PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina piacana v gotovim „ Off 1* Abb postale I gruppo • L6H& OD UJT Leto XVIII. - St. 139 (5223) TRST, greda 13. junija 1962 KOMMTAHJ! o izidu nedeljskih VPKAVMH volitev Program današnjega Rankoviéevega uradnega obiska v Italiji Nenni: Poraz desničarske ofenzive Togliatti: Položaj je prehoden in negotov Fanfani: Manever opozicije je propadel Saragat: Dobro znamenje za politiko levega centra - Reale: Politika vlade je odlično prestala preizkušnjo - Malagodi: Vse Fanfanijeve napovedi so bile zgrešene - Covelli: V Rimu smo dobili več glasov kot lani - Michelini: Na splošno sem zadovoljen RIM, 12. (ANSA) — Izidi upravnih volitev od 10. in 11. t. m., ki se jih je udeležilo nad tri milijone volilnih upravičencev in primerjava s prejšnjimi upravnimi volitvami, nam nudijo naslednjo podobo: KD PSDI PRI 10. 6. 1962 778.260 123.167 26.286 Prejšnje volitve 788.960 78.882 22.939 927.713 37.6 odst. 890.781 37.6 odst. PSI 287.621 11.7 odst. 270.021 11.4 odst. KPI 564.913 22.9 odst. 564.871 23.8 odst. MSI Monarhisti MSI-Monarh. 247.969 215.359 54.544 229.130 250.475 60.969 517.872 20.9 odst. 550.574 22.9 odst. PLI 139.829 5.7 odst. 67.213 2.8 odst. Na splošno so torej KD, PSDI in PRI, t. j. tri vladne stranke, pridobile nekaj glasov in v odstotkih obdržale stanje v novembru leta 1980. PSI, ki vlado podpira od zunaj, je pridobil na glasovih in po odstotkih. KPI je izgubila le v odstotkih. Desnica, monarhisti in fašisti od MSI — če njihove glasove seštejemo — so izgubili na glasovih in na odstotkih. Napredovala pa je liberalna 6tranka (PLI). Primerjava po doseženih sedežih s prejšnjim stanjem pa je naslednja: KD PSDI PIRI PSI KPI MSI MONARHISTI MSI + MON. PLI in ost. desnica Prejšnje 10.fi.fi? volitve 516 500 33 17 12 10 561 527 143 143 312 315 65 78 31 49 59 46 ica 19 19 174 192 35 9 ost. 27 46 PLI Neodvisni in Oglejmo si sedaj komentarje, tačenši od levice proti desnici. TOGLIATTI: «Za našo partijo *o bile volitve nekoliko težavne zaradi obnovljenega protikomunističnega napada in zaradi skoraj splošne težnje, da bi nas izolirali In porazili. Kljub temu pa so rezultati, ki smo jih dosegli, daleč od tistega, kar so pričakovali naši nasprotniki. Vsi tisti, ki so računali na naš poraz so bili razočarani. Na Severu in v Srednji Italiji smo dosegli sijajne uspehe. V Rimu smo v precejšnji meri Pridobili na glasovih. Toda še enkrat se je pokazala naša slabost v velikih južnih mestnih središčih. Moč naše partije pa kljub tej slabosti, ki ho morala biti v središču naše pozornosti, ostane bistveno nedotaknjena in v raz- V razvoju odnosov med obema Jadranskima posedoma Je današnji uradni obisk jugoslovanskega podpredsednika Aleksandra Ran-koviča brez dvoma pomemben datum. Ob tej priložnosti je potrebno poudariti, da so ti odnosi —. y okviru katerih se morajo Prav tako ugodno reševati vsa vprašanja naše slovenske skupno-»tu v Italiji, saj pomenijo hkrati Za to tudi najugodnejše pogoje —■ velikega pomena za mednarodno sodelovanje v tem delu Srednje Evrope im v svetu. Po letu ltM, ko je bii postavljen temelj Za normalizacijo in sodelovanje, Je današnji obisk prav gotovo za-četek nove taze stikov na višji ravni, stikov, ki vedno pomenijo Jamstvo za ustvarjanje tistega sožitja med narodi, ki si ga ves miroljubni svet v teh časih blokovske razdeljenosti najbolj želi. Podpredsednik A. Rankovič prihaja v Italijo v trenutku, ko je pravzaprav še mlada vlada levega centra ugodno prestala z nedeljskimi upravnimi volitvami Prvo preizkušnjo. Na drugem mestu objavljamo oceno volilnih izidov prav vseh voditeljev političnih skupin, ki so se v nedeljo ln ponedeljek med seboj pomerile. Iz teh izjav Je moč brez dvoma potegniti zaključek, ki smo ga že včeraj napovedali kot verjetnega: da bo namreč politika levega centra — če bo vlada to hotela (kot je poudaril Nenni) — nadaljevala z izvajanjem vseh tistih točk svojega programa, od katerih tudi Slovenci v Italiji pričakujemo boljših pogojev za naš obstoj in razvoj. voju, — Glede splošnih rezultatov, se lahko ugotovi prehoden in negotov položaj s precejšnjimi izgubami KD, z važnim nepredo-vanjem liberalcev, z nespremenjeno desnico in s pomembnim napredovanjem socialdemokratov. Skupni izid izraža torej umerjeno težnjo, ki bo utegnila imeti negativen odmev na politični položaj, če ne bo učinkovitega odgovora na poskus desničarskih skupin in centra KD, ki hočejo ta položaj izkoristiti za brzdanje in oviranje kakršnega koli napredka v smeri levice. Potreba, ki se še nadalje ostro postavlja, je v močnem demokratičnem zagonu in v enotni borbi, da bi se zoperstavili odporu in napadom desnice, v zahtevi, da se uresničijo pozitivne točke vladnega programa in da se izsili resničen preobrat na levo.» NENNI: «Volitve je treba presojati kot pozitivne s treh vidikov: 1. Propadla je ofenziva desnice, ki je hotela spraviti v krizo KD in s tem politike? levega centra v vsedržavnem okviru, da bi izsilila od KD revizijo politične usmeritve, ki je prevladala na kongresu v Neaplju. Desnica ni pridobila nobene oblastvene pozicije. Levi center je s podporo socialistov postal obvezna rešitev za Bari, Foggio, Piso in številne druge manjše občine. V Rimu razpolaga s štiridesetimi sedeži od 80. Ni zmagal v Neaplju, kjer pa se je začelo razpadanje Laurove stranke, ki bo izgubila sleherno perspektivo, če bo odstranjena z oblasti. — 2. Naša partija je na splošno izboljšala svoje pozicije. 11111111111111111111111111111111111111111*111111111111111111111111 Razgovor Kosigin-Valetta MQSKV1A, 12. — Danes je bila zaključena v Moskvi razstava italijanske industrije, ki jo je organizirala NOVASIDER. Med številnimi govori sovjetskih in italijanskih predstavnikov je trgovinski ataše italijanskega veleposlaništva Spinelli poudaril med drugim, da je Italija danes med zahodnimi državami na tretjem mestu v trgovini z ZSSR. Iz Moskve je odpotoval danes v Italijo predsednik Fiat prof. Va-letta, ki je v intervjuju za Tass poudaril, da je imela Fiat vedno dobre odnose s sovjetskimi organizacijami; poglobitev teh odnosov pa je v interesu obeh držav. Dejal je tudi, da Fiat nabavlja sedaj za ZSSR motorje za ladje, ki prevažajo nafto. Valetta je obiskal tudi moskovsko tovarno avtomobilov in se sestal s podpredsednikom vlade Kosiginom ter z njim obravnaval možnost sodelovanja med Fiat in sovjetskimi podjetji. Razgovori se bodo nadaljevali v Turinu med Ko-siginovim obiskom Italije. «TVernice» na beneški bienali (Od našega dopisnika) BENETKE. 12. — V okviru tako imenovane «Vernice» na 31. beneški bienali je bil danes v Napoleonovih vrtovih poleg nekaterih drugih tudi sprejem v jugoslovanskem paviljonu. Ob 17. uri se je zbralo v paviljonu, kjer je imel nalogo gostitelja Boris Vižintin, komisar paviljona sicer pa ravnatelj reške galerije, veliko število gostov. Sprejema se je u-deležil tudi predstavnik beneške občinske uprave odbornik za u-metnost. Iz Trsta je prispel jugo-, slovanski generalni konzul dr. Žiga Vodušek, navzoča pa je bila tudi gospa Nogheira, konzulka Brazilije iz Trsta. Poleg jugoslovanskih umetmkov-razstavtjavcev smo opazili ueliko šteuilo drugih umetnikov, strokovnjakov in kritikov. Ker je malo prej spet začelo sijati sonce, so bila srečanja in razgovori v paviljonu in pred njim še zlasti v prijetnem vzdušju. Tudi jutrišnji dan je namenjen za ogled razstave za kritike in poročevavce, ki jih je okrog 400, medtem ko je petek določen samo za žirijo. V soboto dopoldne pa bo slovesna otvoritev ob navzočnosti predsednika republike. R. R. Ni prišlo do odjedanja v levo, kar so hoteli doseči po eni strani desničarji, po drugi strani pa komunisti. Slednji so morali ugotoviti celo zastoj po kampanji, s katero so hoteli v prvi vrsti sejati med ljudskimi množicami nezaupanje do PSI. — Okrepitev socialističnih pozicij je precejšnje na Jugu, kjer se kažejo nove težnje. K temu je pripomogla vsa stranka s tem, da je premagala kristaliziranje tendenc. Obdržati lastne pozicije in jih izboljšati, je pomembno zlasti v trenutku, kakršen je sedanji, ki je najslabši prav za nas socialiste, ko je politika levega centra šele v začetni fazi, ko je izvajanje programa šele na začetku in ko je volilna polemika pritisnila z vso težo na nov poizkus s tveganjem neuspeha. Po teh volitvah lahko levi center — če hoče — načne vprašanja programa in rokov za izvedbo z gotovostjo, da lahko računa na podporo večine ljudstva.» SAiRAGAT: «Volitve so pokazale, da se delavci v vedno večjem številu zbirajo okrog neločljivih idealov socializma in demokracije. Ne gre za lokaliziran napredek v eni deželi, temveč v vsej Italiji, na Severu, v Centru in na Jugu. Druga ugotovitev pa je, da je prišlo do zmanjšanja glasov skrajne desnice, monarhistov in novih fašistov, v prid liberalcem. Tudi to je pozitivno dejstvo. ...Socialistična stranka se je zlast'i sijajno upirala ofenzivi komunistov, ki so blokirani na svojih pozicijah. Vse to je dobro znamenje za delovanje vlade, za razvoj pogumne socialne politike v korist delavskega razreda, za utrditev demokracije.» REALE: «Preizkušnja je bila za politiko levega centra prav gotovo pozitivna. Preizkušnjo so prestali zelo dobro socialisti; prestala jo je KD, čeprav je v Rimu vrnila precejšnje število glasov desnici, ki jih je pred kratkim ali pred daljšim časom pridobila; MSI ni napredoval, kljub izredno ogromni propagandi; monarhisti so doživeli nov poraz in so prepustili glasove liberalcem, ki so na desnici največ pridobili... Slednjič, ponavljam: politika levega centra je zmagovito prestala težavno preizkušnjo.* FANFANI: «1. Tri vladne stranke — zahvaljujoč se zlasti pomembnemu uspehu, s političnega stališča, socialdemokratov, so obdržale v glasovih in v odstotkih svoje pozicije. 2. PSI, ki vlado podpira, je glasove povečala in izboljšala odstotek. 3. KPI, ki se z levice upira sedanji večini, je oslabila svoje pozicije v odstotkih. 4. Med desno opozicijo so monarhisti in misini — ki so se tokrat kot v Puglii predstavili z enotno listo — izgubili glasove in odstotke v primerjavi s prejšnjimi upravnimi volitvami in dali glasove očitno liberalcem, ki so s temi in z nekaterimi glasovi centra svoje podvojili... Politični manever opozicije, ki je upala, da bo uspel, je propadel.» MALAGODI: «Kot stranka smo liberalci zelo zadovoljni. Vse napovedi Fanfanija so se pokazale kot zgrešene. Ne smemo pa pozabiti, da je pritisk KPI še vedno zelo velik.» COVELLI: «Le v Rimu smo pridobili štiri tisoč glasov, ki jih je volilni urad notranjega ministrstva pozabil registrirati.» MICHELINI : «Na splošno sem zadovoljen, zlasti pa z izidom v Neaplju, kjer smo zvišali glaso- ve za 25 odstotkov, z rezultati v Rimu, kjer smo pridobili v glasovih in v odstotkih, kakor tudi v sedežih... Padca v Bariju in Foggi, kjer smo nastopili skupaj z monarhisti, pa nista vzrok imena kandidatov, temveč so krivi monarhisti, kar se je pokazalo tudi drugje.» A. P. Izjava podpredsednika vlade FLRJ za agencijo ANSA - Članek «Borbe» o pomenu obiska (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič bo odpotoval jutri — kot smo že včeraj poročali — s soprogo na vabilo italijanske vlade na štiridnevni uradni obisk v Italijo. V njegovem spremstvu bodo: pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Danilo Lekič, šef kabineta Petar Ivičevič, ve- — leposlanik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Talko Feič, svetnik Batelino in dva tajnika. . Obisk podpredsednika Rankovi-ča v Italiji predstavlja ne le potrdilo dobrih odnosov med obema sosednima državama, temveč dokaz, da so ti odnosi dosegli tako stopnjo razvoja, da so zaželeni in potrebni stiki na višji ravni. V tukajšnjih krogih vlada prepričanje, da bo obisk Rankoviča v Italiji potrdil dosežene rezultate v medsebojnih odnosih med Jugoslavijo in Italijo in dal pobudo za nadaljnji razvoj sodelovanja med obema državama. Nocojšnja «Borba» v komentarju posvečenem obisku Rankoviča Italiji ugotavlja, da je realizem, ki sta ga pokazali obe strani pri reševanju vprašanj, ki so obremenjevala medsebojne odnose v preteklosti, omogočil, da se postavijo osnove za solidno obojestransko koristno sodelovanje posebno na gospodarskem področju. «Danes lahko ugotovimo, poudarja «Borba», da Jugoslavija in Italija gojita izredno dobre sosedske odnose. Kot primer in dokaz pospešenega sodelovanja navaja «Borba», da je medsebojna trgovinska izmenjava lani dosegla 200 milijonov dolarjev in da je v malem obmejnem prometu lani bilo zabeleženo 7.5 milijona obmejnih prehodov, tako da je jugoslovan-sko-italijanska meja danes ena najbolj odprtih meja na svetu. «Borba» piše. da nova vlada levega centra A. Fanfanija, ki se oslanja tudi na naprednejše sile v deželi, odpira širše možnosti in perspektive za nadaljnji razvoj medsebojnega razumevanja med obema državama. Nocojšnji jugoslovanski tisk objavlja na vidnem mestu izjavo, ki jo je dal podpredsednik Rankovič pred odhodom dopisniku agencije ANSA. B- B. RIM, 12. (ANSA) — Aleksander Rankovič je dopisniku ANSA v zvezi s svojim obiskom v Italiji dal naslednjo izjavo: «Želim izraziti svoje globoko zadovoljstvo spričo pozitivnega razvoja italijan-sko-jugoslovanskih odnosov, saj spada v ta okvir tudi moj prihodnji obisk v Italiji. Sosedni državi, Italija in Jugoslavija, sta po svoji prirodi usmerjeni k medsebojnemu sodelovanju. Vse, kar je bilo storjenega za rešitev iz preteklosti podedovanih vprašanj, vedno bolj tesni odnosi, sodelovanje na raznih področjih, kot na gospodarskem in kulturnem, kakor tudi živahni stiki prebivalstva obmejnih področij, vse to je ustvarilo vzdušje dobrega sosedstva in medsebojnega zaupanja, ki brez dvoma predstavlja sedaj značilnosti naših odnosov». «Rezultati, ki so bili doslej doseženi, potrjujejo da je bila orientacija obeh vlad pravilna glede njunih odnosov in predstavljajo tudi spodbudo za nadaljnje napore, ki jih je potrebno v tej smeri storiti. Ne dvomim, da bodo ugodni objektivni pogoji in obojestranska dobra, volja omogočili nadaljnji napredek v sodelovanju, v interesu obeh naših držav. Mi. slim tudi. da je potrebno poudariti, da vedno boljši odnosi med Italijo in Jugoslavijo prispevajo hkrati k splošnemu zboljšanju ozračja v tem delu sveta in pred- 18. eksplozija ZDA WASHINGTON, 12. — Ameriška komisija za atomsko energijo javlja, da so danes povzročili novo jedrsko eksplozijo na Pacifiku. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllltllllllllllllllMIiiillllliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiitiilllluillllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimitIHIItl V PRIČAKOVANJU IZJAVE ALŽIRSKE ZAČASNE VLADE Pred vojaškim udarom OAS v Oranu? Vprašanje javnega reda po referendumu Razen v Oranu, je po vsej Alžiriji relativno mirno - Množično izseljevanje alžirskih Francozov - Nadaljujejo se pogajanja med začasno izvršno oblastjo in alžirskimi Francozi ALŽIR, 12. — Teroristi OAS so danes bombardirali skladišče tobaka v Alžiru in pri tem ranili dve osebi. Do atentata je prišlo danes ob 9.30 v središču mesta. V poslednjih 24 urah je 24 letal prepeljalo v Francijo 4055 oseb, od teh 3887 civilistov, H7 tujcev in 51 vojakov. V celoti je v poslednjih 24 urah zapustilo Alžirijo več kot deset tisoč alžirskih Francozov. To je največja številka, ki so jo dosegli v enem dnevu, odkar se je pred tremi tedni začelo izseljevanje iz Alžirije. V Rocher Noiru so danes podrobno proučevali vprašanja vzdr. ževanja reda po referendumu o samoodločbi. Sestanka so se udeležili; Christian Fouchet, visoki komisar francoske republike v Alžiriji; general Michel Fourouet, vrhovni poveljnik oboroženih sil v Alžiriji; Abderaman Fares, predsednik začasne izvršne oblasti, in Chawki Mostefai .delegat alžirske narodnoosvobodilne fronte za splošne zadeve; razgovorom so prisostvovale tudi številne civilne in vojaške osebnosti, med temi tudi El Hasser, delegat za notranje zadeve pri začasni izvršni oblasti. V Alžiru je bilo dopoldne relativno mirno; neki atentat je povzročil smrt nekega Alžirca, ko je čakal na avtobus v Bab el Ue-bu. V dopoldanskih urah so tolovaji izvršili tri roparske napade, ki so jim prinesli 183.000 novih frankov (okrog 23 milijonov lir). Prvi napad so izvršili na sedež neka trgovske družbe z radijskimi in televizijskimi aparati, drugega na sedež francoske petrolejske družbe «Societe Francaise des Petroles», tretjega pa na poštno podružnico, ki je bila že večkrat predmet podobnih roparskih napadov. V Oranu so teroristi OAS napadli nekatere vojašnice orožniš- •................. DEANOVE UGOTOVITVE V ŽENEVI «Presenetljive podobnosti» s sovjetskim načrtom Jutri bo zaključna seja prve faze razorožitvene konference ŽENEVA, 12. — Po tridnevni prekinitvi so danes nadaljevali z razpravo na konferenci sedemnajstih. Konferenca je sedaj na koncu svoje prve faze (dela bodo namreč odložili v četrtek 14. t. m. do 16. julija). Tudi na današnjem zasedanju (ki je že 53.), so delegacije nadaljevale s proučevanjem obeh načrtov. Predstavnik Češkoslovaške !e obrazložil to, kar bi po njegovem mnenju bil legičen razvoj sovjetskega načrta, medtem ko je kritiziral ameriški, načrt zaradi njegove «nejasnosti». Angleški delegat Godber je dejal, da ie po njegovem mnenju vprašanje oboroženih sil za ohranitev miru eden glavnih elementov razorožitve. Predstavnik Brazilije se je povrnil na vprašanje nadzorstva in omenil predlog, ki ga je njegova delegacija predložila glede imenovanja organizma izvedencev, ki bi moral proučiti vprašanje nadzorstva s tehničnega stališča. Od sporazuma glede tega bistvenega vprašanja je po mnenju delegata Brazilije v precejšnji meri odvi- sen zaključek pogodbe o razorožitvi. Na tri jedrske velesile je nato naslovil peziv, naj proučijo to možnost (na katero so že pristale ZDA in Velika Britanija) med prekinitvijo konference. Ukrepi, ki jih glede atomskega orožja predvidevata ameriški in sovjetski načrt, po mnenju pred. stavnika Nigerije, niso v zadostni meri konkretni in izdelani v podrobnostih. Zavzel se je za večjo povezavo med znižanjem oboroženih sil in oborožitve in za u-činkovito nadzorstvo nad vsemi razorožitvenimi ukrepi, vštevši prodajo in uvoz orožja. Zasedanje je zaključil veleposlanik Dean, ki je obrazložil tret jo fazo ameriškega načrta o razorožitvi. Pri tem je podčrtal, da v tej tretji fazi obstajajo v o-beh načrtih «presenetljive podobnosti». Sporne točke, ki po njegovem mnenju zahtevajo temelji-etjšo proučitev, zadevajo nadzorstvo in mednarodno oboroženo silo za vzdrževanje miru. Jutri bo imela konferenca svojo predzadnjo plenarno sejo. tva z bazukami in možnarji. Orožniki so odgovorili na napad s streljanjem. Za sedaj se še ne ve, ali je bilo pri tem kaj žrtev. Vče- BEN HEDA raj so na področju pristanišča našli nekega mrtvega orožnika. Včeraj je ngkd alžirski Francoz ustrelil nekega Alžirca. V političnih krogih zatrjujejo, da se nadaljujejo razgovori med predstavniki alžirskih Francozov in predstavniki začasne izvršne oblasti v Rocher Noiru. «Polkovniki» OAS nameravajo baje uveljaviti v Oranu načrt o razdelitvi Alžirije, ki so ga napovedali v nekem nedavnem letaku. Take govorice se vztrajno širijo v Alžiru. Toda tudi ne glede na te govorice, je položaj v Oranu vsekakor skrajno zaskrbljujoč. Celotno ali skoraj celotno področje O-rana je praktično pod vojaško kontrolo OAS. Opazovavci pa kljub temu pripominjajo, da bi morebiten sporazum, ki bi ga dosegli v Alžiru med začasno izvršno oblastjo in alžirskimi Francozi, odobrili tudi v Oranu. Od tod verjetno želja «polkovnikov» OAS, da bi prešli naglo na oboroženo akcijo, preden bi se utegnilo zgoditi ,da bi jih francosko civilno preb.vavstvo prehitelo. V Alžiru se je zvedelo, da bodo govor, ki ga bo predsednik začasne alžirske vlade Ben Heda baje naslovil iz Tunisa alžirskim Francozom, oddajali v teku jutrišnjega dne. Po vesteh, ki prihajajo iz Tunisa, pa utegne govor Ben Hede zamenjati pismena izjava začasne alžirske vlade, naslovljena splošno na «alžirski narod». To izjavo bodo baje razširili v teku jutrišnjega dopoldneva. V krogih alžirskih Francozov se nestrpno pričakuje izjava Ben Hede. S tem v zvezi se pripominja, da je od te izjave odvisen tudi uspeh stikov med alžirskimi Fran- ne bo sodeloval pri teh pogajanjih; utegnil bi se udeležiti le nekega zaključnega zasedanja, ko bi že dokončno določili glavne poteze sporazuma. Končno se je zvedelo, da bodo politične stranke, ki so se prijavile centralni kontrolni komisiji, mogle začeti s kampanjo za referendum po radiu, televiziji in z letaki itd, šele prihodnjo nedeljo zjutraj, ko bo nadzorstvena komisija, ob udeležbi predstavnikov strank, izžrebala vrstni red, v katerem bodo te stranke nastopile deset minut v radiu in osem minut v televiziji. Po strašni nesreči V Argentini splošno žalovanje BUENOS AIRES, 12. — Po vsej ržavi vise danes zastave na pol državi vise danes zastave na po. droga v znak žalosti zaradi pro- čim dlje.» metne nesreče, ki se je pripetila sinoči, ko je na nekem železniškem prelazu v Buenos Airesu vlak trčil v avtobus, v katerem je bilo ri2 otrok. Pri nesreči je bilo 42 otrok ubitih, 70 pa ranjenih. Nesrečo je povzročil železniški uslužbenec, ki je pozabil iz nemarnosti spustiti zapornice. Argentinski minister za promet je s tem v zvezi izjavil, da ni nobenega opravičila za tragično nemarnost železniškega uslužbenca. Takoj po nesreči se je ta uslužbenec zabarikadiral v hiši, pred katero se je zbrala ogromna množica; policiji je le s težavo uspelo, da so ga rešili pred linčanjem. Dieslova lokomotiva je trčila naravnost v avtobus in ga potiskala pred seboj več kot 150 metrov. Neka devetletna deklica, ki so jo našli dve uri po nesreči, ko je tavala v bližini kraja nesreče, je dejala: «Sedela sem zraven šoferja in videla sem, kako je vlak planil na nas. Pri tem me je vrglo na železniški tir in začela sem teči, da bi zbežala V znak žalosti so danes zaprte vse šole, v prestolnici pa so odložili vse prireditve. stavljajo zgled plodnega in koristnega sodelovanja med dvema dr. žavama z različnima socialnima sistemoma in političnima režimoma. Zelo sem srečen, da bom imel čast, da me bo sprejel predsednik italijanske republike, Antonio Segni in da se bom sestal z drugimi odličnimi italijanskimi državniki. Upam, da bodo naši razgovori o mednarodnih vpraša, njih skupnega interesa in o odnosih med našima državama prispe-vali k še boljšemu medsebojnemu sporazumevanju in nadaljnjo, mu napredku italijansko-jugoslo-vanskih odnosov». Program štiridnevnega obiska v Italiji je naslednji: Po prihodu v Rim ob 16.50 bo podpredsednik Rankovič obiskal Kvirinal, kjer so bo vpisal v register častnih gostov; ob 17. uri bo obiskal v pa. lači Chigi predsednika vlade Fanfanija, ob 18. uri v palači Farnesina pa predsednika vlade in zunanjega ministra Piccionija. Ob 21. bo uglednemu gostu in članom spremstva senator Piccioni prire. dii v palači Madama svečano večerjo. V četrtek zjutraj ob 10. bosta imela Rankovič in Piccioni prvi razgovor. Ob 12.30 bo podpredsednika Rankoviča sprejel na Kvi-rinalu predsednik republike Se. gni, ki bo visokemu gostu in njegovi soprogi priredil svečano kosilo. Ob 18. uri se bo sen. Piccioni sestal z Rankovičem v svojem uradu v palači Chigi. Po razgovo. ru bo jugoslovansko in italijansko delegacijo sprejel predsednik vlade Fanfani. Ob 21. uri bo Ran-kovič s soprogo priredil v Grand Hotelu sprejem. Naslednjega dne, v petek, bodo jugoslovanski gostje obiskali razstavo sodobne jugoslovanske umet. nosti, nato pa posestvo v Torre in Pietra, ob 13.30 pa bodo gostje na kosilu Vsedržavnega odbora za jedrsko energijo v Villa Giulia (Manziana). Ob 15. uri bo Rankovič obiskal center za jedrske študije v Casacci, ob 18.30 pa bo v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva sprejem, ki ga bo pri. redil veleposlanik Javorški s soprogo. S tem bo uradni del obiska zaključen. Podpredsednik Rankovič bo nato ostal v Italiji še do ponedeljka 19. t.m. V soboto bo obi. skal Cerveteri, etruščanski muzej v Tarquiniji, Porto Santo Stefano in Sieno. V nedeljo bo obiskal Piso, Puccinijevo vilo v Torre del Lago ter Viareggio in Lucco. V ponedeljek Si bo ogledal Florenco in tovarno «Nuovo Pignone». Povratek uglednega gosta je pred. viden za 16.42 uro s postaje Santa Maria Novella. Rankovičeva soproga pa si bo med svojim bivanjem v Rimu ogledala etruščanski muzej v Villa Giulia, galerijo Borghese, mesto Italijanskega Rdečega križa ter bo obiskala rektorja rimske univerze prof. Papija. Strmoglavili dve letali PADOVA, 12. — Dve vojašk; re. akcijski letali sta danes trčili v severno pobočje hriba Monte nella Madonna, pri čemer sta izgubila življenje oba pilota: 'napeun I Egidio Bolletta, star 28 let in vod-I nik Renato Vivani, star 29 le’ PO SPORAZUMU V LAOSU Splošno zadovoljstvo Vzhodu in Zahodu na Hruščov piše Kcnnedyju in izraža upanje, da b« ta primer služil za rešitev tudi drup mednarodnih vprašanj VIENTIAN, 12. — General Fumi Nosavan, obrambni minister v sedanji vladi in sedaj finančni minister v novi koalicijski vladi, je odšel danes v Dolino vrčev, kjer so podpisali včeraj sklenjeni sporazum. Ob tej priliki je Fumi Nosavan izjavil: «Ne morem sicer reči, da sem zadovoljen s sporazumom, ki so ga sklenile tri lao-ške struje; toda ta sporazum predstavlja edino rešitev našega vprašanja.» Po podpisu sporazuma bo Suvana Fuma, ki je predsednik koalicijske vlade, moral odločiti v roku največ desetih dni datum in sedež prve seje nove vlade in zahtevati od kralja, da odobri njeno sestavo. Predsednik vlade Ljudske republike Kitajske Cuenlaj je poslal Suvani Fumi pozdravno brzojavko, v kateri pravi med drugim. da ga zelo veseli, da so konč. no premostili vse težkoče in dosegli sporazum glede sestave koalicijske vlade. Cuenlaj dodaja, da gre pri tem za zelo važen ko-rak^ na poti miroljubne rešitve laoškega vprašanja in za veliko zmago laoškega naroda: «Prepričan sem, da se bodo prijateljski odnosi med našima državama o-krepili in da bo vaša vlada prispevala k stvari miru v Aziji.» Politični krogi v Parizu in Londonu izjavljajo svoje zadovoljstvo nad doseženim sporazumom. Sporazum bo po mnenju teh krogov omogočil obnovitev konference štirinajstih držav o Laosu v Ženevi. Ta konferenca se bo mogla nadaljevati brž ko bo laoška vlada določila laoško vladno delegacijo. Na tej konferenci so že 18. decembra lanskega leta dosegli cozi in začasno izvršno oblast io. . načelen sporazum, ki predvideva Kar zadeva te stike, je sedaj go skupno iz avo o nevtralnosti Lao-tovo, da Belkasem Krim m akoi I sa in o usireznem protokolu. Sestavo koalicijske vlade v Laosu so sprejeli z zadovoljstvom tudi v Moskvi. Sporočilo pa ni prišlo nepričakovano, ker je tako rešitev napovedovalo v teh poslednjih tednih tudi postopno zbli-žanje med stališči. Sovjetski odpravnik poslov v Laosu in sopredsednik kontrolne komisije je glede tega sporazuma izjavil: «Gre za primer miroljubne rešitve vprašanja, ki razdvaja Vzhod in Zahod.» Hruščov je poslal Kennedyju brzojavko, v kateri izjavlja, da