnik
Medobčinska gasilska vaja:
V soboto, 10. oktobra, je potekala medobčinska gasilska vaja v Plinarni Interina in na križišču Trzin Mlake ob morebitni prometni nezgodi. O njej bomo podrobneje pisali v naslednji številki Odseva.
Strokovno srečanje voditeljev skupin za samopomoč starih ljudi
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet vsako leto pripravi izobraževanje za voditelje skupin. Strokovni delavki Tatjana Prašnikar in Lidija Krivec Fugger sta nas prijazno povabili na obisk v Dom starejših občanov Metlika, kjer smo si ogledali novo dislocirano enoto, ki je v celoti namenjena osebam z demenco. Predavateljica Majda Žefran, zaposlena v DSO Metlika, ki ima veliko izkušenj pri delu s starostniki, je povedala, da je število dementnih začelo upadati. Pred dvajsetimi leti se o njej ni govorilo. Sedaj pa je o tej tegobi veliko napisanega in veliko izobraževanj. Imajo okrog 70 varovancev, za katere je lepo poskrbljeno. Podobno kot pri nas v Trzinu imajo stanovalci razne aktivnosti, ki potekajo ves teden: delavnice, petje, peko peciva in vsak prvi petek maše. V domu jih obiskujejo otroci iz vrtca in šole, razni umetniki. Znani Metličan Toni Gašperšič je v domu vpeljal modre police s podarjenimi knjigami, nekaj pa so jih tudi kupili. Ponosni so na modro polico, kjer imajo vse knjige o demenci. Poleti so imeli dvakrat sladoledni piknik za stanovalce in svojce, praznujejo vse rojstne dneve. Ponosni so na najstarejšo stanovalko, ki je praznovala 103 leta. Rada poje in tudi z nami je zapela.
Po končanem ogledu so nas pogostili s tradicionalno belokranjsko pogačo. Nato smo si ogledali zeliščni in cvetlični vrt. Zanimive so potke v obliki osmice, da se med njimi stanovalci lažje znajdejo. Drugi oktober je bil po dolgem času sončen in topel, zato smo se dobro počutili. Udeležilo se nas je 28 voditeljev, ki smo se slikali pred DSO. Zvedeli smo veliko zanimivega. Izkušnje bomo posredovali svojim skupinam za samopomoč starih ljudi. •
Jožica Trstenjak, voditeljica skupine Naše vezi iz Trzina
Oktober 2015
I 15
Trzinka - naš ponos!
Nejčeve Moje pesmi, moje sanje
Trzin je resda majhen kraj, a skriva pravo zakladnico posameznikov, ki izstopajo iz sivega povprečja. Eden takih je tudi Nejc Lisjak, mladi igralec, režiser, pevec. Nekateri se ga spominjate z gledaliških predstav našega KUD-a. Tokrat si je zadal skorajda nemogočo nalogo - na slovenski oder postaviti muzikal in ga približati slovenskemu občinstvu.
Besedilo: Tanja Jankovič
Zaradi mladostnega zagona in velike želje mu je to s pomočjo dobre ekipe tudi uspelo. Septembra ste si lahko v Kulturnem domu Radomlje ogledali uprizoritev znanega muzikala Moje pesmi, moje sanje, ki ga je organiziral v okviru KD Mlin Radomlje in KD Ihan. Občinstvo je vsakič napolnilo dvorano do zadnjega kotička in se vživelo v tri ure trajajočo igro, se smejalo, stiskalo pesti, vzdihovalo, celo nekaj solznih oči je bilo opaziti. Ko pa je padla zaključna kulisa, so skočili na noge in z bučnim ploskanjem potrdili svoje navdušenje nad igro. Nejc pravi, da takega projekta v Sloveniji še ni bilo.
Kako se je vse skupaj začelo, od kod ideja in zakaj muzikal Moje pesmi, moje sanje?
Muzikal me že dlje časa zanima, in sem si ogledal že vrsto predstav, med drugimi tudi Moje pesmi, moje sanje. Film sam me sicer ni prepričal, sporočilnost gledališke predstave pa je bolj intenzivna: ljubezen, narodna zavest, nasprotja političnih prepričanj. Ker je letos 50-letnica filma, se mi je zazdelo, da bi muzikal lahko postavili na radomeljski oder. Pri izvedbi projekta se mi je pridružila Uršula Jašovec, prav tako ljubiteljica muzikalov, skupaj pa sva navdušila še predsednici KD Radomlje in KD Ihan. Najprej smo se obrnili na agencijo v Ameriki s prošnjo za avtorske pravice. Ker so nam presenetljivo hitro razložili, kaj vse moramo narediti, smo se odločili, da bomo projekt uresničili.
Ko si dobil libreto oziroma scenarij v angleščini, si se odločil, da ga prevedeš. Zakaj?
Pred leti je prevod gledališke predloge spisal Andrej Rozman Roza, a je v gorenjskem žargonu. Jaz pa sem hotel, da muzikal razumejo vsi. Predlogo sem dobil že lani decembra in jo takoj začel prevajati. Strogo sem se moral držati originalnega teksta, saj je vsako spremembo treba plačati. Pri prevajanju pesmi je bilo najtežje pozabiti na obstoječe prevode in ustvariti nekaj novega. Tako sem npr. prevedel Edelweiss v očnico, ki je drugi slovenski izraz za planiko. In tako smo dobili avtorske pravice.
Kako pa ste izbirali igralce?
Že konec januarja smo začeli z avdicijami, na katerih smo izbirali otroke. Imeli smo dve, saj je prišlo kar 50 otrok. Na prvi avdiciji smo preverjali bolj njihove pevske sposobnosti, na drugi pa tudi igralske, naučiti so se morali tudi večglasnega petja po predlogi. Kako so nas presenetili in kako so zapeli (zavzdihne)! Na koncu smo jih izbrali devet. Za odrasle igralce pa nam je zmanjkalo časa, zato smo povabili tiste, ki jih je nekdo poznal. Najdlje smo iskali stotnika, nihče se nam ni zdel dovolj primeren. V istem času se nam je pridružil še pevski zbor DROUZ Radomlje, ki ga vodi zbo-rovodkinja Uršula.
Ko ste imeli ekipo igralcev in pevcev, ste lahko začeli z vajami.
Pevski del predstave je prevzela Uršula, jaz pa igranje in režijo. Začeli smo tako, da smo vse nastopajoče najprej naučili njihove pesmi. Prve so s pevskimi vajami začele nune in se naučile zborovskih part, tj. posameznih delov skladb, štiri in celo šestglasnega petja in solo prizorov. Potem smo začeli uvajati otroke, glavni igralci so prišli na vrsto proti koncu. Ko so vsi znali peti, smo šli na oder. Bralnih vaj nismo imeli, ker smo se bali, da nam bo zmanjkalo časa. To je trajalo od aprila do avgusta. Malo me je skrbelo, ker se nismo poznali med seboj. Na koncu sem bil presenečen, kako dobra energija se je ustvarila med nami.
16 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Muzikal Moje pesmi, moje sanje je nastal po sicer romantizirani, a resnični zgodbi. Po njem je bil leta 1965, šest let po uprizoritvi na Bro-adwayu, posnet tudi nepozabni film z Julie Andrews (Marija) in Christoper-jem Plummerjem (stotnik von Trapp) v glavnih vlogah.
Trzinci - naš ponos!
Nejc se je rodil pred devetnajstimi leti učiteljici, ljubiteljici glasbe, in komercialistu. Že od malih nog živi v Trzinu. Ima sedemletno sestrico, ki že od rojstva sodeluje v Nejčevih in maminih predstavah. Že kot dojenčica je bila idealen Jezušček v jaslih, se pošali Nejc. Na šolanje v trzinski šoli ima lepe spomine. Že takrat je odkril željo po petju in igranju v gledališču. Tudi gimnazija mu ni delala težav. Trenutno obiskuje drugi letnik muzikologije na Filozofski fakulteti, njegova velika želja pa je študij gledališke igre ali režije v Londonu. Že kot osnovnošolec je dobil ogromno igralskih izkušenj na odru našega KUD-a, igral je v otroških predstavah, kasneje je sodeloval pri skupini odraslih in hkrati vodil svojo dramsko skupino Miki miška, kjer je režiral, igral, pisal scenarije, skrbel za kostume, scenografijo. Pri enajstih letih je režiral svojo prvo predstavo Trnuljčica. Z žarom v očeh pripoveduje o svojih dosežkih, na katere je lahko zelo ponosen. Miren, preudaren in prijeten sogovornik, strastno predan gledališču, se na odru popolnoma prelevi v osebo, ki jo igra. V muzikalu Moje pesmi, moje sanje je poleg režiserske taktirke odigral tudi vlogo Maxa, stotnikovega dobrega prijatelja, njegova sestrica pa je Gretl, najmlajša hči družine von Trapp.
In potem se vam je pridružil Simfonični orkester Domžale - Kamnik.
Do sedaj sem delal predstave na playback ali pa ob klavirski spremljavi. To pa je tako klasičen muzikal, da je potrebno nekaj več. Najprej smo si zamislili spremljavo klavirja in nekaj klasičnih glasbil, skupaj do 10 glasbenikov. Potem pa se nam je pridružil dirigent in predlagal, da bi sodeloval kar cel orkester. Zaprosili smo Simfonični orkester Domžale - Kamnik, če bi kdo sodeloval z nami. Pa se nam je pridružila kar četrtina njihovih članov. In tako jih je bilo naenkrat 30 (smeje pripoveduje).
Najbolj intenziven teden vaj je bil zadnji v avgustu. Kaj se je dogajalo?
Pri muzikalu je zelo pomemben zadnji, tehnični teden, ko pridejo na vrsto ozvočenje, mikrofoni, luči, scena, kostumi. Orkester je takrat šele dobil prave note in se jih je moral naučiti v borih petih dneh. Do četrtka smo vadili vsak na svojem koncu, orkester posebej, igralci posebej. V petek smo vadili skupaj, da smo se časovno uskladili. Peli smo kar sede. Vse dni smo bili zaposleni.
Kaj pa kostumi in scena?
Nekaj kostumov, imeli smo jih kar 116, smo si izposodili tudi pri Studencu, nekaj jih je bilo potrebno sešiti. Vse si je zamislila in izbirala Uršulina mami Marija. Imeli smo tudi dve enkratni šivilji, ki sta delali pod nevzdržnimi roki in noro hitro, Marija pa je na eni od generalk zad -nje trenutke popravljala en kostim. Pri scenografiji nam je pomagala skupina 12 študentov arhitekture, ki so si zamislili, kakšna bo scena. Sredi radomeljskega odra smo zgradili hišo z balkonom, prvim nadstropjem, stopnicami in tremi vhodi. Pred hišo je tudi 8 krat 4 metre dolga zavesa, na kateri so narisani hribi, oboki za samostan, Marijina spalnica, ciprese, ki so bile na vrtu, in kup drugih scenskih rekvizitov, kot so postelja, miza ...
In potem končno generalka in predpremiera. Kako vam je šlo?
Na generalki je vladala zmeda, tudi zaradi napornega tedna pred tem, pa Marija je bila brez glasu in z vročino. Nadomestila jo je deklica, ki je znala celotno predstavo na pamet. Marija se na predstavi 12 krat preobleče in na generalki ni mogla preveriti, kako ji bo to uspelo. Tudi na predpremieri ni teklo vse gladko. Zgodilo se je, da je odpovedal mikrofon, ali si ga je igralec celo pozabil natakniti. Marsikatero stvar je bilo treba še dodelati. Ampak v gledališču velja «slaba predpremiera, dobra premiera«, in tako je bilo tudi pri nas.
Po premieri ste imeli še osem predstav, potem je bilo vsega konec. Kako je bilo?
V času predstav je bilo zelo naporno. V ponedeljkih, ko je popustil adrenalin, smo bili vsi brez glasu. Pa spet cel teden vaje, dva nastopa, nedelja prosta ... Naporno je bilo predvsem za otroke. Po vsaki
predstavi so v hipu zaspali. Zbor in glavni igralci so imeli tudi zdravstvene težave. Drugi vikend je stotnik nastopil z vnetim grlom, zadnji vikend je bila Marija brez glasu in je bila cel teden pred nastopom tiho, da je na predstavi lahko pela. Peti bolan je težko, ampak smo kljub vsemu nastopali. Po odigranih predstavah smo imeli zaključni piknik, kjer smo se končno vsi sprostili. Zdaj se vsi pogrešamo - otroci so že spraševali, kdaj bodo ponovitve predstave.
Kaj ti je ostalo najbolj v spominu?
Vaj se spomnim bolj malo, ker se je toliko dogajalo, anekdot je ogromno. Najbolj se mi je zdelo zabavno, ko smo bili pri izbiri otrok pozorni na velikosti. In potem so prišli na začetku maja k prvi vaji - in šok! En fant je prerasel skorajda vse, razen največje, poleg tega se mu je spremenil glas. Pa tudi naša Eva je zrasla toliko, da ji je bilo en teden pred predstavo vse premajhno. Še vedno pa mi je najbolj smešno to, kako nas je iz predvidenih 25 ustvarjalcev nastalo kar sto.
Bi se zdaj, ko je ta projekt za tabo, še enkrat odločil za to?
»Da,« je brez pomisleka takoj izstrelil. »Seveda. Zapleti vedno so in vedno bodo. Vsakič pa se nekaj novega naučiš. Vsi so krasna ekipa, s katero se dobro dela. Toliko ljudi smo ganili s to predstavo, da so si jo večkrat ogledali in pripeljali vedno nove gledalce. Dokler nas ljudje radi hodijo gledat in pridejo z veseljem, je vedno užitek delati. Zaradi tega igralci to tudi počnemo. V igro vložiš toliko energije, toliko je odrekanja! Najpomembneje je, da čim bolje predstaviš svoj lik, in če nekoga ganeš, te to bogati, imaš neko osebno zadoščenje, ko se razdajaš.
Nihče od ustvarjalcev, skupaj stočlanska ekipa, ni bil za svoje delo nagrajen z materialnimi dobrinami. Vse, kar so prislužili z vstopninami, so namenili odkupu pravic za ponovitve in nove projekte. Vsi so delali prostovoljno in z veliko vnemo, ker jim to pomeni notranje zadovoljstvo in izpopolnitev, mi pove Nejc. To pa je v teh časih, ko je večini pomembno kopičenje materialnih dobrin in bogastva, nekaj osvežujočega in dokaz, da so na svetu še ljudje, tudi mladi, ki ustvarjajo zgolj iz notranjih vzgibov. Ni jim žal svojega prostega časa, če s svojim delom osrečujejo druge. •
Če želite tudi vi uživati v tem muzikalu, ki združuje petje, ples in igro, pridite v Radomlje: 15. in 29. novembra ob 17. uri ter 20., 27. in 28. novembra ob 19. uri. Igralsko zasedbo in še kaj več si lahko ogledate na spletni strani http://mojepesmimojesanje.weebly.com/ ali pa obiščete njihovo face-book stran: https://www.facebook.com/MojePesmiMojeSanjeMuzikal.
Trzinski plesalci na svetovnem prvenstvu
V Ostravi na Češkem je med 24. in 27. septembrom potekalo Svetovno prvenstvo v street show plesih 2015, kamor so odpotovali tudi plesalci Plesnega kluba Miki. Plesalci mladinske street show formacije »The Secret Life of Puppets« so že drugo leto zapored osvojili naslov svetovni podprvaki, med njimi je bila tudi 'trzinska lutka' Nastja Pavlišič. Poleg mladinske formacije pa je odlično zastopala Slovenijo otroška street show formacija »Gasilci«, v kateri je plesala Tija Cerar Šimenc iz Trzina in osvojila 7. mesto na svetu. Za odlično uvrstitev na mednarodnem tekmovanju čestitamo vsem plesalcem. • Metka Pravst
Oktober 2015
I 17
Trzinski podjetniki
Lokal ima dušo, po novem pa strežejo tudi sočnega piščanca
Luka Nedog je že pet let lastnik Old London Puba v trzinski obrtno-industrijski coni. Od prvega dne prevzema ohranja koncept pivnice, hkrati pa sledi trendom. Z željo, da v svojo pivnico privabi večje število ljudi, je odprl majhno kuhinjo, v kateri v posebni aparaturi cvre živila pod pritiskom, kar naj bi bil bolj zdrav način priprave hitre hrane, ki jo lahko odnesete tudi domov.
Besedilo: Metka Pravst
Kakšne pa so prednosti cvrtja pod pritiskom?
Cvrtje pod pritiskom hrano ocvre tako, da sokovi ne odtekajo, olje pa ne prehaja v hrano, in je posledično obrok bolj zdrav in bolj sočen.
Med kakšnimi jedmi pa bodo obiskovalci vašega puba lahko izbirali?
Bolj kot na perutničke, ki jih ponujajo po pubih v tujini, smo se osredotočili na celega piščanca. Poleg ponujamo še pečen krompirček, imamo tudi tri različne 'hot doge'. V koncept pivnice sodijo še klobase, ki jih ponujamo tudi v 'hot dogu'. Posebni so še ameriški 'hot dogi', ki jih postrežemo z zelenjavo in prelivi. Poleg tega ponujamo tudi zajtrke - angleški zajtrk, sendviče, jajčka, toaste -, pizze, piščančje meda-ljončke, čebulne obročke in mocareline paličice.
Kaj iz vašega menija bi priporočili, poleg piščanca, seveda?
S perutničkami bodo zagotovo vsi zadovoljni. Za družbo petih ljudi je zanimiv tris, ki smo ga sestavili iz čebulnih obročkov, mocarele v pivskem testu in posebnim krompirčkom, s katerim lahko zajemate omako. Takšen obrok poveže družbo. Sledimo viziji 'pubovske' hrane, ki se je s prsti. Če si gost zaželi pribor, ga seveda lahko dobi. Ampak tudi poslovneži s kravatami se prilagodijo in jim ni problem jesti s prsti.
Odločili ste se tudi za koncept 'take away' oziroma 'vzemi s seboj' - zakaj?
'Take away' je zanimiv za ljudi, ki doma nimajo časa kuhati ali pa si kakšen dan privoščijo kosilo, ki jim ga ni treba pripraviti doma.
Na koga ciljate s tedensko ponudbo 'take away', na posameznike, ki delajo v OIC Trzin ali na Trzince, ki se vračajo z dela v Ljubljani in se lahko mimogrede ustavijo pri vas?
Mislim na vse. Na tiste, ki se jim iz cone mudi domov, in tiste, ki delajo v Ljubljani in se zapeljejo mimo nas, da vzamejo hrano domov. To se mi je zdela dobra ideja, zato smo se tudi odločili za to ponudbo. Opazil sem tudi, da zvečer po deveti uri v okolici ni veliko ponudbe hitre hrane, zato smo delovanje kuhinje podaljšali do pol enajstih zvečer.
Zakaj ste se odločili razširiti ponudbo in v lokalu ponuditi hitro pripravljeno hrano?
V številnih pubih po svetu je hrana vključena v ponudbo. Glede na to, da Old London Pub obstaja že 17 let, je bil to korak naprej v ponudbi, ki jo že imajo v tujini. Ko sem pred petimi leti kupil in prevzel pub, sem začel tradicijo razvijati. To ni bilo težko, ker je vse že stalo na trdnih temeljih. Lokal je opremljen v lesu, ima dušo, ljudje se v njem dobro počutijo.
Ste zato nadaljevali z lesenim konceptom pri postrežbi hrane?
Da, res smo se odločili, da bomo hrano stregli na lesenih ploščah in deskah. To popestri postrežbo. Ljudje jemo tudi z očmi, je pa seveda najpomembnejši okus, zato smo vlagali in kupili aparaturo za cvrtje pod pritiskom. Čeprav je bila aparatura zelo draga, smo se zanjo odločili, ker smo želeli biti nekaj posebnega. Lahko rečem, da imamo najbolj okusnega piščanca, ki je hkrati sočen in manj masten, kot če bi ga pripravljali v običajnem cvrtniku.
18 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Trzinski podjetniki
Kdaj pa kuhinja začne obratovati?
Ob sedmih zjutraj, ker imamo v ponudbi tudi zajtrke.
Je kuhinja odprta tudi ob vikendih?
Glede na to, da obratujemo v coni, je v soboto kuhinja odprta šele od treh popoldne do desetih zvečer. V nedeljo imamo zaprto.
Ker je kuhinja res majhna, me zanima, koliko ljudi je lahko naenkrat v njej?
Največ dva.
Ali ste morali ob uvedbi dodatne ponudbe razširiti ekipo in koga zaposliti na novo?
Na novo smo uvedli dva študenta. Sam sem ju uvedel, ko sem se dobro naučil delati z aparaturo. Mene je uvedel poslovni partner, nato pa sem en mesec testiral hrano in študiral, kako bi bilo najbolje postreči jedi.
V ventilacijo smo vložili precej sredstev, da vonjave iz kuhinje ne uhajajo v pub. Zato stranke od nas ne bodo odšle z oblačili, ki dišijo po ocvrti hrani.
Ste lesene pladnje in palete kupili v tujini?
Idejo sem res dobil v tujini, ko sem obiskoval druge pube. Potem pa sem raziskoval, kje bi jih lahko kupil. Začel sem spraševati, ali zna
kdo kaj takega narediti pri nas, in sem naletel na Trzinca Gregorja Pevca. Združila sva moči. On je že imel pripravljeno osnovno ponudbo za gostince, jaz pa sem mu zaupal svoje ideje in želje, ki jih je upošteval. In naredili smo posel.
Kako boste svoj posel vodili v prihodnje, kakšna je vaša vizija?
Sledili bomo povpraševanju in trendom. Kar bo strankam všeč, bomo obdržali, kar pa ne bo šlo, bomo ukinili in strankam ponudili kaj novega. Pomembno je, da smo naredili korak naprej in da v pub privabimo nove ljudi, ki bodo z našo ponudbo zadovoljni, in tako pridobili naše stalne stranke. •
Cvetličarna Trzin je ponovno odprta
Cvetličarna Trzin na Mlakarjevi ulici 7, ki je bila nekaj mesecev zaprta, je ponovno odprla svoja vrata. Prostore je v najem vzela samostojna podjetnica Dolores Trbižan, ki je dobro podkovana v tem poslu, saj vodi tudi vrtnarijo v Kranju. „V Cvetličarni Trzin se bosta izmenjavali dve delavki, ena, Marta, je prej delala v naši vrtnariji," nam je zaupala Trbižanova in na vprašanje, kaj vse bodo ponudili Trzincem, odgovorila: „V ponudbi imamo rezano cvetje in lončnice, darilni, poročni in žalni program. Tudi balkonsko cvetje, enoletnice, trajnice, dišavnice in sadike zelenjave iz lastne proizvodnje pa tudi krizanteme. Ponujamo še storitve, kot so zasajanje in urejanje okolice ter grobov, cepljenje in obrezovanje sadnega drevja, košnja, specializirani smo tudi na področju zasajanja korit." Ob tem je poudarila, da imajo za storitve, ki jih ponujajo, na vsakem področju usposobljenega zaposlenega. In kot je bilo opaziti na uradnem odprtju v četrtek, 8. oktobra, so se vse delavke dobro znašle in s svojo pestro ponudbo hitro in prijazno postregle obiskovalce, ki so ob nakupu prejeli tudi darilo. Vse, ki cvetličarne še niste obiskali, vabijo na obisk od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. •	Metka Pravst

ÜG
■VI Z A
• Delovni čas: vsakdan 8:00 -18:00, SOB 9:00 -12:00 • tel.: 01/777-7777 • registracija@aclovse.si • www.adovse.si
Oktober 2015
I 19
Na dlani
Za prvošolčki je skoraj dva meseca pouka
Kot smo pisali že v prejšnji številki, so letos prvič po letu 1996 na naši šoli kar trije oddelki prvošolčkov. Pred samim začetkom pouka je vodstvo osnovne šole moralo zagotoviti primerne pogoje. O tem, kaj vse so morali na šoli urediti pred prvim šolskim dnem in o praznovanju 30-letnice, smo se pogovarjali z ravnateljico šole Heleno Mazi Golob.
Ker je letos generacija prvošolčkov številna, so učenci v treh učilnicah. Na kakšne težave ste naleteli pri organizaciji pouka za njih?
Odprtje novega oddelka seveda vpliva tako na organizacijsko kot na kadrovsko strukturo šole. Še največ težav nam je povzročalo iskanje primernega prostora, saj smo dalj časa proučevali različne možnosti. Nazadnje smo se odločili podreti steno med dosedanjo multimedijsko učilnico in kabinetom za učno pomoč. Na ta način smo iz dveh manjših prostorov pridobili veliko učilnico. Pri pridobivanju kadra nismo imeli težav, prav tako ne pri pridobivanju ur podaljšanega bivanja, saj nam je Ministrstvo brez težav odobrilo več ur podaljšanega bivanja, kot smo jih imeli lansko šolsko leto.
Najbrž bodo tudi v prihodnjih letih zaradi dodatnega prvega razreda težave?
Do petega razreda težav ne bo, saj na razredni stopnji potrebujemo le eno učilnico in eno učiteljico. Potem pa bomo videli.
Kako pa je z izhodom iz učilnice na prosto? V 1.a in 1.b ga namreč imajo.
Izhod na prosto bi bil tudi za 1.c dobrodošel, seveda, a se nam za eno leto ni zdelo smiselno prebijati steno šole za dostop do vrta in urejati teraso. Smo se pa zato v zadnjem trenutku odločili, da učence 4.a razreda preselimo v nadstropje, v novo učilnico, ki smo jo pridobili z združitvijo prej omenjenih dveh manjših prostorov, učence 1.c pa namestimo v učilnico v pritličju - poleg igralnice skupine Stonoge. Tako so vsi prvošolci skupaj, v znanem okolju, hkrati pa imajo možnost izhoda na prosto skozi vrata, ki iz avle vzhodnega prizidka vodijo na vrt.
Kako so se prvošolčki vživeli oziroma navadili na šolski red, učitelje, šolo?
Mislim, da se dobro počutijo. Srečujemo se na hodniku in pri kosilu, prišli so me tudi že obiskat v pisarno. Postopoma spoznavajo šolo, prostore in delo vseh nas, ki smo zaposleni v šoli. Po navadi me povabijo tudi na hospitacijo, da vidim, kako se učijo. Za zdaj so navdušeni. Škoda, da to začetno navdušenje tja do 9. razreda pri večini učencev skopni.
Letos šola praznuje 30-letnico delovanja. Kakšne dejavnosti načrtujete ob tem jubileju?
Da, praznovali bomo kar celo šolsko leto. Začeli smo takoj 1. septembra, ko so se vsi šolarji lahko posladkali z minjoni, ki so jih spekli v bližnji slaščičarni. Rekli smo, da ima ta dan naša šola rojstni dan in za rojstni dan se spodobi postreči s torto, mar ne? Seveda niti baloni niso manjkali. Kulturno prireditev načrtujemo v okviru spomladanske prireditve Zame, zate, za nas. Takrat bomo povabili naše nekdanje učence, ki so že takrat izstopali, ki nas bodo, upam, počastili s svojim nastopom ali nam predstavili svojo zgodbo uspeha. Prav tako bi radi izdali zbornik ter izpeljali likovni in literarni natečaj. V maju načrtujemo športno prireditev, kjer bi se ob športnih dejavnostih družili učitelji, učenci in njihovi starši.
V teh 30 letih ste v šoli dosegli marsikaj. Kaj je bilo za nemoteno delo najpomembneje?
Osnovna šola Trzin je bila ena zadnjih šol, ki so bile zgrajene s samopri-
spevkom, kar je takrat pomenilo minimalni standard, ni bilo garderob za učence, telovadnica je premogla le osnovno kvadraturo in opremo, zunanjih športnih površin ni bilo. V tistem času je veljala tudi prepoved izgradnje kurilnic na kurivo naftnega izvora, zato je bila prvotna kurilnica na trdo gorivo. Šola je bila zgrajena za 18 oddelkov, a že prvo šolsko leto je bilo oddelkov 23, zato sta 4. in 5. razred imela pouk v popoldanski izmeni. Tako so začetke te osnovne šole zaznamovala predvsem pomanj -kanje prostora in posledično številna investicijska vlaganja: ureditev garderob v zaklonišču, ureditev rokometnega in kasneje košarkarskega igrišča ob šoli, prenova kotlovnice ipd. Leta 2002 je bil šoli priključen vrtec, naslednje leto je bil zgrajen vzhodni prizidek in leta 2006 še zahodni prizidek. Sledila je obnova športnega parka in obnova kuhinje, ki je zaradi priključitve vrtca postala premajhna. V zadnjem času so bile večje investicije informatizacija šole, obnova tal v telovadnici, izgradnja novega vrtca, zamenjava oken in splošne razsvetljave, ureditev strelišča v zaklonišču, obnova sanitarij, učilnic in kabinetov, hortikulturna ureditev okolice šole in letos zamenjava strehe. Programsko je bila Osnovna šola Trzin med prvimi šolami, ki je stopila na pot prehoda iz osemletnega v devetletni program osnovnošolskega izobraževanja. Danes nas odlikuje množica nacionalnih in šolskih projektov, pestra ponudba športnih in drugih interesnih dejavnosti ter bogat nadstandardni program. Naši učenci dosegajo zavidljive uspehe tako na tekmovanjih v znanju kot na športnih tekmovanjih in kasneje v življenju. Tudi vpetost šole v utrip kraja, sodelovanje z lokalno skupnostjo ter z društvi so na zelo visoki ravni.
Lansko leto so inšpektorji za varno hrano pregledali veliko javnih kuhinj. Konec letošnjega septembra so v javnost prišli rezultati teh pregledov, kjer je bila odkrita vrsta nepravilnosti. Ste bili tudi vi vključeni v to kontrolo in kakšni so bili rezultati?
Naša šola ni bila vključena v vzorec tega nadzora. V kuhinji pa sanitarna inšpektorica redno in nenapovedano jemlje vzorce obrokov, ki jih pripravljajo v naši kuhinji. Od vsake jedi, ki jo skuhajo, morajo shraniti vzorec v hladilniku. Nadzor potem je ali ga ni. Če pridejo, vzorce hrane odnesejo, pregledajo in nam pošljejo povratno informacijo. V primeru kakršnih koli nepravilnosti bi le-te seveda takoj odpravili, a do sedaj še nismo imeli tovrstnih težav. Trudimo se, da je šolska prehrana čim bolj zdrava in raznovrstna, res pa je, da iz leta v leto težje ustrežemo vsem okusom, alergijam in načinom prehranjevanja. • Tanja Jankovič
Varni internet
V sklopu tedna otroka je DPM Trzin v sodelovanju z našo OŠ v četrtek, 8. oktobra, v prostorih šole organiziralo za zdajšnje čase aktualno in nadvse dobrodošlo predavanje za otroke in starše Varni internet. Vodil ga je Tilen Dominko, strokovnjak s področja računalništva. S pomočjo konkretnih primerov je maloštevilnim poslušalcem prikazal, kako informacije in slike, ki so objavljene na svetovnem spletu, vplivajo na posameznike in njegov položaj v resničnem svetu. V digitalnem svetu smo resda skriti za ekranom, a zasebnosti dejansko ni. Vsakič, ko smo na spletu, posredno ali neposredno komuniciramo s 3,2 milijarde ljudi, pravi predavatelj. Zaradi tega lahko nastanejo različni problemi, ki ljudi zaznamujejo za vse življenje. Otroci in najstniki so pri tem najbolj izpostavljeni, ker ne ločujejo navidezno ali digitalno od resničnega. Tako kot jih opozarjamo na nevarnosti na cesti, jim moramo razložiti delovanje spleta, klepetalnic, njihove pasti, zlorabe ... Spet smo pri bistvu vsega - pogovoru. Če se spomnite, sem o tem pisala že v aprilski številki Odseva v članku z naslovom Izzivalec ulice. Veliko se moramo pogovarjati, razlagati, svetovati, predvsem pa moramo biti otroku pri uporabi digitalne tehnologije zgled. •	Tanja Jankovič
20 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Varne točke v občini Trzin
Občina Trzin se je v sodelovanju z Osnovno šolo Trzin in Društvom prijateljev mladine Trzin s šolskim letom 2014/15 pridružila Unicefovi mreži Varne točke. V Sloveniji bo tako že več kot 459 varnih točk, v Trzinu 13.
Varne točke so posebno označeni javni prostori, namenjeni otrokom in mladostnikom, da se vanje zatečejo v primeru, če se znajdejo v kakršnikoli stiski na ulici ali v kraju (so se izgubili, grozijo jim vrstniki, ne morejo priti domov ali v stik s starši, so izgubili ključe, potrebujejo le prijazen nasvet, informacijo ali pa so bili priče kaznivemu dejanju). Varne točke so odprte predvsem ob poteh v šolo in so označene s posebno nalepko, smejočo se hišico, ki je nameščena na vidno mesto pred vhodom v poslopje. Otroku, ki je v trenutni stiski, bodo uslužbenci, usposobljeni za pomoč otroku v varnih točkah, nudili pomoč.
Z novim šolskim letom je šola vse učence ponovno seznanila s projektom in jim razdelila urnike z označenimi lokacijami Varnih točk in pomembnimi telefonskimi številkami. Plakati z označenimi Varnimi točkami bodo izobešeni na šolskih oglasnih deskah, na oglasnih deskah po Trzinu in na občinski spletni strani.
Vsem, ki pomagate pri projektu, se zahvaljujemo za sodelovanje. Naj bo to sporočilo otrokom, da v stiski nikoli niso sami, in hkrati poziv vsem odraslim za vzpostavitev varnosti in skrbi za naše otroke in mladostnike, v želji, da jim ne bi bilo treba nikoli uporabiti takšne vrste pomoči. •
Občina Trzin in Lado Krašovec, lokalni koordinator projekta Unicefovih Varnih točk.
V Trzinu so Varne točke: Gostilna Orhideja, Testen Boris, s. p., Jemčeva 52a, Trzin • Jefačnikova domačija, Jemčeva 37a, Trzin • Občina Trzin, Mengeška 22, Trzin • Župnijski urad Trzin, Habatova 15, Trzin • Medobčinski inšpektorat in re-darstvo, Mengeška 9, Trzin • Osnovna šola Trzin in enota Vrtec Palčica, Mengeška 7b, Trzin • Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin, Ljubljanska 12f, Trzin • Turistično društvo Kanja Trzin, Ljubljanska 12f, Trzin • Caffe Motorino, Sabina Orel, s. p., Ljubljanska 12, Trzin • Dom počitka Mengeš, enota Trzin, Ljubljanska 10a, Trzin - 24 ur • Osnovna šola Trzin, enota Vrtec Žabica, Ploščad dr. Tineta Zajca 1, Trzin • Pizzeria da Ma-ttia, Einspieler Matjaž, s. p., Kidričeva 10a, Trzin • Bistro Mojca, Štembal Marjeta, s. p., Blatnica 10, Trzin
Izkupiček za zbrani papir tudi v Šolski sklad OŠ Trzin
V naši osnovni šoli bodo tudi letos organizirali jesensko akcijo zbiranja starega papirja. Na šolskem parkirišču bo predvidoma v drugem tednu novembra stal velik kontejner, ki bo željno goltal star in ne več uporaben papir. Zaslužek teh akcij, ki se je stekal v Šolski sklad (ŠS), je bil doslej veliko slabši od spomladanskih, zato se je vodstvo šole odločilo, da bodo tokrat polovico zbranih sredstev namenili razredom, polovico pa ŠS. O delovanju sklada sem se pogovarjala s predsednico upravnega odbora ŠS profesorico francoščine Dragico Marinko.
Kakšen je namen Šolskega sklada?
S temi sredstvi najprej pomagamo otrokom in njihovim družinam, ki so se znašle v finančni stiski. Pomagamo jim pri plačilu šole v naravi, različnih taborov in drugih plačljivih dejavnosti. Tako omogočimo, da se dejavnosti lahko udeležijo prav vsi otroci. Če je na razpolago dovolj sredstev, sklad krije nekatere dejavnosti vsem otrokom, npr. v vrtcu obisk dedka Mraza, obisk kakšne predstave in podobno. Pred nekaj leti je bilo v skladu dovolj sredstev tudi za nakup računalnika ali igral, trenutno pa zaradi povečanega števila prošenj to ni več mogoče. Sredstva zdaj namenjamo zgolj in samo za sofinanciranje šole v naravi ter za pomoč družinam v stiski. Takšen je tudi načrt za to šolsko leto.
Na kakšne načine pridobivate sredstva?
Sredstva v ŠS pridobimo s prispevki staršev trikrat letno, z denarjem od zbiralne akcije papirja, z donacijami posameznikov in društev ter Občine Trzin. Največji delež sredstev v sklad priteče z našo aprilsko prireditvijo Zame, zate, za nas, na kateri sodelujemo zaposleni OŠ
Trzin, učenci ter različni glasbeni gostje, ki se odpovejo svojemu honorarju. Prav posebej finančno uspešne so spremljevalne dejavnosti prireditve: stojnice z dobrotami, izdelki, sadikami, fotokotiček in sre-čelov. Vsako leto se porodi še kakšna nova ideja.
Se s prošnjo po doniranju finančnih sredstev obrnete tudi na trzinska podjetja in kako ste pri tem uspešni?
V	preteklosti smo pošiljali prošnje za donacijo sredstev v Šolski sklad na veliko naslovov, a od podjetij ni bilo večjega odziva, zato tega ne počnemo več. Smo pa premišljevali, da bi se obrnili na njih v primeru zbiralne akcije starega papirja. Morda imajo kaj odvečnega papirja, ki bi nam ga lahko pripeljali.
Kakšen je trend sredstev v skladu, se povečujejo ali zmanjšujejo?
Sredstev v skladu ni vedno več, vedno več je prosilcev za pomoč. Vendar nam nekako uspeva, da sredstva, zbrana preko celega leta, zadostujejo.
Kakšni pa so kriteriji razdeljevanja sredstev prosilcem?
V	Pravilih delovanja Šolskega sklada, ki so objavljena na spletni strani šole, imamo zapisana vsa pravila in kriterije, na podlagi katerih se sredstva razdeljujejo.
Življenje je za večino ljudi v Sloveniji težko, lansko leto je pod pragom revščine živelo že 14,5 odstotka prebivalcev. Vse to kljub podatkom, da se nadaljuje okrevanje domačega gospodarstva, zvišuje gospodarska rast in postopno krepi domača potrošnja. To so zgolj statistični podatki, realnost je drugačna. Še vedno je veliko družin, kjer je eden od staršev brez zaposlitve, drugi pa na minimalni plači ali sta celo oba starša zaposlena, pa se kljub temu težko prebijajo iz meseca v mesec. Zato je pomembno, da ne izgubimo človečnosti in na kakršenkoli način pomagamo ljudem v stiski. Eden od njih je lahko tudi prispevek v Šolski sklad ali pa zbiranje starega papirja. • Tanja Jankovič
Oktober 2015
I 21
Na dlani
Nikoli te ne pozabim
Mesec oktober nas s hladnimi in meglenimi jutri opozarja, da je za nami enakonočje, ko sta dan in noč enako dolga. Vsak nadaljnji dan ima manj ur svetlobe in daljše noči, zlata jesen se dokončno poslavlja. Pozno jeseni se mir ne naseli le v naravo, temveč tudi v naše duše. To je tudi obdobje, ko se še kako zavedamo minevanja življenja, večnega kroga rojevanja in umiranja, bliža se dan spomina na mrtve.
Rojenice so nam ob zibeli določile čas bivanja, in ni v naših močeh, da bi ga podaljševali. Dopolnjeno je! Naši najdražji so odpotovali v deželo naših prednikov, kjer nas čakajo, da bomo z drugimi, ki so nas imeli in nas še imajo radi, skupaj v brezčasju. Naše bivanje tu je le hip.
Ko po hladni, vlažni noči poleže slana na liste ter se tisoče ledenih kristalov iskri na jutranjem soncu, po običaju na zadnja počivališča naših dragih sorodnikov, prijateljev in vseh tistih, ki so nam nekaj po -menili v življenju, odnesemo rože in prižgemo sveče. Mačehe, zasanjane lepotice v neskončnih barvnih odtenkih so od nekdaj priljubljene rastline za popestritev jesenske podobe grobov. Tudi krizanteme zažarijo v različnih lesketajočih se barvah. Po tradiciji na grobove prinašamo prav te, ki pri nekaterih narodih veljajo za cvetje ljubezni, obilja in čistosti, pri nas pa pomenijo poklon spominu na pokojne. Velikokrat opazimo na grob položen nagelj, in če se vprašate, zakaj prav ta cvet, to simbolično pomeni »nikoli te ne pozabim«.
Pesnik Ciril Zlobec je v knjigi Biti človek o svoji bolečini zapisal:
Potem pa, kakor strela izpod neba, je treščilo med nas: ti, hčerka moja, si padla prva, zdaj tvoj brat, moj sin, o, saj razumem: smrt je brez srca.
A ne bežim, le umikam se iz boja, za vama grem, presunjen do globin obupa, vse bolj mrtev kakor živ.
In zato prižgimo dve svečki. Eno za naše najdražje, da jim bo svetila v neskončni tišini, in drugo za nas, da nam bo razsvetljevala težko pot, po kateri odslej hodimo sami. •	Dunja Špendal
Prižgimo svečo pozornosti
Učinek akcije Prižgimo svečo manj in drugih okoljskih opozoril, bo v prihajajočih praznikih odvisen predvsem od vsakega posameznika. Mrtvi sveč ne potrebujejo. Potrebujemo jih živi, ki na ta način kažemo odnos do njih. To se prav množično dogaja med novembrskimi prazniki. Sveče pogosto prižigamo tudi zato, da jih vidijo drugi. Ob tem se oglasijo spomini, bolečine. Z mrtvimi nas povezuje dejstvo, da so že odšli čez skrivnostno mejo, čez katero bomo šli tudi vsi živi. Iz spoštovanja do njih je v novembrskih praznikih gotovo najbolj primerno postati ob grobu in se jih spominjati. To lahko storimo tudi brez prižiganja sveč. So pa še druge možnosti, na primer prižgati vsaj eno svečo manj, izbirati sveče iz prijaznejših materialov, poskrbeti za reciklažo ter z majhnimi koraki očuvati našo zemljico za zanamce. Takšno ravnanje pa zahteva voljo in pogum, ker je pač drugačno od ustaljenega in večinskega, vsaj dokler ne pritegne tudi drugih. Torej MANJ JE VEČ! •	Dunja Špendal
NI TE VEC NA VRTU NE V HIŠI, NIČ VEČ GLAS SE TVOJ NE SLIŠI, ČE LUČKO NA GROBU UPIHNIL BO VIHAR, V NAŠIH SRCIH JE NE BO NIKDAR.
ZAHVALA
8. oktobra je minilo leto dni, odkar je od nas za vedno odšla ljubljena žena, mamica, babica, prababica, sestra, teta in svakinja Danijela Pavlič.
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovali sveče in cvetje in nam izrekli prijazne besede v času žalovanja. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate. Vsi njeni najdražji
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Trzin
Žalna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve v Trzinu
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Trzin obvešča, da bo komemoracija ob dnevu spomina na mrtve v Trzinu potekala v petek, 30. oktobra 2015, ob 16. uri pred spominskim obeležjem žrtvam NOB pred Osnovno šolo Trzin. Vabljeni!
22 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Na dlani
Park za ulično vadbo Trzin (Streetworkout park)
Občina Trzin je s pomočjo mladih prostovoljcev letos postavila park za ulično vadbo. Park je postavljen kot prva postojanka trzinske trim proge, hkrati pa je tudi popestritev obstoječega športnega parka, saj omogoča dodatne oblike rekreacije na svežem zraku.
Za projekt so se na Občini odločili na podlagi več pobud, najbolj pa je k odločitvi pripomogel Denis Eberl v imenu mladih iz mladinskega kluba, ki so ta način vadbe že prakticirali. Obljubil je, da bodo mladi pomagali park postaviti in zanj tudi skrbeli. Občinski svet je tako v proračunu za leto 2015, na županov predlog, zagotovil sredstva za izgradnjo.
Konec aprila je bila trzinska mladina že na delu, saj so kopali luknje za temelje oziroma nosilce naprav, drogove. Po postavitvi drogov, ki jih je po zelo ugodni ceni postavilo podjetje Naredi, Filip Slana, s. p., so morali prostovoljci nosilce zacementirati, kasneje pa še poravnati teren in položiti PVC blažilce padcev zaradi dodatne varnosti.
Park za ulično vadbo je sklop drogov in bradelj, na katerih izvajamo
vaje z lastno težo, kot pove ime samo, na prostem. Tako se lahko na primer raztegujemo, to je, da preprosto visimo, lahko delamo različne vzgibe (Pull up, Chin up, Muscle up) in spuste (dipse), ki jih delamo na bradlji, v parku je dodatno postavljena klop, na kateri lahko delamo trebušnjaki, ali hrbtne dvige, ali pa na klopi vzdigujemo uteži. Lahko plezamo po dvignjeni vodoravni lestvi ali, kot smo videli na odprtju parka, izvajamo skoke, obrate in druge gimnastične prvine. Na odprtju parka, ki je sovpadal s projektom Simbioza giba, je vse prisotne pozdravil župan Peter Ložar, ki je poudaril, da ga veseli, da je park čudovito sprejet in da ga uporablja tako veliko občanov, predvsem mladih. Pohvaljen pa je bil tudi sam način postavitve s prostovoljnim delom, saj je v takih primerih, kjer se projekti izvajajo v sodelovanju z občani in s prostovoljnim delom, Občina Trzin prej pripravljena finančno pomagati. Domači telovadci in fantje iz skupine Streetworkout Slovenija so pod vodstvom najbolj znanega privrženca ulične vadbe Simona Grižona in ob primerni glasbi prikazali vrsto vaj in vragolij, ki se lahko na drogovih izvajajo. Odziv publike, ki je bila tokrat dokaj številna in predvsem pretežno mlada, je bil na izvedbo vaj navdušujoč. Marsikdo pa si je takrat obljubil, da bo tudi sam čez čas uspel narediti katero od prikazanih vaj. •	Matjaž Erčulj
Balinišče je zasedeno
Balinarji in balinarke ugotavljajo, da jim balinanje urica ali dve na dan koristi.
Prav zaradi tega tja ne prihajajo več samo ob ponedeljkih, sredah in petkih, temveč vse dni v tednu, če je le vreme primerno. Stalnih članov za balinanje je že pet, drugi prihajajo, ko jim to dopušča čas, tega pa upokojencem vedno primanjkuje.
Balinarji tudi ugotavljajo, da ni primernih obvestilnih tabel za prepoved vstopa v športni park štirinožnim prijateljem. Nekateri lastniki so tudi tujci, ki našega jezika ne razumejo, zato Občini predlagajo namestitev tabel na vseh vhodih v park, in seveda na primerna mesta, ne na vrata parka, ker ko so ta odprta, tabla ni vidna. Vsekakor pa je sprehajalcev štirinožnih prijateljev v parku že manj, kar je pohvalno. Upokojenci, kdor želi samo poklepetati, navijati ali popiti kavico, lahko pride in se prepriča, da je v družbi balinarjev lepo. • Zoran Rink
Oktober 2015
I 23
/J/

Zlati gumb za »tamali dve« - Marišo in Natjo!
Slovenci smo nagnjeni k temu, da ko je nekaj dobro in prinese zmago ali smo na nekoga ponosni, to ali tega hitro posvojimo in rečemo «naše, naš«. Ta fenomen se je od prve oddaje Slovenija ima talent pojavil tudi v Trzinu. Nastopajoči Mariša Jagodič in Natja Levec, ki sta si prislužili zlati gumb Lada Bizovičarja, sta »naši«. Četudi nobena od njiju ni (več) Trzinka, smo ju posvojili, ker že nekaj let ustvarjata v lokalnem kulturnem društvu. Da je njun talent nesporen, sta naši dekleti že večkrat dokazali, obe tudi v letošnjih predstavah Orkestracija in Pepelka. Iz Pepelke je bil tudi odlomek, ki ste ga videli v televizijskem šovu.
Kdaj sta se začeli ukvarjati z gledališčem in kaj vse sta v okviru tega počeli?
Mariša: Z gledališčem se ukvarjam že od malih nog. Začela sem v zgodnjih najstniških letih v osnovni šoli, bolj resno pa sem se z gledališčem začela ukvarjati v gimnaziji, ko sem po naključju odkrila trzinsko gledališko društvo, kjer sem še danes aktivna. V pevskem zboru sem začela peti pri petih letih, z njim smo tudi veliko potovali in imeli ogromno nastopov, tudi v Cankarjevem domu in dvorani Union, tako da v bistvu nastopam res od malega.
Natja: Z igranjem v gledališču sem začela pri trinajstih letih. V okviru tega smo delali otroške predstave, muzikale in miklavževanja. Koliko predstav se je odvilo na odrih, nimam v glavi ... Kar nekaj jih je bilo!
Sta obiskovali tudi kake posebne tečaje, seminarje in delavnice s področja gledaliških umetnosti?
Mariša: V osnovni šoli sem hodila k dramskemu krožku in v prvem letniku v Dramsko šolo Barice Blenkuš.
Natja: V osnovni šoli sem obiskovala gledališki krožek, malo preden mi je Nejc Lisjak ponudil vlogo v svoji predstavi v KUD-u.
Kaj je botrovalo temu, da sta se odločili za nastop v oddaji »Slovenija ima talent« in kakšna so bila vajina pričakovanja?
Mariša: Zakaj pa ne! Prijavili sva se, ker nimava česa izgubiti.
Nisva šli zmagat, ampak sva se želeli zabavati. Natja: Se strinjam z Marišo. Zato tudi nisva imeli posebnih pričakovanj, želeli sva si samo navdušiti občinstvo in dobiti vsaj trikrat »ja«.
Koliko vaje bo potrebno za naslednji nastop v polfinalu?
Mariša: Kar veliko, saj je pritisk malo večji in treba je začeti celo točko sestavljati iz nič. Imava pa veliko podpore in pomoči prijateljev. Natja: Veliko vaje in veliiiiko časa, saj želiva nadgraditi avdicijski nastop.
Lahko izdata kako podrobnost iz zakulisja snemanja? Kakšni so žiranti, občinstvo, vzdušje?
Mariša: Tega žal ne smeva izdati. Lahko samo rečem, da je vzdušje odlično, saj se naslednji dan sploh ne zavedaš, kaj se je zgodilo. Natja: Tisti dan je bil zagotovo eden najbolj norih, saj še danes ne dojemam, da sem bila zares tam. Celotno vzdušje je bilo prijetno. In oder se je zdel zelo domač.
Vaju je prepoznavnost, ki je posledica nastopa v oddaji Slovenija ima talent, kaj spremenila?
Mariša: Mislim, da naju ni, saj se nobena niti noče preveč izpostavljati. Je pa res, da sva bili v oddaji tako zamaskirani, da naju verjetno nihče niti ne bi prepoznal ...
Natja: Ne bi ravno rekla, da naju ljudje že prepoznajo, saj sva bili, kot je že rekla Mariša, v oddaji vizualno in na splošno čisto spremenjeni.
Kakšno sporočilo bodo nosili vajini nastopi?
Mariša: Sporočilo je, kaj vse predstavlja muzikal, in znotraj muzikala si, kdor hočeš biti. To skušava pokazati gledalcem. Natja: Ja, to! In da je muzikal zakon!
Natja in Mariša vabita, da na Facebook straneh (»Mariša in Natja: D Slovenija ima talent«) spremljate njune dogodivščine in navijate za njiju. Mi nedvomno bomo! •	Brigita Ložar
24 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Na dlani
A *
¥
Večna Hamletova zgodba
Gledališka skupina Drzne in lepi, (KD Stična) je zaživela v letu 1996, leta 2009 pa je ustanovila tudi svojo mladinsko sekcijo, ki je ustvarjala predvsem predstave za otroke in mladino. Predstave so postajale vedno bolj zrele in kvalitetne produkcije, ki so posledica poglobljenega študija in velike predanosti igri oziroma gledališču. V Trzinu smo gledali-ščnike Drzne in lepi že gostili, in sicer s predstavo Adolescenca, in so nas navdušili.
Letos so na oder postavili zelo znano Shakespearovo tragedijo, katere vodilni lik je danski kraljevič Hamlet. Dogaja se na danskem dvoru Elsinoru ter v njegovi okolici. Hamlet žaluje za nedavno umrlim očetom. Od prijatelja izve, da se duh njegovega očeta vsako noč prikazuje na nočnih stenah, ko stražijo dvorec. Hamlet začne iskati resnico, in duh mu sporoči, da se mora maščevati njegovemu morilcu in sedanjemu kralju, bratu Klavdiju. Ta se le po nekaj mesecih od bratove smrti poroči s Hamletovo mamo Gertrudo. Hamlet se odloči maščevati očeta z zvijačo, in sicer tako, da igra norost. Mati Ger-truda in Klavdij pripisujeta to norost veliki strasti do Ofelije, hčerke tajnika Polonija. Hamlet najde neke igralce in jih prosi, da pred vsemi dvorjani prikažejo dogodek očetovega umora, da bi se lažje prepričal, ali je njegov stric res umoril očeta, svojega brata. Tako je kraljeva reakcija odgnala vse dvome. Klavdiju je vse bolj jasno, v katero smer gre njegov nečak, in se odloči, da ga pošlje v Anglijo, da bi tam umrl. Hamlet se reši in vrne domov, kjer ga presenečena pričakata stric in mama. Ko se Hamlet vrne, izve, da se je ženska, ki jo ljubi, utopila. Ofelijin brat Laert zaradi suma, da je Hamlet kriv za njeno smrt, postane njegov glavni nasprotnik. Zastrupi meč in Hamleta poziva na dvoboj. Kdo preživi in kdo umre, pa naj ostane skrivnost do sobote, 14. novembra 2015, ko si boste večno Hamletovo zgodbo lahko ob 20. uri ogledali v Kulturnem domu Trzin.
Naj vam le prišepnemo, da se komična dramska zgodba, ki jo v sezoni 2015/16 pripravlja KUD Franca Kotarja Trzin, navezuje prav na to, zato ogled originala ne bo odveč! •	Brigita Ložar
Večer o
sodobni etiopski književnosti in kulturi
Etiopija, malo znana dežela
Kje natančno leži Etiopija? Poznamo njeno zgodovino, jezik, kulturo? Z Girmo Fantaye, etiopskim pisateljem in novinarjem, ki živi v Ljubljani, se bomo v okviru projekta ICORN ob podobah pogovarjali o njegovi deželi, sodobnih literarnih imenih, svobodi izražanja in trenutni situaciji. Večer bo potekal v angleščini s sprotnim tolmačenjem v slovenščino, in sicer v četrtek, 22. oktobra 2015, ob 19. uri v dvorani Marjance Ručigaj.
Girma T. Fantaye že od leta 2004 piše članke za številne spletne publikacije, nekateri pa so bili objavljeni tudi v več časopisih in revijah, med drugim v New York Timesu. Leta 2007 je z nekaj sodelavci ustanovil časopis Addis Neger. Girma T. Fantaye kot urednik tega časopisa in sodelujoči novinarji so bili ves čas izpostavljeni opozorilom in grožnjam etiopskih državnih obveščevalnih služb, zato od leta 2010 živi v azilu. Je tudi avtor pesniške zbirke z naslovom Iskanje izgubljenega mesta (The Quest for the Lost City Mahlet Publishing, Addis Ababa, 2012), avgusta lani pa je izšel njegov prvenec, prav tako v amharščini, z naslovom "SELF Meda"(Polje čakalnih vrst). Pridite, vstop je prost! •	Brigita Ložar
Prenova tal v Kulturnem domu Trzin
Občina Trzin je letos iz proračuna zagotovila sredstva tudi za prenovo tal trzinskega kulturnega doma. »Investicijo obnove tlaka v dvorani je plačala Občina, prostovoljci kulturno-umetniškega društva Franca Kotarja Trzin pa so prebarvali notranja vrata, obrobo in celoten oder ter njegovo čelo,« so nam sporočili iz Občine in se hkrati zahvalili vsem prostovoljcem, ki so sodelovali pri prenovi trzinskega hrama kulture. •	Metka Pravst
Oktober 2015
I 25
Na dlani
Program Svit - uspeh je odvisen od odziva
Program Svit je preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki. Program poteka pod okriljem Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, nosilec programa pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje. Vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 74 let, in sicer vsaki 2 leti. Sodelovanje v Svitu je za tiste, ki so v ciljni populaciji, brezplačno, saj stroške programa nosi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Besedilo: Heine Andreja, prof. zdr. vzg., vodja zdravstveno-vzgojnega centra ZD Domžale
Rak na debelem črevesu in danki je zahrbten tihi morilec prebivalcev Slovenije, saj več kot 1600 ljudi vsako leto zboli za to obliko raka, približno 700 pa jih zaradi te bolezni umre. Bolniki, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, se je sploh ne zavedajo, ker se bolezen dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov. Pogosteje zbolevajo moški in ženske, stari več kot 50 let, zbolijo pa lahko tudi mlajši.
Rak na debelem črevesu in danki se večinoma razvije iz predraka-vih sprememb na steni črevesja - polipov. Če polipe odkrijemo in jih pravočasno odstranimo, to obliko raka lahko preprečimo. Če rakave spremembe odkrijemo dovolj zgodaj, je zdravljenje lahko zelo uspešno, bolniku pa ne ohranimo le življenje, ampak tudi kakovost življenja. Človek ima lahko raka na debelem črevesu ali danki več let, preden se pojavijo resne zdravstvene težave - takrat pa je za učinkovito zdravljenje lahko že prepozno.
Po številu na novo obolelih je rak na debelem črevesu in danki drugi najpogostejši rak v Sloveniji.
Program Svit omogoča, da to obliko raka odkrijemo dovolj zgodaj tudi pri ljudeh, ki še nimajo očitnih zdravstvenih težav. Na neparno letnico so vabljene osebe, ki so rojene na neparno leto, na parno leto pa osebe s parno letnico rojstva. Vabljeni iz centralne enote presejalnega programa po pošti prejmejo vabilo s priloženo izjavo za sodelovanje. Vabilu je priložena knjižica, ki na poljuden način pojasnjuje, kaj je rak na debelem črevesu in danki, kakšen je pomen presejalnega programa za zdravje posameznika in motivira za sodelovanje.
Če sodelujoči v programu na izjavi o sodelovanju označijo kronično vnetno črevesno bolezen (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis), v preteklosti med kolonoskopijo odstranjene adenome na debelem črevesu ali danki oziroma rak na debelem črevesu ali danki, jih v program presejanja ne vključimo. Bolniki z navedenimi bolezenskimi stanji
Ciljno populacijo programa predstavlja več kot pol milijona oseb, ki so vabljene po vnaprej določenem načrtu v obdobju dveh let. Zakonska podlaga nosilcu programa zagotavlja obdelavo osebnih podatkov, pridobivanje podatkov vabljenih oseb iz Centralnega registra prebivalstva ter pridobivanje podatkov o urejenosti obveznega zdravstvenega zavarovanja in podatke o osebnih izbranih zdravnikih od ZZZS.
Odzivnost vabljenih v Program Svit v letu 2014 je bila v vseh občinah, ki jih pokriva ZD Domžale, boljša od slovenskega in tudi regijskega povprečja. Še posebej spodbudno je povečanje odzivnosti v Moravčah, kjer je presegla 70 odstotkov, v občini Trzin je odzivnost 67,56 odstotka, moški 57,51 odstotka, ženske 76,50 odstotka).
imajo večje tveganje za pojav raka in potrebujejo redne kontrole s kolonoskopijo, spremljanje le s testom na prikrito krvavitev v blatu ni dovolj zanesljivo za spremljanje njihovega zdravja. Če udeleženci na izjavi o sodelovanju označijo, da so opravili kolonoskopijo v zadnjih treh letih in je bil izvid brez prej navedene patologije, jih začasno izključimo iz Programa Svit. Vabilo v program ponovno prejmejo čez dve leti, saj je po mnenju slovenskih gastroenterologov varno obdobje od kolonoskopije do ponovnega presejalnega testa pet let. Predrakave spremembe - polipi ali že prisoten rak, lahko krvavijo samo občasno, zato s ponavljanjem testiranja na vsaki dve leti povečamo možnost odkritja prikrite krvavitve v blatu. Le z rednim testiranjem lahko bolezen preprečimo ali jo odkrijemo dovolj zgodaj, ko je zdravljenje lahko zelo uspešno.
Sodelovanje v Programu Svit je brezplačno za vse, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, saj celoten potek presejanja financira ZZZS.
Osebe, ki nimajo trajnih ali začasnih izključitvenih kriterijev in vrnejo izpolnjeno in podpisano izjavo o prostovoljnem sodelovanju, po pošti prejmejo testni komplet ter pisna in slikovna navodila za odvzem dveh vzorcev blata. Po pošti prispele vzorce blata analizirajo v centralnem laboratoriju, s čimer je zagotovljena obdelava velikega števila testov hkrati, ob standardnih pogojih dela in z zagotavljanjem visoke kakovosti. O izidih analize vzorcev blata sta preiskovanec in osebni izbrani zdravnik obveščena po pošti.
Osebe z negativnim izvidom presejalnega testa v program povabimo ponovno čez dve leti. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa napotimo na kolonoskopijo, ki se izvaja v 26 pooblaščenih kolo-noskopskih centrih po Sloveniji. Osebni izbrani zdravnik, pri katerem se bolnik oglasi po prejetem pozitivnem izvidu presejanja, oceni, ali je bolnik primeren za kolonoskopijo. Osebni izbrani zdravnik izpolni vprašalnik pred kolonoskopijo, na katerem je navedena osebna anamneza, družinsko breme z rakom na debelem črevesu in danki, jemanje zdravil in klinični status preiskovanca.
Večina bolnikov priprave na kolonoskopijo izvede sama doma. Za posameznike, za katere osebni izbrani zdravnik presodi, da imajo zdravstveno stanje, ki zahteva pripravo v bolnišnici, se organizira hospitalna kolonoskopija. Termine in lokacije izvedenih ambulantnih in hospitalnih kolonoskopij koordinira centralna enota presejalnega programa. Podatki o poteku kolonoskopije, odkritih najdbah in histopatološki analizi bioloških vzorcev tkiva se vnašajo v enotni informacijski sistem. Vsi podatki se zberejo v centralni enoti presejalnega programa.
Z dvigom starostne meje za sodelovanje v Programu Svit je dosežen pomemben cilj, saj bo podaljšanje obdobja testiranja na prikrito kri v blatu pomembno pripomoglo k še uspešnejšemu in učinkovitejšemu odkrivanju predrakavih sprememb in zgodnjih oblik raka na debelem črevesu in danki. Pri starejši populaciji je namreč predrakavih sprememb in raka še več. S tem smo dosegli standard, ki ga priporočajo Evropske smernice za kakovost presejanja raka na debelem črevesu in danki.
Če ste že dobili vabilo za sodelovanje v Programu Svit ali pa ko ga boste, vam svetujemo, da se odzovete. Lahko vam reši življenje. In kot se glasi moto tega programa - ne bojte se sveta tam znotraj! •
26 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Dejavnosti društva diabetikov Domžale
Društvo v svojem delovanju skrbi za prepoznavanje znakov in lajšanje posledic sladkorne bolezni. Svoje člane usmerja k pravilnemu načinu življenja, jim nudi medsebojno izmenjavo izkušenj in oporo pri premagovanju težav, ki jih diabetes prinese.
Članek je namenjen vsem kot opomnik na to potuhnjeno bolezen, ki se tiho in počasi lahko naseli v naša telesa.
Aktivnosti, ki jih je ali jih društvo še bo izvajalo do konca leta 2015: Predavanja: Pregled insulinov in njihovo delovanje (Anja Ba-bič, dr. diabetolog; januar 2015), Diabetična ledvična bolezen (Stojana Vrhovec, med. sestra; marec 2015), Nova prehranska piramida (Andreja Heine, prof. zdrav. vzgoje; september 2015) in test hoje (1. oktober 2015).
Pohodi, ki so seveda prilagojeni zmožnostim članom društva: pohod ob Bistrici (februar 2015), Planinski dom Komenda (marec 2015), Jamarski dom (maj 2015), Pašnik Lipovec (meddruštveni pohod, avgust 2015). Udeležili smo se tudi pohodov gorenjskih društev: DD Kamnik, Škofje Loke, Jesenic, Kranja in Tržiča.
Srečanja: Športno srečanje diabetikov Slovenije v Kočevju (maj 2015), izlet v Belo krajino (junij 2015), plovba z ladjico po Ljubljanici (september 2015).
Okrevanja: Morje - 7 dni na Debelem rtiču (april 2015), okrevanje v Termah Radenci (oktober 2015). Na vseh okrevanjih se nam pridruži Vida Čeh, višja medicinska sestra, ki budno pazi na nas. Okrevanja so zelo aktivna; od jutranjega razgibavanja, večkrat dnevno merjenje sladkorja, razna predavanja in tudi družabnosti ne manjka. Seveda jih izkoristimo za čim več medsebojnih pogovorov - kako se vsak od nas bori z boleznijo. Meritve: Aktivni smo tudi zunaj našega društva. Tako smo izvedli 2-dnevne meritve sladkorja na Florjanovem sejmu v Trzinu. Sladkor smo izmerili 297 udeležencem sejma, med njimi smo odkrili dva nova bolnika. Meritve smo izvajali tudi v času predavanja prof. zdravstvene vzgoje Melite Cajhen v dvorani Marjance Ručigaj. Ravno tako smo meritve izvedli v času teka ob Gradiškem jezeru. • Franc Pavlič, za Društvo diabetikov
Na dlani
Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin napoveduje
Četrtek, 22. 10. 2015, ob 8. uri: izlet v neznano
Petek, 30. 10. 2015, ob 16. uri: nastop pevskega zbora na žalni
slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve
Ob lepem vremenu so aktivni:
•	kolesarji kolesarijo ob četrtkih izpred CIH ob 9. uri,
•	pohodniki se odpravijo ob torkih na krajše in daljše sprehode izpred
Mercatorja ob 8. uri,
•	balinarji balinajo vsak dan ob lepem vremenu od 9. ure dalje.
Pevci se zbirajo ob torkih na vajah v CIH, dvorana Marjance Ručigaj ob 18. uri.
Ročne spretnosti preizkušajo in ustvarjajo v društveni sobi na Mengeški 9. Kdaj se kaj dogaja, lahko vprašate po tel. 031 405 646 - Marjeto.
Novembra se obeta martinovanje: v četrtek, 12. 11. 2015, ob 11. uri odhod na martinovanje v Derbetince. Prijave do 6. novembra 2015.
Pobude in vprašanja pričakujemo po telefonu 041 370 251 ali zoran.rink@gmail.com
Napovednik dogodkov
Oktober: sobota, 17. oktobra 2015, pohod ob dnevu hoje in bele palice - Radomlje-Kolovec. Dobimo se ob 9. uri pri športnem parku Radomlje.
November: sobota, 14. novembra 2015, pohod ob svetovnem dnevu diabetesa - Jable-Dobeno. Dobimo se ob 9.30 pri gradu Jable. Vabimo vse člane in ostale zainteresirane, da se nam pridružijo. Priporočamo primerno pohodno opremo; aktivnosti so na lastno odgovornost.
December: Pred božičnimi prazniki bomo obiskali naše najstarejše člane in jih skromno obdarili.
. ! . KraJevna klMjiŽNiCA TtNETA OltlA Trzin . * .
• • t ti •• Gledališče PRAVLJIČARNA
v
Čarobno Bo-ja-bi drevo
V*di olrilke pir.ftrie ig Lle nt;:v:-Jna dnvo leimrn iivtfm cedijo '.Ime, pa fopr&v iade!ev, li w
dišali kol boNfie. bih okiogli kc&or lige ta veliki tal papO|t. niso ie nikoli videk Inka re& bi jih pusiuiifc a dr**» ftvp .«lik prion. t" te i» umpk«! Wt milni. ko n« bodo fivgli pondol» mm r#gc nEnErfotfntgn drftnM. t* te \e legala huda, sadaiednoil pa velika, poleni -.Irahu ikicn|dn li,..
sre(Ia, 21 . okTobm 201?, ob 1 8.00 Dvorana Marjance Ri_ičiqAj Trzin
Vstop prost!
, knjižnici
Oktober 2015
I 27
Ali ste vedeli?
Prvi mož iz dolge vasi
Piše se leto 1851. V Trzinu, v hiši Pri Boldinčkovih, prijoka 19. septembra na svet eden od šestih otrok, ki v otroštvu precej boleha. Uči se hitro, celo tako, da preskoči prvi razred nižje gimnazije. Njegovo izobraževanje pa ne poteka povsem gladko zaradi, kot pravi sam, narodnostno obarvanih incidentov. Tako kar sam izstopi iz gimnazije in ostane brez dokončane formalne izobrazbe, a se, vedoželjen, naprej izobražuje sam.
Besedilo: Nataša Pavšek
Poznejša zgodba o uspehu enega najbolj znanih krajanov se splete na prelomu stoletja. Okronan s 14-letnim županovanjem v prestolnici (1896-1910) ni le eden vidnih politikov tistega časa, marveč tudi idealist, aktivist, svetovljan in predvsem domoljub. Njegova velika želja je bila združena Slovenija. Na to kaže tudi zapis, da se je kot poslanec v občinskem, deželnem in državnem zboru zavzemal »za narodno in gospodarsko povzdigo slovenskega rodu«. Župan Ljubljane bi postal še šestič, vendar mu to prepreči sam cesar Franc Jožef.
Prav ste uganili, tokrat namenjajmo nekaj besed najbolj slavnemu Trzincu Ivanu Hribarju (1851-1941), čeprav ga z rojstnim krajem vežejo le zgodnja otroška leta. Znanega o njem je veliko, a je prav, da se nanj večkrat spomnimo, saj je del slovenske zgodovine. Večinoma ga povezujemo z njegovim političnim delovanjem oziroma dolgoletnim županovanjem, a je bil poleg tega tudi pesnik, prevajalec, publicist, podjetnik, bančnik, diplomat ...
Ljubljana postane sodobna prestolnica
Za župana so ga izvolili 1896 po t. i. ljubljanskem potresu. Prav njemu gre največ zaslug za popotresno obnovo Ljubljane na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Šele v obdobju Hribarjevega županovanja je Ljubljana zares postala glavno mesto tedanje dežele Kranjske. Njegov sodobnik Ivan Tavčar je dejal, da »iz dolge vasi poskuša ustvariti velemesto«. Za glavnega urbanista si je izbral arhitekta Maksa Fabianija. Mesto je z novimi ozelenitvami - javnimi trgi, parki in nasadi - dobilo svoja pljuča. Bil je glavni pobudnik elektrarne, leta 1898 so namreč v Ljubljani že zasvetile električne luči. Mesto je dobilo moderno kanalizacijsko omrežje, 1901 je po ulicah zapeljal prvi tramvaj, ki je pomenil za mesto prvi organizirani javni prevoz. Ljubljana je dobila nove mostove (Tromostovje, Zmajski most), palače (med drugimi tudi Kresijo, današnjo univerzo, Filipov dvorec), bolnišnice, ubožnico, šole (tudi prvo dekliško), kino idr. Brez Hribarja ne bi bilo niti Prešernovega spomenika, ki je ob postavitvi zaradi golih prsi muze buril duhove.
Hribarjevo nabrežje
Številna obeležja, tudi v Trzinu, pričajo o izjemni osebnosti, ki jo je Hribar zgradil predvsem s svojim političnim udejstvovanjem. Največji spomenik, ki stoji od leta 2010 na Bregu v Ljubljani, upodablja Hribarja v trenutku, ko je z Dunaja prejel pismo, s katerim je dobil cesarjevo podporo za obnovo popotresne Ljubljane.
Morda manj znano je Hribarjevo nabrežje ob Ljubljanici. Na tem kraju se je tedaj že devetdesetletni Hribar leta 1941, zavit v jugoslovansko zastavo, vrgel v reko v znak protesta proti italijanski okupaciji. Poslovil se je z verzi iz Prešernovega Krsta pri Savici:
»Manj strašna noč je v črne zemlje krili,
kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.«
Ali ste vedeli tudi, da je Ivan Hribar: navdih za popotresno obnovo prestolnice črpal predvsem iz Prage - po njenem vzoru je želel ustvariti belo Ljubljano, uvedel slovenske ulične table, uvedel obvezno učenje slovenščine v srednjih šolah in uradno rabo slovenščine v mestnih uradih, kljub nedokončani višji gimnaziji umrl kot doktor - Ljubljanska univerza mu je za zasluge pri njenem ustanavljanju podelila častni doktorat, knjige naravnost požiral in se sam naučil deset jezikov, ko je bil v 6. razredu, osnoval čitalnico s 17 slovenskimi, hrvaškimi, češkimi, ruskimi in nemškimi časopisi, bil tudi soustanovitelj Mestne hranilnice ljubljanske in Ljubljanske kreditne banke, še pred županovanjem vodil izgradnjo mestnega vodovoda. 1890 je s še ne dopolnjenimi 39. leti za zasluge dobil naziv častnega občana mesta Ljubljane.
Na večernem sprehodu s psom bodite opazni
Ker se dan v hladnejših mesecih hitreje prevesi v noč, postanejo večerni sprehodi s psom v (pol)temi neizogibni. Da bo sprehod varen za vas, vašega psa in za ostale udeležence v cestnem prometu, sebe in psa opremite z odsevniki ali izdelki, ki imajo utripajoča svetlobna telesa.
Ko izbirate izdelke za pse s svetlobnimi telesi, se pred nakupom prepričajte, da so vodoodporni, saj pes lahko tudi v hladnejših mesecih skoči v potok. Ob tej pomembni lastnosti vam ostane le še odločitev za izdelek, ki bi bil za vašega psa primernejši. Obeski z lučkami, ki jih je s prostim očesom mogoče opaziti tudi do razdalje
28 | Odsev — Glasilo občine Trzin
500 metrov, so praktični, saj jih lahko pripnete na pasjo ovratnico, povodec, pasji plašček ali svojo jakno oziroma hlače. Obstajajo tudi varnostne led ovratnice, ki se psu nadenejo za vrat poleg običajne ovratnice za povodec. Tudi te se v temi svetijo s pomočjo LED lučk, ker pa je poraba energije zaradi svetilne površine večja, jih navadno napajajo akumulatorske baterije, novejši modeli pa imajo na voljo tudi polnjenje preko USB polnilca. Prednost tovrstnih svetlobnih izdelkov je v možnosti nastavitev različnih oblik utripanja in s tem izboljšani vidljivosti v temi. Obstajajo tudi pasji varnostni telovniki, ki so tako kot varnostni telovniki za zaščito ljudi izdelani iz lahkega mrežastega svetlobno odbojnega materiala. Primerni so za pse, ki so s svojimi lastniki med sprehodom v temi pogosto udeleženi v cestnem prometu, zato se priporoča njihova uporaba v kombinaciji z obeski ali ovratnicami s svetlobnimi telesi. • Saša Primožič
f
Vremenska sekir(i)ca
Oktober je dober, če smo dobri tudi sami
»Če zgodaj se selijo ptiči, bo huda zima o božiči,« pravi ena od starih vremenskih modrosti. Kot smo seznanjeni, so se naši (p)tič(k)i že zdavnaj odselili, če ne pernati, pa oni drugi, ki so pravočasno in na pravo mesto preselili svoje premoženje ali pa zavili v zemljiški dolg.
Novosti, ki smo jih bili deležni letošnje poletje Trzinci, so bile bolj ali manj kozmetične narave, izjema je trgovec, ki bo zaokrožil arhitekturno podobo soseske T-3 (kako »lepo« in značilno »domače« ime ...). Najpogosteje smo le krpali razpoke, kar je celo počelo podjetje z enakim imenom. Res pa je, da se velik del letošnjih občinskih investicij skriva pod zemljo, če smo natančnejši - pod asfaltom (ponekod bi lahko prestavili tja še kakšen stari/novi vod ...). Trzinci smo naredili tudi nekaj dobrega, vendarle pa nam tega odgovorni nočejo priznati! Količino komunalnih odpadkov smo »prekomerno« znižali, zato nam računsko sodišče, ki je vzelo pod drobnogled sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, tega ne verjame, in smo se znašli med »problematičnimi« občinami. Nam preostane kaj drugega, kot da se vprašamo, kaj, če je vse res?
Pa se z varnih in trd(n)ih tal raje ozrimo v nebo, natančneje v atmosfero oziroma zračni kolač tik nad zemeljskim površjem, kjer so razmere in pojavi še precej bolj muhasti in spremenljivi kot na površju. Septembra smo dobili vsak nekaj in nobeden preveč, lahko bi rekli, da smo imeli pravo »slovensko« vreme. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila nad dolgoletnim povprečjem, a v mejah normalnega odklona (do stopinje Celzija). Začetek meseca je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, sledilo je hladno obdobje, v osrednjem delu meseca pa je bilo zopet opazno topleje, kot smo vajeni. V zadnji tretjini je povprečna dnevna temperatura zraka nihala okoli dolgoletnega povprečja. Sonce je sijalo za okrog četrt manj časa kot običajno, četrtino več pa smo imeli padavin. Še večji primanjkljaj sonca kot pri nas in več padavin je bilo na goratem severozahodu države. To pomeni, da so ljubitelji planin, in takih je tudi v Trzinu kar nekaj, tudi letos potegnili kratko v sicer za gorništvo najbolj primernem mesecu leta.
Na širšem območju Trzina smo v 11 padavinskih dneh pridelali okrog 160 litrov vode na kvadratni meter, dvakrat tudi s pomočjo neviht. 5. septembra zjutraj smo s prek 50 litri na kvadratni meter zabeležili tudi največji »dnevni vodni pridelek«. V štirih dneh smo lahko uzrli tudi meglo. Začelo se je skorajda vroče, nato so sledile obilne padavine z dolgotrajnimi nalivi. Sredi meseca je sledil še mini vročinski val, po nekaj deževnih dneh med 23. in 26. v mesecu smo kimavec zaključili s hladnim in turobnim vremenom. Nekateri nalivi so nas opomnili, da smo imeli v zadnjem desetletju v Trzinu kar dvakrat najobilnejše padavine in manjše poplave. Sicer pa nas loči še čisto malo do takrat, ko bomo lahko tudi v Trzinu sami spremljali vreme pred domačim pragom; več o tem pa v enem od prihodnjih prispevkov. Pri vsem skupaj se zdi, da imamo od vsega še najbolj na vajetih vreme, vse drugo nam prepogosto polzi iz rok. Tudi čas za naše najbližje in prijatelje ter za tisto, kar počnemo najraje in včasih celo sami. Tudi za slednje radosti si moramo tu in tam vzeti časa, saj veste - tudi v prihodnjih dneh in tednih se bo vreme prav vsak dan in proti večeru postopoma ter povsod (s)temnilo vse do nižin.
Odklon povprečne dnevne temperature v sosednji Ljubljani septembra 2015 od povprečja za obdobje 1991-2010. Vir: ARSO
V letošnjem septembru je ostala Pšata na varnem oziroma pod najvišjim do sedaj izmerjenim vodostajem, ki ga označuje tablica pod Gregčevim mostom.
Postaja		September 2015 (v mm)
Radomlje		136
Grosuplje in Vrhnika		141
Ljubljana Bežigrad		152
Moste pri Komendi		157
Trzin		159
Domžale		162
Letališče Brnik		170
Topol pri Medvodah (685 m)		191
Brezje pri Tržiču		208
Mesečna količina padavin septembra 2015 na širšem območju Ljubljanske kotline. • Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
(Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko; nadmorska višina = višinska postaja).
Obvestilo o prehodu na zimski urnik odvoza biološko razgradljivih odpadkov
Uporabnike obveščamo, da z začetkom novembra začne veljati zimski urnik odvoza odpadkov, kar pomeni, da bo odvoz biološko razgradljivih odpadkov potekal vsakih 14 dni. Zimski urnik velja do konca februarja 2016, ko bomo rjave posode ponovno praznili tedensko.
Razpored odvoza bioloških odpadkov v občini Trzin v zimskem času:
ponedeljek, 2. november 2015 ponedeljek, 16. november 2015 ponedeljek, 30. november 2015 ponedeljek, 14. december 2015 ponedeljek, 28. december 2015 ponedeljek, 11. januar 2016 ponedeljek, 25. januar 2016 ponedeljek, 8. februar 2016 ponedeljek, 22. februar 2016
Podrobne informacije o urnikih odvoza so dostopne na spletni strani www.jkp-prodnik.si, preko elektronske pošte na info@ jkp-prodnik.si ali osebno v času uradnih ur.
Javno komunalno podjetje Prodnik
r	1
Zima	
je pred vrati!	
L	J
Oktober 2015
| 29
VELIKI ČAEOVNIŠKI ŽUR.
Napovednik
Kulturoskop
Datum	Kaj?	Zvrst	Vstop	Kje?
Četrtek, 22.10.2015, ob 19. uri	Girma T. Fantaye: »Etiopija, malo znana dežela«	Večer o sodobni etiopski književnosti in kulturi	Vstop prost	Dvorana Marjance Ručigaj
Petek, 23.10.2015, ob 20. uri	KUD F. Kotarja Trzin, Študentska skupina: TO, TO, TO ... PORTRET!	Komedija	8 evrov	KD Trzin
Nedelja, 8.11.2015, ob 16. uri	Glasbeno gledališče Melite Osojnik: MAČEK KAZIMIR IN MIŠKA VALENTINA	Otroška lutkovna predstava	Za abonmaje: Francek 1, 2, 3 in Klubski / za izven: 4 evre	KD Trzin
Sobota, 14.11.2015, ob 20. uri	KD Stična, Drzne in lepi: HAMLET	Drama	8 evrov	KD Trzin
Nedelja, 15.11.2015, ob 17. uri	KUD F. Kotarja Trzin, Študentska skupina: TO, TO, TO ... PORTRET!	Komedija	10 evrov	Dom kulture Velenje
Torek, 24.11.2015, ob 20. uri	Iztok Bončina	Potopisno predavanje	2 evra	KD Trzin
Koledarčke
iz žepov!
Rezervacija vstopnic za prireditve v Trzinu, ki so v organizaciji KUD-a Franca Kotarja, je možna preko spletne strani društva: www.kud-trzin.si ali preko elektronske pošte: rezervacije@kud-trzin.si. Kmalu pa bo možen tudi nakup preko sistema mojekarte.si ali na bencinskih servisih Petrol.
Za male in velike otroke, za vse čarovnice in čarovnike, ki boste ob dvmači h dobrotah priččrali noro vzdušje,obraze si pos likali, s rprhd^mi prati pečopirj e inluZke ied elali in pogumni s Carpus šiolo brazgotine narisali:
četrtek, 22. okUober P015 ob 16. uri ploštracJ T3, Trzin
PIZZERIA
¿WttETHBM
corpus
u Ar E LJI° CE H [£ H
LALI d.o.o. Okrepčevalnica BARCA MOTORINO CAFFE
Odvoz kosovnih odpadkov bo v občini Trzin potekalo 4. in 5. novembra. Zbiranje nevarnih odpadkov bo potekalo 21. oktobra - natančen urnik in lokacije smo objavili v septembrskem Odsevu.
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI TRZIN (JESEN 2015)
DATUM ZAČETKA ODVOZA
4.	11. 2015
5.	11. 2015
Trzin (Habatova ul., Jemčeva c., Kmetičeva ul., Mengeška c., Za hribom) Trzin (ostale ulice)
Med kosovne odpadke i? gospodinjstev spadajo:
kopalniška oprema,
V	pohištvo,
V	preproge,
V	oblazinjeno pohištvo,
V	svetila in senčila,
V	veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki,...),
V	veliki železni in kovinski kosi...
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo:
X nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in
lakov, X avtomobilski deli, X akumulatorji, X gume, sodi,
X gradbeni material, veje drevja in živih mej.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01/729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si.
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
Kosovne odpadke na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavite na odjemno mesto, kamor običajno postavite zabojnike za komunalne odpadke.
30 | Odsev — Glasilo občine Trzin
LEKARNA TRZIN
SEDAJ ODPRTA TUDI OB SOBOTAH
Pregled uporabe zdravil je nova storitev, ki jo nudimo v naši lekarni. Strokovni sodelavci vam bomo z veseljem prisluhnili in svetovali.
Vjud^o vabljeni.
Andreja Vodičar, mag. farm. Lekarna Trzin
NOV ODPIRALNI ČAS
LEKARNE TRZIN Ljubljanska cesta 13C 1236 Trzin
ponedeljek - petek: 8.00- 19.00
sobota: 8.00 - 13.00,
nedelja In prazniki: ZAPRTO
4
LEKARNA LJUBLJANA
zvesta vašemu zdravju
Po zimske pnevmatike v Avto center Knavs v Trzinu
Avto center Knavs v Trzinu na Mengeški cesti 81, ob glavni cesti Mengeš - Trzin je že pripravljen na zimske dni. V Avto centru Knavs vam ponujajo pnevmatike priznanih blagovnih znamk, seveda bodo uredili tudi demontažo, montažo in centriranje po ugodnih cenah. Da pa bo vaš avto popolno zasijal, bodo poskrbeli pridni fantje, ki bodo vaše vozilo ročno oprali. V avto centru vam ponujajo zunanje in
notranje čiščenje avtomobila. Lahko pa se dogovorite tudi za globinsko čiščenje ali poliranje. Ugodnost za zveste stranke: vsako 5 zunanje pranje brezplačno.
Prepričajte se o kakovostni ponudbi avtocentra Knavs vsak dan od 8. - 18. ure, ob sobotah pa jih lahko obiščete od 8. - 13. ure.
Telefon 01 56 44 300 ali 041 788 726. Vabljeni.
Novo v Domžalah
REGISTRACIJSKI CENTER
AVTO Lovše je odprl registracijski center za vsa motorna vozila
Končno smo dočakali, da lahko v Domžalah na enem mestu uredimo vse potrebno vezano na registracijo: prepisi, odjave, podaljšanja. registracije vseh motornih vozil, zavarovanj. ipd. seveda za vse vrste vozil: osebna. motorna. tovorna. traktorje. prikolice. kolesa z motorji. specialna vozila. itd.
Nov registracijski center so odprli v podjetju AVTO Lovše, kjer poleg omenjenih storitev lahko opravite tudi cenitve škod. popravilo le teh. splošna ali zahtevna popravila na vašem vozilu ... in vse to po izredno konkurenčnih cenah. V kolikor vzamemo v zakup še dejstvo, da so edini v SLO, ki vam na vse svoje storitve jamčijo z "doživljenjsko garancijo", je ponudba vsekakor vredna razmisleka. Torej: po novem lahko vse zadeve vezane na vašega jeklenega konjička uredite na enem mestu - pri AVTO LOVŠE.

.ontaza
Ob predložitvi tega kupona vam ob premontaži pnevmatik v Avto centru Knavs priznamo 15 % popust (velja do 15. 12. 2015)

Dacia s klimo že za 7.990 €
Podarimo vam: • 4 zimske pnevmatike 7 let jamstva*
DACIA
GROUPE RENAULT
* Velja do izpolnitve prvega od pogojev: 7 let ali 100.000 km in ob nakupu z Dacia Financiranjem. 3 leta tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 4., 5., 6. in 7. leto, velja do 31.10.2015 **Brezplačno osnovno kasko zavarovanje za prvi dve leti in paket zimskih pnevmatik podari Dacia kupcem novih osebnih vozil, ki opravijo nakup preko Dacia Financiranja in velja do 31.10.2015.
www.dacia.si Zanesljiva. Ne glede na vse.

AVTOHlfiA MALGAJ, D.O.O, Tržaška c. 108,1000 Ljubljana.
Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560, servis: 01/20 00 570. E-mail: info@malgaj.com
ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO
ujiuuj.motrtjeom
Poraba pri mešanem ciklu: 3,5 - 9,0 l/100 km. Emisije CO2: 90 - 155 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisija NOx: 0,011 - 0,049 g/km. Emisija trdih delcev: 0,00001 - 0,0024 g/km. Število delcev (x!0u): 0,01 - 32,59. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana