Politični ogied. Avstrijske dežele. Dunaj. Svitli cesar so poklicali eksc. dr. Franca Smolka in grofa Karla Kinsky v gosposko liišo drž. zbora. Po takem torej dr. Smolka ne stopi popolnem iz političnega življenja. — Vlada prevdarja, ne kaže-lt, da se državni proračun začne vsako leto šc le od dne 1. julija, ne pa, kakor doslej, z novim letom. Tako ga utegne drž. zbor vselej v pravem času dognati, ne pa, kakor je sedaj, še le potem, ko že premine vsaj četrt leta. — Pri c. kr. pešpolkih dobi vsaka stotnija po devet mož več, kakor jih je imela doslej. Pri 25 polkih se je to že zgodilo, pri drugih pa se zgodi še letos, ali vsaj prihodnje leto. Štajarsko. Našim liberalnim Nemcem se godi predobro, zato pa jim raste greben in radi bi tudi svoje konservativne rojake spravili pod-se, eeš, da bode potem kmalu vsa dežela naša — edina ter nemška. Drž. glavar, grof "VVurmbrand cika zato nekaj na konservativno stran, pae ne zato, ker je konservativec, anipak zato, da potegne nemške konservatfvce na-se in jih tako nazadnje vpše v nemški koš, da se v njera zgubijo v liberalizmu, čh se jim lo hoče ali noče! Ali mu gredo na limanice? — Graški obrtniki žele, da se osnuje zaveza vseh obrtnih zadrug v Gradci; v njej bilo bi lažje delo za skupne koristi. Resnica, naj bi le ne bilo za tako zavezo treba tudi plačila. Koroško. Pokojnemu knezoškofu P. Funderju poslavijo v maji spomenik in sicer v (Jrebinji, njegovem rojstnem kraji. — V Winklernu so irneli šolarji javni ples in sicer sredi posta. Lica so jim neki kar žarela od veselja in nemški listi nimajo besede za [grajo, še cclo šolska gosposka zavija se — v molčanje. To so vam lepe reči! — V Pliborku je zgorelo 35 hi? in 13 gospodarskih poslopij. Najhuje je zadelo uboge delalce v rudnikih, cerkov, šolo in župnišče ni trpelo škode. Kranjsko. Dne 1. aprila je »Slov. Narod« izpolnil svoje 25. leto ter je izšel ta dan v posebni, slovesni obleki. Kakor je znano, tekla mu je zibelka v Mariboru. — V Ljubljani sezida se hiša za gluhoneme in slepe reve. Stroški za poslopje štejo se na 150.000 fl. in prostora bi bilo za kaeih 100 rev. Vodstvo pa dobi v zavodo duhovščina, kar bode le na korist zavodu. — V Kočevji postavi preraogovska družba iz Trbovelj 14 biš za delalce, ki stoje v službi te družbe. Primorsko. V Gorici so dobili za veliko noč oinnibuse t. j. velike vozove za 36 ljudij; v njih se vozi človek za inali denar na vse kraje mesla, po leti pa neki iudi iz (iorice v Gradež, kjer so morske kopeli. — Lahi bi radi v Trstu imeli laško vseučilišče, vlada jim še doslej ne mara ustreči, kajti za tako učilišče ni prave potrebe, pač pa veliko nevarnosti, ker bi prišlo še potem več laških uradnikov in v take službe, kjer bi bili domačim na kvar. Slovenci so zato zoper laSko vseučilišče in po vsej pravici. Hrvaško. V Reki imajo hrv. gimnazijo, ali-ona je madjarski vladi na poti ter se neki preseli v Šušak ali Senj, v Reki pa ostane saino laško - inadjarska. — Na llrvaškem se snuje neki nova politična slranka t.j. nemška. Bolje bi njej stalo ime: judovska slranka, kajti pravih Nemcev ni, pač pa govorijo judje ondi najrajši nemški. Ogersko. Znano je, da cesarja še letos ni bilo v ogersko »glavno in prestolno meslo«, bahate Madjare pa to boli in bi radi, da pride svitli cesar zopet tje. Dobro, toda gospoda naj se obnaša drugače, viteško ne pa divjaško, kakor lani o vseh svetih! — Kolvos, vodja skrajne levice v drž. zboru, poda se v Turin — h Kossutbu. Neraznmljivo zaslepljenje! Vunanje države. Bim. Kardinal rimske cerkve, Aliil Apolloni je uinrl v ponedeljek po veliki noči v 70. lelu svoje dobe. — Romarjev je bilo v zadnjem tednu sila veliko a sv. oče Leon XIII. niso mogli vseh vsprejeti: kako pa bi bilo to tudi mogoče! Slov. romarji pride.jo pred sv. očeta dne 15. aprila. Italija. Kedar dojde nemški cesar v Rim, priredi mu kralj llmberto veliko vojaško oglodovanje ali revue. Se ve, da taki jnnaki, kakor so nemški ali avstrijski, niso laški vojaki. Po vrlm pa še lako ogledovanje stane denarja, veliko denarja, odkod ga naj vlada jemlje! — Knez Sciarra je prodal drage podobe, svojo lastnino in vendar ga je sedaj obsodila sodnija, da plača miljon lir v drž. blagajnico za to, češ, da je prodal zaklad države. Tudi taka sodba je mogoča le v »blaženi« Italiji. Francija. Kdo ima voljo biti za ministra? Tako kliče predsednik republike, Sadi-Garnot, že osem dnij in ponudil je to čast že večim raožem, ali doslej še zastonj. Težko pa je tudi v tej republiki biti za ministra, saj nihče več ne uboga, nihee ne spoštuje ni oblasti, ni postave. V takeia neredu je sedaj republika, ki se pri naših liberalcih toliko oboževa. Anglija. Zoper načrt irske ustave se ščuje po vsej državi, celo ženske so zoper njo. Na hvalo pa lahiko rečemo, da se lord Gladstone drži v tej reči vrlo iirni še nemogoče, da zmaga. Tembolj bode pa potem ubogo irsko Ijudstvo veselo ustave. Nemčija. Knez Bismarck je obhajal dne 1. aprila svoj 78 rojstni dan in torej je prišlo kaeih 3000 llolsteincev k njemu, da mu častita ali more biti le demonstrira zoper to, da cesar ne mara več za Bismarcka. — Volilna pravica se razširi in dobijo pravieo ludi taki, ki je doslcj niso imeli. Nekaterim poslaneeiu pa lo ni po volji in tudi v gosposki hiši v Berolinu ima postava veliko nasprotnikbv. Katol. osredje je edino in vse za to postavo. Rusija. Garska rodbina prebiva sedaj v Jalti. V politiki se približuje ruska vlada Nemcem in je posebno carevič za to, da se izvrši sporazumljenje med obema državama. Čemu bi si bili nasprotnici? To je resnica, da nimate uzroka, spravite se torej lahko, ako le bočete. Bolgarija. Poroka kneza Ferdinanda bode v tej polovici meseca in je dvorec za knjeginjo že sestavljen. Knjeginja dobi neki od sv. očeta Leona XIII. »zlato rožo«. Srbija. Volitve za skupščino so bile liberalcem sicer poprek ugodne, toda prav jih le-ti niso veseli. To so vidi iz tega, da se liberalno ministerslvo ruši in minister za minislroin jenilje slovo, češ, da si ne upa pred novo skupščino. Mlad kralj. pod varuhi, ni najboljša naprava! Turčija. Sedanji sultan ima veliko spoštovanje do sv. očeta v Rimu in torej tudi do katoliške ecrkve. Vsled tega dovoli rad, ee se kje postavi cerkev ali šola katoliška. • V zadnjem času je nastalo več novib šol, čisto katoliškib v Amieniji. Afrika. V Egiptu bi se radi iznebili angleških vojakov, toda dosloj je bilo še vse zastonj. Kjer iina Anglež svojo nogo, od ondot ga človek ne premakne zlepa. Amerika. Bode-li razstava v Gliicagu odprta ludi o nedeljali. o tem se pričkajo sedaj oblasti. Po ameriških uslavah bi ne bila odprta, premišljuje pa se vendar-le že tudi v Ameriki, ne kaže-li je odpreti tudi v nedol.jo, kajli veliko Ijudi.j pride k razstavi in ne more ondi dolgo ostati: njim bi bilo prav, če si razstavo ogleda.jo že tudi v nedeljo, da niorejo poprej oditi.