sporazum v Laosu more «nedvomno predstavljati preobrat v zadevah Laosa in glede okrepitve miru v jugovzhodni Aziji, pa tudi v drugih delih sveta». Radio Moskva pa je izjavil, da sestava koalicijske vlade v Laosu more služiti za zgled: «Ce obstaja želja, da se zapletena vprašanja rešijo s sodelovanjem, more tako sodelovanje biti koristno.» Novi predsednik Peruja Belaunde Terry o svoji vladi LIMA, 12. — Po poluradnih rezultatih nedeljskih volitev za novega predsednika republike, ki zadevajo poldrugi milijon voliv. cev od 2.222.000 volilnih upravičencev, vodi voditelj gibanja «Action Popular» Belaunde Terry s 516.230 glasovi; sledi mu voditelj gibanja APRA Haya de la Torre s 479.373 glasovi; zadnji je dosedanji general Odrla (voditelj «odrističnega» gibanja) s 437.156 glasovi. V intervjuju, ki ga je dal za italijansko tiskovno agencijo AN RA. je Belaunde Terry, ki ga je že sedaj moč smatrati za novega predsednika republike, izjavil, da bo njegova vlada temeljila na sodelovanju med raznimi politični, mi strujami, da bi zagotovili njeno trajnost in stabilnost: «Sprejeli bomo tudi sodelovanje tistih, ki so se do danes progiašali za naše sovražnike». Kar zadeva gospodarsko politiko, je Belaunde izjavil, da je naklonjen sodelova. nju med zasebnim kapitalom m vladno pobudo in izrazil željo, da bi tudi tuji kapital sodeloval pri načrtih za razvoj perujskega gospodarstva. Terry je podčrtal, da ni mogoč sporazum med njegovo stranko in tremi manjšimi ekstremističnimi strankami, češ da je njihovo marksistično pojmovanje nacionalizacije v popolnem nasprotju z njegovo zamislijo o dr. žavni kooperaciji. Kar zadeva odnose med evropskim skupnim trgom in Latinsko Ameriko, je Terry izrazil svoje prepričanje, da se bo trgovinska izmenjava med šestimi evropskimi državami in Latinsko Ameriko še nadalje razširjala. Evrop. ski kapitali, je podčrtal, so nujno potrebni za razvoj Latinske Amerike. Odnosi z EST se bodo mogli še bolj razviti po uresničenju skupnega trga Latinske Amerike, ostvaritev tega trga pa da naleti po njegovem mnenju na te. žave spričo pomanjkanja ustreznih prometnih zvez. Kar zadeva vprašanje nacionalizacije petrolejske industrije je Terry mnenja, da je treba rešitev iskati v uravnovešeni obliki sodelovanja med tujimi družbami in državo. Terry je zaključil, da je njegova stranka trdno odločena ohraniti v Peruju najširšo obliko demokracije, kar bo predstavlja, lo za deželo «najboljše jamstva za iskreno in pošteno upravo». Vreme včeraj: najvlSj» temperatura 17.8, najmižja 13.5, ob 18. url 17.5; vlage 58 odst., zračni tlak 1014.9, veter 11 km severovzhodnik, nebo 7 desetin pooblačeno, 8.1 mm padavin, morje skoro mirno, temperatura morja 18.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 13. junija Anton Pad. Sorice vzide ob 4.15 In zatone ob 19.55. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 14.59 in zatone ob 1.53 Jutri, ČETRTEK, 14. junija Metod SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Po dolgih lelih bodo odpravili ozko grlo na cesti na Proseku V ta namen bodo porabili nad 41 milijonov lir ■ Nadaljnjih 67 milijonov bodo potrošili za preureditev pokrajinske ceste skozi Nabrežino Na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta so sprejeli ne. kaj važnih sklepov. Odbornik za javna dela odv. Stereo je predložil v odobritev sklep, na osnovi katerega bo pokrajinska uprava poslala civilnemu tehničnemu u-radu v odobritev načrte za odpravo ozkega grla na pokrajinski cesti, ki pelje skozi Prosek. Odbornik je v svoji obrazložitvi predloga poudaril, da bodo dela za odpravo tega ozkega grla na cesti, ki pelje skozi središče Proseka, stala 41.150.000 lir in da je denar ie na razpolago. Ta dela bi se lahko že začela odnosno bi bila lahko že zaključena, če ne bi pokrajinska uprava naletela na odpor pri ustanovi ANAS, ki upravlja državne ceste, in ki je hotela na vsak način, da pokrajinska uprava zgradi nov cestni odsek izven vasi in da pusti pri starem cesto, ki pelje skozi vas. Argumenti pokrajinske uprave so končno zmagali in se pričakuje, da bo civilni tehnični urad čimprej odobril načrte in da bodo tako v najkrajšem času odpravili nevarno ozko cesto pri gostilni Luxa ter s tem odpravili nevarnost, ki preti vaščanom zaradi vedno večjega prometa. Nekaj podobnega je odbornik predložil tudi za preureditev pokrajinske ceste, ki pelje skozi Nabrežino. Za ta dela bodo uporabili 67.500.000 lir. Odbornik je pojasnil, da bodo s to preureditvijo odpravili najprej nevarni ovinek pri kamnolomih, nato bodo usmerili cesto pod viaduktom skozi dva oboka, tako da bodo odpravili hkrati tudi nevarni ozki prehod pod enim samim obokom. Končno bodo odpravili tudi nevarni ovinek in ozko cesto, ki pelje sedaj skozi vas mimo bencinske črpalke, s tem da bodo cesto potegnili ravno skozi vas mimo pokopališča do bližine odcepka proti Sempolaju, kjer se bo ponovno združila s sedanjo cesto. Odbornik je tudi povedal, da so s» za popravilo nevarnih ovinkov na tej cesti in ozkega prehoda pod železniškim obokom že sporazumeli z devinsko-nabrežinsko občino in da čakajo samo na odobritev načrtov po civilnem tehničnem uradu. Tretji važen sklep se je nanašal na prispevek pokrajinske uprave za ustanovitev redne šole v Trstu v sodelovanju z državnim strokovnim kmetijskim zavodom v Pozzuolo del Friuli. Odbornik Corberi je pojasnil, da omenjeni strokovni kmetijski zavod lahko ustanovi posebne strokovne šole tudi izven občine, v kateri ima svoj sedež. Zato je pokrajinska uprava menila, da bi se dalo v Trstu ustanoviti skupno z omenjenim strokovnim kmetijskim zavodom šolo za kmetijsko motorizacijo. Pokrajinska uprava je v ta namen sklenila sporazum z upravo omenjene šole, ki bo s svojim učnim osebjem ustanovila v Trstu poseben tečaj o mehaniziranem oranju. Za teoretični pouk bodo uporabljali šolske prostore nižje kmetijske strokovne šole v Skednju, za praktični pa posestvo pri Orehu, kjer imajo tudi ustrezno orodje in stroje. Odbornik je poudaril, da se bodo gojenci v tej novi šoli usposobili tako za potrebe na področju, ter da bodo lahko tudi šli v službo v druge kra. je. saj bodo imeli zadostno strokovno izobrazbo. Precej obširno razpravo je povzročil predlog sklepa o letnem prispevku 5 milijonov lir Konzorciju za julijsko letališče. Komunistični svetovavec Bortolotti je v zvezi s tem poudaril, da se oni trenutno ne strinjajo s tem prispevkom, ker se še ne ve. kakšno oravzaprav naj bi bilo to leta« lišče. Hkrati pa je omenil, da je država obljubila svoj prispevek, da pa ga doslej še ni dala. Zaradi tega sta baje tudi občinska in pokrajinska uprava v Vidmu izstopili iz konzorcija. Odbornik Corberi je skušal pojasniti težave, ki jih imajo z gradnjo novega letališča pri Ronkah in utemeljiti obstoj novega letališča in da mo-1 odgovorih odbornikov na prejšnja rajo biti tržaške krajevne usta- vprašanja svetovavcev je social-nove prve, ki se zanimajo za reši-1 demokratski svetovavec dr. Fo. tev tega važnega vprašanja. Zagotovil je, da vlada ni odrekla svojega prispevka, ampak da ga je trenutno porabila v druge namene in da bo prispevek gotovo prišel, ko se bo začelo graditi letališče. Sicer pa je konzorcij že odstopil od prvotnega načrta in namerava zgraditi sedaj samo eno vzletišče za mednarodne proge v dolžini 1600 m in eno turistično vzletišče, ki sedaj dejansko že obstaja. Po daljši diskusiji so komunisti izjavili, da se sedaj vzdržijo glasovanja, dokler ne bodo imeli dovolj jamstev, da se bo letališče dejansko gradilo. Sklep je bil sprejet z glasovi svetovavcev strank odbora in misovcev. Ob začetku seje je predsednik poročal o svojem obisku v Rimu skupno z županom dr. Franzilom, kjer sta posredovala za ustanovitev avtonomne dežele. Podrobnosti o njunem posredovanju smo objavili že včeraj. Po nekaterih gher predlagal odboru naj bi o-mogočili dve uri dnevno prostega časa materam z otrokom do enega leta starosti vsem pokrajinskim uslužbenkam, tudi če ne dojijo o-troka same. Poudaril je, da je včasih priprava mleka v prahu ali drugih preparatov celo bolj zamudna. Predsednik pokrajine je odgovoril, da doslej še niso nobene uslužbenke vprašali, ali doji otroka ali mu daje pripravljeno mleko. Dovolj je, da uslužbenka predloži rojstni list novorojenčka. V nadaljnji razpravi o tem vprašanju, se je sicer ugotovilo, da po odstoječih zakonskih predpisih imajo pravico do dve uri prostega časa med delovnim časom samo matere, ki dojijo otroke. Pokrajinski svet je med drugimi navadnimi upravnimi sklepi odobril tudi sklep o pristopu pokrajinske uprave v Avtonomno ustanovo stalnega tržaškega darm-skega gledališča. ZA SKIENITCV NOVI DIL0VNE POGODBI Danes bo 24-nrna stavka vseh delaveev kovinarske stroke Ob 10.30 sindikalno zborovanje na Trgu Garibaldi - Nadaljevanje stavke kamnarjev Danes bo po vsej državi stavkalo okrog 1 milijon in 200 tisoč kovinarjev, ki se bore za izboljšanje delovnih in mezdnih pogojev in terjajo zato novo kolektivno delovno pogodbo. Confindustria in Intersind se namreč nista zmenila za zahtevo sindikatov, naj se skliče sestanek obeh strank 31. maja. Prav tako nista sprejela predloga vseh treh sindikalnih organizacij, naj bi se začela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe 13. maja. Confin-dustria in Intersind sta samo povabila sindikalne federacije na «predhodni» sestanek 15. junija. Zaradi tega so vse tri sindikalne organizacije, to je FIOM - CGIL, FIM-CISL in UIL soglasno sklenile, da se udeleže sestanka 15. t. m., ki so ga predlagali indu-strijci. Na podlagi tega sklepa je sindikat FIOM-OGIL sporočil svojim članom, da se danes ob 6. uri prične po vsej državi stavka kovinarskih delavcev in uradnikov, ki bo trajala do 6. ure jutri, FIOM poudarja pri tem, da še vedno veljajo razlogi za posebno stavkovno borbo kovinarjev lad-jedelske stroke, ki zahtevajo tudi sklenitev dopolnilne pogodbe. Hkrati pa meni, da je bistvenega pomena za učinkovitost in uspeh borbe, da se ustvari čimvečja e-notnost in strnjenost med delavci ter da se upošteva, da so vse tri vsedržavne federacije ukinile stavko izrednega nadurnega dela. Zato je sindikat FIOM v Trstu sklenil, da bodo od današnje stavke dalje tudi ladjedelski delavci v Trstu prekinili borbo glede nadurnega dela, da se v celoti vključijo v splošno borbo katego-fije, tako da bodo v vsem sledili navodilom, izdanim v vsedržavnem obsegu. Ob stavki prireja FIOM-CGIL danes ob 10.30 na Trgu Garibaldi zborovanje, na katerem bo tajnik Nove delavske zbornice Calabria obrazložil delavcem in meščanom vzroke sindikalnega spora. FIOM poziva ob tej priliki kovinarje, naj se združeno in navdušeno udeleže stavke, ki zajema vse kovinarje v državi, ter jih vabi na sindikalno zborovanje Na ta način bodo še enkrat odločno izpričali zahtevo, da se mora skleniti ugodna delovna pogodba še pred poletnimi dopusti. Tudi včeraj se je uspešno nadaljevala stavka delavcev v vseh kamnolomih. Stavka se konča da- ii*ii«aiiMiiiiiifiliillliiiiaciiiii«iiBiliii«iiiilRiiiiiiiiiiiii«iaiifiiiiiiitiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiliiiiaiiliii,al,illlilil,liilililiili,illlt>T||l|||l|||||||||l|l||illvaliil||l||||||ll||||||||||la||||||||iafl|||||a||||||1|||||tt|||, Poslanska zbornica bo razpravljala o deželnem statutu 26. junija Podaljšano delovanje ožjega odbora Kot smo včeraj poročali, je ožji dbor poslancev, ki ima nalogo, da sestavi enotno besedilo osnutka za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlani-ja-Julijska krajina, zaprosil poslansko komisijo za ustavne zadeve za podaljšanje roka svojega delovanja do 19 t.m. Komisija je to odobrila. Kot je znano, bi moral ožji odbor zaključiti svoje delo do včeraj. Kot poročajo iz Rima, bo predsednik poslanske komisije za u-stavne zadeve poslanec Lucifredi prihodnji torek poročal poslanski zbornici o delu omenjenega ožjega odbora in o posebnem statutu avtonomne dežele Furlanija-Julij-ska krajina. O tem statutu bo poslanska zbornica začela razpravljati dne 26. t.m. 17. številka Uradnega vestnika Predvčerajšnjim je izšla 17. številka Uradnega vestnika, ki ga iz- daja vladni generalni komisariat v Trstu. Uradni vestnik vsebuje «Ukrepe, ki imajo veljavo na tržaškem ozemlju», «Predpise in ob. jave», «Natečaje in izpite» ter «Popravek», ki se nanaša na predpise o pristojbinah za upravne dovolilnice. Med drugim objavlja Uradni vestnik objavo ministrstva za prosveto in javno izobrazbo o «prostem mestu učne stolice za zgodovino in filozofijo pri fakulteti za leposlovje in filozofijo na tržaškem vseučilišču» (Uradni list republike Italije št. 132 od dne 25. maja 1962) in objavo pravosodnega ministrstva o «ustanovitvi izpitne komisije za odvetnike za leto 1962» (Uradni list republike Italije št. 137 od dne 30. maja 1962). * Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da so bili preklicani profilaktični ukrepi proti kozam, ki so veljali za potnike iz Cardiffa in Eenybonta (Južni Galles — Anglija). V nedeljo so učenci prvih treh razredov osnovne šole v Gabrovcu in otroci otroškega vrtca pripravili zaključno razstavo ročnih del. Slika nam kaže del razstave ODMEVI HUDE PROMETNE NESREČE Žalosten povratek novoporočencev s poročnega potovanja v Firence Danes ob 16. uri bodo pokopali nevestino mater in strica Strašna prometna nesreča, ki se je zgodila v ponedeljek popoldne na obalni cesti in pri kateri sta zgubila življenje 4SMetni Giovanni Pugliese iz Ul. Pescherie 10 ter 55-letna Anna Jogan por. Pugliese iz Ul. Monfort 10, je napravila globok vtis. Kakor smo že poročali, sta se Pugliesejeva in njen svak vračala skupno z možem, oziroma bratom in njegovo materjo iz Devina, kjer je bi. la nekaj ur prej poroka 26-letne Cesatine, hčerke Maria Pugliese-ja in pok. Anne, ki se je poročila a Paulom Moellerijejn, uradnikom pri podjetju Stock. Po zakuski v Devinu sta se no-voporočenca odpeljala na poročno potovanje po Italiji, medtem ko so se starši in svojci neveste vračali v Trst. Novoporočenca nista ničesar vedela o hudi nesreči do včeraj dopoldne. Iz Firenc, kamor sta prispela zgodaj zvečer, sta z brzojavko sporočila, da sta srečno potovala. Brzojavko je dobil ženinov oče, njegova sestra pa je s svojim možem takoj odpotovala z brzim vlakom v Firence, da bi jima z vso previdnostjo sporočila žalostno vest. Imela sta naslov hotela, v katerem sta novoporočenca prenočevala, toda nista šla v ta hotel in sta raje počakala do naslednjega jutra, da sta jima povedala, kaj se je zgodilo. Hudo je bilo, sporočiti žalostno vest zlasti nevesti, ki je okamenela od žalosti, ko je spoznala, da sta njena mati in stric na tako tragičen način zgubila življenje prav na dan njene poroke. Včeraj popoldne so se vsi štirje vrnili z vlakom v Trst; danes ob 16. uri pa bo pogreb. Pokojno Anno Pugliese so poznali zlasti v mestni četrti med Trgom Hortis in Trgom Venezia, ker ima njen mož mesnico v Ul. Cadorna. Dobro poznajo tudi nesrečno nevesto, saj je večkrat pomagala očetu pri blagajni v mesnici. 21. junija otvoritev tržaškega velesejma V četrtek 21. t.m. ob 10.30 bo v prisotnosti predstavnikov državnih in lokalnih oblasti slavnostna otvoritev XIV. tržaškega mednarodnega velesejma. Kraje med begunci Vse kaže, da imajo nekateri begunci, ki bivajo v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, radi tujo imovino in kradejo svojim sotrpinom, kar jim pride pod roko. Te dni je nekdo prijavil, da so mu neznanci ukradli v baraki denar in zlate prstane, zdaj pa je Ferenc Pincel prijavil na komisariatu javne varnosti, da mu je nekdo ukradel plašč in hlače, medtem ko je Miro Spaleta prijavil, da so mu ukradli razne predmete v skupni vrednosti 10 tisoč lir. Tatovi so ukradli vespo in motor Tatovi motornih vozil so še vedno na delu, čeprav jih zasleduje posebna skupina agentov javne varnosti. Tako je Gerard Hotak iz Ul. Genova 11 prijavil, da mu je nekdo ukradel vespo, ki jo je parkiral na Trgu Ponterosso, Francesco Topon iz Ul. Ginnasti, ca 48 pa se je pritožil, da so mu neznanci ukradli motor, ki ga je parkiral v Ul. Ginnastica. Vespist podrl pešca Ko je včeraj pozno popoldne 40-letni Mario Mandanici iz Ul. Pa-dovan 7 šel čez cesto v Ul. Ghe-ga, je mimo privozil vespist, ki ga je obrsnil s svojim vozilom in nadaljeval svojo pot. Mandanici je zgubil ravnotežje in padel. Pri tem si je verjetno nalomil desno ramo Sam je odšel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni. SEJA OBČINSKEGA ODBORA 490 milijonov lir za gradnjo dveh šol V stalno službo bodo sprejeli 33 smetarjev Sinoči se je sestal tržaški občinski odbor, ki je sprejel vrsto upravnih sklepov in predlogov, o katerih bo razpravljal občinski svet. Tako bo odbor predložil na eni od prihodnjih sej občinskega sveta v odobritev sklep o gradnji nove nižje trgovske strokovne šole na Proseku, za katero bodo porabili 190 milijonov lir. V Ul. Mannelli pa bodo zgradili novo osnovno šolo, ki bo veljala 300 milijonov lir. Poleg tega so sklenili tudi popraviti nekatere šolske prostore, sprejeli so v stalno službo 33 pometačev in 16 delavcev ter določili imena novih ulic v naselju San Sergio. S prvim julijem urejene plače uslužbencev bivše ZVU Vladni generalni komisariat sporoča, da je zakladno ministrstvo z hrzojavko 11. t.m, izdalo vsem državnim upravnim uradom, katerim so dodelili osebje bivše ZVU, to je osebje posebnega sta-leža, naj izplačajo s 1. julijem tem uslužbencem prejemke, ki jim pritičejo, in sicer na račun skladov izdatkov posameznih uprav. Razen tega je dalo ministrstvo tudi navodila za določitev osebne doklade, ki pritiče tem uslužbencem na podlagi členov 6 in 28 zakona št. 1600 od 22. 12. 1960. Medtem je tukajšnji pokrajinski zakladni urad prejel kakih 50 seznamov stalnih izdatkov, ki se tičejo osebja posebnega staleža, dodeljenega ministrstvu za prosveto. Nadaljnje sezname je prejel goriški pokrajinski zakladni urad za osebje posebnega staleža, ki je bilo premeščeno v goriško pokrajino. Poleg tega pripravljajo tudi druge državne uprave, zlasti pa notranje ministrstvo, nadaljnje sezname. Na ta način bo v kratkem urejeno vprašanje prejemkov vsega osebja posebnega staleža. Razstava ročnih del na italijanski kmetijski strokovni šoli v Skednju Na italijanski strokovni kmetijski šoli v Skednju jè bila včeraj dopoldne otvoritev razstave risb in ročnih del učencev in učenk šole. Otvoritve so se udeležili šolski skrbnik dr. Capon, pokrajinski odbornik Corberi,^ direktor Kmetijskega nadzorništva in nekateri strokovnjaki, pokrajinski didaktični ravnatelj itd. Gostje so si ogledali razstavo, po mali zakuski pa je šolski skrbnik pohvalil profesorski zbor, u-čenke in učence. Deklice razstavljajo nekaj risb, pletenine, vezenine in prte ter oblekce, dečki pa strokovne risbe, izbrana semena in kemična gnojila ter rože v loncih. E1NIT vabi vse ustanove, društva, organizacije itd., ki nameravajo v prihodnjem letu prirediti tovrstne manifestacije in za katere vedo točne datume, da to sporočijo Pokrajinski turistični u-stanovi v Trstu, Ul. S. Nicolò 6, najkasneje do 15. julija letos. Kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane, prav tako tudi ne manifestacije in prireditve, za katere ni znan točen datum izvedbe. Brezposelnosti podpore bodo izplačali jutri Minister za delo in socialno skrbstvo Bertinelli je včeraj brzo. javil vsem uradom za delo, naj izplačujejo brezposelnostno podporo prej kot običajno, ih sicer 14. t. m. Minister je izdal ta ukaz, ker bodo uslužbenci uradov ministrstva za delo od 15. do 18. t. m. stavkali. nes opolnoči, ob 18. uri pa bo skupščina na sindikalnem sedežu v Nabrežini. Proslava stoletnice ustanovitve mestnega redarskega zbora Danes- ob 12. uri bo v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta svečana ceremonija ob stoletnici ustanovitve mestnega redarskega zbora. Ceremonije se bodo udeležile najvišje oblasti, predstavniki raznih policijskih zborov ter poveljniki redarskih zborov iz Pordenona, Vidma, Gorice, Gradeža, Tržiča in Milj. Od 20. do 21, ure bo mestna godba «Giuseppe Verdi» imela koncert na Trgu Unità. Po 21. uri pa bo Turistična in le-toviščarska ustanova priredila članom redarskega zbora in predstavnikom oblasti svečano večerjo. _________ Pojasnilo vlade o odškodnini žrtvam nacizma Na včerajšnji seji poslanske zbornice je komunistična poslanka Maria Lisa Cinciari Rodano zahtevala od vlade določena pojasnila glede pogajanj med italijansko in zahodnonemško vlado v zvezi z odškodninami v korist žrtev nacizma. Komunistični poslanki je odgovoril državni podtajnik pri zakladnem ministrstvu poslanec Fanelli, ki je povedal, da je ministrski svet 31. marca letos sprejel v tej zvezi poseben zakonski osnutek ter odobril zaključke, do katerih je prišlo pri izmenjavi not med rimsko in bonsko vlado. Kakor hitro bo prišlo, je dejal podtajnik Fanelli, do dokončne odobritve omenjenih pogodb, bodo začeli izplačevati koristnikom vso. te, ki jih je odobrila bonska vlada. Poslanka Cinciari 'je v svojem odgovoru na pojasnila podtajnika Fanellija izjavila, da s temi pojasnili ni zadovoljna, ker dajejo vtis, da se vlada ne zavzema za rešitev vprašanja s tako vnemo, kot jo zahtevajo sedanje okoliščine. Prireditve in objave Slovensko gledališče v Trstu V soboto 16. t.m. ob 19.30 v Zadružnem domu na Konto-velu ERIK FOS PLEŠOČI OSLIČEK Šolske prireditve Osnovna šola na Ratinar! bo Imela svojo zaključno šolsko prireditev 17. t.m. ob 17. uri v šolskih prostorih. * * •!= Industrijska strokovna šola v Dolini vljudno vabi na razstavo risb in ročnih del svojih učencev In u. čenk, ki bo odprta v nedeljo 17. t. m. in v ponedeljek 18. t.m. v šolskih prostorih. Industrijska strokovna šola v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Križu vljudno vabi na razstavo risb im ročnih del svojih učencev, ki bo odprta 16. t.m. od 16. do 20. ure in 17. t.m. od 9. do 20. ure v šolskih prostorih v Nabrežini in v Križu. Razna obvestila V sredo 20. junija 1962 ob 20. uri bo redni občni zbor Glasbene Mati. ce v Trstu v Ul. R. Manna 29-II. Vabljeni vsi člani Glasbene Matice Odbor Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» obvešča svoje člane, da bo občni zbor dne 20. junija t.l. ob 20.30 v društvenih prostorih. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Marchio, Ul,. Ginnastica 44; Depan-gher. Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna dei Mare. Largo Piave 2; Zanetti, Testa d'oro, Ul. Mazzini 43. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiijiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED POROTNEGA SODIŠČA ZAHVALA # Uprava in gojenci Dijaškega doma se zahvaljujejo družini Bandi iz Doline za darovani jer-bas češenj. Včeraj-danes Dne 12. junija 1962 se je rodilo v Trstu 13 Otrok, umrlo je 13 oseb. UMiRLI SO: 79detni Arturo Polst, 86-letn! Giuseppe Pangher, 51-letni Angelo Calloni, 78.1etna Ernesta Cioceolanti por. Comisso, 61-letma Lu> eia Bastiami, 58-let,ni Bruno Stori, 51-letma Carolina Modero por. Vaila, 70-letni Venanzio Ferranti, 79-letni Giovanni D’Eri, 52-letni Emilio Sedi-lami, 50-1-etma Iolanda Svardis por. Zaehello, 75-1 etna Maria Qlo vd. Ier. manis in 88-letna Edvige Michetutti vd. Micheli. Nazionale 16.00 «Tajnost zelenega škorpijona» (Il mistero dello scor-pione verde). Fenice 16.00 «Sexi al neon». Technicolor. Prepovedano mladini P°d 18. jetom. Excelsior 16.00 «Zadnja priča» (Lui-timo testimone). Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Victi-um». Dirk Bo-garde, Sylvia Syrns. prepovedano mladini. Arcobaleno 16.00 «Krinka In mora» (La maschera e TIncubo). prep0" vedano mladini pod 14. letom. Supercinema 16.00 «Blue Hawaii». — Technicolor. Elwis Presley. Tretji 'eden. Alabarda 16.00 «Zenska ponoči» O* donna di notte). Technicolor, rte-povedano mladini Aurora 16.00 «Il mantenuto». Prepovedano mladini. Cristallo 16.00 «Homlcidal». Glerm Corbett. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «Ščit FlaworOhov» “ (Lo scudo dei Flaworth). Techn -color. Tony Curtis Capitol 16.00 «Paris blue» Paul N*w" man, Sidney Poitier. . Impero 16.30 «Vrni se, ljubezen» Iti-more ritorna) Italia 16.00 «Tropske noči» ('Propn» di notte) Technicolor, prepovedano mladini. , . . Massimo 16.00 «Benito Mussolini. »■ n atomi j a diktatorja» (Benito M solimi: anatomia di un dittatore). Moderno 16.00 «Pandora». Technicolor. Ava Gardner, James Mason. Astoria 17.30 «I misteriani». Teonm-color. ,v. Astra 16.30 «Zìvel Robin Hood» lv“ va Robin Hood). , Vittorio Veneto 16.30 «Angeli a revolverjem» (Angeli con la P la). Technicolor. Glen Ford, nov Lange. , d Ideale 16.00 «Totò, Poppino in SM * ko življenje» (Totò, poppino * . dolce vita). Prepovedano mladji- Marconi 16.00 «Nekomu ugaja če» (A qualcuno piace caldo), ny Curtis, Marylin Monroe. Abbazia 16.00 «Goli, kakor jih ustvaril» (Nudi come dio li c , ' Marisa Aliasi«. Prepovedano m ditti. ni Odeon 16.00 «Hrapavo in gladko» ruvido e il liscio). Nadia TU1 Prepovedano mladini. Izlet SPDT na Artviže. V nedelj« 17 t.m. gre SPDT na Artviže. e jave in obvestila v Ul. Geppa 3 ’ Izlet SPDT v Bohinj na «Kl£poT ofcet». Dne 1. julija priredi »m y avtobusni izlet čez Podbrdo-Sorico Bohinj. Planinci pa lahko gr«do Jy iz Podbrda čez Črno Prst a l ^o-skupinah iz Lltostrojske koče na y žica-Slapnik ali Ratitovec. Prija Ul. Geppa 9. Odložena razprava proti mladeničem obtoženim roparskega napada Obtoženci so se poleg tega izdajali za policijske agente - Razpravo so odložili, ker bo enega izmed obtožencev pregledal psihiater Novi znamki Poštno ravnateljstvo sporoča, da sta v prodaji dve spominski znamki po nominalni vrednosti 30 in 70 lir, ki sta bili izdani ob petdesetletnici smrti Antonia Paci-nottija. Znamki bosta za frankiranje veljavni do 31. decembra 1983, zamenjali pa jih bodo do 30. junija 1964. * Danes dopoldne bo v dvorani galerije «Lo Squero» v Miljah, Ul. Battisti 4, nagraditev vinogradnikov, ki so sodelovali na «Razstavi domačih vin 1962». Koledar prireditev za prihodnje leto Kot vsako leto .tako bo Vsedržavna italijanska ustanova za turizem (EN IT) tudi v letošnjem juliju začela tiskati koledar prireditev in manifestacij, ki so posredno ali neposredno povezane s turizmom. Pred porotnim sodiščem (predsednik Rossi, toživec Ballarini, zapisnikar Rachelli, obramba Nardi, Morgera, Amodeo in G, Ghezzi) se je začela včeraj zjutraj obravnava proti štirim mladeničem, ki so obtoženi, da so oropali nekega starejšega človeka ter da so se izdajali za policijske agente. Na zatožni klopi sedijo: 20-let-ni Paolo Rossi iz Ul. Baiamonti, 22-letni Luciano Pulin iz naselja Sv. Sergeja 2005, 21-letni Antonio Maccarone iz Ul. delTAbro 9 ter 19-letni Fabio Casagrande iz Ul. D’Alviano 74. Vsi mladeniči so sedaj v priporu v koronejskih zaporih. Casagrande je prišel v Trst iz poboljševalmce v Pallanzi. Obtožnica dolži konkretno vse štiri da so na en ali drug način sodelovali pri roparskem napadu na Giovannija Baiza iz Ul. D’Alviano 82, in sicer okoli 23. ure 15 januarja letos. Baizu so iztrgali iz rok listnico, v kateri je hranil 9.000 lir, svetinjico z materjo božjo ter osebne dokumente. Poleg tega so jih še obdolžili, kot smo že dejali, da so se izdajali za policijske agente. Omenjenega dne zvečer se je Baiz, ki je upokojenec, zadrževal nekaj časa pri Sv. Jakobu. V neki trgovini je zamenjal desettisoč-lirski bankovec v dva po pet tisoč lir. Takoj nato je kupil cigarete, za katere je plačal 200 lir. Bankovec za pet tisoč lir in 4 po tisoč lir je spravil v listnico, a drobiž je spravil v zunanji žep na suknjiču. Nato je šel v gostilno, kjer je spil okoli pol litra vina! Zadržal se je še nekaj časa v razgovoru z raznimi prijatelji in znanci in je nato okoli 23. ure odšel proti domu. Ze v bližini hiše je pristopil k njemu neki neznanec, ki je prišel z nasprotnega pločnika. Z njim sta bila tudi dva druga mladeniča. Prvi neznanec mu je prestregel pot ter dejal: «Mi smo policijski agenti. Pokažite nam osebne dokumente.» Ker se je Baiz obotavljal, mu je neznanec zagrozil, da bo napravil telesno preiskavo. Ker je na-padenec opazil, da sta mu ostala dva mladeniča stopila za hrbet, se je ustrašil ter potegnil listnico iz notranjega žepa v suknjiču. Nenadoma mu jo je prvi neznanec iztrgal iz rok in takoj nato so vsi trije zbežali. Pri begu ga je prvi nepridiprav odrinil z roko. Baiz je včeraj pojasnil porotnikom, zakaj in kdaj se je tistega večera nekoliko opil. Dejal je, da se je zaradi napada zelo prestrašil ter je nato odšel v neko gostilno, kjer je spil več kozarcev vina. To je bilo dovolj, da je bil videti nekoliko vinjen. Nato je odšel na karabinjersko postajo na Istrski cesti. Dežurni karabinjer pa ni hotel sestaviti zapisnika, ker je imel vtis, da je Baiz vinjen. Z nekim drugim karabi- njerjem mu je svetoval, naj gre domov. Baiz ju je res poslušal ter odšel. Naslednjega dne se je vrnil ter dokončno prijavil roparski napad. Na včerajšnjem zaslišanju je Baiz s prstom pokazal na obtožence, ki so sedeli v železni kletki. Neznanega mladeniča, ki ga je nagovoril, je prepoznal v Riz-ziju, a ostala dva pa v Casagran-deju in v Pulinu, Maccarona sploh ni videl. Policijski organi so najprej prišli na sled Rizziju in potem drugim krivcem. Spočetka so vsi zanikali sodelovanje pri ropu, toda pozneje so klonili. Na zahtevo Rizzijevega branitelja odv. Antoninija, je predsednik Rossi zaslišal več oseb, ki so pričale v zvezi z duševnim stanjem njegovega varovanca. Prva je bila na vrsti obtoženčeva babica po materi, reka 80-letna ženska, ki živi v begunskem taborišču v Padričah. Ta je povedala, da je bil njen mož vdan pijači ter da se je moral enkrat zdraviti v umobolnici. Tudi neki njegov brat je bil vdan pijači ter je baje umrl v neki umobolnici v ZDA. Nato je pričala Rizzijeva mati, ki je potrdila materino izpoved. Neki sosed, ki je sedem let delal pri znanstveni policiji, je tudi dejal, da mladenič boleha na neki vrsti -histerijo ter da z največjo lahkoto prehaja od smeha na jok. Mati mu je kupila motor, kar pa je še bolj poslabšalo njegovo duševno stanje. Mati si je baje celo želela, da bi se sin nekoliko ponesrečil z motorjem, tako da bi prišel v zdravniško oskrbo. Za to pričo so nastopili karabinjerji, ki so vodili preiskavo. Nato je odvetnik Antonini zahteval, naj porotno sodišče ukaže. da Rizzija pregledajo zdravniški izvedenci — psihologi. Tej zahtevi so se pridružili tudi drugi odvetniki, čeprav so nekateri izmed njih zahtevali za svoje varovance začasno prostost. Tekom krajših govorov zagovornikov in javnega toživca je prišlo med slednjim in odvetniki do hudega spora, ki pa se je končal brez vidnih posledic. Porotniki so sprejeli zahtevo odv. Nardija ter so pozvali prof. dr. Missaglirj naj pregleda Rizzija. Proces so odložili na konec sedanjega zasedanja. Nesreča livarja Na delu v livarni pod Skednjem se je včeraj okrog poldne ponesrečil 26-letni Domenico Galiulo s Proseka 7, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 5 do 26 dni. Na račun podjetja Pinzani je Galiulo rušil peč, pa je nerodno padel z lesenega ogrodja iz višine 2 m. Pri tem si je verjetno zlomil gleženj desne noge, zaradi česar so ga z avtom delodajavca odpeljali v bolnišnico. Mario Fuccaro ubežnik iz Firenc aretiran Včeraj smo poročali o pobegu štirih jetnikov iz zaporov v Firencah, med katerimi je bil tudi 30 let stari Mario Fuccaro iz Trsta, kj Je bil obsojen na tri leta zapora in bi bil izpuščen leta 1964, če ne bi bil pobegnil. Toda sinoči nekaj pred 23.30 so ga aretirali karabinjerji, in sicer na področju med San Donato in Valdarno, ko se je truden in pobit vlačil po njivah in se opotekal skozi grmičevje. Na prvem zaslišanju je Fuccaro izjavil, da se je že večer prej ločil od svojih tovarišev, za katere pa ne ve, kam so odšli. Obvestilo KZ in ZMP dvolastnikom Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata dvolastnike člane 0b«h organizacij, da 15. t.m. za. pade rok za vlaganje prošenj za seč. njo lesa na parcelah, ki so v Jugoslaviji, Anagrafski dokumenti za okoliško prebivalstvo Tržaško županstvo sporoča, ua občinske delegacije na Opčinah in na Proseku-Križu sprejemajo prošnje za izdajanje anagrafskih ne-nujnih potrdil. Prošnje je treba predložiti med uradnimi urami, potrdilo pa bodo lahko interesenti prejeli na občinski delegaciji po 48 urah. hmetta VALUTE V TRSTU dolar švicarski frank funt šterling francoski frank šiling marka pezeta dinar marengo zlato 620.— 143.72 1740.50 126.35 24.04 155.15 10.39 0.70 4800—4900.'' 707— 710.— VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje c«aej v 2. najvišje, v 3. prevladujoč 106 235 20C-83 59 pomaranče limona . . . češnje . . . vrtne jagode jabolka 1. . jabolka II. . beluši . . . 36 47 140 53 36 377 411 212 106 160 400 50 80 13 60 47 100 110 28 80 65 235 259 30 80 150 400 44 88 pesa ......... domača pesa . artičoke (kos) zelje ........ čebula .... mladi fižol solata .... mlada solata . krompir . . grah ......... paradižnik . . zeleni radič 1 zeleni radič I špinača domač bučke .......... Večina blaga se prodaja P« prevlad, ceni (3. stolPe > 50 65 118 271 200 400 40 150 80 120 141 300 213 141 94 240 85 90 lS 70 5» 235 50 250 6« lOff 12» 300 100 100 10» KIHO PROSEK-KONTDVBL predvaja danes 13. t. m- ob 19.30 Metro barvni tlW- MEJE V PLAMENIH (Frontiere in liamme) KINO ROSANDRA-BOtlUff predvaja danes, 13. t.m. z i* četkom ob 20. uri cinemascop film (Eastmancolor) DOGODIVŠČINE GENERALA HOUSTONA (La storia dei gen. Houston) Igrajo: Wallace Ford, Aj?ra ham Soafer, Yody Me urea predvaja danes 13. t.m. z začetkom ob 18 uri film: 00 ZADNJEGA DIHA (Fino all'ultimo respiro) Igrajo: JEAN PAUL BELMONDO, JEAN SEBERG Ob obisku jugoslovanskega podpredsednika Življenje, delo in osebnost Aleksandra Rankoviča Te dni bo na uradnem obisku v Rimu, kot gost italijanske vlade, Aleksander Rankovič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije. Nedvomno gre ta obisk pripisati hadvse ugodnemu razvoju odnosov med obema sosedama, kakršnega beležimo posebno zadnja leta, odnosov, ki so plod in izraz iskrene dobre volje za upostavitev določenega koristnega sožitja ter sodelovanja na kar najširši osnovi, obenem pa poroštvo za nadaljnje urejevanje vseh vprašanj, tudi najdelikatnejših, na podlagi njihovega realnega ocenjevanja, v težnji, da se tudi zanje najde ustrezna in obojestransko koristne rešitev. Spričo dejstva, da je samo tako moč v mednarodnih odnosih razvijati vse ono, kar je koristno in kar države ter narode spoprijateljuje, in odpravljati vse drugo, kar jih loči in onerazpoložuje, da je hkrati edino na tak način moč v svetu zagotoviti mir, spričo vsega tega je treba od srca pozdraviti tudi o-bisk uglednega jugoslovanskega državnika v naši državi, zakaj to je samo še en dokaz več, da se bo vse, kar je bilo doslej storjenega, še naprej razvijalo in izpopolnjevalo v korist obeh držav in narodov, v korist miru na tem področju in nasploh na svetu. Ugledni gost sodi med najodgovornejše jugoslovanske politične in državne voditelje. Rodil se je 1. 1909 v vasi Draževac pri Obrenovcu, v današnji Ljudski republiki Srbiji. Njegova družina je bila revna, a njen rednik, o-če, je kmalu po prvi svetovni vojni, katere se je kot vojak u-deležil na Solunski fronti ,umrl. Sin Aleksander je najprej v rodni vasi dovršil osnovno šolo, zatem pa je (1. 1922), kot večina sinov revnih družin, odšel v Beograd, da bi se tu izučil poklica. Leta 1924, ko je bil star šele 15 let, je že postal član sindikata, nakar je zaradi svoje vztrajnosti v delu in predanosti stvari delavskega gibanja kmalu postal Voditelj napredne mladine. Leta 1929, neposredno po proglasitvi kraljevske šestojanuar-ske diktature, se je Aleksander Rankovié znašel med prvimi aretiranci ter bil obsojen na 6 let Prisilnega dela. Eo prestani kazni je moral na odslužitev vojaškega roka, nakar se je vrnil v Beograd, kjer je postal eden najvidnejših voditeljev delavskega gibanja v Srbiji in kmalu v vsej Jugoslaviji. Spričo dejstva, ia je bil pod stalnim nadzorstvom policije, se je 1. 1939 u-ntaknil v ilegalno življenje. Nadel si je ilegalno ime Marko, kot ga še danes mnogi imenujejo. V času Hitlerjevega napada na Jugoslavijo in bombardiranja Beograda, se je Rankovié kot politični delavec nahajal v Zagrebu. Po razsulu stare jugoslovanske vojske pa se je vrnil v Beograd, kjer je sodeloval v pripravah za vstajo in organizirano borbo proti okupatorju. Junija 1. 1941 je padel v roke gestapa, bil strahotno mučen in nato prepeljan v bolnico. Od tu ga je, tri dni po njegovi aretaciji, rešila skupina oboroženih beograjskih antifašistov. Bila je to ena najdrznejših akcij v okupiranem Beogradu. Aleksander Rankovié je ostal v Beogradu še do septembra 1941 L, ko je vrhovni štab partizanskih odredov Jugoslavije, katerega član je bil od njegove ustanovitve, odšel na osvobojeni teritorij v zahodni Srbiji. Ves ta čas je nutrudljivo delal za razširitev in organizacijo vstaje, ki le vzplamtela v vseh pokrajinah zasedene dežele, kakor tudi ta vzpostavljanj« in vzdrževanje zvez med posameznimi partizanskimi skupinami. Med vso osvobodilno borbo je Aleksander Rankovié bil, v svoj-stvu člana vrhovnega štaba NOV in POJ. eden najbližjih sodelavcev maršala Tita, a na drugem zasedanju AVNOJ, ki se je vršilo n rvembra 1. 1943, je bil izvoljen za njegovega člana in člana predsedstva. Kjer je bilo med osvobodilno borbo najtežje, tja sta maršal Tito in vrhovni štab poslala Aleksandra Rankoviča, da je s svojo organizacijsko sposobnostjo, osebno hrabrostjo, pristnim tovarištvom in optimizmom vlival ljudem voljo do borbe in reševal v nadvse neugodnih okoliščinah najtežja vprašanja. Bil je prisoten, kjer so se evakuirala mesta, kjer so se organizirali transporti ranjencev in taborišča ljudi, ki so bežali pred fašističnim terorjem, sodeloval je pri razvijanju vojaških operativnih načrtov, bil je povsod, kjer je bilo treba vlivati ljudem upanje in vero v zmago nad fašističnimi osvajavci. Po končani vojni je opravljal najrazličnejše državne in politične dolžnosti. Bil je zvezni notranji minister in podpredsednik zvezne vlade, član začasne in ustavodajne Ljudske skupščine ter, končno, zvezni ljudski poslanec. Danes je Aleksander Rankovié pravtako zvezni ljudski poslanec in podpredsednik zveznega izvršnega sveta, zatem pa še predsednik zvezne komisije za jedrsko energijo, glavni tajnik SZDLJ (Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije), predsednik Zveze borcev NOV, mimo številnih drugih dolžnosti, ki jih opravlja v državnem in političnem življenju. Za svoje zasluge pri organizaciji in vodstvu ljudske vstaje, pa v teku osvobodilnega boja, kakor tudi za one, ki si jih je pridobil po vojni v naporih za obnovo in nadaljnji napredek dežele, je bil odlikovan s številnimi odlikovanji: redom narodnega heroja, redom junaka socialističnega dela, redom osvoboditve in še mnogimi drugimi. Nosilec pa je tudi mnogih tujih odlikovanj. Založniška dejavnost v Italiji Rahel napredek še ni «boom» Francoski in angleški podatki kažejo, da smo na področju knjige v Italiji še precej daleč ... * j Podpredsednik jugoslovanske vlade, generalpolkovnik Aleksander Rankovié, na svojem konju v jeseni 1943. leta, na osvobojenem ozemlju pri Jajcu, po veliki bitki na Sutjeski, kjer je partizanskim enotam, kljub tisočem ranjencev, uspelo prebiti obroč nemških in ostalih fašističnih divizij iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiimiimniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii KO ČASTNI DOKTORAT POSTANE POLITIČNI PROBLEM Chaplinov «neodpustljivi greh»: gospodom je rekel - tovariši Velikemu komiku bo oxfordsko vseučilišče v kratkem podelilo častni naslov doktorja - Redki, ki se temu upirajo, prikazujejo Chaplina kot - levičarja Dr. h. c. Chaplin Vseučilišče v Oxfordu bo 27. t. m. svečano podelilo doktorski naslov «honoris causa« velikemu filmskemu umetniku Charlesu Chaplinu. To bo prvi primer, da bo postal doktor filmski ko. mik, v konkretnem primeru komik, ki je svojo veliko ume t- ........'■■■illllKHIIMIIIIimilllllMHIlmiimillllllllUUIIH y V Češki glas o lupa n tiše vi poeziji Izbor pesmi Otona Župančiča v češkem prevodu, je za sedaj eno redkih pričevanj o tradiciji slovensko-čeških pesniških stikov, ki segajo k Prešernu in njegovemu poznanstvu s pesnikom Maja K.H. Macho in s kritikom Celakovskym. Češka kritika, kolikor lahko presojamo po nam dostopni revialni literaturi, še ni v vidnejši obliki registrirala. Zupančičeve knjige *Usvity a bo ure», k ijo je pripravil za zbirko Svetovno berilo kolektiv Prevajalcev z dr. O.Berkopcem na čelu. Samo Krasna literatura je priobčila v aprilskem zvezku Članek Františka Benharta, o-Premljen s sliko našega pesnika in naslovljen po verzu iz O« me: « Hodil po zemlji sem nati in pil nje prelesti». Češki poznavalec slovenske literature kritizira v svojem odstavku Župančičevo pesniško pot in piše thed drugim: « Župančičevo pesniško delo ni preveč obsežno... Pomena tega dela pa ne more-ttio meriti s številom zbirk ali Posameznih pesmi : njegov po-Plen je v tem, s kakšno intenzivnostjo je na podlagi subjektivnega doživljanja izražalo to, kar bi na kratko lahko imenovali občutje časa in kar je združevalo v sebi popolno naslonitev na sedanji trenutek in neučakano težnjo v prihodnost». Nato Benhart označuje tudi u-*het niški pomen Župančičevih Prevodov in drugih njegovih spinov ter pravi, da je njegovo cestno delo vogelni kamen vse- ga slovenskega prizadevanja pò novem, modernem, današnjem. Zakaj Oton Župančič po sodbi češkega kritika «niti zdaleč ni kaka premagana veličina preteklosti... njegovo pesniško delo je tudi za današnjega branca pereče živo, kajti nikjer ni samo upesniteu danih tem, v njem se zmeraj odsvitajo pesnikov notranji boj, zamotana iskanja, mučni dvomi. In prav v tem je zelo blizu današnji mladi poeziji. Ob Zupančiču mladi pesniki morejo in morajo doumeti, da pesnikova veličina raste iz njegovega poguma, da tvega, da strastno znova išče in odkriva tedaj — da, prav tedaj — ko se ti zdi, da je bilo že vse odkri- to in osvojeno; doumeti morajo, da v poeziji ne pridobiš zvijačno ničesar velikega. Da, treba je iskati in se bojevati, a nikdar zaradi iskanja samega in zgolj zato, da se bojuješ.... Benhart v nadaljnji karakterizaciji Župančičevih pesmi poudarja tudi njihovo družbeno in domovinsko značilnost in pravi, da v poeziji vsega sveta le redkokdaj srečam tako spojitev pesnikove osebne zavesti in zavesti njegovega ljudstva kot jo vidimo v Zupančičevi Dumi. Dr. Benhart sklepa svoja izvajanja z besedami, da so morali Cehi vse do letos čakati na prvi češki izbor Župančiča, toda po toliko letih bo presenečenje tem večje. niško kariero začel v cirkusu. V zvezi s tem častnim doktoratom se. je na Angleškem raz. vila diskusija z določeno politično tendenco. Med Angleži so se namreč našli tudi posamezniki, ki jim ni prav, da se tolikšna čast dodeli Chaplinu, saj gre vendar za doktorat enega najstarejših in najstrožjih angle, ških vseučilišč, Oxfordsko vseučilišče ima posebno upravo, tako imenovani »Hebdomadal council» in svojega tajnika — «chancello'a», ki je trenutno sam predsednik britanske vlade Mac Miliari, ki je bil nekoč študent te univerze. In omenjeni svet je prišel na misel, naj bi velikega Chaplina počastili z doktoratom za književnost. Ob takjh priložnostih bi morali glasovati za ali proti vsi bivši študenti, ki so dokončali študije na tej unh er-zi in teh je okoli 15.000. Na glasovanje pa se jih je prijavilo le — 5. In še med temi je bil eden ki se je podelitvi naslova protivil. Je to profesor sodobne zgodovine Hugh Trevor-dop-per, ki je znan zaradi svoje knjige «Zadnji dnevi Hitlerja». Prof. Trevor sicer ni poudarjal političnih motivov proti Chaplinu, rekel je le: »Sam močno občudujem Chaplina kot komika, vendar smatram, da se častni doktorat more dati le nekomu, ki se je posebno uve. Ijavil na akademskem področju ali v javnem življenju. Razen tega bi bilo treba, preden bi dali Chaplinu ta doktorat, spremeniti pravila, kajti po teh častni doktorat za komika ni predviden.» Jasno pa je, da gre za potu tično ost proti Chaplinu, ki ga mnogi smatrajo za — levičarja. Znane so namreč Chaplinove težave, ki jih je imel v ZDA, od koder se je leta 1953 moral umakniti, in v katere se od tedaj ni več vrnil, niti za dan, dva. V dobi «lova na čarovnice» so se v ZDA pognali tudi proti Chaplinu, ki se je proti temu mračnjaštvu nekaj časa boril v samih ZDA, nato pa svojo borbo nadaljeval iz Evrope. Pozvali so ga bili pred komisijo za preiskovanje protiame-riške dejavnosti, ki jo je vodil Parnell Thomas, Pod prisego bi bil moral izjaviti, ali je. komunist ali ne. Chaplin pa je Parnellu odgovoril pismeno: • Zvedel sem, da bi me morala v Washmgtonu zaslišati vaša komisija. Ce se ne motim, bi moral potovati tja na stroške ameriških državljanov, ki pia. čujejo davke. Vi me, baje, želite vprašati, če se smatram za komunista ali ne. Nedavno ste bili v Hollywoodu in bi si ta strošek bili mogli prihraniti. To- ....................niMiMimiimiiMiiimnitMiiiiiiMMiiiiiMHiiiiiiiiiiHilMiiiiiHiiiiililHiiiitmimiiliiimMiimiiiiimitiimiitiiiiiiiii,,,,,,,,,,,,,,,,!,,',,,,,,!,,,,,,,,!,,! OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes sreča ne bo na vaši strani, bodite previdni posebno v finančnih zadevah. Rešili boste delikatno družin, sko vprašanje Zdravje Izvrstno. BIK (od 21.4, do 20 5.) Težave v delu. ki pa jih boste z lahkoto premagali. Odložite neko potovanje, pre. Jeli boste obisk. Zdravje nespremenjeno. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Danes Je posebno ugodna pr hka za finančne operacije. Veselje In zado. voljstvo z najmlajSimi. Zdravje odlično. RAK (od 23.6. do 22.7.) Neki spor bi mogel resno izpostaviti nevarnosti *aše načrte Ne bodite preti, rano občutljivi. Prehodno nerazpoložen.^ LEV (od 23.7. d0 22.8.) Dosegli boste lepe uspehe na področju, ki je him sicer za vas novo. Povečajte krog vaših prijateljev. Zdravje zelo dobro. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Napetosti in 'težave v poslu, ki ga opravljate skupno z vašimi sodelavci. Va. ši nasveti bodo zelo upoštevani. TEHTNICA (od 23,9. do 23.10.) Nastopile bodo težkoče v delu, v zvezi s katerimi bodo prišle do Izraza vaše sposobnosti. Poiščite si optimistično družbo. Zdravje ugodno. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne hitite preveč, da bt zaključili neki posel, ker bi utegnili doseči nasprotni / učinek. Ne dajajte prevelike važnosti besedam, ki so bile iz- rečene v jezi. Nervoznost. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bo. dite oprezni v pogledu novosti, lahko bi ostali neprijetno presenečeni. Ne zmenite se za opravljivce. Zdrav, je odlično. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite previdni glede preveč laskavih ponudb. Ogibajte Se težkega in neprijetnega dela zvečer. Potrebni ste počitka. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Za, dosego popolnega uspeha boste morali še nekoliko žrtvovati. Zaupana vam b0 skrivnost, ki jo boste mora. 11 obdržati zase. Zdravje nespremenjeno. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V teku jutra boste imeli nekaj sijajnih za. misli, tudi zaslužili boste lepo Prijeten večer z ljubljeno osebo. Zdravje dobro. da svetujem vam, da pozorno proučite moj poslednji film • Monsieur Verdoux». To je film, ki izraža moje stališče proti vojni, proti temu, da se naša mladina brezupno pošilja v smrt. Drznem se upati, da je to človekoljubna ideja in da bo po našem okusu. Vendar pa vam bom takoj in zelo na kratko povedal svoje stališče: sem po. bornik miru.» Vse, kar so v ZDA počeli proti Chaplinu, je temeljilo np 37 a Radio Trst A Sreda. 13. fnnlja 1002 «Omnibusa»; 12.00: Pesmi; 13.30: plesni ritmi; 14.05: Za Solarje — 7.00. Koledar: 7.30; Jutranja glas- jTVlS^FuSe* % “S5S2? ££ 2Z2'"SJ£Z ba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Sodobne popevke; 17.00: Pia. nist Franco Russo; 17.20: Pesem In gledališke novosti; 15.30: Parada usipebov; 15.45: Italijanske pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.35: bemo ruleto: 15.20: «Pri Joževcu pod Roblekom»; 15.35: Operetni na. pevi; 16 OO: Vsak dan za vas; 17.05: Franco Russo: 17.20: Pesem Trio Ars Nova: 17.25: Koncert 'o. D^bitrij^v " domvV^ OO^Akro* Plf*: «r- 18 25: ?«i- nosu doma In v sv«L. kfo- T i Kmetijska oddaja; 20.35: Lahka gla-ba; 21.05: Politična tribuna; . ,, ---1 --4--- *----- s- -------. tl 11- nost in prireditve; 18.30: Italijan, ca; 18.40; Grška lahka glasba- 19 loški operni pevci — «Gina Cigna .................. in Pia Tassinari»; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.15: Glasbeni kalej- 22.10: ’Plesna" glasba" doskop; 20.00; Šport; 20.30: Oliver Goldsnuth: «Osvajanje v poniža- nju»; 22.30: Bindemtth: Koncert za orgle in komorni orkester; 22.50: Melodije v polmraku. II. program Ja'sBan Lai3k15- ’pesmj blez' Jsed7 pro*ram: 1650: Poje Marisa Meri Prp«raBm *» najmiajše, 18730:' Dne“v 13.50; Drogo deJa^T Vlozziieve b linl; 17'35: p,esnl kar'*t: 19 50: ">K; «.40: Ted Willls: «Nepnčako nrr- «ti LJoJl. T Ljudska simfonična glasba: 21.00: vano nekega dne»; 20.20: Spon, 20.30: Dnevnik; 21.05: Politična tribuna; 22.05: Glasbeni 22.50: Dnevnik. 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Milno; 9.35: New York-Rìm-New York; 10.40: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.45: Plošče: 15.00: Glasba iz filmov; 15 35- Glasbeni v svetu: 18.10: Tri pianistke; 18.45: Ljudski parlament 19.00: Obvestila; 19 05: Veliki zabav, ni orkestri; 20.00: Naš variete; 21.00: Menotti: Medium, Opera v dveh dejanjih; 22 15: Po svetu jaz-za, 22.50: Literarni nokturno- 23 05: Za razpoloženje; 23.10: Rahmani- nov; Trio elegiaque. Ital. televizija 8.30, 14.00 in 15.05: Sola; 17.30. pere «H sasso pagano»; 14.30: A. medeo Tommasio Trio. Koper Klasiki glasba. jazza; 21.45: Večerna program; 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15- Glasba za dobro ju- III. program 18.30: Ekonomski problemi: 18.40: DRUGI KANAL 21,10: Trideset let filma; «Nebo nvo nu i ,ij> vridbUd f.ii IlOUrO lil- t/ ... *”• --— v ivv iiima- tro; 8.0Ò: Prenos RL- 12 00- Opol- Knjl?Ine novosti; 19.00: Na progra- nad močvirjem»; 22 30: Dnevnik ................... ’ ^ mu Non Papa, Jacopus Gallus, Ma. gister Pe roti n,us itd.; 19.15: Sever- danski koktajl; 12.40: Lahka glas. Kblturo45\n°Pu"^rne40;13^: Jug. televizija bavni ritmi; i4.00: Odmevi iz Ju. goslavije; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.30: Gotovac: «Koleda»; 16.00: Otroški kotiček; 16.30; Simfonični koncert; 17.40: Zbori 'iz Latinske Amerike: 18-00: Prenos RL; 19.00: Ritmi za orgle; 19.30; Pre- , _______ nos RL; 22.15: Orkester Shorty nbisk pri klasičnih mojstrih; 8.55: Rodgers; 22.40: Haydnov Kvarlet ” ' za godala; 23.00: Prenos RL. Zagreb 18.00: Pionirski mozaik — zadnja oddaja. Ljubljana 18.00: Petsto klobukov Matiča Melet» — sli.camca za najmiajše; 18.10; Ki. sani film; 18.20: Meso na žaru in zelenjava — kuharski nasveti; 18.40: S kamero po Afriki — film; 19.05. 5 00: Dobro lutro!; 8.05: Jutranji S poti po SovjeGki zvezi II.: Le- večem) koncert; 20.30: Revija revij 20.40: Haydnove skladbe: 21.20 Brucknerjeva Simfonija štev. 6 22.45: Sodobna glasba Slovenija Pisan svet pravljic; 9.25: Matinej ningrad Zagreb 19.00: TV film iz serije Vihar Ljubljana 19.30: TV za zabavo; 9.45: Glasbeni utrinki; obzornik. JRT 20.00- TV dnevnik 10.15: Tri uverture in tri arije; Beograd 20.20: Propagandna odda- li 00. Melodije raznih dežel; 11.15; ja; 20.30: Dirka — zabavno-glasbe. Človek ln zdravje; 11.25: Zabavni ca oddaja. Beograd 21.30: Loto. Nacionalni program 6.30: Vreme na Ral. morjih; 8.20: kalejdoskop; 12.05: Orglice!” lì j 5: zigreb"2L40:“ kIkIT ustvarjajoč m n I Hi i c • 1A 2/1- CL»«»,«.. ri.. ™ 11i. ...... ... J J Omnibus; 10.30: Stephen Orane «La scialuppa»; 11.00; Nadaljevanje Kmetijski nasveti; 18.25: Melodije; 13.15: Obvestila: 13.30: Slovanski metri tki — film; 22.10: TV dnev. nik. GORIŠKA PSDI IN DEZELA Kičesar določnega glede zaščite narodnih manjšin Sedem predlogov pristojni komisiji za deželni statut Vodstvo gortške sekcije social- stališče goriških socialdemokratov demokratske stranke je imelo pre. teklo nedeljo sestanek, na katerem so med drugim obravnavali tudi položaj v zvezi z izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom za Furlanijo-Jul. krajino. Ob koncu seje so izglasovali tudi posebno resolucijo, v kateri ao v sedmih točkah obrazložili avoje stališče v tem vprašanju in svoje predloge komisiji, ki razpravlja o statutu naše dežele. Med njimi je tudi točka o narodnih manjšinah. Točke so naslednje; 1. Dežela naj bo urejena enotno, brez posebnih avtonomij za posamezne pokrajine. 2. Ker je dežela pasivna, kot je razvidno iz podatkov zadnjega popisa prebivavstva, ji je treba priznati primerna sredstva za gospodarski razvoj. 3. Deželni proračun mora biti tato določen po vzorcu Sardinije in zato nič manjši od tega; upoštevati je tteba državne interese v goriški in tržaški pokrajini in aato naj država obdrži vse sedanje svo.e obveze za izredno poni c tema dvema pokrajinama. 4. Problem narodnih manjšin ne predstavlja ovire za ustanovitev dežele. Njen statut naj na splošno povzame obvezo zaščite narodnih manjšin in določi meje deželne zakonodaje, ki mora biti v skladu z mednarodnimi obvezami, ki jih je prevzela država. 5. Kar se volitev tiče naj se vršijo po proporcionalnem sistemu z obračunom ostankov v deželnem merilu. Dežela naj se razdeli na štiri volilna okrožja; od teh naj bi bilo eno v Trstu, drugo naj bi zajemalo goriško pokrajino in čedadsko okrožje ter spodnjo Furlanijo, tretje naj bi predstavljal Videm s Karnijo, četrto pa ozemlje onstran Tilmenta. 6. Glede ustanovitve nove po-krsjine s sedežem v Pordenonu naj bi razpravljali enkrat pozneje po izvedbi deželne avtonomije. 7. Deželni svetovavci bi ne smeli prejemati stalne mesečne plače. ♦m * Kot vidimo iz zgornjih točk, je precej generično in zlasti kar se določb za zaščito naše narodne skupnosti tiče, ne pove in ne predlaga nič določenega. Zadnja pot prof. M. Fileja Včeraj popoldne so položili k večnemu počitku prezgodaj umrlega goričkega Slovenca Mirka Fileja, profesorja glasbe in duhovnika, ki je pred nekaj tedni bral srebrno mašo. Na njegovi zadnji poti ga je pospremila o-gromna mnoiica ljudi iz najrazličnejših krajev slovenskega zamejstva. Po petem mašnem obredu v stolni cerkvi, kjer je prof. So-ronzo prebral v spomin na pokojnika pismo nadškofijskega pastir, ja in kjer se je v imenu slovenske duhovščine poslovil monsinjor prof. Močnik, so odnesli krsto iz cerkve. Pred njo so nosili števil- ne vence zastopnikov katoliških prosvetnih društev ter pokojnikovih prijateljev in sorodnikov, za njo pa se je zgrnila ogromna množic a, ki je dobesedno napolnila VI. Mazzini. V začetku Ul. Duca d’Aosta so krsto naložili na pogrebni voz m jo odpeljali na glavno pokopališče. Pri odprtem grobu so spregovorili ravnatelj Kacin v imenu goriških katoliških prosvetnih društev, kanonik Skrl v imenu tržaške duhovščine in prof. Inzko iz Celovca, predstavnik koroških katoliških prosvetnih društev. Od pokojnika sta se poslovila še njegov prijatelj duhovnik iz Slovenije ter prof. Peterlin iz Trsta. Med posameznimi govori so peli ialostinke pevci pokojnega prof. Fileja, ki jih je vodil pevovodja Klanjšček z Jazbin. Govorniki so zlasti poudarili veliko vrzel, ki je nastala s pokojnikovo izgubo v slovenskem prosvetnem, predvsem pa na glasbenem področju. Citatelji nam pišejo Koprive na pločniku Pravijo, da so koprive koristne proti revmatizmu. Če bi jih kdo izmed Goričanov, ki ga tare ta nadloga, potreboval, si jih najlaže preskrbi kar v Ul. Giustiniani, kjer jih raste na pretek kar na pločniku. Morda se bo komu zdelo čudno, da imamo ob tako prometni cesti, ki pelje do mednarodnega bloka pri Rdeči hiši, koprive na pločnikih. Kdor ne verjame, naj le stopi z Rafuta po tej cesti in se bo na lastne oči prepričal. Ko so cesto po dolgih letih obljub razširili in uredili pločnike ter obenem odstranili tudi drevje ob njej, da kažejo hiše, ki jih je prej skrivalo drevje, svoje staro in zanemarjeno lice, so zmetali odvišni material kar na pločnike, ki so jih potem zarasle koprive in druga navlaka. Vsak dan gredo po tej cesti proti mestu številni pešci, ki prihajajo iz Rožne doline s propust-nicami ali potnimi listi. Ker je po pločnikih nemogoče iti, morajo pešci po cesti, z veliko nevarnostjo za svoje življenje, saj je tu tudi tovorni promet vedno zelo živahen. Priporočamo zato občinski u-pravi, naj začeto delo izvede do konca in naj pločnike vsaj toliko uredi, da bodo za silo prehodni. ................................................................................................................................ninni IZPRED OKROŽNEGA SOPISCA Kočni pretep \ kavarni se je zaključil pred sodiščem Sedem obtožencev ni vedelo povedati, zakaj so se prepirali Eden je moral z razbito čeljustjo za mesec dni v bolnišnico Včeraj dopoldne je sedelo na zatožni klopi pred goriškim o-krožnim sodiščem kar sedem goriških mladeničev v starosti od 21 do 27 let, ki so se morali zagovarjati zaradi pretepa v kavarni Garibaldi, do katerega je prišlo aprila meseca lani ob eni uri ponoči, Naj jih naštejemo po vrsti: 27-letni delavec Ferruccio Valli iz Ul. S. Giovanni 9; 27-letni elek-trovarivec Angelo Venchiarutti iz Ul. Cordaioli 27! 27-letni šofer Enrico Lenhardt iz Ul. Morelli 32; 21-letni tekstivec Claudio Zuttio-ni iz Ul. Gelsi; 27-letni livar Giorgio Tensi iz Ul. Piave 2; 23-letni uradnik Giorgio Olivatti iz Ul. B. Casale 55 in končno še 27-letni trgovski zastopnik Ennio Costanzo iz Ul. Lunga 19. Obtožnica pravi, da so vsi zgoraj navedeni bili zapleteni v prepir, do katerega je prišlo v kavarni Garibaldi okrog 1,45 po polnoči, ko so lokal zapirali. Približno tri četrt ure prej je prišel v kavarno Ferruccio Valli v družbi štirih prijateljev in usedli so se v sobo, kjer je že bila druga družba 13 prijateljev. Obe družbi sta se začeli med seboj šaliti in tudi zbadati z besedami tako da se je Končno Lenhardt užalil in začel prepir. Drugi so preprečili, da bi prišlo do pretepa. Ko pa so se pozneje odpravljali iz kavarne, je prišlo do ponovnega prepira pri izhodu. Valli se je (on pravi, da je izgubil ravnotežje) zaletel v Venchiarut-tija ta pa mu je dal dva tako močna udarca, da je moral naslednje jutro Valli v bolnišnico, ker mu je razbil čeljust in se je moral zdraviti mesec dni. Prav to dejstvo je imelo za posledico, da so javni organi prijavili vso zadevo sodišču. ■ Pri razpravi obtoženci niso vedeli nič točnega povedati, zakaj je pravzaprav prišlo do prepira in pretepa, pri katerem niso niti točno vedeli, kdo je koga mlatil, še ko so bili že na cesti se niso uri. Povprečne dnevne vlage je j pomirili in Lenhardt je s palico, bilo 80 odst., dežja je padlo 6.4 ki jo je vzel natakarju, klical mm. CohSO. 17.00 «lzkittvalna četvor. ka» (Quarterie d’invasione», B. Travers, S. Mulligan. Ameriški črnobeli film VERDI. 17.00 «Pasji dnevi» (Mondo cane). Izreden italijanski barv. ni film režiserja Jacopettija. Mia. dim pod 16 letom prepovedano VITTORIA. 17.16 «Sneguljčica in trije pohajači» (Biancaneve e i tre compari), C. Heiss in E. Strol. Ameriški barvni film v cinema, scopu. CENTRALE. 17.15 «Šeherezada», I. De Carlo in B. Donlevy. Ameriški barvni film. Razstava risb V petek, 15. t.m. se bo ob 9. uri zjutraj otvorila razstava risb, ki so jih pripravili dijaki iz nižie srednje in strokovne šole v Gorici. Razstava bo v šolskih prostorih nižje sednje šole v Ul. Randaccio 10 in bo odprta za občinstvo do konca meseca, in sicer vsak delavnik od 10. do 12. ure. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odpr ta v Gorici iekarna D’Udine, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18.8 stopinje od 17. uri, najnižjo 12.8 stopinje ob 7. Obtožence sta branila odv. Pascoli in Devetag, Prvi je zahteval za Vallija, Venchiaruttija in Len-hardta popolno oprostitev drugi pa za ostale štiri vsaj oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče pa ni bilo takega mnenja in je po krajšem posvetu obsodilo Vallija, Zuttionija, Tensija, Qlivattija in Costanza vsakega na dva meseca zapora, Lenhardta na 2 meseca in pet' dni ter Venchiaruttija na 4 mesece zapora. Vsi bodo morali plačati tudi sodne stroške. Za vse je kazen pogojna razen za Lenhardta, ki je bil že predkaznovan. Kazen je pogojna in brez vpisa za vse razen za Lenhardta in Vallija, Drž. tož. dr. Piacentini; preds. sod. dr. Storto; zap. Pretti. Deček se je zbodel v nogo Včeraj nekaj pred poldne so pripeljali v goriško bolnišnico 9-letnega Giacomina Urcija iz Gorice, Ul. Paolo Diacono 100. Deček se je urezal na desni nogi. Ker pa rana ni bila velika, so mu dali samo injekcijo proti tetanusu in so ga poslali domov. Ozdravel bo v treh dneh. ške. Zdravniki so mu obvezali manjšo rano na lasišču, ki si jo je fant prizadejal, ko je delal pri lesnem podjetju «Obme» v Gorici, kjer je zaposlen. Po prvi zdravniški pomoči so ga poslali domov. Četrt ure pozneje je prišel po pomoč v bolnišnico 31-letni Mario Gruzovin iz Gorice, Svetogorska cesta 133. Imel je rano na kazalcu desne roke, ki si jo je povzročil pri delu v slaščičarskem podjetju «Cohama». Ozdravel bo v osmih dneh. Tretji, ki se je ponesrečil na delu, je bil 40-letni Bruno Slider iz Ogleja. Zdravniki so mu ugotovili rano na kazalcu, in verjeten zlom prsta ter so ga zato pridržali za 15 dni v bolnišnici. Slider se je ponesrečil na delu v žganjarni «Cornar» v Gorici. DANES POLFINALE V SANT1AGU IN V VINI DEL MAR Čile-Brasilija CSSR -Jugoslavija 'SANTIAGO, 12. — Svetovno nogometno prvenstvo se hitro približuje k svojemu zaključku. Jutri sta na programu polfinalni srečanji, v soboto finalno za 3. in v nedeljo finalno za 1. mesto. V konkurenci so ostala samo še štiri moštva. Brazilija in Čile se bosta pomerili jutri zvečer v San-tiagu, Jugoslavija in Češkoslovaška pa istočasno v Vina del Mar. Kdo bo finalist? Po vseh dosedanjih presenečenjih je res težko odgovoriti na to vprašanje. Po splošnih predvidevanjih naj bi to bili Brazilija in Jugoslavija, toda upoštevati je treba dvoje: predvsem je Brazilija res močnejša kot Čile, toda Čile igra na svojem igrišču in pred svojim občinstvom, razen tega pa nikakor ni tako slabo moštvo kot se govori, saj je v srečanju s Sovjetsko zvezo pokazalo nekatere odločujoče vrline, predvsem hitrost in srčnost. Brazilija bo morala z vsemi temi dejstvi računati in pokazati vse, kar zna in zmore, če si hoče zagotoviti nastop v finale in potem naziv svetovnega prvaka. Za drugo srečanje pa je treba upoštevati dejstvo, da so Ceho-slovaki izločili odlične Madžare. Res je sicer, da jim je pri tem pomagala sreča, ker so Madžari igrali mnogo bolje in lepše, toda res je tudi, da so Cehoslovaki postavili proti tehnično boljšim Madžarom odlično, četudi nekoliko ostro obrambno igro, ki je vredna vsega spoštovanja. Ce bodo jugoslovanski napadalci in krilci znali njihovo obrambo zrahljati s svojim plešočim ritmom, kot so znali nemško, potem bi vsaj en gol moral obtičati v Schroifovi mreži. Jugoslovanska enajstorica je 1-mela danes na stadionu v Vina del Mar lahek trening. Vsi člani jugoslovanske reprezentance so v dobri kondiciji in tudi Jusufi, ki je bil na koncu tekme z Nemčijo žrtev grobega prekrška, je okreval in bo lahko nastopil. Trener Čirič bo torej lahko postavil na igrišče standardno postavo, ni pa izključeno, da bo vnesel kako manjšo spremembo v napad, predvsem na krilih. Član jugoslovanskega tehničnega vodstva Lovrič je izjavil, da bodo Cehoslovaki trd nasprotnik in tudi drugi član vodstva Ru-šeljanin je opozoril, da je češkoslovaško moštvo vredno vsega spoštovanja. Pri pregledovanju tovora češenj je padel z voza Včeraj ob 15.30 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vitt. Veneto 49-letnega Romea Sellana iz Gorice, Ul. Manzoni št. 14. Zdravniki so mu ugotovili pretres možganov in zlom ključnice ter ga pridržali na zdravljenju. Sellan, ki je zaposlen pri profi-laktičnem zavodu v Ul. Duca d’Aosta, je včeraj imel nalogo, da pregleda voz češenj. Ko je opravljal to delo, se mu je spodrsnilo in padel je z voza ter si povzročil zgoraj navedene po. škodbe. druge na korajžo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiniiiiiiiiiiiii AVSTRIJSKI NOGOMETAŠI V KOPRU Izdatna zmaga Tomosa (5:1) nad « Sportverein Leibnitz» Tudi avstrijski avtomobilisti so tekmovali v Kopru V nedeljo je bila v Kopru mednarodna nogometna tekma med članom avstrijske področne lige Sportverein Leibnitzom in domačim Tomosom. Pred okrog tisoč gledavci, med katerimi je bilo tudi večje število . avstrijskih turistov, so domači nepričakovano slavili visoko zmago 5:1. Prvi polčas je potekel v enakovredni igri, oziroma so bili gostje sem pa tja celo boljši. Domači so prišli v vodstvo zaradi grobe napake nasprotne obrambe. V drugem polčasu pa je napad domačih s hitrimi akcijami povsem zmedel nasprotno obrambo in do-_ . , . segel štiri lepe zadetke. Poraz golfi nezgode ns delu stov je kljub vsemu previsoko iz- ... , , , ražen Predvsem je treba poveda- Vceraj kmalu po M. un so pr- ti> da g08tje nisJ0 imeli ^aiiza- peljali v goriško bolnišnico 15-let- torja, ki bi zaključil njihove pre-nega Sergia Ottovanija iz Gradi. cej nevarne kombinacije. Po dru- gi strani pa je tudi obramba napravila nekaj hudih napak, da ne govorimo o neizkušenem vratarju, ki ni bil dorasel svoji nalogi. Za domeče so bili uspešni Vižintin .Forti, Škorjanc, Leban in Kavalič, za goste pa Ochs. Tekma je bila sicer ostra in borbena, toda na obeh straneh zelo fair. Povratno srečanje bo prihodnji mesec v Avstriji. # # # V nedeljo je bila na koprskem obalnem pasu ocenjevalna vožnja avtomobilistov. Nastopili so člani koprskega avto-moto društva in avstrijski avtomobilisti, vključeni v štajersko avto-moto zvezo. Zmagal je presenetljivo Koprčan Grandošek s tomosovim «spačkom». 61 km dolgo progo je prevozil brez kazenskih točk. Najboljši Avstrijec je bil šele četrti. Doslej sta se jugoslovanska in češkoslovaška reprezentanca srečali 26-krat. Jugoslavija je doživela 16 porazov in samo 6 zmag, 4 srečanja pa so se končala neodločeno. Po vojni sta se obe reprezentanci pomerili doslej pet- Jusufi krat. Prvi dve srečanji je dobila Jugoslavija z 2:0 in 4:0, zadnje tri pa Cehoslovaki s 3:1, 2:1 in 1:0. Ce vlada v Vini del Mar veliko zanimanje za to tekmo, pa živi Santiago v naravnost mrzličnem pričakovanju velikega dvoboja med domačimi ljubljenci in Brazilci. Vse mesto je v znamenju tega pričakovanja paralizirano. Čilsko moštvo bo moralo nastopiti brez branivca Sergia Navarra, ki si je med tekmo s SZ nategnil mišice v levem stegnu. Zamenjal ga bo 25-letni Manuel Ro-driguez, ki je zelo hiter in odločen. Nadzorovati bo moral Garrin-cho, proti kateremu je že enkrat igral v tekmi med Colo Colo in Botafogom. Ce ne bo prišlo do kakih nepredvidenih sprememb, bo čilska reprezentanca nastopila jutri v naslednji postavi: Escuti; Eyzaguire, Rodriguez; Contreras, Raul Sanchez, Rojas; Ramirez, Toro, Landa, Tobar, Leo-nel Sanchez. mnenj Jašin: «Mislim, da Cile ne more zaustaviti Brazilije. Predvidevam finale med Brazilijo in c škoslovaško». Riera (trener Čila): «Brez Navarre bo naša naloga dvakrat težja, ker bo moral naš rezervn. igravec nadzorovati najnevarnejše krilo prvenstva — Garrincho*. Kačalin (trener SZ): «Cile 3 moštvo polno življenja in Polej,a' toda ne verjamem, da bi mogio zmagati proti Braziliji». Vytlacil (trener CSSR): ‘V*1 kritizirajo moje moštvo zaradi z • prte igre, toda rezultati »o na dali doslej prav. Samo enkrat smo menjali taktiko in nas je prem gala skromna Mehika. Prepric sem, da bomo z našim obrani nim sistemom in z našimi pro napadi tudi Jugoslavijo spravili težave». .. Feola (brazilski trener): «Tudi mi bomo imeli v Santiagu svoj navijače, ki nam bodo v nasp nem ambientu v veliko oporo». Ferrari: «Brazilija bo finali*- Drugi finalist je rebus. Mislim, Jugoslavija ne bo imela 'ah .?? dela s češkoslovaškimi «oklepnik Jugoslovanske radijske P°" staje in med njimi radio Koper bodo nocoj z začetkom ob 19.30 prenašale polfinalno tekmo s svetovnega nogometnega prvenstva Jugoslavija - Češkoslovaška. «llllllllllllllllllllllllllllllllllllllmllllllllNMl■mmlmllllmllllllMllllllll■■MmNm*■mm■lmml^H,ll■|mm|l■,mmml■ll»llllllllmllllllllllllll■llnl,l■,i,l*,l,*ll,l, MEDNARODNA POKALNA NOGOMETNA TEKMOVANJA Italijanski klubi najuspešnejši v petem kolu «Mitropa-cupa» Italijanska moštva so skupno zbrala 7 točk, jugoslovanska pa le 2 V pokalu «Rappan» več uspeha za Jugoslovane Mitropa V nedeljo je bilo odigrano 5. in predzadnje kolo tekmovanja za Mitropa-cup. Nekatera srečanja so se končala z nepredvidenimi rezultati, predvsem pa je treba zabeležiti lepe uspehe, ki so jih dosegla italijanska moštva, saj so od osmih možnih točk dosegla kar 7 točk s tremi zmagami, od katerih dvema na tujih igriščih, in enim neodločenim izidom tudi na tujih tleh. Za italijanskimi so bila najbolj uspešna češkoslovaška moštva, ki so, vedno od osmih možnih, dosegla 5 točk. Jugoslovanska moštva so bila tokrat manj uspešna. Zadovoljiti so se morala z dvema točkama, t.j. z eno samo zmago pri treh bolj ali manj presenetljivih porazih. Z 2 točkama od osmih možnih so se morale končno zadovoljiti tudi madžarske enajstorice. Tudi po razmerju danih in doseženih golov so bili najboljši italijanski klubi z razmerjem 7:4 v njihovo korist. Aktivno bilanco so imeli tudi Cehoslovaki s 7:6, Madžari so imeli izenačeno, Jugoslovani pa negativno v razmerju 4:6. V naslednjem objavljamo ne- deljske rezultate in lestvice. Rezultati petega kola: A SKUPINA Spartak - Dinamo 3:2 Juventus - Ferencvaros 1:0 Spartak 5 4 0 1 10:6 8 Dinamo 5 3 0 2 12:9 6 Juventus 5 3 0 2 9:7 6 Ferencvaros 5 0 0 5 2:11 0 17.8. Zagreb: Dinamo - Spartak; Turin: Juventus - Ferencvaros. B SKUPINA Partizan - MTK 2:1 Baniik - Atalanta 0:0 Partizan 5 1 Bamjtk 5 1 Ata'anta 5 0 MTK 5 1 17.6 Budimpešta: 4 0 10:9 6 3 1 8:8 4 5 0 6:6 4 2 2 7:8 4 MTK - Parti- C SKUPINA Slovan - C. zvezda 1:0 Bologna - Honved 2:1 C. zvezda 5 3 0 2 9:7 6 Bologna 5 3 0 2 10:8 6 Slovan 5 2 0 3 5:8 4 Honved 5 1 0 4 6:9 2 17.6, Beograd: Crvena zvezda. Slovan; Bologna: Bologna - Honved. D SKUPINA Vasas - Vojvodina 3:0 Fiorentina - Spartak 4:3 5 3 2 0 13:3 8 5 1 2 2 3:6 4 5122 6:11 4 5 1 2 2 7:9 4 17.6. Budimpešta: Vasas - Vojvodina; Trnava: Spartak - Fiorentina. Vasas Vojvodina Spartak Fiorentina |Boys; Venezia - Racing. 2. skup.: Pilsen - Chaux Fonds; Padova - Dorog. 3. skup.: Servette - Slovan ritrai Nimes - Sarajevo. 4. skup.: Ujpest - Mantova; ° de Francais - Spartak Praga. 5. skup.: Feijenoord - Baye L.R. Vicenza - Beograd. . 6. skup.: Basel - Oberhausen, Eindhoven - Rijeka. _. 7. skup.: Ajax - Kaiserslautern. Tatabanja - Nancy. S. skup.: Mostar - Blay w ’ Pecs - Hildesheim. Rappan zan; Bergamo: Atalanta - Banjik.l V tekmovanju za pokal «Rap-pan» so bila italijanska moštva manj uspešna, saj so 3 srečanja izgubila in le eno dobila s skupnim razmerjem v golih 7:10 v njihovo škodo. Jugoslovanska moštva so dosegla 3 zmage in dva poraza s skupnim razmerjem v golih 10:10. Rezultati tretjega kola: 1. skup.: Racing Paris - Young Boys 3:1; ★Venezia-C. zvezda 4:1. 2. skup.: Chaux de Fonds-Pilsen 1:1; #Dorog - Padova 3:1. 3. skup.: Sarajevo - Nimes 2-1; ★Slovan Nitra - Servette 0:0. 4. skup.: Spartak Praga - Stade Francais 2:1; Ujpest - ★Mantova 4:1. 5. skup.: Bayern - Feijenoord 4:3; ★Beograd - L.R. Vicenza 2:1. 6. skup. Rijeka - Eindhoven 3:1; ★Oberhausen - Basel 2:2. 7. skup.: Ajax Amsterdam - Kai-serlautern 5:4; Tatabanja - ★Nancy 2:1, S. skup.: ★Blauw Vit . Velež Mostar 3:2; Pecs - ★Hildesheim 1:0. 17. 6. (4. kolo): 2. skup.: C. zvezda - Young Od tu in tam Viktor Bajk°* MOSKVA, 12. ----- ., (SZ) je pretekel 30 km na cest času 1.33’28"4. HELSINKI, 12. — Finski Timo Koskela je postavil najb š: letošnji evropski rezultat v ,s ku s palico s 4,66 m. Evrops*1 P . vak Nikula je preskočil 't°n’ 4.55 m. BEJRUT, 12. — Italijan CM®1** no je osvojil evropsko Prve.”Sjtc»1 v streljanju na glinaste kroitd v moštvo Italije pa je zmagalo prijateljskem ekipnem tekm nju pred ZDA in Francijo. MILAN, 12. — Madžarsko teniško nioštvo za Davisov po»®*’ -se bo v Bresciji srečalo z 118 15ori. skimi reprezentanti, je danes P spelo v Milan. ODBOJKARSKI ODSEK ŠPORTNEGA ZDRUZ. BO« obvešča mladince in mlad'"”*’ ki se zanimajo za odbojko, b* bo na stadionu «I. maj» P Sv. Ivanu posebna vadba * začetnike tudi v poletnih m*' secih. Začetnik, lahko pridejo trening že to nedeljo zjutraj ob 10. uri. IVO ANDRIČ Travniška kronika *ruw 92. MVSAWAWyWW' KONZULSKI ČASI Vezir je postavljal venomer ista, kratka vprašanja: «Kje je sedaj vaš cesar?» Daville mu je povedal kraj, ki ga je omenjalo zadnje poročilo, vezir je pa samo rahlo odkimal in pošepetal: «Daj Bog, da bi bil kmalu v Petrogradu!» In pogledal je s takim pogledom, da je konzula zazeblo v drobovju, v dušo mu je pa legla še hujša skrb. Tudi vedenje avstrijskega konzula je vzbujalo Davillu večne skrbi. Komaj je francoska vojska odšla v Rusijo in se je zvedelo, da je tokrat dunajska vlada kot zaveznik na strani Napoleona in sodeluje z več kot 30.000 možmi, ki jih vodi knez Schwarzenberg, je Daville obiskal von Pauliča. Hotel se je pomeniti z njim o uspehu velike vojne, v kateri sta njuni vladi na srečo združeni. Toda srečal je nemo in ledeno vljudnost. Podpolkovnik je bil bolj ko kdaj zaprt vase in tuj, obnašal se je tako. kakor bi ničesar ne vedel o vojni in zavezništvu, in pustil Davillu, naj sam o tem premišlja, se raduje uspehov in trepeta pred neuspehi. Ko mu Je hotel Daville izvabiti vsaj eno besedo soglasja ali nejevolje, je podpolkovnik povesil svoje lepe modre oči v tla; in te oči brez pogleda so nenadoma postale zlobne in nevarne. Po vsakem obisku pri von Pauliču se je Daville vračal domov še huje zmeden in potrt. Tudi drugače si je avstrijski konzul očitno prizadeval, da pri vezirju in med ljudmi napravi vtis. da z duhom niti najmanj ne sodeluje v tej vojni in da je vse skupaj izključno francoska zadeva. To so potrjevala tudi Davnova opažanja. In kadar se je Daville s takimi vtisi in spoznanji vrnil domov, je našel ženo v najhujšem delu pri pripravljanju ozimnic. Po skušnjah prejšnjih let je konzulka sedaj natanko vedela, katera zelenjava se bolje in dlje ohrani, katere vrste tukajšnjega sadja so najpripravnejše za vlaganje, kakšen je učinek vlage, mraza in vremenskih sprememb. Njeno vkuhano sadje in konserve so se iz leta v leto izpopolnjevale, jedilni list je bil čedalje bolj bogat in raznolik, škoda in kvar pa vse manjša in nepomembnejša. Ženske so delale po njenih navodilih in pod njenim nadzorstvom, pa tudi sama je vsak trenutek poprijela za delo. Daville je dobro vedel iz dolgoletne izkušnje, da je ni vredno motiti pri delu in bi tudi nič ne pomagalo, ker žena nima in nikoli ne bo mogla imeti smisla za nestvarne pomenke o skrbeh in preplahih, ki ga vedno mučijo. Najmanjša družinska skrb zaradi otrok, hiše ali njega ji je veliko pomembnejša in bolj vredna pogovora, kakor še tako zapletena «notranja stanja» in razpoloženja, ki ga venomer tarejo in o katerih bi se tako rad s kom pomenil. Dobro je vedel, da je njegova žena — ta edinstvena in zvesta prijateljica — vedno, tudi sedaj, do kraja vdana sedanjemu trenutku in delu, ki je pred njo, kakor bi nič drugega ne bilo na svetu, kakor da vsi ljudje (od Napoleona pa do travniške konzulke) ravno tako vestno in vsak po svoje pripravljajo, kar je potrebno za zimo. Gospe Davillovi je jasno, da se vsak trenutek in v vsem izpolnjuje božja volja. Cernu bi torej premlevali še take stvari? Daville se je usedel v svoj veliki stol, si zakril z dlanmi oči in po neslišnem vzdihu («Ah, ljubi Bog, ljubi Bog!») vzel svojega Dellila in odpiral kjer koli, na sredi kakega speva. Dejansko je iskal tisto, kar ni najti ne v življenju ne v knjigah: sočutnega in duševnega prijatelja, ki bi hotel vse poslušati in mogel vse razumeti, s katerim bi se iskreno pomenil in ki bi mu na vsa vprašanja odgovoril jasno in odkrito. V takem pogovoru bi sedaj prvič kot v ogledalu lahko videl svojo resnično podobo, spoznal pravo vrednost svojega dela in si določil svoj resnični položaj v svetu. Tu bi navsezadnje mogel odkriti, kaj je v vseh njegovih slutnjah in bojaznih utemeljeno in stvarno, kaj pa neosnovano in izmišljeno. V tej žalostni dolini, kjer mu teče že šesto leto samovanja, bi bilo to resnična rešitev. Toda tak prijatelj ni prišel; saj ne pride nikoli. Namesto njega so prihajali samo čudni in neljubi gosti. Tudi prva leta se je zgodilo, da je priblodil kak potnik, Francoz ali tujec s francoskim potnim listom, se ustavil v Travniku, prosil za uslugo ali jo ponudil. Zadnje čase jih je pa bilo čedalje več. Prihajali so potniki, sumljivi trgovci, goljufi, ki so se tudi sami ogoljufali in zašli s pota v to neprehodno in ubogo deželo. Vsi so bili na prehodu ali na begu, potujoč v Carigrad, Malto, Palermo in so šteli svoje bivanje v Travniku za kazen in nesrečo. Davillu je vsak tak nepričakovan in nezaželen gost pomenil kup skrbi in razburjenj. Odvadil se je stika z domačimi in sploh z ljudmi z Zapada. In kakor vsi hitro vnetljivi ljudje, ki ne zaupajo vase, je Daville težko ločil laž od resnice in je stalno omahoval med neutemeljenim sumničenjem in prenapetim zaupanjem. Prestrašen od dopisov ministrstva, ki je venomer svarilo konzulate, naj posvetijo vso pozornost angleškim agentom, čudovito lokavim in spretno skritim, je v vsakem potniku videl angleškega vohuna in uporabil mnogo odvečnih in brezpomembnih ukrepov, da jih razkrinka ali se jih ubrani. Potniki pa so največkrat bili le ljudje, vrženi iz kolovoza, sami nesrečni in izgubljeni, ubežniki in brodolomci razburkane Evrope, ki jo je Napoleon s svojimi osvojeva-nji in svojo politiko preoral in prekopal v vse smeri. Po njih je Daville vsaj lahko zaslutil, kaj je «general» zadnjih štiri, pet let naredil iz sveta. Konzul je te potnike črtil tudi zato, ker je po njihovi panični želji, da čimprej odidejo, po razdraženosti spričo nemarnosti, nerodnosti in nezaupljivosti Bosancev in po njihovi obupni nemoči v boju z deželo, prebivalci in razmerami lahko presodil, kam je zašel in v kakšni deželi zapravlja svoja naj lepša leta. Vsak tak neljub gost je bil Davillu muka in nadloga; zdelo se mu je, da mu čepi na glavi in ga sramoti pred vsem Travnikom. Prizadeval si je na vse pretege, z denarjem, popuščanjem in prigovarjanjem, da ga čimprej pošlje iz Bosne, da ne bo gledal poosebljenja svoje usode in da se bo zneb*1 priče svojih nezgod. Tudi poprej so prihajali taki zablodeli popotniki, še n®? li pa jih ni bilo toliko in tako čudaških, sumljivih in pridnih kakor to leto, ko se je začel pohod na Rusijo. Sf*J7' da Davne nikoli, niti v takih primerih ni zapustilo občuu za stvarnost in hladnokrvna, drzna prisebnost in brezobzn nost proti vsemu in vsakomur, s katero je reševal tudi težje primere. Neko deževno majsko popoldne so pripotovali taki potniki pred Veliki han. Takoj se je zbralo krdelo otrok1* čaršijskih brezposelnežev. Iz plaht in ogrinjalk so se *»*£ motale tri osebe v evropski noši : pritlikav gibčen možak, , soka krepka ženska, našminkana in pobarvanih las kot is** ka, in dvanajstletno dekletce. Vsa trojica je bila utrUJ*»"’ strta od težke poti in dolge ježe, razkačena nase in nf ne okrog sebe. Prepiranja s tovorniki in handžijem ni bilo >* konca ne kraja. Rumenopolti in črnolasi možic se je vrteli vo kot južnjak, vpil, ukazoval, psoval ženo in otroka. nje so bili njihovi zaboji le raztovorjeni in zloženi Pre“, n m Nemirni možak je prijel debelušno dekletce pod pazduho. ■ dvignil, posadil na najvišji zaboj in ji zabičal, naj sedi nep mično ko štor Nato je šel iskat francoski konzulat. ^ Vrnil se je z Davno, ki je gledal po strani in zvislc!h,fli» mu je možic razlagal, da se imenuje Lorenzo Gambini, o iz Palerma; doslej je živel v Romuniji kot trgovec, seda,,.u. pa vrača domov, ker ne more več vzdržati v Levantu. Ogo fali so ga. izropali, mu uničili zdravje Potrebuje potni llsTma Milan, pa so mu rekli, da ga bo dobil tu, v Travniku. 1 neki zastareli dokument Cisalpinske republike Takoj, bf ^ goma hoče potovati dalje, kajti nori huje z vsakim dnem, ne ga mora preživeti med temi ljudmi, in ne more Jamcm zase ne za svoja dejanja, če bo moral ostati še kak dan. Davna m poslušal potnikovega regljanja in je posred pri handžiji, da jim priskrbi sobo in hrane. i Nadaljevanje sledi) éetr1* UltKDMSI VO: TRST - UL. MONTECCH1 8-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Postni predai 669 - PODHUZNICA GOHIUA: Ulica S. Pellico Ml, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA; mesečna 650 Ut. - v"apreJ:bl,an». lem- i«00 lir polletna 3500 Ur celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Lju -- ^t m ur ieva ulica 3-1 telef 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI; Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, flnančno-upravtii 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 3(> lir beseda. — Vsi oelasi se naročajo Pri upr Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst