DNEVNIK Poštnina piacana v gotovini Abb postale 1 gruppo - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 147 (4921) TRST, četrtek 22. junija 1961 Slovenski župani pri Fanfaniju v imenu sto izvoljenih svetovalcev Vsebina izročenega pisma - Poročilo o sprejemu - Pripombe k Fanfanijevim izjavam , Po otvoritvi in ogledu tržaškega velesejma je predsed- vlade Amintore Fanfani v vladni palači sprejel včeraj več delegacij. Značilno je, “.a je sprejel najprej delega-«10 predstavnikov tako imenovanega »Narodnoosvobodilnega odbora za Istro. (»Co-jOitato di liberazione naziona-Je dellTstria*), ki jo je vodil vemokristjanski poslanec Bologna. Nato je sprejel vodi-'nlje tržaške krščanske demokracije in strank, ki jo podirajo, za njimi pa predsednika »Unione degli Istriani* °dv. Sardos - Albertinija. Qb 13.15 je v prisotnosti vIadnega generalnega komisarja predsednik vlade spredi delegacijo slovenskih županov, in sicer občin Devin-"abrežina, Dolina, Zgonik, Re-Pnntabor, Doberdob in Sovod-nje. V imenu delegacije, v imenu slovenskih izvoljenih pokrajinskih in občinskih svetovalcev ter v imenu prebi-yalstva je dolinski župan Du-san'Lovriha prebral spomenico, sprejeto na zborovanju izvoljenih predstavnikov tržaškega, goriškega in videmskega področja dne 18. t.m.. Spo-nienica se glasi: Spoštovani gospod poslale Amintore Fanfani, ministrski predsednik TRST Podpisani župani, v svojem imenu in po pooblastita izvoljenih pokrajinskih 'h občinskih svetovalcev slovenske etnične skupine Tržaškega ozemlja, gorice in videmske pokrajine, branih na zborovanju dne J8. junija 1961 v Trstu, si vas dovoljujemo opozoriti, gospod predsednik, na stanje, v katerem se še vedno Nahaja slovenska etnična lupina v Italiji. Poteklo je 13 let po uveljavitvi republiške Ustave Ih skoro 7 let, odkar je bila podpisana Spomenica o Soglasju v Londonu, ne da M italijanska vlada zagoto-hla Slovencem pravice, Predvidene v 3. in 6. členu Ustave in v londonski Spomenici. Posledica tega je, da italijanski državljani slovenske narodnosti ne uživajo vseh pravic, ki jih jamčijo državljanom republiška U-stava in mednarodni spora-Shmi. Ta neenakopravni položaj ovira gospodarski, so-cialni in kulturni razvoj Slovencev, onemogoča normalne odnose sožitja med Slovenci in Italijani v obmejnih predelih, daje potuho ostankom fažizma in za-v'ra razvoj odnosov med °bema sosednima državama. Predstavniki slovenske et-hične skupine so že večkrat opozorili vlado na to stanje ih zahtevali, da se s pri-mernimi zakoni uveljavijo hstavne pravice Slovencev. Ob tej priliki se sklicujemo, gospod predsednik, na Vse spomenice in vloge, Predložene vladi, in ugotavljamo, da so ostala skoro vSa osnovna vprašanja nerešena, zaradi ■ česar Vam jih v glavnih obrisih ponovno predlagamo v rešitev. 1. Slovenska etnička skupina v Italiji zahteva, da Se izdajo zakoni za izvaja-hje določb, predvidenih v 8- in 6. členu republiške hstave, in uveljavi londonska Spomenica o soglasju^ 2. čimprejšnja ustanovi-tev avtonomne dežele Furlanija - Julijska Krajina s j Posebnim statutom bi mno-8° prispevala tudi k rešitvi Narodnostnega vprašanja 3. Zajamči naj se raba Slovenskega jezika v vseh tavnih uradih na ozemlju, kjer bivajo Slovenci. Zato je nujno, da se predvsem hkinejo fašistični zakoni, ki Prepovedujejo rabo slovenščine ali kakor koli kratijo Pravice Slovencev. Zajamči naj se sorazmerno zastopstvo Slovencev v javnih ustanovah in orga-hih. Imenuje naj se v jav-hih uradih potrebno število funkcionarjev in uradnikov, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik. Ravno tako je potrebno, da se uve-, 'iejo tudi slovenski napisi Povsod, kjer bivajo Slovenci. 4. pospeši naj se uzakonitev slovenskih šol in zadevna zakonodaja naj se iztegne tudi na področje videmske pokrajine naseljene s Slovenci. Prizna naj se veljavnost spričeval in čiplom, doseženih v Jugoslaviji. Na tržaški univerzi haj se ustanovi stolica slo-venskega jezika in slovstva. 5. Vlada in krajevni organi naj zagotove sorazmer-ho pomoč iz javnih sred- in 2h-i.Ua Spomenica, ki so jo slovenski župani izročili predsedniku vlade Fanfaniju stev slovenskim kulturnim, vzgojnim, socialnim in športnim organizacijam. 6. Prepreči naj se raznarodovanje slovenskega življa, ki se izvaja z načrtnim razlaščanjem slovenske zem-je in umetnim naseljevanjem v slovenske predele. 7. Z zakonom naj se kaznuje netenje narodnostne mržnje in tako učinkovito prispeva k mirnemu sožitju in sodelovanju obeh etničnih skupin na tem ozemlju. Zavedamo se, da je obsežnost in narava navedenih problemov taka, da jih ni mogoče izčrpati na tem sprejemu. Zato Vas prosimo, gospod predsednik, da v najkrajšem času sprejmete delegacijo predstavnikov slovenske etnične skupno- sti, da Vam lahko obrazloži te zahteve. Neposredni stiki narodne manjšine z vlado bodo olajšali 'rešite v odprtih vprašanj in prispevali k pomiritvi in medsebojnemu razumevanju med prebivalstvom obmejnih predelov. Sprejmete, gospod pred sednik, izraze našega globokega spoštovanja. Trst, 18. junija 1961 Dušan Furlan, župan občine Devin - Nabrežina Josip Bizjak, župan občine Repentabor Andrej Jarc, župan občine Doberdob Dušan Lovriha, župan občine Dolina Alojz Pirc, župan občine Zgonik Jože češčut, župan občine Sovodnje V svojem odgovoru se je predsednik vlade Fanfani zahvalil za pozdrav in nato v zvezi z vsebino spomenice predvsem poudaril, da bi bilo zaželeno, da bi Italijani v tujini uživali toliko pravic, kot jih uživajo manjšine v Italiji. Razen tega je pripomnil, da je uresničenje zahtev v predloženi spomenici odvisno od načela recipročnosti. Glede na ugotovitev o množičnem naseljevanju italijanskega življa v slovenskih krajih je predsednik izjavil, da ustavne določbe dovoljujejo svobodno gibanje prebivalstva po vsem državnem ozemlju; zato se ni mogoče sklicevati na načela ustave in hkrati zahtevati nekaj, kar je v nasprotju z ustavo. Nato je predsednik dejal, da bi bila delegacija morala razen neizpolnjenih zahtev navesti še izpolnjene zahteve, kakor na primer na področju šolstva, kulturnih in finančnih ustanov. Pripomnil je, da so bile že marsikatere zahteve izpolnjene, ostale pa spadajo v pristojnost posameznih ministrstev in pariamen-ta. Do predloga delegacije, da bi mu v Rimu podrobneje obrazložila zahteve, navedene v spomenici, je predsednik vlade izrazil stališče, naj bi predstavniki manjšine urejali svoja vprašanja na tukajšnjih pristojnih mestih. Razgovor delegacije s predsednikom vlade je trajal 15 minut Po odhodu delegacije šestih slovenskih županov je Fanfani sprejel še štiri delegate »Slovenske demokratske zveze* in »Slovenske katoliške skupnosti*. (Kot smo že včeraj poročali, se ,7 pokrajinskih in občinskih svetovalcev, ki so bili izvoljeni na tako imenovanih »Slovanskih listah*, in ki so pristaši SDZ in SKS, ni hotelo pridružiti enotnemu nastopu z ostalimi stotimi pokrajinskimi in občinskimi svetovalci m župani, ki so pooblastili omenjenih šest županov, naj predsedniku vlade izročijo gornjo spomenico in mu jo obrazložijo.) , Iz gornjega poročila o sestanku delegacije županov sledi : 1. Predsednik vlade ni ničesar odgovoril na zahtevo za izvajanje čl. 3 in 6. Mnenja smo, da komentar k takemu odnosu do tako važne zahteve ni potreben. 2. Tudi glede zahteve po u- „„„ .......................... Nenni o stališču socialistov do aktualnih vprašanj dežele V bocenski pokrajini se nadaljujejo preiskave ■ Izjava tirolske deželne vlade - V razpravi o proračunu notranjega ministrstva levica zahteva razorožitev policije, ker pogosto strelja na stavkajoče delavce (Od našega dopisnika) RIM 21. — Ce izvzamemo poskus zanetiti požar v gasilskem domu v Bocnu, je vladal preteklo- noč v bocenski pokrajini povsod popoln mir; le nekaj strelov je počilo v bližini hidrocen-trale v Cardanu. Medtem pa se nadaljujejo preiskave po vsej pokrajini; številne hišne preiskave so izvršili danes zlasti v Vipitenu m okolici, kjer so preiskali tudi nekatere sedeže organizacij in stanovanja nekaterih krajevnih poveljnikov južnotirolskih »strelcev* (Schuetzen). Do sedaj so priprli in aretnah kakih deset oseb, v glavnem Južne Tirolce, ker so prekršili ukaz o izročitvi orožja in razstreliva. V zvezi s «tragičnim razvojem dogodkov« v bocenski pokrajini je tirolska vlada odobrila danes izjavo, v kateri zatrjuje, da ona ne nosi nobene odgovornosti za tak razvoj, ker so tako ona sama, avstrijska vlada in Južni Tirolci »že več let opozarjali Italijo in svet pred nevarnim stanjem v Južni Tirolski« in zahtevali »hitro in pravično rešitev«. V izjavi se nadalje zatrjuje, da je tirolska vlada, hkrati z Južnimi Tirolci ((pripravljena, v interesu evropskega sodelovanja, pristati na žrtve in odložiti naravno pravico do samoodločbe, ie se Južnim Tirolcem prizna resnična avtonomija v okviru italijanske države, kakor obljublja pariški sporazum«. Izjava nadaljuje, da Italija ni uslišala te zahteve, sedaj pa iiskuša zatreti zlo s svojevoljnimi ukrepi, ki zla ne odprav-ljajo, ampak ga se poslabša jo* Ob zaključku se tirolska vlada obrača na »razumevanje Italije«, OZN pa naslavlja poziv, naj . «z izrednimi sredstvi poseže v izreden položaj«, da bi »ponovno vzpostavili mir in svobodo v Južni Tirolski in tako ustvarili pogoje za pravično rešitev«. V televizijski oddaji ((Politična tribuna« je voditelj PSI Nenni obrazložil stališče italijanskih socialistov glede najvažnejših aktualnih vprašanj dežele, ki obsegajo šolo, raz voj italijanskega Juga in a-grarno reformo. Ta vprašanja je moč po mnenju Nennija rešiti le z »učinkovitimi večinami« in dodal, da so socialisti pripravljeni podpreti tako večino, ki bi se resno lotila teh radikalnih reform. Nenni je še dodal, da se danes vse preveč zaupa tako imenovanemu gospodarskemu fitudežu; toda v primeru zaostritve hladne vojne bi se znašli pred krizo ((nenavadnega obsega«. Glede odložitve vprašanja levega centra do prihodnjih volitev leta 1963, kai pomeni, da bi do takrat ostalo vse pri starem, je Nen-mi dejal, da gre za ((nesmisel no namero Kd in socialdemokracije« in da bodo socialisti storili vse kar je v njihovih močeh, da bi to preprečili. Ko je odgovarjal na razna vprašanja novinarjev, je Nenni poudaril, da je različnost stališča PSI glede zunanje politike za KD le pretveza, ki ji služi za odlaganje radikalnih socialnih reform. Glede sodelovanja PSI v vladi, je Nenni dejal, da ne ohstajajo potrebni pogoji za taao sodelovanje; toda PSI je pripravljen podpreti v parlamentu vlado, ki bi bila zmožna rešiti že omenjena temeljna vprašanja. Na vprašanje, za kaj so socialisti dolžni vključiti se sindikalno v CGIL, je Nenni dejal, da je razbitje sindikalne enotnosti vedno le v škodo delavcev in da si socialisti prizadevajo doseči sindikalno enotnost vseh delavcev. . . V poslanski zbornici so najprej odobrili nekatere zason-ske osnutke finančnega znača. ja (med temi tudi 10 odst. takso na gramofonske plošče, magnetofone itd.), nato pa so nadaljevali razpravo o proračunu notranjega ministrstva Levica je zahtevala razorožitev policije, ko gre za vzdrževanje javnega reda v pri-meru stavk in drugih mam-festacij, da bi se tako ognili tragičnim dogodkom, ki so vse preveč pogosti. Razpravo bodo nadaljevali jutri. Minister Giardina je odgovoru na razne kritike senatorjev v razpravi o proračunu ministrstva za javno zdravstvo in med drugim napovedal zakonski osnutek, s katerim bodo uvedli obvezno bolniško knjižico za vsi z< varovance. Senatorji so piora-cun odobrili. Na popoldanskem zasedanju so razpravljali o zakonskih osnutkih, ki predvidevajo invalidninsko in starostno zavarovanje za katoliško m nekatoliško duhovščino, ki jih je poslanska zbornica že odobrila; vendar pa bo osnutek o katoliški duhovščini ponovno romal v poslansko zbornico, ker je senat spremenil vsebino 18. člena. A. P. «»------- Ljupčo Arsov na obisku v lurinu TURIN, 21. — Iz Ženeve, kjer se je udeležil sestanka Mednarodnega urada za delo, je jugoslovanski minister za delo Ljupčo Arsov prispel dahes v Turin in si v spremstvu članov jugoslovanske delegacije ogledal jugoslovanski paviljon na Mednarodni razstavi dela. Jutri si bo ogledal še ostale razstave »Italia '61* zakonitvi londonske spomenice o soglasju se ministrskemu predsedniku ni zdelo vredno izgubljati besed. 3. Tudi zahteva po ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine ni našla odmeva. 4. Glede ostalih zahtev pa je treba k njegovemu poudarjanju, da bi župani morali povedati, tudi kar je vlada do sedaj storila za Slovence — banka, kulturni dom in šolski zakon — moramo takoj povedati, da nam z banko ni vlada dala nič razen dovoljenja — in še to okrnjenega — ter z njim zavlačevala dolga in predolga leta. Ministrski predsednik bi namreč moral vedeti, da nam je fašizem uničil vse bančne in denarne ustanove ter s tem povzročil za ogromne milijarde lir škode, ki bi jo morala italijanska vlada poravnati. Tega do sedaj ni storila. Če delegacija v pismu ni karkoli omenila, potem ni o-menila tega in takega dolga, kar je pač nameravala storiti, če bi predsednik privolil, da ga obišče posebej v Rimu, Denar, ki ga je hlada dala za kulturni dom, pa je komaj del odškodnine za številne po fašistih požgane slovenske kulturne domove. Nič darovanega torej! Glede šolskega zakona pa sam. Fanfani prav dobro ve, da je prispel komaj pred senat in je tak, da ne bo veljal za Slovence v videmski pokrajini. Na podlagi čl. 6 ustave torej vlada do sedaj ni storila dejansko še nič drugega razen omenjenega diskriminacijskega predloga za šolski zakon. 5. Glede Fanfanijevega o-menjan ja recipročnosti moramo najpre\ povedati, da je pri tem na dolgu njegova vlada, ne pa jugoslovanska. a) Jugoslovanski parlament je ratificiral londonsko spomenico, medtem ko je Italija še ni kljub temu, da je poteklo skoraj sedem let od podpisa. b) Jugoslovanska vlada je ukinila vse fašistične zakone, ki jih v Italiji kar mrgoli: tam ni več nobenega člena 13 7, ki bi prepovedal rabo italijanskega jezika na sodišču ali kjer koli, kot prepoveduje rabo slovenščine pri nas! Da o ostalih fašističnih zakonih niti ne govorimo! c) Jugoslovanska vlada podpira z denarnimi sredstvi italijansko gledališče na Reki, medtem ko italijanska vlada do sedaj — kljub neštetim prošnjam — za slovensko v Trstu ni dala niti počenega groša. Jugoslovanska vlada podpira italijanske kulturne krožke na Reki in v Istri a italijanska do sedaj v te namene ni dala niti enega cen-tezima "kljub jasnim določbam memoranduma in ustave. č) V Istri in na Reki so dvojezični napisi tudi tam, kjer ni 25 odstotkov italijanskega prebivalstva. V Trstu, Gorici in videmski pokrajini pa ni niti sledu o njih. Niti tam, kjer je prebivalstvo stoodstotno slovensko! d) V Istri, na Reki in povsod po Jugoslaviji se hujskanje na rasno mržnjo kaznuje, v Trstu pa je stvar taka, da se niti las ni skrivil nobenemu od tistih, ki jih je bila policija letos prisiljena ugotoviti in ki so po več dni skupaj kričali »A morte j ščavi* in podobno, da ne omenjamo sramotitve poglavarja sosedne države. Niti škoda, ki so jo rasistični divjaki tedaj povzročili z napadom na slovensko knjigarno, ni še poplačana kljub vladnim obljubam. To je smisel reciproc itete, ki jo zahtevamo mi. Ali si Fanfani mogoče predstavlja, da bo Jugoslavija dovolila obstoj fašistične MSI? Ali pa je morda pripravljen dovoliti uvedbo naprednega socialističnega sistema, delavskega sa moupravljanja itd. itd. Nadvse neumestna pa se nam zdi predsednikova pripomba glede naseljevanja po naših krajih z namenom raznarodovanja: kaj Fanfani ne ve, kaj v tem pogledu določa memorandum? Ali ga je predstavnik italijanske vlade pred sedmimi leti podpisal zato, ker je protiustaven? Podaljšanje dodatnega protokola trgovinske pogodbe med Italijo in FLRJ RIM, 21. — V pričakovanju zaključka pogajanj za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, je ministrstvo za zunanjo trgovino podaljšalo za nadaljne tri mesece (do vključno 30. septembra letos) veljavnost dodatnega protokola k trgovinski pogodb* med obema deželama, ki so ga podpisali 1C marca lanskega leta v Beogradu. Podaljšanje velja tudi za dodatni protokol glede krajevnega prometa na področju Gorice in Vidma in na področju Sežane-Nova Gorice-Tolmina. BONN, 21. — Predstavnik zunanjega ministrstva ie izjavil, da bo kancler Adenauer prišel 12. julija na uraden obisk v zahodni Berlin. Zupani šestih slovenskih občin, ki jih je včeraj sprejel v vladni palači predsednik vlade Fanfani, kateremu so Izročili spomenico, sprejeto na nedeljskem zborovanju sto izvoljenih pokrajinskih in občinskih svetovalcev tiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiMiiiimmtiimiiiii Ob 20, obletnici hitlerjevskega napada na SZ Hruščev napoveduje sklenitev^ mirovne p Ponovil je tudi znano sovjetsko stališče glede prekinitve jedrskih poizkusov in glede splošne razorožitve - Obtožil je Zahod, da noče razorožitve - Pentagon lioče nadaljevanje jedrskih poizkusov MOSKVA, 21. — V Kremlju je bilo danes veliko zborovanje, ki so ga organizirale vojska in številne moskovske organizacije dan pred dvajseto obletnico nemškega napada na Sovjetsko zvezo. Minister za o-brambo maršal Malinovski je govoril o dogodkih pred drugo svetovno vojno in je nato napadal politiko ZDA in drugih zahodnih držav, ki nočejo skleniti sporazuma o splošni in popolni razorožitvi. Dodal je, da je treba podpisati nemško mirovno pogodbo in da bo ta tudi podpisana. Malinovski je govoril tudi o predvojni nemško-sovjet- ski nenapadalni pogodbi in izjavil: «Slaba vera zahodnjakov, ki so s številnimi spletkami skušali usmeriti fašistične sile*' proti sovjetski državi, je opravičila sklenitev te pogodbe, ki je omogočila zakasnitev izbruha vojne za dve leti. Reakcionarne skupine kapi- žave na svetu, pa so voditelji buržoaznih držav zavrnili sovjetski predlog in s tem izdali narodne interese svojih narodov*. »Prav podla politika Francije in Velike Britanije nas je prisilila, da smo podpisali nenapadalno pogodbo s Hitlerjem, zato da damo našemu ljudstvu čas za oddih. Zahodnjaki so vodili malo daljnovidno politiko, ker je Hitler taiističnih držav so krive. za.i zadal prvi udarec proti njim izbruh druge svetovne vojne Ko jih je potolkel vsakega in se niso odrekle svojim sovražnim načrtom proti človeštvu. Ameriški imperialisti so glavna sila reakcije, ki hoče voditi svet* Očital je zatem Angležem in Američanom, da so čakali na otvoritev druge fronte v Evropi, dokler ni sovjetska zmaga nad Nemčijo postala očitna. Pripomnil je, da je sovjetska zmaga nad fašizmom imela tolikšne posledice, ki bedo mnogo časa vplivale na petek svetovne zgodovine. Govoril je tudi maršal Cuj-kov, ki je izjavil, da Sovjetska zveza zelo ceni prispevek zaveznikov v vojni. »Ven-dtr pa ostane dejstvo da ni bilo sto kilometrov okjRi Berlina ameriških, francoskih m angleških čet, če se izvzamejo vojni ujetniki, ki so jih sovjetske čete osvobodile*. Najvažnejši pa je bil govor Hruščeva. Med drugim je Hruščev izjavil, da hočejo zahodne države spremeniti nemško vprašanje v preizkušnjo sile. »Opozoriti hočem tiste, je dodal Hruščev, ki tako kot Adenauer zaostrujejo svoje stališče in grozijo So-vjeski zvezi. Toda v zadnjih dvajsetih letih so se stvari spremenile. Revanšisti in tisti. ki bi spodbujali kako a-vanturo proti Sovjetski zvezi, bi doživeli usodo Hitlerja. Moje besede niso grožnja, temveč poziv k zdravi pameti. Razumeti je treba, da so odnosi sile na svetu drugačni. Mi nočemo vojne, gospod A-denauer, toda če boste začeli izvajati ’ svoje grožnje, boste napravili pravi samomor*. Hruščev je dolgo govoril o početkih druge svetovne vojne Izjavil je, da je bila Sovjetska zveza leta 1939 »edina država, ki je opozarjala na hitlerjevsko nevarnost in je predlagala konkretne ukrepe, da bi fašizmu nadeli nagobčnik. »Zaslepljeni od _ sovraštva do prve socialistične dr- posebej, se je obrnil ’ proti Sovjetski zvezi, toda naše ljudstvo je strlo fašistično Nemčijo.« Glede sedanjih odnosov z Nemčijo je Hruščev izjavil: »Vsak človek zdrave pameti ve, da se vojna konča s sklenitvijo mirovne pogodbe. Kdo ima torej interes upirati se temu? Prav gotovo ne nemško ljudstvo, ki je utrpelo dve krvavi vojni, temveč revanšisti, ki sanjajo o novih avanturah in ki jih podpirajo vodilni krogi zahodnih držav, k: se še dalje upirajo sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo in ki bi hoteli spremeniti nemško vprašanje v preizkušanje sile.« »Stališče Sovjetske zveze je dobro znano. Obrazložili smo ga podrobno na Dunaju pred- sedniku Kennedyju. Obrazložili smo ga v spomenici, poslani predsedniku ZDA ter smo o tem govorili tudi po radiu in televiziji. Zato je odveč, spet na dolgo o tem govoriti. Sz predlaga sklenitev mirovne pogodbe, ki ne bi škodovala pravicam in koristim kogar koli in ki ne bi dala nobeni državi prednostnega položaja. Ob koncu leta bomo skupno z drugimi miroljubnimi državami podpisali mirovno pogodbo z nemško demokratično republiko.« Govoril je nato o možnosti, da ameriška vlada obnovi jedrske poizkuse, in poudaril: »Nekateri ameriški državniki so zahtevali od svoje vlade, naj obnovi poizkuse z jedrskim orožjem, če ne bo sovjetska zveza spi«jela zahtev zahodnih držav. Takoj ko bodo ZDA obnovile svoje jedrske eksplozije, bo Sovjetska zveza začela svoje poizkuse z atomskim orožjem, ker je bilo v SZ pripravljeno veliko število naprav, ki terjajo praktično preizkušanje. V tem primeru bi vsa odgovornost za obnovitev jedrskih poizkusov padla na vlade zahodnih držav.« V zvezi z razorožitvijo je Hruščev izjavil. «Ceprav zahodne države in predvsem ZDA z raznimi izgovori odkla. njajo razorožitev, bo Sovjetska zveza vztrajala pri svojih predlogih in bo storila vse, da bodo narodi razumeli, kako nujno potrebno je rešiti razorožitveno vprašanje. Omenil je zatem spomenico, jev Pentagona «zelo koristno«, s katero je sovjetska vlada Dodal je: ((Mislim, da lahko predlagala ameriški vladi isto-1 rečem, da je pododbor na časno rešitev vprašanj sploš- splošno mnenja, da bi se mo- ne in popolne razorožitve in rali z vojaškega stališča poiz- prekinitev jedrskih poskusov, I kusi obnoviti.« iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii m iiiiiaiiii lam iiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiii hi iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii Hlinil Miimiiiiiivai Nove obtožbe zaradi francoskih Francoska vojska je v dveh dneh pobila večje število Alžircev, ki so manifestirali za nadaljevanje pogajanj - Nove demonstracije francoskih kmetov ki pa jo je ameriška vlada zavrnila. Pripomnil je: »Odgovorili bomo na ameriško spomenico. toda za sedaj lahko rečem, da bomo odločno ostali pri stališču, ki smo ga prej sporočili.« Na koncu svojega govora je Hruščev izjavil, da je Zahod odgovoril »na naš poziv, naj bi tekmovali pri proizvodnji materialnih in duhovnih vrednot«, s tem, da je povečal svoje vojaške izdatke in svoje oborožene sile. «Ce bodo zahodne države nadaljevale svojo politiko, bomo mi prisiljeni povečati svoje vojaške izdatke in okrepiti naše vojaške sile, zato da ohranimo mir in miroljubno sožitje. Pri tem so prvovrstne važnosti naše raketne enote, ki imajo nalogo v prvi vrsti braniti naše ozemlje iti v primeru potrebe zadati odločilne udarce morebitnemu napadalcu. Naše ljudstvo, ni bilo nikoli tako močno in tako pripravljeno odbiti sleherni napad » Pred ameriškim pododborom za jedrsko orožje so nekateri visoki funkcionarji Pentagona uspeli prepričati člane pododbora, da bi »morali z vojaškega stališča obnoviti jedrske poskuse«. Glavna priča na današnji seji je bil general Lem-nitzer, ki je predsednik odbora združenih glavnih štabov. Sledili so mu drugi predstavniki mornarice in letalstva. Predsednik pododbora senator Jackson je po seji izjavil, da je bilo pričanje funkcionar- iiiiiiiiiillimmiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiHiHiiimiiliiiiiiiHiiiiiiNiiiiHliimiHimiili Danes morda o razgovorih uradno poročilo laoških princev ZUERICH, 21. — Sestanek treh laoških princev je odpadel tudi danes. Sestali pa so se namestniki vseh treh strui. General Fumi Nosavan je časnikarjem izjavil, da so dosegli skoraj popoln sporazum o štirih točkah, o katerih so govorili. Dodal je, da se niso še sporazumeli glede zahteve Suvane Fume in Patet Laosa, naj se koalicijska vlada odpove zaščiti SEATO. General Nosavan je izjavil tudi, da **0 se sporazumeli o potrebi prehodne dobe, v kateri naj hi še dalje delovala sedanja uprava v raznih delih Laosa. Dalje je general izjavil, da so se sporazumeli o prihodnji politiki koalicijske vlade in o najnujnejši nalogi te vlade. Začeli so se razgovarjati o sestavi koalicijske vlade. Suvana Fuma pa je dopisniku AFP izjavil, da se j’ po seji delovnega odbora sestal trideset minut z generalom Nosavanom s katerim sta govorila o še nerešenih vprašanjih. Izjavil je, da je piedlagal srednjo rešitev, ki bi jo lahko sprejeli eni in drugi, in je dodal, da je nujno potrebno doseči ponovno spravo, ker drugače grozi nevarnost, da se v vsej državi nadaljuje vojna. Na koncu je izrekel mnenje, da bo končno poročilo o konferenci objavljeno najpozneje v četrtek zvečer. Suvana Fuma je poslal obema predsednikoma ženevske konference pismo, v katerem pravi, da bo sporazumno s predstavniki Patet Laosa dal na razpolago nadzorstveni komisiji vsa potrebna prevozna sredstva, da bo lahko potovala po področjih, ki so pod nadzorstvom vladnih čet in Patet Laosa. ■» PARIZ, 21. — Alžirska vlada je obtožila danes francosko vojsko v Alžiriji, da je izvršila pokol nad alžirskim prebivalstvom, ki je začelo mirno manifestirati za nadaljevanje mirovnih pogajanj. Ministrstvo za informacije alžirske vlade javlja, da je francoska vojska pri pokolih v zadnjih 24 urah pobila in ranila na desetine ljudi. V francoskih uradnih krogih zatrjujejo, da je bilo včeraj in predvčerajšnjim na severnem področju Costanti-ne ubitih 20 Alžircev, ranjenih pa je bilo 60 domačinov in pripadnikov varnostnih sil. Francoski minister za informacije Terrenoire je po današnji seji francoske vlade izjavil, da vlada ne misli sedaj komentirati včerajšnje izjave alžirske vlade, ki poudarja, da so za prekinitev pogajanj v Evianu odgovorni Francozi, in da je alžirska vlada pripravljena nadaljevati poflaianja. Uradno poročilo, ki so ga objavili po današnji seji vlade pravi, da je minister za alžirske zadeve Joxe poročal 0 svojem bivanju v Alžiriji in še posebej o pogojih za izvajanje ukrepov »za pomoč prebivalstvu, ki je prizadeto zaradi suše, ter o »ublažitve-nih ukrepih vlade*. Politični opazovalci ugotavljajo, da se bo morala francoska vlada v prihodnjih dneh vsekakor odločiti glede morebitnega nadaljevanja pogajanj. Na to odločitev bodo vplivala poročila Joxeja in načelnika glavnega štaba generala Olieja, ki je še vedno v 1 Alžiriji. V poučenih krogih zatrjuje- 1 kmetov na področju Gard je jo, da se je de Gaulle sedaj sklenila, da bo takoj stopila odrekel nameri, da bi ustanovil v Alžiriji predvideno izvršilno oblast, ni se pa odpovedal morebitni ustanovitvi «alžirske Alžirije brez FLN* v primeru dokončne prekinitve pogajanj. Spet pa se pojavljajo govorice o morebitni razdelitvi Alžirije. Dobršen del današnje seje vlade pa je bil posvečen kmetijskemu vprašanju. Tudi danes so se nadaljevale v nekaterih krajih demonstracije kmetov. Davi je več tisoč kmetov izoliralo mesto Poi-tiers. Dolge »vrste traktorjev in raznovrstnih vozil so blokirale vse poti, ki vodijo v mesto, zlasti pa cesto Pariz-Bordeaux. Ni pa bilo nobenega incidenta. Včeraj so bili napovedali, cla bodo dva sindikalna voditelja, ki sta zaprta, izpustili na začasno svobodo. Toda danes se je zvedelo, da bosta ostala v zaporu, in jutri se bo v Moelaixu začela proti njima kazenska razprava. Oblasti so s tem v zvezi prepovedale promet z vsemi vozili na mestnem področju. Govori se, da bo jutri od 20.000 do 25 000 kmetov čakalo v Moe-laixu na izid procesa. Sindikat pa so uradno pozval na posvetovanje delegate 218 kantonov petih bretonskih departmajev. Danes se je še en departma pridružil »plesu traktorjev* in sicer departma Vien-ne. Tudi kmetje južnih departmajev se pripravljajo na aktivno udeležbo v protestnem gibanju. Zveza malih akcijo. Viničarji področja Aude nameravajo organizirati za 29. junija »dan zahtev*. Modibo Keila v Postojni in Opatiji LJUBLJANA, 21. — Prebi-valstvo Slovenije in Istre je danes imelo priložnost, da pokaže svoje simpatije ljudstvu Malija in njegovemu predsedniku Modibu Keiti. Na vsej poti od Bleda preko Ljubljane, Opatije do Brionov je prebivalstvo toplo pozdravilo gosta predsednika republike. Posebno toplih pozdravov je bil Modibo Keita deležen v tovarni ((Litostroj« v Ljubljani, kjer sta si predsednika ogledala vse obrate te največje jugoslovanske tovarne. Modibo Keita je z velikim zanimanjem pregledal vse oddelke in se posebno zanimal za proizvodnjo, za usposabljanje kadrov in prodajo izdelkov, medtem pa je. soproga Mo. diba Keite v spremstvu Jo-vanke Broz obiskala moderno otroško kliniko v Ljubljani. Visoki gostje so se skozi gost špalir ljudstva odpeljali v Postojno, kjer so si ogledali postojnsko jamo, nato pa v Opatijo, kjer jim je Vladimir Ba-karij v hotelu »Kvarner« priredil kosilo. Po kosilu je predsednik Modibo Keita v spremstvu maršala Tita in drugih jugoslovanskih voditeljev odpotoval v Bakar, kjer se je vkrcal na «Galeb» in odpotoval na Brione. Menih sprememb v južnem Vietnamu PNOM PENH, junija — Pred nekaj dnevi je južno-vietnamski diktator Ngo Din Diem imenoval novo vlado in napovedal «globoke spremembe v sedanjih političnih ustanovah«. Te patetične izjave ni nihče niti v Južnem Vietnamu niti kje drugje vzel resno. Diem je znan zaradi pompoznih gest in je jasno, da se ne bo nič spremenilo v južnem delu razdeljenega Vietnama vse dotlej, dokler bo on sedel v predsedniški palači v Sajgonu. Nekaj dni pred temi ({spremembami« v Sajgonu je a-meriški Kongres v svojem proračunu odobril 500 milijonov dodatnih dolarjev, od katerih bodo gotovo polovico uporabili za povečano pomoč državam, ki so pod «a-meriškim varstvom« v jugovzhodni Aziji. Glavni del te vsote bo dobil Južni Vietnam, ki ga imajo v ZDA za odločilni člen svoje strategije v tem delu sveta. Za sedaj je težko reči, kakšne bodo spremembe, kajti to, kar so objavili o novih načrtih, ne- presega zamisli, ki jih Amerika že vrsto let uresničuje na tem področju. Režimu v Sajgonu in Bangkoku so obljubili več •rožja, večjo ekonomsko pomoč in več vojaških svetovalcev, v načrtu pa imajo tudi morebitno razporeditev ameriških sil v Južnem Vietnamu. Vse to je le zaostrovanje, ki je že v Laosu doživelo neuspeh. Vse to bo v Južnem Vietnamu še teže privedlo do kakšnih stvarnih sprememb. V sajgonski republiki že leta divja državljanska vojna, ki po intenzivnosti in /A* rMmmm mw NGO DIN DIEM številu žrtev daleč presega vse, kar se je v zadnjih mesecih zgodilo v Laosu. Ce so laoški prebivalci med najbolj miroljubnimi v tem delu sveta, so Vietnamci že po tradiciji najbojevitejši. Po nekaterih ocenah v zadnjih letih je v Južnem Vietnamu vsak mesec bilo ubitih več ljudi kot med vso državljansko vojno v Laosu. Nekdaj je po vsem Vietnamu divjala indokitajska vojna — spopad med Vietnamci in francoskimi kolonialnimi silami. Po ženevski razdelitvi države, ki naj bi bila le začasna, je v južnem delu države, namesto francoskega, narastel ameriški vpliv. Zavladal je izrazito proameriški režim Ngo Din Diema, vendar se je v državi ohranilo tudi gibanje Vietkong, ki je južnovietnamska veja Viet-minha. Po ženevskih sporazumih bi se moral Vietnam združiti, in sicer po volitvah v obeh delih države. Toda Diem je menil, da bi bile volitve s sodelovanjem Vietminha, ki je imel močne tradicije in ugled pri ljudskih množicah še iz bojev proti Francozom, katastrofa njegovega režima. Zato je volitve preprosto prepovedal in tako onemogočil združitev države. Iz južnega dela države pa je z a-meriško pomočjo hotel napraviti »branik proti komunizmu«. V južnem delu države je uvedel diktaturo, kakršno je težko najti. Novinar časopisa »Monde«, Guillain, ki dobro pozna vietnamske razmere, je pred kratkim zapisal: »Poglavitni vzrok zaskrbljenosti ni v širjenju komunizma, pač pa v krepitvi fašizma, t.j. Diemovega fašizma«. Guillain ni edini časnikar, ki je po obisku v Sajgonu primerjal Diemov režim s fašizmom. V Južnem Vietnamu srečamo marsikaj, kar utemeljuje to primerjavo. V koncentracijskih taboriščih, raztresenih po vsem Južnem Vietnamu, je po domnevah zahodnih opazovalcev zaprtih najmanj 25 do 30 tisoč političnih zapornikov, medtem ko trdijo v Hanoju, da jih je približno 200 tisoč. Državna uprava je pod kontrolo policije, ki nadzira tudi vsa ostala področja nacionalnega življenja, tako da nihče ne ve, kdo vohuni za koga in da niti najboljši prijatelji ne zaupajo drug drugemu. Kazni, tudi smrtne, izrekajo političnim abtožen-cem brez sodnega procesa. Tudi v osebnem obnašanju skuša Diem posnemati fašistične diktatorje iz nedavne evropske zgodovine. Včasih dela tudi po 16 ur dnevno in podrobno nadzoruje delo uradniškega aparata in policije, tako da celo sam odloča o spornih prošnjah za potna dovoljenja. S posebnimi telefonskimi zvezami je povezati z vsemi vojaškimi komandanti v državi in ena njegovih priljubljenih zabav je, da ponoči, ko vsi oficirji spijo, ukaže dežurnemu vojašnice v kakem oddaljenem mestu, naj naloži vojake na kamione in jih odpelje pred sosednje mesto, pri tem pa drugi dan uživa v zmedi •“•ni $-6 J? jras nmjn m •y • Pleskarji ladij, ki že več dni stavkajo, so s transparenti pričakali predsednika vlade Fanta rija pred tržaškim velesejmom LEOPOLDVILLE, 21. — Včeraj je Mammarskjoeld poročal o sporazumu med kongoško zakonito vlado in leopoldvil-skimi oblastmi glede sklicanja kongoškega parlamenta. Hammarskjoeld pravi, da je po posredovanju predstavnikov OZN v Kongu in potem, ko je Hammarskjoeldov osebni predstavnik Gardiner obiskal Stanleyville, Gizengova vlada poslala v Leopoldville pod zaščito OZN delegacijo treh ljudi na razgovore s iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiimniiiiiii Drugi dan Eichmannovega pričevanja Obtoženec se je zanimal «Ie za upravo in pa za vozne rede pri transportih» v Ze drugič se je na tem procesu imenovalo ime dr. Hansa Globkeja, najožjega sodelavca kanclerja Adenauerja da ni imel s tem nikakegt opravka, ker ni bil v direk*-r.em stiku z uradom gestapa, od katerega so. bile odvisne plinske celice. Servatius postavlja Eich-n rnnu vedno taka vprašanja, hoji veri, da se boste! Po-8*ejte jo, kako je vitka čez Po s in noge — noge kakor Punca/ Pa krotka! C e ji p o-Ofžite gajžlo pod repom, ne 0 cebnila ...» •Saj Je toliko moči nima, o bi z repom mignila, nikar Cebni!a;» 'He-he, takega burkeža res Pisem Je videl! Da nima mo-■ Ko bi jo videli, kako Pleče, bi kar zijali, vam re-em! — jn le poglejte kakš-n° dlako ima: kakor žamet!. 'Kakšen žamet neki! Saj l° ni več niti dlaki podob-n°-' Pa vsa garjeva je in pol-P° prhljaja...« •Veste kaj, boter, zdaj »-P?om pa dovolj teh izmiJljo-*in, ki žalijo mene in mojo Hval. Takšne kobile ...» •2e prav, že prav! Kdo On.r bo poslušal! Grem: •Počakajte Je hipec, kam ‘ežite? Pustite si vendar do- Pooedati . . .• 'Sva že opravila —: sreč-Ho it SoJske razstave ........m............ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne rauD&ite zainteresiranim svetovalcem, ki bodo brenčali okoli vas. Nevoščljiva oseba bo hotela spraviti v slabo luč vašega dobi ega Pni'jate’ia'H„ .« Ne-uji/ (tud 21 4. do 20. 5.) INP sporazum bo zavrl zaključek dolgotrajnega posla. Vesele ure z oseb0’ ki jo ljubite. Zdravje WDVOJCKA°S(od 21. 5. do 22. 6.) Pot do zadoščenja ne bo tako dolga, kot je kazalo v začetku. Deležni boste nesebične po- mHAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne- predvidena okoliščina bo vplivala na vaš delovni program. mimimimiiim vode. Nasprotno. Hidrološke možnosti tega oceana peska so neomejene. To se zdi ne-mogočej in vendar je že sedemdeset let in več, odkar je to protislovno trditev postavil in podkrepil francoski inženir Rolland. Ta je 1890. leta postavil tezo, da se pod saharskim peskom na večjih in manjših globinah nahajajo velikanski sloji v Sahari najbolj dragocenega bogastva — vode. Ljudje mu tega niso hoteli verjeti, kljub temu pa so na področju Viscre Tugurta začeli vrtati. Pozneje so izdelali tudi shemo vodnih zalog Sahare, pri kateri so sodelovali mnogi znani geologi. Ta raziskovanja so dognala, da se v saharskih globinah z veliko pravilnostjo izmenjujejo med seboj velikanska ležišča vode, ki so deloma ostanki morske vode iz dobe, ko je Saharo še prekrivalo morje, deloma pa gre za ležišča tako imenovane aluvionalne vode iz dobe, ko je Sahara bila že kopna zemlja, rastlinsko bogata in imela povsem drugač ne padavinske pogoje, kot jih ima danes. V tako imenovani albinski dobi so zaloge vode v saharskih tleh dosezale tudi 50, 1000 ali celo 2000 metrov globine. Seveda, gre tu za ležišča vode, ki so globoko pod plastmi saharskega peska. Te zaloge vode so se mogle ohraniti zato, ker so med plastmi neporoznih ali bolje nepropustnih geoloških slojev, ki jih sestavljajo nanaški zelo drobcenega morskega peska, strnjenega v goste plasti. Prej smo rekli, da so že po prvih hipotezah francoskega inženirja Rollanda začeli Saharo vrtati. Dela pa so bila brez uspeha. Zanimivo pa je, da so že leto pozneje, t.j. leta 1891, navrtali v Sahari prvi arteški vrelec. Bilo je to na področju El Gole, Do vode so prišli že pri 100 m globine, toda tokrat niso iskali vode in so jo odkrili po naključju. V poznejši dobi so se z vrtanjem arteških vrelcev veliko ukvarjali. Drugod so si pomagali tudi z navadnim kopanjem vodnjakov. Nekaj primerov Saharsko naselje Mzab je hudo trpelo zaradi pomanjkanja vode. Gre za dokaj veliko mesto, vsaj za saharske okoliščine. Šteje namreč 50.000 prebivalcev. In tu so kopali v globino vse do 350 metrov In vodo so našli, toda priroda se je z njimi čudno poigrala. Vtem ko povsod, kjer navrtajo arteški vrelec, voda močno brizgne v zrak, se je v Mzabu dvignila do 30 metrov izpod površine zemlje, ker pač ni bilo pritiska. Za- llllllllll IIMIIIIIIIIIII Ulili lili llllllllfll lili lllllllll II! Ulil Ulili HI IIIIIII Ulil IIII lllllltllllllllllllllHIIIIIIII MIHI llllllllllllllllll MII IIIIII Ulil maksimalno koncentracijo sred stev iin misli. Ne mučite se neprijetnimi spomini. KOZOROG (od 21. 12. do 20 1.) Možnost profesionalnega u speha in večjega zaslužka. Potrpežljivost z živčno bolno ose-TEHTNICA (od 23. 9. do 23. bo. Zdravje zadovoljivo 10.) Ugodno razdobje za realiza- Dva posnetka z razstave osnovne soie na Pesku Posnetek z razstave osnovne šole v Dolini Pnij-etno in zanimivo srečanje. Zdravje zelo dobro. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne ozirajte se na klevete, k,j jih bo narekovala gola nevoščljivost. Spori v družini. Udoben večer s prijatelji. DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Ugotovili boste vzroke neuspehov in jih pravočasno odstranili. Neko pismo vas bo vznemirilo. Zdravje na splošno dobro. cijo velikih načrtov. Zaupljivost strani prijatelja. Potrebovali boste zdravstveno pomoč. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Več boste dosegli zlepa kot s silo. Ne vmešavajte se v ljubezenske zadevščine drugih. Nekoliko nervoznosti. VODNAR (Od 21. 1. do 19. 2 Nelojalnost kolege vas bo vzne. mirila, vendar ne maščujte se Vaši napori za ohranitev harmonije v družini bodo uspešni RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Delajte tako, da vam ne bo treba biti ničesar žal. Previdnost pred lepimi, toda nepoštenimi pred radi tega so morali vodo iz vrelca črpati. Drugje so imeli še manj sreče, primer: Leta 1927 so na področju Uar-gle navrtali že 1000 m globoko vrtino in nato z vrtanjem prenehali, ker so ugotovili, da je voda še veliko globlje. Lov belega človeka po tujem bogastvu pa je Sahari včasih tudi pomagal. Ko so se razne petrolejske družbe lotile iskanja nafte, so včasih naletele na vodo in ne na nafto. Leta 1954 so n. pr. na področju Tugurta iskali nafto in ko so z vrtalnimi napravami prišli do 1537 m globine, je namesto nafte brizgnila na površje voda. Mnogi bi bili tem primeru še bolj srečni, saj so prišli v Sahari do vode, ki je bolj dragocena od zlata, kot saharski nomad pravi. Toda družba, ki je i-skala tu «črno zlato«, s tem ni soglašala in čeprav so domačini prosili družbo, naj jim vrelec vode odstopi, ker za družbo ne pride v poštev, družba tega ni hotela niti slišati. Sele ko so domačini podpisali pogodbo, da ji bodo odplačevali za vrtino poldrugi milijon frankov (starih) na dan, so vrtino prepustili domačinom. Pravzaprav ni niti ogromna cena — poldrugi milijon frankov na dan — bila odločilna. Družba je na to kupčijo pristala le tedaj, ko je pri drugih poizkusih iskanja nafte na tem področju ugotovila, da tu nafte ni. Naj bo kakorkoli, področje Tu-gurt dobiva iz tega vrelca 150 litrov vode na sekundo, kar je za njihove razmere ogromna količina. Arteške vrelce so izvrtali tudi v drugih krajih Sahare ali ob njenih robovih. Med drugimi je zelo pomemben arteški vrelec v Sidi Kale-du. Ta nosi svojevrsten rekord. S svojimi 2100 m globine je najgloblji arteški vrelec na svetu. Na področju Uargli imajo arteški vrelec, ki daje okoli 150 litrov vode na sekundo. Ker pa to ne zadošča, nameravajo vgraditi cev s premerom 25 centimetrov, tako da bodo dobivali 250 litrov vode na sekundo. V neki drugi vrtini pa so tehniki dosegli nov svetovni rekord. Izkopali so ali bolje navrtali vrelec v globino nad 1000 metrov in vložili v vrtino cev s premerom 40 cm. V letih 1959 in 1960 so v krajih El Hadžiri in Mrari izvrtali arteške vrelce, ki dajejo celo 450 do 500 litrov vode na sekundo. Gre v tem primeru za posebno močne vrelce, ki dajejo toliko vode zaradi širokih cevi in tudi zaradi močnega notranjega pritiska. Se bi lahko našteli kak vrelec vode. Toda veliko dela še čaka. Arteški vrelci so namreč v takih pogojih zelo dragi. Vrtine od 1000 metrov globine stanejo na desetine in desetine milijonov. Res je, da so v saharskih razmerah milijoni, ki se porabijo za vodo, zelo dobro vloženi, toda zasebne družbe se kdj malo zmenijo za potrebe domačinov, ker je njihov namen iskanje nafte. SaharsKi domačini pa tolikšnih sredstev Leto 1961 bo gotovo rekordno v jugoslovanski filmski proizvodnji, saj so že do sedaj posneli, oziroma snemajo več filmov kot vsa prejšnja leta. Tudi slovenski podjetji Triglav film in Viba film sta letos zabeležili kvantitativni vzpon, kar pa .zadeva kvaliteto novih slovenskih filmov, prepuščamo sodbo poklicnim ocenjevalcem — filmskim kritikom. Te dni sta bili v Ljubljani kar dve premieri domačih filmov: Kosmačevega mladinskega filma «Ti loviš!. in Hladnikovega «Ples v dežju.. Znani slovenski filmski režiser France Štiglic, avtor «Doline miru. in «Devetega kroga., dokončuje film «Balada o trobenti in oblaku, po scenariju Cirila Kosmača. Mirko Grobler je prispeval v letošnji slovenski filmski fond svoj drugi celovečerni umetniški film «Hočni izlet.. In slednjič Jože Gale, režiser v Benetkah nagrajenega filma za otroke .Kekec., se je po več letih intenzivnega dela v ljubljanskem Mestnem gledališču zopet vrnil za kamero: začel je snemati družbeno komedijo «Družinski dnevnik•, za katero je napisal scenarij pisatelj Ferdo Godina. .Nočni izlet, je film o mladih ljudeh, ki so v vihri sodobnega, s problemi nasičenega življenja, za hipec izgubili oblast nad krmilom lastnega življenja in zdrknili sprva v pustolovščino, potem v objestno šalo in navsezadnje še v kriminal. Zgodba pripoveduje o razposajeni družbi mladoletnikov, ki se po prekrokani noči zbudi v kruti realnosti. Glavni junak Marko je ukradel avtomobil in z njim do smrti povozil očeta svoje lahkomiselne prijateljice Vere. V filmu igrajo mimo profesionalnih igralcev Toneta Slodnjaka, Janeza Škofa, Anke Cigoj, Angelce Hleb-cetove in Jožeta Pengova tudi neprofesionalci, mlada dekleta in fantje, ki jih je režiser Grobler našel na cestah, v šolah in tovarnah. Njihoua imena: Spela Rozin, Primož Rode in Manja Goleč so danes še malo znana, a morebiti bodo jutri že zablestela v jugoslovanski kinematografiji. Dobili so svojo šanso in samo od njih je bilo odvisno, če so jo izkoristili. .Družinski dnevnik, takisto obravnava sodobno temo, vendar na drugačen načen, V njem je na hudomušen, tu in tam blago satiričen način prikazano življenje ljubljanske družine. Oče je večno zaposleni u-radnik. mati se prav tako zaradi službe ne utegne zanimati za dom in družino, hčerka je pred diplomo, sinova pa sta prepuščena sama sebi in ulici. Družinski dnevnik je zvezek, v kite-rega člani te družine zapisujejo drug drugemu s poročila, ker se le redko vidijo. Zgodba se zaplete, ko se hčerka poroči, čeprav nima- ta ne ona ne njen izvoljenec, profesor, stanovanja in ko fanta zavozita na slaba pota. No, kljub temu se vse srečno odplete. Hčerka sicer ne dobi stanovanja in se bo z možem morala stiskati v majhni sobi, fanta pa se spametujeta. Oče in mati sta slej ko prej čez glavo obložena z delom in . življenje teče naprej ... Ježe Gale je za razliko od Mirka Groblerja zaupal glavne vloge znanim gledališkim igralcem Stanetu Severju, Juriju Součku, Stanetu Potokarju, Vladoši Simčičevi, Anki Cigojevi, Vladimiru Skrbinšku in Ruši Bojčevi. Z. P. Spela Rozin — glavna junakinja v filmu «Nočnj izlet« Anka Cigojeva jn Jože Pengov v filmu «Nočni izlet« Vladimir Skrbinšek v ((Družinskem dnevniku« Četrtek, 22. junija 1961 Radio Trst A 12- Godala in solisti; 12.20: reditve dneva; 15.40; Kvintet Glasbeni album; 13.30: Preve- bratov Avsenik; 16.: Veliki 7.: Koledar; 7.30: Jutranja dene pesmi; 15.15: Poje Niilla plesni orkester; 16.20: Trije o- glasba; 11.30: Glasbeni utrinki; Pizzi; 15.55: Vreme na ital. perni dueti; 17.15: Oetrt ure z 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi morjih; 16.: Program za naj- orkestrom Kay Conniff; 17.30: naših dni; 12.30: Za vsakogar mlajše; 16.30: Sličice iz Fran- Turistična oddaja; 18.: jazz na nekaj; 13.30: Parada glasbil; cije; 16.45: Poklic tajnice; 17.20: koncertnem odru; 18.15: Glas- 17.20: Pesem in Ples; 18.: Raf- Vivaldijeve skladbe; 17.40: Za- bene miniature; 18.45: Poletni ko Dolhar: nClovek in šport«; nimivosti od vsepovsod; 18.: 18.15: Umetnost, književnost in Knjig« za počitnice; 18.30: Kaj prireditve; 18.30: Skladbe Cer- j« borza? 19.: Kmetijska odda-tanija. Altana, Pick-Mangiagal- ja; 19.30: Filmske novosti; 20.: lija in Friedmanna; 19.: Znani Slavni tangi in valčki; 21.: Za-pevci in inštrumenta 1 ni solisti; bavna glasba; 22.: Noel Cov- 20.: Šport; 20.30: Veliki simto- yard: «Kratko srečanje«; 22.45: nični orkestri; v odmoru, pri- Italijanske novdsti. bližno ob 20.50: Književnost; .. 22.05: Umetnost; »Beneška raz- II. program stava del Carla Criveliija«, g. Jutranje vesti; 10.: New 22.20: Romantične melodije, 23.. york - Rim - New York; U.: Dixieland ansambla Glasba zg vas, ki delate; 13.50: _ Discoboloj 14.00: Naši pevci; TrSt 14.40: Sardinska tolkkra; 15.: 12.25: Tretja stran; 14.20: Odmev na prireditve v svetu; »Zemlja in morje«; 14.30: Kot 16-: Program ob štirih; 17.30: juke box; 15.10: Star« Italijan- Koncerti drugega programa; ske arije; 15.30: Trio tržaške- 18-15: Portret Nina Ravasinija; ga jazzovskega krožka; 15,45: 20.30: Umberto Giordano: «An-Tipičen furlanski orkester. drea Chenier«. Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializiram tehniki tvrdke «Radio TREVISAN» Vam zugotavtl ijo takojšnjo intervencijo kulturni zapiski; 20.: Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45: Glasbena medigra; 20.50: Literarni večer; 21.30: George E-nescu; Suita .v D-duru «Kmeč-ka»; 22.15: Nočni akordi; 22.45: Iz Milhaudovih «Sapdades do Brasii«; 23.05: Piesna glasba. Ital. televizija nimajo. In vendar že te redke vrti- STRELEC (od 23. 11. do 20. j logi. Nepozabne, ure z ljublie.no 12.) Neko delo zahteva od vasiosebo. (Nadaljevanje na S. strani) HI' program 12 20. TV šola. 17. Program 6.15: Glasba za dobro jutro; 17-: Koncerti za violino in za najmlajše; 18.: Tvoja pn- 7.: Prenos, RL; 7.15; Glasba orkester; 18.00: Mednarodni budnost; 18.30: TV dnevnik; za dobro jutro; 12.: Glasba po zdravniški dnevi v Turinu; 18.45: Stari in novi šport; 19.: željan; 12.40: Mala turistična 18.30: Frescobaldijeve skladbe; Umetniška oddaja; 19 25- 'Gias-beležnica; 13.40: Z melodijami 19.: Elektronika in biologija; beni variete; 19.55: Kmeti Nica okoli sveta; 14.: Glasba Po že- 20.00: Vsakovečerni koncert; oddaja; 2.0 30; TV drevn-ik; ljah; 14.30: Posebna oddaja; 22.25: Na programu Malipiero, 21.15: «Camp iiiie Sera«; JU1.'. 15.30: Slovenske narodne; 16.: Časti gl ioni, Mann, Bartok. »Italia 61»; 13.' Jazz in I*aly; „ 23.30: TV dnevnik. Slovenita , . . .. 5.00—8.00: Dobro Jutro (pl- JUg. telPVilija san glasbeni spored); vmes ob Ljubljana 18.: Izlet v ledeno 5.25 do 5.45: Domači zvoki; dobo - razgled za mladi svet; 8.05; Klavir in violončelo; 8.30: 18.30: Cannonball - serijski is- u«. a. Oddaja za oicibane; 9.: Naš film; 19.: Narodnoosvobodilna 22 35' Dve Boccbermiievi skladi zvo6ni ma*azin: 1015: °d ari" borba ' Partizanske tiskarne -ir o? herinijevi sklad je dQ anje; n . zbor RTV 0ddaja bo govorj)a 0 naših pr- Becgrad; 11.15: Branje za vro- vi h ilegalnih tiskarnah in teh-če dni; 11.35: Sovjetska in polj- nikah; 19.30: TV obzornik; JRT: ska glasba; 12.: Vaški kvintet; 20.: TV dnevnik; Ljubljana 6.30: Vreme na ital. morjih; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: 20.20: TV kiosk -'reklamna od-9.00; Augelinijeve pesmi; 9.30: Melodije za opoldne; 13.30: Pol daja; 20.30;' Koncert plesnega Jutranji koncert; 11.: Vaši moj- ure glasbene geografije; 14.05: orkestra RTV Ljubljana pod stri; 11.30: Najnovejše pesmi; Radi jih poslušate; 14.30: Pri- vodstvom Bojana Adamiča. Romunski solisti in orkestri; 16.30: Popoldanski koncert; 17.40: Zabavne melodije; 18.: Turistična oddaja; 18.30; Veliki plesni orkestri; 18.45: V ritmu z Dixiieland ansamblu; 19.: Prenos RL; 19.30: Za vas pojo; bi; 23 : Prenos RL. Nacionalni program Vreme včeraj: najvišja tempe- ratura 29,1, najnižja 22,5, ob 19. uri 26,6, zračni tlak 1019,5 raste, veter zahocbnik severozahodnik 4 km, Vlaga 71 odst., nebo 9 desetin pooblačen0, morje skoraj mirno, temp. morja 22,4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 22. junija Ahac Sonce vzide ob 4.15 In zatone ob 19.5*. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 13.1)7 in zatone ob 0.36. AjSHfA IMT& P3 fN AZiO f-vj & $. t; DH@a2Eiimgi3=ei5i Predsednik vlade Fanfani otvoril tržaški velesejem T retoriko ni mogoee tržnikih gospodarskih reševati vprašanj Govor ministrskega predsednika je razočaral tržaške gospodarske kroge Predsednik velesejma inž. Sospisio in župan dr. Franzil pa sta v svojih govorih poudarila predvsem nujnost izrednih vladnih ukrepov za Trst stotkov proti domačemu tržišču. Spontano prihaja vprašanje: kako je mogoče napraviti za Trst iste gospodarsko-zakonske ukrepe, ki se jih uveljavlja za druga mesta, ki nimajo podobnih značilnosti? Razveseljivo in stvarno pričevanje o obsežnih odnosih, ki jih Trst vzdržuje s tujino, je prav tržaški velesejem, saj je petinštirideset odstotkov razstavljavcev iz tujine. Od tega nima koristi samo Trst in njegovo gospodarstvo, temveč vsa država, saj tržaški promet zagotavlja celotnemu gospodarstvu pomemben valutni dohodek, ki se ga ne sme podcenjevati. Prav zaradi tega je treba podpreti naravni razvoj mesta. Inž. Sospisio je nato orisal osnovne značilnosti tržaškega velesejma ter raznih manifestacij, do katerih bo med velesejmom prišlo. Posebej je pozdravil vseh dvanajst držav, ki uradno sodelujejo na velesejmu s kolektivnimi razstavami ter se zahvalil tako tujim kot domačim razstavljavcem za njih sodelovanje. Za predsednikom velesejma je imel krajši pozdravni govor tržaški župan dr. Franzil, ki je prav tako govoril o nujnosti obnovitve in ukrepitve tržaškega gospodarstva ter o stvarni pomoči vlade. Dejal je, da zaupanje vlade v tržaške gospodarske sposobnosti ni bilo dano zaman, da pa Trst pričakuje rešitev nekaterih osnovnih vprašanj kot u-resničitve dežele Furlanija — Julijska krajina. Nato je govoril o potrebi, da se odstrani razlika med dohodki in med gospodarskim razvojem med vzhodnimi in zahodnimi pokrajinami Italije. Svoje izvajanje je župan zaključil z ugotovitvijo, da hoče biti Trst aktiven pri velikem delu, da dobi Italija moderno gospodarsko in socialno napredno strukturo. Za predsedniško mizo v sejni dvorani palače narodov ]e v sredini sedel ministrski predsednik Fanfani, na njegovi levici predsednik velesej- Svečana otvoritev letošnjega tržaškega velesejma Ob 10.30, ko je bila napovedana uradna otvoritev tržaškega mednarodnega velesejma, je bilo na velesejmu že mnogo ljudi, saj so vrata velesejma odprli za občinstvo že ob 9. uri zjutraj. Ministrski predsednik Fanfani je prišel točno ob napovedani uri, nakar mu je izkazala pozdrav častna četa. Nato so vsi prisotni gostje odšli v dvorano v paviljon F, v kateri je bil nadaljnji del otvoritvene svečanosti. Veliko zanimanje je vladalo za otvoritveni govor predsednika vlade Fanfanija, saj so tržaški gospodarski krogi ter delovno prebivalstvo Trsta upravičeno pričakovali, da bo ministrski predsednik povedal nekaj konkretnega o vladnih namerah glede Trsta. Ta pri- čakovanja se niso izpolnila in je bil očitno improvizirani govor ministrskega predsednika poln običajnih retoričnih besed in brez kakršnega koli konkretnega zaključka. Fanfani je pričel svoj govor z ugotovitvijo, da Trst nikakor ne smemo vključevati med zaostala področja, kljub temu da so mu dobro poznani rezultati Žalostnega razdobja, ki je škodovalo tržaškemu gospodarstvu in tržaški družbi. Nato je dejal, da je vsa nacija ((prelila za Trst čustveni in krvni prispevek« in da zaradi tega niso važni gospodarski aspekti, temveč da je nujen napor vse skupnosti. Fanfani je nato obširno govoril o svojih obiskih v Trstu v letu 1954 in kasneje v jeseni 1957. leta. Nato je dejal, da so tržaški, krogi, že, posla, li razne vloge, ki jih je proučil in da upa, da bodo v kratkem izpolnili nekatere u-resničljive zadeve. Danes na velesejmu jugoslovanski dan Današnji dan tržaškega velesejma je posvečen Jugoslaviji. Po uradnem programu ho ob 10. uri dopoldne v dvorani uprave velesejma sestanek med tržaško delegacijo jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice. Na ta sestanek so povabljeni tudi predstavniki tiska. Nato se bodo člani jugoslovanske delegacije, ki jo vodi namestnik predsednika za blagovni promet FLRJ Nikola Sušnjar, ogledalu tržaški velesejem. C lani aelegacije bodo ob 13. uri bili na svečanem kosilu, ki ga prireja tržaška trgovinska zbornica. Ob 18. uri pa bo generalni jugoslovanski konzulat priredil tradicionalni, sprejem na konzulatu. V petek se bosta obe trgovinski zbornici ponovno sestali na sedežu tržaške trgovinske zbornice, kjer bodo razpravljali o nekaterih konkretnih perečih vprašanjih. Za današnji kot za četrtkov j J*em slogu, iz žavah, do katerih je prišlo zaradi novih zaprek pri izvajanju trgovinskega sporazuma o lokalni trgovinski izmenjavi. Odraz teh vprašanj je tudi izredno nizek kontingent, ki so ga odgovorne rimske oblasti dodelile za uvoz blaga na tržaški mednarodni velesejem. Kot smo že poročali, je Jugoslavija prisotna na velesejmu z vrsto paviljonov in razstav. V Palači narodov je izredno lepo urejena, bogata in prikupna kolektivna razstava, na kateri sodeluje 70 pomembnih jugoslovanskih podjetij iz vse države. Zastopana je električna industrija, kemijska industrija, strojna industrija ter vrsta podjetij lahke industrije. Pri vhodu paviljona F, v katerem je iiameščena mednarodna razstava lesa, takoj pade v oči boaato izrezljano j pohištvo izdelano v renesanč-' orehovega lesa, sestanek trgovinskih zbornic med tržaškimi gospodarskimi krogi vlada veliko zanimanje, saj se mnogo govori o težavah, vn trgovinski izmenjavi na splošno ter še zlasti o te- r---------------- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST- UL. MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1*11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska 7 rst 11-5374 — Za FLKJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi f naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst ki a a razstavlja zagrebško podjetje «Export-drvo*. To je izjemni primer takega bogatega pohištva ter je vsa ostala jugoslovanska razstava lesa posvečena lesu izdelkom masovne industrijske proizvodnje. Pred vhodom v ta paviljon pa so na obsežnem odkritem prostoru predstavljeni primerki vseh vrst rezanega lesa, ki ga Jugoslavija izva-v Trst. V tem okviru so raztresene po velesejmu tudi tri izredno lepo urejene montažne hišice. Končno je Jugoslavija prisotna še s kioskom vina Koper. Svoja izvajanja je Fanfani zaključil: ((Zanimivi in vča- sih tragični dogodki so vas postavili na mejo, na katero mnogi gledajo, da bi videli kakšna so načela, na katerih temelji italijanska civilizacija. Mi imamo dolžnost do vseh teh, da dokažemo, da italijanska civilizacija ni civilizacija bede. Italijanska civilizacija je civilizacija svobode, miru in napredka.« Pred Fanfanijem je najprej govoril predsednik velesejma ing. Sospisio, ki je v treznem in stvarnem govoru orisal nekatera pereča tržaška vprašanja. Uvodoma • je inž. Sospisio citiral besede ministrskega predsednika pri otvoritvi turinske razstave v zvezi s proslavami italijanske enotnosti. Ob tej priložnosti je Fanfani podčrtal, da je treba pravično razdeliti med vsemi državljani koristi skupnega,, napredka in da je treba sistemFtlčhO odstraniti zaostala področja. Inž. Sospisio je nato ugotovil, da obstaja nevarnost, da bo Trst propadel ter da pade na raven zaostalih področij, v kolikor se mu ne bo pomagalo, da premosti težave preteklih let. Trst noče biti na noben način breme za vso državo, temveč pričakuje, da mu bo vlada pomagala in ga s primernimi ukrepi podprla. Potrebno je konpleksno proučiti osnovna vprašanja ter jih urediti s pravočasnimi in primernimi ukrepi. Nato bo Trst napravil svojo dolžnost sam, kot je vedno dokazal, da je sposoben narediti. Ne smemo pozabiti, da je triinosemdeset' odstotkov tržaškega prometa usmerjenega proti tujini in sedemnajst od- ma inž. Sospisio, na desnici župan dr. FtfShžib^poltrg njih pa oba podpredsednika velesejma Faschi in. Grioai-. _____ Na otvoritvi so bili prisotni najvišji predstavniki oblasti in med njimi vladni generalni komisar Palamara, poveljnik vojaške posadke gen. Vismara, prefekta Pasino in Capon, prefekta iz Vidma in Gorice, poveljnik karabinjerjev polk. Mele, tržaški kvestor dr. Pafce, prvi predsednik prizivnega sodišča Carpanzano, generalni prokurator Ingrasia, predsednik prizivnega sodišča Palermo, rektor Origone, poveljnik pristanišča polk. Asco-li, poveljnik finančnih straž polk. Spaccamonti, predsednik industrijskega pristanišča odv. Forti, predsednik Javnih skladišč Tanasco, predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Volli, predsednik centra Uradna otvoritev železniške postaje Fanfani napoveduje modernizacijo železnic in veliko nakazilo v ta namen Predsednik velesejma inž.. Sospisio za gospodarski razvoj Padoa, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, generalni ravnatelj tržaške trgovinske zbornice dr.^ Addobbati in številne druge osebnosti. Prisotni so bili tudi vsi predstavniki konzularnega zbora ter predstavniki tujih držaV, ki so zastopane na velesejmu. Ministrski predsednik se je pripeljal točno ob 9.15 na vojaško letališče v Rivolto, od koder se je pripeljal z izred-ng brzino v Trst, saj je njegov avto skozi nekatere fur- Tržaški župan dr. Franzil lanske vasi vozil celo z brzino sto petdeset' kilometrov na uro. Po otvoritvenem govoru si je ministrski predsednik v spremstvu podtajnika za promet poslanca Volpe in generala Musca ter ostalih osebnosti ogledal velesejem. Nato je sprejel razne delegacije, prisostvoval na svečanem kosilu, udeležil se je položitvi temeljnega, kamna hiše novinarjev, obiskal razstavo cerkvene umetnosti, otvoril železniško postajo in se ob 17. uri Predsednik vlade Fanfani je ob svojem tržaškem obisku tudi uradno otvoril prenovljeno železniško postajo. Ceremonije se je udeležilo mnogo povabljenih gostov in najvišjih predstavnikov oblasti, medtem ko je bila pred postajo postrojena vojaška četa z godbo, ki je izkazala pred-seoniku predpisane časti. Fanfanija ie pozdravil ravnatelj tržaškega okrožja državnih železnic inž. Gianno-ne. ki je na kratko orisal pomen del in izrazil upanje, da bo prenovljena postaja popolnoma kos tržaškemu železniškemu prometu. Za njim je na kratko spregovoril predsdenik Fanfani in rekel, da sporoča vsem železničarjem in potnikom važno vest, da bo vlada nakazala zelo visoko vsoto za obnovo železnic, tako da bodo postale res vzorno, učinkovito in samostojno podjetje. Iz njegovih besed se je dalo posredno razumeti, da pripravlja vlada nekak desetletni načrt za obnovo železnic, kar je spričo številnih železniških nesreč že res nujno. Na koncu je Fanfani izrazil upanje, da bo prenovljena postaja popolnoma funkcionalna. Zatem je Fanfani prerezal trak in si naglo ogledal postajo; ob 17. uri pa i e odpotoval z avtom na letališče v Rivalto od koder se je odpeljal z ietalom v Rim. Popoldne si je predsednik vlade ogledal tudi razstavo cerkvene umetnosti. Postajo so obnovili z nakazilom 1.500 milijonov lir iz sklada, ki ga je določil zakon iz marca 1955 za tržaško m bližnja področja. Za dela so potrošili še 100 milijonov več, katere je prispevala železniška uprava. Dela so trajala skupno štiri leta in pol. Najprej so postavili razne električne kabine, obnovili in razširili omrežje tirov, napravili osrednjo avtomatično napravo za uporabljanje kretnic itd. Sama stara poslopja so odpeljal v Rim. Žalostni konec ricmanjskega zidarja Utonil je v napajalniku Verjetno je bil žejen in je hotel popiti požirek sveže vode, pa mu je spodrsnilo in je udaril z glavo v pipo začeli podirati pred dvema letoma in pol, ko je takratni pccitajnik za promet Manni-roni prvič zamahnil s krampom. Takrat so se začela tudi dela za povezavo obeh postaj na Opčinah, ki pa bodo trajala še več kot leto dni. Kar se tržaške postaje tiče, je ostalo pokonci samo sprednje poslopje z vhodom, medtem ko je vse preostalo novo. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU priredi TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE Starše dijakov, ki .imajo popravne izpite opozarjamo, da je rok za prijavo zelo kratek in poteče že 28. t. m. Tečaj bo letos organiziran samo za nižje srednje šole (nižjo gimnazijo in nižje strokovne šole). Vse informacije daje uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica ,72, tel. štev. 93-167. ( ŠULSKE RAZSTAVE N V IBI PRIREDITVE J Zaključna šolska prireditev osnovne šole v Gropadi bo v soboto 24. t. m- ob 20.30 v šolskih prostorih. * * * Zaključna šolska prireditev osnovne šole v Mačkovljah bo v nedeljo 25. t. m. ob 18. uri v šolskih prostorih. # * * Osnovna šola v Zgoniku bo priredila v nedeljo, 25. junija 1961 ob 17. uri zaključno šolsko prireditev v novih šolskih prostorih. Učenci bodo prikazali igro v štirih slikah ((Sirota Jerica« in zapeli vrsto slovenskih narodnih pesmi Istega dne bo odprta razstava ročmih del. Vljudno vabimo k predstavi. * * * Zaključna šolska prireditev osnovne šole v Boljuncu bo 28. t. m. na dvorišču vaške šole, razstava ročnih del pa bo 29 t. m. * * * Osnovna šola na Katinari priredi razstavo risb in ročnih del v nedeljo 25. t. m. v šolskih prostorih na Katinari. Slovensko gledališče v Trstu Jutri, 23. t. m. ob 20.30 y Zadružni dvorani na KONTOVELU Jožko Lukeš Prgišče drama v treh dejanjih Režiser: JOŽKO LUKES Globok Vtis je napravil v Ricmaniih žalbstni konec 57-letnčgh Ivana Kurri&rja iz Ric-manj štev. 122, po domače «Jožetovega», ki je v torek zvečer utonil v napajališču pod vasjo. Kumar, ki je bil po poklicu zidar, ni bil poročen in je živel s svojo sestro. Z nekimi prijatelji je popoldne odšel v gostilno v Log in se je vračal domov nekoliko pred 21. uro. Verjetno je bil žejen in se je ustavil pred napajališčem, ki je med šolo in vasjo. Iz pipe teče neprestano voda. Kumar se je nagnil, pa se mu je spodrsnilo in je zgubil ravnotežje ter udaril z glavo ob pipo. Verjetno je zgubil zavest in tako padel z glavo in gornjim delom telesa v korito. Okrog 23. ure je šel mimo neki domačin, ki je zagledal nekoga ob napajališču. Približa) se mu je in ga potegnil iz vode, da bi mu pomagal, toda vse je bilo zaman, ker je bil Kumar že mrtev. O nesreči so takoj obvestili karabinjerje v Dolini, nato pa so prišli na kraj nesreče še zdravnik iz Milj in drugi preiskovalni organi. Zdravnik je ugotovil, da je nesrečnež umrl tri ure preden so našli njegovo truplo. Po prvi preiskavi so truplo odpeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice, danes pa bodo posmrtne ostanke nesrečnega Kumarja popoldne pripeljali v Ricmanje. kjer ga bodo pokopali' na domačem pokopališču. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Nagrade na velesejmu Včerajšnji srečni dobitniki: Giordano Poretti iz Ulice Settefontane 16, ki dobi dva okraska za dnevno sobo: Clau-dio Marchesini z Rotonde Bo-schetto 1, ki dobi lestenec, Renata Ostrouska iz Ulice Biaso-letto 22, ki dobi letno naročnino na «Le Vie dTtalia«, Li-dia Gelsi iz Ulice Muratti 1, ki dobi dve svetilki za nočno omarico, Sergij Kuret iz Bo-ljunca 240, ki dobi škatlo z lepotilnim; izdelki, Federico Michela iz Vidma, ki dobi pero «Pocker». in Natale Tulio iz Ulice Battisti 2, ki dob: brezplačno vožnjo v Turin in nazaj v I. razredu, ali pa železniško karto za 1.000 km Vožnje. ........................................................ umi.................................................................... minimumu Prva tiskovna konferenca na velesejmu Živahna sindikalna dejavnost Danes volitve komisije v ILVA Ladijski pleskarji pred velesejmom V Aquili je volilo včeraj že 61 odstotkov delavcev - Poziv obeh sindikalnih organizacij za podporo stavkajočim Te dni zaznamujemo zelo živahno sindikalno dejavnost. Medtem ko še vedno stavkajo uslužbenci podjetja Arrigoni, se nadaljuje tudi stavka cementnih delavcev in ladijskih pleskarjev, ki traja že dva tedna. Včeraj so šli ladijski pleskarji ob obisku predsednika vlade Fanfanija pred tržaški velesejem, kjer so s transparenti opozorili javnost in oblasti na svoje zahteve. V rafineriji Aquila so se včeraj pričele volitve nove notranje komisije in je doslej volilo že 61 odstotkov vseh u-službencev. Volitve bodo trajale do jutri ob 11. uri, ker delajo delavci v izmenah. Danes pa se bodo pričele vo- litve notranje komisije v železarni ILVA, jutri v podjetju «Pettinatura Triestina«, v torek pa bodo volili notranje komisije v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev, na ravnateljstvu CRDA, v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah in' v Tržaškem arzenalu. Te volitve se tičejo skupno okrog 8.000 delavcev in nameščencey, iz , česar se vidi, kako so važne. FIOM je pri izbiranju in določanju kandidatov ravnala zelo demokratično, saj so delavci izbrali kandidate z referendumi. Zato bodo pač delavci oddali svoj glas tem kandidatom, ki se bodo najbolj potegovali za njihove pravice in interese ter za izboljšanje V jugoslovanskem paviljonu je vladnega predsednika pozdiavil Jugoslovanski generalni konzul v Trstu dt ''••m Vodušek njihovega položaja. Kar se železarne tiče, je naslovila FIOM na delavce letak, v katerem jih seznanja z zahtevami, ki jih je vsedržavna FIOM postavila vodstvu Ital-sider, da se delovni in mezdni pogoji prilagodijo sedanji stvarnosti in položaju. FIOM poziva delavce naj bodo enotni ter jih opozarja, da je predvsem njena zasluga, da so že-lezarji pristali na delavske zahteve in da so lpili sklenjeni pozitivni sporazumi. Zgto je treba nadaljevati po tej poti, da se uresničijo vse ostale zahteve bodisi železarske stroke sploh bodisi po posameznih podjetjih. Včeraj zjutraj pa se je sestalo tajništvo Nove delavske zbornice CGIL s tajništvom Delavske zbornice (CISL). Tajništvi sta proučili položaj, ki je nastal po zadnjih stavkah in sindikalnih borbah. Tajništvi sta sklenili, pozvati vse delavce in nameščence, naj prispevajo eno uro plače v podporo borbi stavkajočih delavcev «Arrigoni», «Italcemen-ti» in ladijskih pleskarjev. Delavska zbornica (CISL) sporoča, da pojdejo danes delavci Italcementi, ki stavkajo že 36 dni, v sprevodu po mestu. Delavska zbornica je tudi prispevala 50.000 lir v korist stavkajočih, 77.400 lir pa so prispevali razni trgovci. Trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo podaljšan do 30. 9.1.1. Trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo je bil podaljšan do 30. septembra t. 1., v pričakovanju, da se zaključijo razgovori med dvema državama, ki so v feku. Pobude tržaških podjetij za razvoj Madagaskarja ■CAZNA OICVKNIILA 1 J Glasbena Matica v Trstu. Redni občni zbor Glasbene Matice v Trstu bo v petek 30. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29/11 z običajnim dnevnim redom. Odbor ( LJUDSKA PROSVETA ) Frosvetno društvo v Skednju priredi danes 22. t. m. ob 20.30 v svojih prostorih v Skedenjski ulici 124/1 predavanje prof. Zorka Jelinčiča o narodno-obramb-nem vprašanju. Vsi člani m prijatelji društva so vabljena, da se aktualnega predavanja udeležijo polnoštevilno. Odbor , DAROVI 11\' KMCISI*ICVIil V nedeljo 25. t. m. ob 17.39 v AVDITORIJU v Trstu Emmerich Kalman «Čardaška kneginja* opereta v treh dejanjih Napisala: LEO STEIN in BELA JENBACH Inštrumentiral Zbor naštudiral Dirigent OSKAR KJUDER Režiser ADRIJAN RUSTJA zadnjič v mestu-ZNIZANE CENE Prodaja vstopnic od t. m dalje v Tržaški k“llgp, ni, Ul. sv. Frančiška 20, im-61-7.92 ter dve uri pred pričetkom v baru Moscolin, 91. tro Romano (nasproti AV torija). Uprava Slovenskega sledališča opozarja občinstvo oko ,„ih krajev, ki nimajo .PrimfTft' dvoran, na to zadnjo preast vo operete v mestu. Nazionale 16.00 ((Mornarji na zemlji«. Techmcolor. Fenice 16.00 «Veter iz divjine«. Robert Mitcbum. w Excelsior 16.00 «Konec norosn«-Curd Juergens, Claire Bloom-Grattacielo 16.00 ((Ulovljeni«, u ški film. Arcobaleno 16.00 «Semlnoie»-Technicolor Rock Hudson, A tihIških in pokrajinskih svetih ste cone: | (tretji odstavek čl. 235) takoj ima sedaj svoje prostore pre-1 skliče pokrajinski svet ter se cej daleč od postaje v Ul. izvolita novi odbor in predsed-Favetti. ni k pokrajinskega sveta. Ta dela na edini železniški postaji, ki jo ima Gorica, so bila v resnici nujno potrebna, saj je postaja še vedno taka, kot je bila ob otvoritvi pred sto in več leti. Od takrat se je tudi v železniškem prometu marsikaj spremenilo, zlasti pa odkar je postala go-liška postaja važen faktor za naraščajoči blagovni promet s Slovenijo, ker je železniška zveza preko Gorice za to področje mnogo krajša in torej prikladnejša kot preko Opčin pri Trstu. Ta promet se bo predvidoma še mnogo bolj povečal, ko bodo odpravil. nekatere omejitve in ovire, ki so predvsem birokra-t'čnega značaja. Pogajanja za delavce opekarn in apnenic Na zvezt industnjcev v Gorici so se včeraj drugič sestali predstavniki industrijcev in sindikalnih organizacij, da bi podpisali dopolnilni pokrajinski sporazum za delavce opekarn in apnenic in da bi obenem določili višino proizvodne nagrade. Predstavniki obeh strank se strinjajo glede sprejema sporazuma o proizvodni nagradi. Ob zaključku sestanka so sindikalni predstavniki Delavske zbornice, CISL in UIL predlagali še en sklep, na katerega bodo industrijci odgovorili, ko bodo proučili vprašanje. Ponovni sestanek bo v petek 23. junija na sedežu zveze industrijcev. Pokrajinski svetovalci zahtevajo sklicanje pokrajinskega sveta Pokrajinski svetovalci Ful-vio Bergomas, Vittorio Semo-!a, Ruggero Cipriani, Ivo Marinčič, Vincenzo Marini, Renato Papais. Marija Selič in Bruno Marizza so poslali predsedniku pokrajinskega sveta zahtevo, da se na podlagi enotnega besedila zakona o občin- Danes četrtkov sejem Danes je v Ul. Cadorna v Gorici četrtkov sejem kot vsak tretji četrtek v mesecu. Kot običajno bodo potujoči figovci postavili nekaj desetin stojnic ter ponujali svojo blago zlasti jugoslovanskim kipcem, ki so tudi tu najbo;j številni. Vendar pa so tudi rc-jaki z druge strani meje začeli bolj kritično pregledovati blago, ki je na prodaj, da jih ne bi opeharili. Plačilo povišane takse na obrtnice Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško, ki je po dnevnem časopisju že obvestila prizadete trgovce in lastnike javnih lokalov, jih opozarja ponovno, da zapade danes 22. t. m. rok za plačilo nove takse na obrtnice. Kdor ne bo plačal razlike danes, bo moral doplačati še 10% zneska za globo. Pokrajinska zveza trgovcev je prizadetim na razpolago za vse podrobnejše informacije. V Doberdobu bodo v petek izvolili župana in odbor V petek ob 21. uri bo seja doberdobskega občinskega sveta, na kateri bodo izvolili župana in občinski odbor. Seja je javna in naj se je občani udeležujejo v čim večjem številu. 3TOTZT f-C# Š707ZT gfo Mednarodni nogometni turnir «ltalia 61» Prepričljive zmage Santosa luventusa in neapeljske ekipe Neodločen izid srečanja Inter-River Plate Včerajšnje drugo kolo mednarodnega nogometnega turnirja «Italia 61» se je končalo z zmagami Santosa v Rimu, Juventusa v Turinu in Napolija v Neaplju, medtem ko je bil Inter, ki je igral na domačih tleh, prisiljen deliti točki z moštvom River Plate. Najbolj izdatno zmago je dosegel Santos, ki je spravil v mrežo Rome kar pet žog medtem ko ni bilo treba brazilskemu vratarju niti enkrat skloniti se v mreži. Brazilci so že v prvem polčasu dosegli štiri gole z Mengalviom v 5' s Pelejem v 23’ z Dervalom v 28' in ponovno s Pelčjern v 33’. V 16’ drugega polčasa pa je Žito povečal rezultat na 5:0. V Turinu je Juventus visoko odpravil pariški Racing s 6:2. Že v prvem polčasu so si domačini s tremi goli, ki jih je dosegel Nicole v 2’, 26’ in 28’ zagotovili zmago. V drugem delu igre je bil Nicole še trikrat uspešen in sicer v 10’ iz enajstmetrovke, v 27’ in v 37’, medtem ko se je Francozom posrečilo dvakrat presenetiti vratarja Juventusa in sicer prvič v 2’ z Akesijem in drugič v 40’ z Marcelom, ki je streljal enajstmetrovko. V Neaplju je praški Spar-tak popolnoma razočaral in njegovim napadalcem se ni posrečilo niti enkrat doseči cilja. Vse gole, tudi enega v korist češkoslovaških gostov, so namreč dosegli igralci Napolija. Prvi polčas se je kon-čal z 2:1 v korist domačinov. Gole so dosegli Bodi v 20’ (avtogol), Del Vecchio v 36’ in Po-stiglione v 39’. V drugem po času je Bodi iz enajstmetrovke povečal rezultat na 3:1. Tekma v Milanu med Inter-jem in River Platom se je končala neodločeno 1:1. V prvem delu igre so domačini prišli v 31’ s Corsom v vodstvo, medtem ko so gostje v 8’ drugega polčasa izenačili z Moa-cirjem. Kotov je bilo 8:7 v korist gostov. Rezultati včerajšnjih tekem so naslednji. I. SKUPINA Santos-Roma 5:0 (4:0) Juventus - Racing 6:2 (3:0) II. SKUPINA Inter-River Plate 1:1 (1:0) Napoli - Spartak 3:1 (2:1) ROKOBORBA RIM, 21. — Italijansko državno prvenstvo v prosti rokoborbi bo 24. in 25. t .m. v Genovi v organizaciji tamkajšnjega kluba «Atletico Geno-vese«. Etapna kolesarska dirka po Švici Švicar A. Moresi končni zmagovalec LUZERN. 21. — V zadnji etapi kolesarske dirke po Švici je zmagal Nemec Olden-burg. Končna zmaga pa je pripadla Švicarju Attiliu More-siju, kateremu se je posrečilo v zadnjih dneh odbiti vse napade njegovih najresnejših tekmecev, med katerimi je bil najbolj nevaren Belgijec Cou-vreur. Vrstni red na cilju zadnje etape Payerne - Luzern (249 km): 1. OLDENBURG (Nemčija) S.57’35”, povprečna hitrost 36,250 km 2. Strehler (Sv.) 3. Mazzacurati (It.) 4. Ruegg (Sv.), 5. Tinazzi (It.), 6. Van Egmond (Hol.), 7. Echenard (Sv.) itd. KONČNA LESTVICA 1. ATTILIO MORESI (Sv.) 37.08 06” 2. Couvreur (Belg.) z zaost. 4’10” 3. Ruegg (Sv.) 7’12” 4. Mazzacurati (It.) 9’10” 5. Barale (It.) 13’07” itd. ji dan za doplačilo pristojbine na radijske aparate Z dekretom predsednika republike štev. 121 od 1. marca letos so povišali državno takso na radijske aparate v zasebnih stanovanjih za sto lir, in sicer od 850 na 950 lir. Ta povišek je treba plačati do danes 22. junija. Vse osebe, ki se jih to tiče, naj prilepijo na knjižico kolek za 100 lir, ki ga bodo razdeljevali na registrskem uradu ali pa na poštah. Po 22. juniju bodo kršitve omenjenega dekreta kaznovali z globo, ki bo trikrat tolikšna, kakor znaša povišek. Enoten urnik na goriškem županstvu Občinski upravni odbor v Gorici, ki še vedno vodi u-pravne posle te občine v pričakovanju, da se zaključilo zakulisna mešetarjenja in bodo končno sklicali novoizvoljen’ občinski svet na prvo sejo, je imel v torek popoldne svojo običajno tedensko sejo. Pod predsedstvom župana dr. Bernardisa so odborniki med drugim odobrili poletni urnik za občinske urade. Od 1. julija do 31. avgusta bo veljal za občinske uradnike enoten urnik od 7. do 13. ure, za občinstvo pa bodo uradi odprti kot ponavadi od 9. do -12. ure. uiiiiiiiiimiiimiiiiiimimiimiiiimiimimiimimimimiiiiiiimimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Včeraj zaključek sestanka CIO Tudi odbojka in judo na sporedu olimpiade iiiiiiiiiiimiiimiiimiimimimiiiimiiimiiimniiMiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiitiiiiiiiiiuiiniiiiiui i OD TU IN TA V Tokiu se bo 1964. leta tekmovalo v 20 športnih panogah - Definicija amaterstva ATENE, 21. — Včeraj se je zaključil 59. sestanek mednarodnega olimpijskega odbora, med katerim so v glavnem razpravljali o sporedu prihod oje- olimpiade, ki bo oktobra 1964. leta v Tokiu in o ama erskem pravilniku. Predsednik CIO Every Brun- —————-------------- dage je izjavil, da so dodali na pravila, prvotnemu sporedu tekmova- CIO je nadalje sklenil, da nja tudi odbojko in judo. Od-: bo prihodnji sestanek 1962, le-bojka je po celem svetu zelo I ta v Moskvi. 1963. leta pa ce priljubljen šport, judo pa so bodo^ člani - mednarodnega o- doda-li. da bi zadovoljili prireditelje, ki imajo ogromne stroške z organizacijo prihodnje, olimpiade. Na sporedu bosta tudi moderni peteroboj in kanu, pa čeprav dela organizacija teh dveh tekmovanj prirediteljem precej preglavic. Na sporedu tokijske olimpiade je tekmovanje v 20 panogah. Te so: boks, košarka, nogomet. kolesarstvo, hokej, atletika, kanu, moderni peteroboj, judo, veslanje, rokoborba, dviganje uteži, streljanje, sabljanje, plavanje, skoki v vodo, vaterpolo, jadranje, konjski šport, telovadba in odbojka. V zvezi z definicijo amaterstva je odbor sklenil naslednje: a) amater mora dokazati, da mu njegov, zasebni položaj o-mogoča življenje in tudi bodočnost . b) da ne sprejema in da ni nikoli sprejel kakršnokoli plačilo za udeležbo na športnih nastopih. c) da spoštuje pravila mednarodne zveze tiste panoge, v kateri nastopa č) da spoštuje gornja dodat- limpijskega odbora sestali v Nairobiju. ——#»—— ZA TOUR DE FRANCE Sestavljena italijanska profesionalna reprezentanca MILAN, 21. — Tehnična komisija zveze profesionalnih kolesarjev je danes po doigih diskusijah izbrala člane, ki bodo zastopali Italijo na dirki po Franciji. Ekipa je bila že izbrana, vendar so nekateri kolesarji odstopili in med temi je bil tudi Nencini. Tudi Pam-bianco je odpovedal udeležbo iz zdravstvenih razlogov. Ekipo bodo sestavljali naslednji kolesarji: Renzo Accor-di. Graziano Battistini, Guido Boni. Carlo Brugnami. Guido Carlesi, Roberto Falaschi, Vito Favero, Imerio Massignan, Mario Minieri. Armando Pellegri-ni, Ezio Pizzoglio in Adriano Zamboni. Vse te. kolesarje so povabili za jutri v Milan, kjer jih bodo zdravniško pregledali. MITROPA CUP Pri 2:1 prekinjena Udinese-Kladno VIDEM, 21. — Današnjo nogometno srečanje tretje skupine za srednjeevropski pokal med Udinese in Kladnom so morali zaradi močnega naliva prekiniti v 42’ prvega polčasa. Tedaj so bili Videmčani v vodstvu z 2:1. Gole sta dosegla v 3’ in 30’ Pentrelli za Udinese in v 33’ Nemeček za goste. Videmčani so imeli izredno priložnost, da si v tej prvi svoji tekmi zagotovijo zmago, toda nevihta in razmočeno igrišče sta prisilila sodnika, da je tekmo prekinil in jo odložil. Funkcionarji češkoslovaškega moštva so hoteli nadaljevati srečanje jutri popoldne. Sodnik ni mogel ukreniti ničesar, ker ima samo tajništvo prireditvenega odbora možnost odločitve. Obe moštvi sta igrali odprto igro. Videmčani so bili bolj živahni in predvsem hitri, medtem ko so gostje pokazali funkcionalni nogomet in dobro organizirano obrambo. Najbolj je zadovoljil reprezentant Nemeček, ki je tudi dosegel gol za lastne barve. Zaradi nesramnega obnašanja 6 mesecev prepovedi igranja Miladinoviču BEOGRAD, 21. — Upravni odbor nogometnega kluba Partizan je kaznoval člana prve enajstorice in državne reprezentance Zorana Miladinoviča s prepovedjo nastopanja na vseh tekmah za dobo šestih mesecev. To je najvišja kazen, s katero lahko klub kaznuje svojega člana. Vodstvo je izreklo nogometašu kazen zaradi nesramnega obnašanja v nekem nočnem lokalu. kjer sta Miladinovič in Zebec metila goste ter na cesti napadla nekega novinarja in tudi člana ljudske milice. Predvidevajo, da bo tudi Zeb-ca doletela podobna kazen in da se bosta morala oba tud, zagovarjati pred sodiščem. KOLESARSTVO MOTOCIKLIZEM ASSEN, 21. — Italijanski motociclistični dirkač Bruno Spaggiari se je danes med treningom za nastop na dirki za veliko nagrado Holandske resno ponesrečil. Spaggiari je z motorjem zdrsnil na oljnatem madežu. Pri padcu si je zlomil rebro in ker so mu v bolnišnici ugotovili tudi možganski pretres, so ga pridržali. TENIS LONDON, 21. — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu, bo Italijan Merlo nastopil proti Nemcu Bungertu, Sirola bo imel za nasprotnika Kanadčana Godbouta. Pietrangeli pa se bo moral spoprijeti z Indijcem Alijem. Zemljepisne pojme bo treba nekoč spremeniti (Nadaljevanje s 3. strani) PARIZ, 21. -t Zaradi slabega zdravstvenega stanja se Edouard Delberghe ne bo mogel udeležiti dirke po Franciji v glavni domači ekipi. Njega bo zamenjal Jean Forestier, * * * BELFAST. 21. — Med dirko na kolesarskem dirkališču v Orangfieldu je prišlo do padca številnih udeležencev. 14 kolesarjev se je potolklo in od teh jih je 8 resno ranjenih. BOKS BEOGRAD, 21. — Jugoslovanska boksarska zveza je sklenila uvesti preiskavo v zvezi z odločitvijo boksarskega sodnika Spasojeviča, ki je med evropskim prvenstvom v Beogradu 51” pred koncem prekinil dvoboj med Feofano-vim (SZ) in Walaskom (Poljska). Ob prekinitvi je bil sovjetski boksar močno v vodstvu. ne, ki dajejo suhemu pesku vodo, predstavljajo nekakšno revolucijo v Sahari. Ponekod po Sahari, posebno na področju Tamerna, nastajajo čudovite plantaže, predvsem plantaže palm. V kraju F,1 Hadžiri, kjer desetletja ni bilo kaplje dežja, so nasadili več tisoč palm. Največji u-speh pa so dosegli v Mrari. Tu so na površini 1500 hektarov posejali žito, ki so ga že v marcu poželi. Klasje taga zlatorumenega »saharskega čudeža* je biio izredno bogato, bolj bogato kot na kateremkoli zglednem polju najnaprednejšega poljedelstva v katerikoli državi na svetu. Nič čudnega, saharska zemlja se je v tisočletjih odpočila, na 1500 ha površine po so dovajali poldrugi kubični meter vode na sekundo. In tako so po tisočletjih, sredi Sahare želi izredno bogato letino žita. Računajo, da bodo v kratkem začeli sistematično pridelovanje žita in če bi se našla iz mednarodnih skladov sredstva za vrtanje arteških vrelcev, bi se mogla velika področja Sahare že v nekaj letih spremeniti v zelo plodna področja. Seveda bo to težko izvedljivo, kajti denarnim krogom je bolj pri srcu nafta, ki gre gotovo in takoj v denar. Toda prej ali slej se bo i.re-ba tudi tega vprašanja lotiti in v Sahari iskati tudi to, kar je dokazal primer 1500 ha žitnih polj na področju Mrari. Na svetu je namreč vedno več ust in dve tretjini človeštva ni vsak dan sito. Ko nas bo čez kako desetletje še veliko več, bo tudi Sahara prišla v poštev. Tedaj bo saharska voda več vredna kot saharska nafta. m M Nad strehami so se zapenili prvi dimi in se redčili proti nebni sivini. Prostor med hišami je napolnil vonj po hlevih in razkurjenih ognjiščih; tod mimo res še ni bilo človeka, a zdaj zdaj bo vas oživela. Končno sta se odločila in sklicala Palčiča. Kaj7 Kako9 Palčič se nikakor ni mogel znajti. Le kaj mu pripovedujeta, ponočnjaka! Tatje?... Človek se še obuti ne zna ob tej uri... «Tatje, pravita?« No da, ako Palčič spi na tej strani, potem so se razbojniki odločili za ono. Dajta no, Kristina bi vendarle slišala. «Kristina? Ali je tam spala Kristina?« Tak tako? čuvaja sta se spogledala. Potemtakem orožja ne nosita zgolj zato, da bi si povečala sramoto... »Pravzaprav nekaj boleha in tako se je preselila kar tja.« Palčič je povedal to z dokaj bolj odločnim glasom. Konec koncev se je hotel o tem najprej sam prepričati. Vtem se je v svislih nabralo nekaj ljudi in ti so brez pridržanih pomislekov izrekli svojo sodbo. «Razbojniki? Ho-ho! Mar naj bi tem kdo odpiral okno?« Od kdaj hodijo roparji v gosposkih čevljih? «To vi meni povejte!« je rekel Štefan Cesarjev. Seveda, gosposki čevlji so prišli od nekod; potem so se vrnili tja, vštric z njimi pa so šle tudi ženske stopinje. Do potoka pač, do steptanega in onečejenega zakotka, kjer je čakal nestrpni Lisec... Pri Palčiču res ni bilo kaj ukrasti. «Torej so mu ukradli ženo!« »Takšne čuvaje imamo Ločanci!« Potem, ko se je pojavil Palčič, so se ljudje znašli v veliki zadregi, še dobro, da je Tabojgov Matevž nekaj rekel. »Glejte no,« je rekel, «na stežaj odprto okno s takšno jedkobo v zraku...« Zatem se je naglo odpravil, ker so pri Tabojgovih ta dan navsezgodaj mrcvarili prašiča. Tolščak je kričal na pomagajte, toda bila je zima in je zaman pričakoval usmiljenja. Njegovo cviljenje se je razlegalo po zasneženi dolini in lomilo krhko ozračje. Bili so prijetni glasovi, ki so se skladno družili z zmrzaljo nad pokrajino in z lačno simo v ustih. XIV. Poglejte jo, loko pod snegom! Blešči se kakor rahlo vzvalovljeno zrcalo. Toda zrcalo je najbrž ukleto in ne sme odsevati omršavljenih topolov, starih vrb in oblistenega jelševja. Tudi sonce ne more pasti svoje nečimrnosti na beli loki in tako se vsa ta bleščava odbija v Greben in v Ponikvo. V Martinovi sobi so izginile vse sence, toliko luči je padlo vanjo. Preprosti rjavi cveti, vpleteni v vijugavo opasico, so zaživeli gorečkasto na pobeljeni steni, toda Martin jih nič več ne prešteva, nič več jih ne meri in primerja. Oči so se že davno nagledale stropa in svetlobe in teme in samote, ki naj bo prekleta. Martin leži pod grmado pokrival. Leži nepremično in ničesar ne čuti. Mar mu je mraza, Martinu! Njegovo telo je brez teže, nikake nestrpnosti ali življenjskega nemira m v njem in potemtakem tudi mraza ne more občutiti. Le čemu je prišla Luca in mu navrgla kožuh! Nekaj je rekla, kaj je že bila rekla? Nekaj prijaznega, vsekakor, potem je odšla s svojim polnim, gibčnim životom. Martin pa leži negibno in sledi stopinjam dol po cerovih stopnicah, čez prag, proti mlinu. Ne, ne, proti seniku... Na seniku je resasta otava, vabljiva in prožna plast dišečega udobja šumota v suhi vonjavi po toplem poletju Toda sedaj je zima. Vsa Martinova bit je strnjena v koprnečem prisluškovanju različnih glasov. Oddaljeni glasovi lahko tonejo v odmevih, Martinu niso prav nič potrebni, naj se izgubljajo v predjamskem brbotanju ali v zbledelem ozadju dolinske slike. Blizki pa so razločni kakor otipljive podobe — kakopak, to je Valentova hoja. In Lenka je sama v hiši. Martin je tudi sam. Prikrit na podu oprezuje za ljudmi v mlinu, nihče ne ve zanj. Ha, kaj vse lahko vidi slepec, skrit v samoti! Miš, ki drobni po podu, ki vohljajoč nevarnost, počepne na zadnje nožiče in steče nato po svojih opravkih. Vse to lahko vidi slepec iz svoje safnote. Le oči ne sme odpreti, da ne plane svetloba vanje, tega ne. Martin pripre veke, potopi se v temo in poišče pretrgano sled. Jeroman, če se vzame, je prizadeven človek. Sedaj ima opraviti z odtrgano vavtaro. Ves popoldan se trudi s tem. Navsezadnje bo menda le zagozdil izjedeno vrtino v črvivi gredi. Iz vrtine je izpadel vijak in vavtara je obvisela. Po tem vprašuje sedaj, po vijaku. Valent pogleda iz mlina, samo za hip, toliko, da se prestopi, nato se vrne. Bodo ali ne nakrmili prašiče... tako je menda rekel. In Luca je pohitela. Ah, ti cvileži, je rekla. Kako da se je mogla danes tako zakasniti! Nekdo je prišel v mlin, šek ga je oblajal in se znova potuhnil. Tako prihaja večer v Ponikvo. Potem se hiša razživi. Čuti je topotanje, žvenket popečkov in posode; Mlinarjevi otrkavajo obutev, nato sedejo k večerji. Najmanj je slišati besed, res, govorjenja je najmanj slišati. Ko je skleda ostrgana, se hiša polagoma miri in umiri. Tu in tam kdo posmrči ali zajeclja v snu, ali Valent odvezne vrata, da odcedi mehur, ali se v hlevu odsope žival, ali prhut-ne nočni ptič in usuje kosem snega s prestrašene veje. In mlin in požiralnik in slap in spakljiva pečina? Ah, to je enolična predjamska pesem, kdo bi jo hotel poslušati! To je potem noč v Ponikvi. V taki noči je cvrkutnila izhojena stopnica. To ni bilo nič takega. Zatem je zaječala druga, popustila je, potožila... in potem so se oglasile še ostale. Torej je nekdo tapljal po stopnicah, kakopak navzgor! Nekaj bosonogega je prihajalo na pod. Neobu-to stopalc je oprezno, neslišno otipavalo in iskalo v temi varno oporo: ko pa se je nanj naslonila teža, ga je podnica izdala. Vsekakor se je nekaj pritihotapilo sem gor Martinov izostreni sluh je spremljal razkrečene prste, ki so se opirali na stene hodnika, napeto je sledil Jeromanu prav noter v čumnato, čisto tja do Lučine postelje. Jugovzhodnik je stresal pečino za grivo. Spotoma je obliznil streho hiše v Ponikvi in odhitel v temo. Na slemenu se je pretrgal sneg, ššš, tolsta zaplata ga je zdrknila h kapu in šum se je ujel s šelestenjem ličkanja v Lucini slamnici. To se je torej dogajalo! V Martinu se je zgoščala neznana sila. Bilo je je vedno več, toliko, da bi zrušila vola, če bi se hkrati sprostila. Boleča trzavica mu napenja kite, struji skoznje in rahlja ude — aaa, grči Martin, aaa! Toliko, da so se razklenile čeljusti, toliko, da so se privzdignile lakti, toliko... in neznana sila se je pričela nemočno izcejati v iedenih sragah. Bolnik hrope v kup pogrinja) in tako mine nekaj časa. Upokoji se in zavest se mu vrača; razmišlja o tem, kako je sam z bolno mesečino na robu ležišča. Tako bi lahko umrl, si misli, vendar noče še naprej razglabljati o smrti. Z vsem naporom volje se skuša vrniti na prejšnjo sled Ha, Luca, s svojim kožuhom ga je pokrila! In zdajle, si misli, prav zdajle ponuja vse tisto svoje mesnato obilje Jeromanu. Zjutraj sta prišli Luca in Lenka, da bi Martina nahranili. Nato sta poklicali Valenta. Kaj pravi on? (Nadaljevanje sledi) Ekskluzivna prodajna agencija TRST Ul. sv. Frančiška 46 Telefon štev 28940 Originalni nadomestni deli ir. S. "PSAGGiO" Prodaja na obroke Velika izbira VESP po ugodnih cenah Največja svetovna proizvodnja motoskuterjev I UVAŽA: Vsakovrstni Les, drva za kurjavo, gradbeni material TRST, UL. C1CEHONE 8 Tel. 38-136, 37-725; Telegr.: IMPEXPORT • TR1ESTE 1ZVAZA: tekstil, kolonialno blago in ravnovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSINE KOMPENZACIJE INTERCOM I M PO RT- E X PO RT KOMPENZACIJE TRST Ul. Torrebianca 21 - Te/. 31-961 31-962 MARCELLO SIEEA TRST - Ul. Romagna 24a. - Tel. 31-207 briških irin ter kraških pršutov i«* t St Buteljčna vina: KABERNET, BORGONJA, REFOŠK. MALVAZIJA, PINOT IN MERLOT Briška buteljčna vina: TOKAJ, MERLOT IN REBULA PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPffVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Uuca dAosta 66 Tel. 28-46 . GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA ŽELEZARNA | JESENICE NA GORENJSKEM | Izdeluje za potrebe strojegradnje valjano jeklo — vlečeno jeklo — pločevino (debelo, srednjo, tanko) — hladno valjane lingote — tegano žico — varjene cevi — elektrode — polproizvode za nadaljnjo obdelavo V vseh vrstah : gradbene in konstrukcijske nelegirane in legirane vrste jekla po normah DIH za splošno strojegradnjo — ogljikovo in legirano orodno jeklo za izdelavo ročnega in strojnega orodja za obdelavo kovin, lesa in drugega materiala — specialne vrsle jekla za posebne namene Porirnhnc podatke n vrstah, n lastnostih posameznih vrst jekla, o načinu termične obdelave, o dimenzijah, tolerancah in načinu dobave vam nudi V Katalog proizvodov Železarne Jesenice EXPORT-IMPORT zemeljskih pridelkov m njihovih predelav ZAGREB - Praška ul. 2-11 Telefoni; Centrala 37-154 uvoz izvoz 36-012-37-109-37-309 =Telex; 02-110 Telegr.; Vore Zagreb IZVAZAMO: Vse vrste svežega in suhega sadja in zelenjave ter .njihovih predelav, predvsem suhe gobe, suhe dalmatinske višnje vrste «maraska», višnjev sok višenj «maraska», sadne pulpe, suhe slive, mandeljne orehe, lešnike, čebelji med, gozdne sadeže, višnjevec; nadalje otrobe m ostala krmila. UVAŽAMO: Južno sadje, kolonialno blago in druge poljedelske in prehrambene pridelke. Obrnite se direktno ali na naše podruinice: ZAGREB: Praška 2tlL, tel. 37-154; ŠEMPETER PRI GORICI, tel. 28; SPLIT, Viška I; tel. 33-71; KARLOVAC, Zrinjski trg. tel. 580; OSIJEK, Avgusta Cesarca 29. tel. 25-8o in 25-51. SPLOŠNA PLOVBA PIRAN tšxpresna potniško.tovorna Unija JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York, Trajanje potovanja 15 dni Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agenta AGENZ1A MARITTIMA MED1TEHHANEA, Via Milano 4-1, Trst — telefon 24-188 ANDREJ BOLKO mr. ph. Telefon 31-315 UVOZ - IZVOZ farmacevtski proizvodi in kemikaiiio TRSI - UL. 1 ORRLBiAhCA 21, II IMPORT E «GRUDA» LJUBLJANA - Jugoslavija j™?® SLOVENIJA ZIV1N0PR0MET izvaža vse vrste živine, konj, prašičev, mesa in mesnih izdelkov, salam in pršutov - konserv, črev, jajc, perutnine in divjačine----------------- Živina je stalno na zalogi v depoju Prestranek LJUBLJANA, DALMATINOVA 1-1 Tel. 22 212 20-905 Telegr. «Slovpromet» Ljubljana Telex 03-135 Telefon štev. 3 EXPORT-IMPORT SLO VENU A-SADJE LJUBLJANA - Titova 19 - VIII. TRGOVSKO PREDSTAVNIŠTVO V MARIBORU~ BEOGRADU. SKOPJU. SKLADIŠČE V VOLČJI DRAGI PRI KANALU. HLADILNICA V ZALOGU. Vsem proizvajalcem in trgovinskim organizacijam se zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in se priporočamo za bodoče GOMMA PLASTICA Ulica dellTstria 8, tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) Vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, plastiko i.a pode - imitacija parketov. Vse po konkurenčnih cenah! TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV TELEFON: DOMŽALE ŠT. 19 TELEGR.: TOKO DOMŽALE Ji DOMZALI DOMŽALE - JUGOSLAVIJA NAŠI IZDELKI: LETALSKI KOVČKI, LISTNICE, AKTOVKE, DENARNICE, MAPE, TORBICE, POTOVALNE TORBE, CIGARETNE DOZE, PASOVI, TOKI ZA NAOČNIKE IN NALIVNA PERESA itd. Oglejte si naše proizvode na tržaškem velesejmu, jugoslovanski paviljon v palači narodov EXPORT-IMPORT « FRUCTUS » KOPER trguje z vsemi poljedelskimi artikli, južnim sadjem, žitom, ter s predelanimi proizvodi: pulpami, sokovi,koncentrati, in z raznimi vrstami zmrznjenega blaga Vsem strankam se toplo priporočamo AVT0M0T0R IMPORT - EXP0RT Predstavništvo za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in a-meriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje ter traktorje TRIESTE—TRST Via Udine 15 - Tel. 30-197 S A C E T Italijansko - jugoslovanska delniška družba za ekonomsko tehnično kooperacijo milano, p zza d. d’Aosta, 4 Telefon: 222-386 — 200-072 Telegrami: CETJUG - Milano JUGITES Poslovno združenje za Jugo-slovansko-ltalijansko tehnično-ekonomsko sodelovanje BEOGRAD, Terazije, 23 Telefon: 38-651 — 39-461 Telegrami: JUGITES Beograd O olajšujeta In skrbita za piasma italijanskih licenc in tehnične dokumentacije • Jugoslaviji ter jugoslovanskih v Italiji v cilju čim širšega sodelovanja v industriji med obema državama; O delujeta za razvoj italijanskega uvoza iz Jugoslavije s tem, da ustvarjata najboljše pogoje za plasma jugoslovanskih industrijskih proizvodov v Italiji; O iščeta možnosti skupnih trgovinskih akcij in tehnično - trgovinskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji na treM ih tržiščih; O Izdelujeta tehnične elaborate in analize, kakor tudi anali: e tržišča CENJENIM OBISKOVALCEM TRŽAŠKEGA VELESEJMA SE PRIPOROČA V GASTRONOMSKEM PARKU RAZSTAVLJA IN PRODAJA PRISTNA ISTRSKA VINA — KABERNET — BORGONJO — REFOŠK — MALVAZIJO — PRISTNO PIVO IN KRANJSKE KLOBASE Zastopnik: CENTROPRODUKT - TRST Via Valdirivo št. 26 - tel. 30113-30194 smmiES LJUBLJANA ■ BEETHOVNOVA 11 TELEFON 23-931 do 23-940 TELEX 03-112 Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov Izvažamo : Mehak in trd žagan les _ Zahoje — Gozdne proizvode — lalulnzni les — Drva za kurjavo — Vezane in |>ane! plošče — Lesovin,-ke plošče — Stole iz upognjenega lesa — Oftlje — furnirje — Haikele — lx«ene hiše — Lesno galanterijo — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo — Serijsko in luksuzno pohištvo Oglejte si nase proizvode v lesnem paviljonu na tržaškem velesejmu ^rpj rry \Vi 1 -A- '—J±tlJ l_J JLVJL 1^5 (bivši sv. Nikolaj) tel. Škofije št. 12 Hotel «ADRIA» - Ankaran obveSča cenjene goste, da ie ponovno pričeJ obratovati. Gosti bodo postreženi s prvovrst- ^ ^ no Hrano in izbranimi pijačami. Priporočamo se in Jamčimo za Kulturno in sodobno postrežbo Hotel ADRIA ANKARAN GOSTINSKI SOLSK1 CEN'1 ER HOTEL K K I M — BLED — tel. 415, 419 Prvorazredna postrežba — odlična kuhinja — narodne specialitete — udobne sobe Hotel CmiVinl Pfdllfdtfii tel. 6138.—— s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba in ples Zdravilišče DOBRNA •dravt tenako bolaznt ^ Kopeli v kabinah J in zaprtem bazenu, krasen park, razvedrilo. Prospekti Celjska turistična zveza Celje. Hotel «SLON» LJUBLJANA. 1'ltuva Ul. s svojimi obrati se gostom iz Trsta toplo priporoča Grand hotel LJUBI«) ANA, nudi vse gostinske uslui po zmernih cenah ter priporoča za cenjeni obi Hotel «TRIGLAV» - Koper tei. ie Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe, terasa, NOCN1 BAR Z VSAKODNEVNIM POGRAMOM OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO POSTOJNSKO JAMO Obisk) vsak dan ob 8.30, lu.JO lb in 17.30 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Ž UPRAVO :,p (foHom lliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii liiiliiiiiiiiiiiii mi loph LJUBLJANA . TELEFON 21.280 ptipoUlČa "TN • Okolie odlično in moderno ((urejeno, postrežba brezhibna VENEZIA » - Trst, Ul. Valdirivo št. 3. tel. 36 991 IZVOZNO-UVOZNO podjetje PRIMORJE EXPORT NOVA GORICA Obiščite nas na tržaškem velesejmu, jugoslovanski centralni paviljon Uvaža in izvaža po goriškem in tržaškem sporazumu ter vrši prevozne usluge