khaja vuk dsn rasen sobot. nedelj in praznikov. Usued daily «*cept Saturdajs. Sundays and Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški in upravnlškl prostori: >007 South Lswndsls Avs. Offlcs of PublicsUon: S007 South Lawndal* Ava. Tclaphona, Rockwsll 4904 Cena Itote je $0.00 ' S CHICACO 23. ILL„ PONEDELJEK. 20. MARCA (MARCH 20). 1944 Subacrlptlon $0.00 Yearly STEV.—NUMBER M Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in aection 1103, Act of Oct. S, 1917. authorized on June 4, 1910. Sovjetske armade udrle v predvojno Rumunijo Rusi okupirali Dubno, nemško vojaško trdnjavo. Jeklen obroč okrog nacijtke oborožene sile pri Nikolajevu; pristaniščnem mestu ob Črnem morju, se zožuje, Moskva naznanila okupacijo čez 400 poljskih in ukrajinskih naselbin.—Zavezniki zasedli Cassino po zdro-bitvi nemškega odpora. Priprave za prodiranje proti Rimu. Ameriški letalci metali bombe na Dunaj.—Ameriške čete zasedle japonsko letalsko bazo na otoku Manusu London. 20. marca.—R u s k a si okupirali naselbino, ki leži oborožena sila več tisoč vojakov je prekoračila reko Dnjester in udrla v Besarabijo, provinco predvojne Rumunije, skozi 31 milj široko vrzel v razbiti nemški bojni črti, poroča Moskva. Nemške in rumunske legije be-ze pred Rysi in niso utegnile niti porušiti mostov na tej rilci. Rusi so okupirali čez 40 vasi in naselbin v Besarabiji, ubili več tisoč sovražnikov ter zaplenili veliko število nemških tankov, topov in drugega orožja. Sovjetska ofenziva se nadaljuje na 300 milj dolgi fronti od stare Poljske na severu do Črnega morja na jugu. Ruska armada, kateri poveljuje maršal Ivan S. Konev, je prodrla 70 milj daleč v zadnjih petih dneh. Kolone te armade so prekoračile reko Dnjester med Jampolom in Mogilev-Podolskem. Nemške čete beže v smeri Ode- 15 milj severovzhodno od Nikolajeva. Druge ruske kolone prodirajo naprej na ozemlju ob reki Bug. Nsapal, Italija, 18. marca. — Oddelki pete zavezniške armade so pognali Nemce v skrajni juž-nozapadni predal Cassina, razdejane vojaške trdnjave, kjer se sovražnik še odločno upira, se glasi naznanilo. Ljute bitke dirjajo v okolici Cassina in vznožju hriba. Nemci še drže cesto, ki vodi z Cassina v Rim. Zavezniki so konsolidirali svoje pozicije po strahovitem bombnem napadli na Cassino zadnjo sredo. V tem napadu so zavezniški letalci vrg-čez 2500 ton zažigalnih in razstrelilnih bomb na nemško vojaško trdnjavo. Pri Anziju na drugem koncu italijanske fronte so ameriške in »ritske čete odbile naskoke nemških kolon na svoje pozicije. Zavezniški letalci so izvršUi nov« obkrožen. Nsspal, Italija« 20. marca.— Zavezniške čete so okupirale Cassino, nemško vojaško trdnjavo, po zdrobit vi zadnje sovražne sile na južnem in zapadnem koncu tega strategičnega mesta, kjer se odpira pot proti Rimu. Padec trdnjave je sledil silnemu zavezniškemu bombardiranju nemških pozicij. Pri Anziju na drugem koncu italijanske fronte so zavezniki izvršili uspešne napade na postojanke sovražnika. Izgledfc, da se bo zavezniško prodiranje proti Rimu pričelo na vsej črti. London, 18. marca. — Rdeča armada je v prodiranju po stari Poljski zasedla Dubno, nemško vojaško trdnjavo. Na jugu so Rusi okupirali naselbine, oddaljene samo enajst milj od predvojni- rumunske meje, in zožili Jfrklen obroč okrog Nikolajeva pnstaniščnega mesta ob Črnem morju. Sov jctske kolone so zasedle Vas' pri Žmerinki, železniškem križišču, južno od Vinice. De-midovko, mesto, ki leži 70 milj "d Lvova in 42 milj znotraj sta-n Poljske, so Ruai zavzeli z na »k .kom, kakor tudi čez 400 dru-Kih [»oljskih in ukrajinskih na-Moskva poroča, da se r" mska bojna črta na jugu drobi pod udarci ruske sile. Moskva je naznanila okupaci- " Kli mbcrvke, U milj severno !)"J«stra in 12 milj vzhodno Jan i pola, romunskega ob- n, ,!, i'a mesU. Vi* ti niso nikdar priznali "fcyii>nja Besarabije v Rumu 1917 in jo Še vedno sms-<••' okupirano pokrajino. Rusija iztrgala iz rok Ru-• in Turkov 1. 1812. Be ia je prišla pod kontrolo zaeno s severno Buko-1M0, toda ruske čete so "de umakniti, ko so Jih 1 napadli. ' '»-mlju pri Proakorovu so *«• klopnt kolone uprizo-V' naskokov na ruske po-1 ho bile vržene nazaj • i'gubami Čez tri ti , r i/nikov je padlo v 6tt- koncu ju/ne fronte so Ru naprave pri pristaniščno mesto na zapadnem italijanskem obrežju. London, 18. marca. — Ameriške leteče trdnjave in bombniki modela Liberator so se dvignili italijanskih baz, preleteli Alpe in metali bombe na vojaške objekte in naprave na Dunaju. To je bil prvi ameriški bombni napad na glavno avstrijsko mesto v tej vojni. Ameriški letalci so metali bombe tudi na Šibenik, jugoslovansko ]uko, Bleiberg, 25 milj zapadno od Celovca, Koroška, na Caceno in Pescaro, važno železniško križišče v severni taliji. Sofija, glavno mesto Bolgarije, je bila tudi tarča bombardiranja iz zraka. To je bil že drugi napad na Sofijo v zadnjih treh dneh Britski letalci so istočasno bombardirali nacijska oporišča v Franciji, Belgiji in Holandiji ter mesta in industrijska sredi-, šča v Porurju. Odpor s strani nemških letalcev je bil neznaten. Angleži so vrgli čez dvesto ton bomb na Ulm in Fried-richshafen. Zavezniški stan na Pacifiku. 18. marca. — Ameriške čete so zasedle Japonsko letalsko bazo pri Lorengauju, otok Manus Admiralske grupe, poroča glavni stan generala Douglasa Mac-Arthurja. Okupacija Je bila izvršena s podporo enot ameriške bojne mornarice in bojnih letal. Ameriški pomorščaki so raztegnili in konsolidirali pozicije na Los Negrosu, drugem otoku Admiralske grupe Japonski odpor na tem otoku Je bil zdrobljen Uradni komunike pravi, da je čez dva tisoč Japoncev padlo v bitkah z Američani ns Los Negrosu. Vojni tajnik odgovoril kritikom Vojne operacije v Italiji u«petne Washlngton. D. Cm 18. marca. — Vojni tajnik Henry L. Stim-son je odgovoril onim, ki kriti« zirajo poveljstvo ameriške oborožene sile v Italiji in mu očita-jo nesposobnost. Izjavil je, da kritike niso upravičene. Stimson je tia sestanku s časnikarji dejal, da bi bilo razdejanje Cassina, glavne nemške trdnjavske točke na italijanski fronti, izvršeno pred dvema tednoma, če ne bi bile vremenske neprilike zavrle operacij. Cassino je bil porušen zadnji četrtek kot posledica silnega bombardiranja iz zraka. "Naša -sila je že odprla Sredozemlje," je rekel vojni tajnik. "Italija je morala kapitulirati pod udarci te sile, ki zdaj kontrolira tudi velik del Jadranskega morja. Zavezniške operacije v Italiji so uspešne in v pomoč Rusiji. Naše armade zadržujejo najmanj devetnajst oklopnih in pehotnih divizij v Italiji, ki bi bile lahko poslane na ruske fronte v kritičnem momentu." Angleški rudarji odobrili načrt Sporazum določa revizijo mezdne lestvice London. 18. marca. — Velik korak naprej glede končanja stavk v premogovni industriji je bil storjen z dosego sporazuma med rudarsko unijo in britsko vlado. Voditelji unije so v načelu odobrili vladni načrt glede revizije mezdne lestvice. Vladni načrt predvideva u-stanovitev novega mezdnega sistema za rudarje. Sestavljen je bil v teku stavke, v katerih je bilo zavojevanih čez sto tisoč rudarjev v South Walesu In drugih premogovnih distriktih. Upanje je, da obdo rudarji sprejeli nov sistem. Velika večina stavkarjev se je vrnila na delo in pričakuje se, da bo obrat obnovljen v vseh premogovnikih prihodnji teden. Načrt garantira rudarjem zvijanje plače v skladju s cenami živil in drugih potrebščin. Zdravnik obšojen zaradi ipionaie Detroit, Mich., 18. marca. — Dr. Fred M. Thomas Je bil obsojen na šestnajst let zapora zaradi kršenja zakona proti šplo-naži. Za krivega Je bil spoznan na obravnavi pred federalnim sodiščem pred dvema tednoma. Obtožnica mu J« očitala, da Je dajal informacije o Švedski kralj svetuje finski umik iz vojne London ramkril nemika tipanja za iklenitev miru ROOSEVELTOV APEL NA 1FINSKO LJUDSTVO Stockholm, Švedska. 18. marca. — Zunanji urad poroča, da je kralj Gustav poslal pismo finskemu feldmarfalu Manner- heimu in drugim finskim voditeljem, v katerem je izrazil svoje stališče in jim svetoval sprejetje ruskih mirovnih pogojev. Opozoril jlii je na težke posledice, ki pridejo, če se bodo pogajanja izjalovila. Apel švedskega kralja je značilen. Finski predsednik Risto Ryti in feldmarftaj Mannerheim, vrhovni poveljnik finske'oborožene sile, sta bila opozorjena, da je v interesu Finske, če ob-držita stike z Rusi za vsako ceno in revidirata svoje stališče. Vest iz H^lsinka pravi, da je finska vlada poslala usodno noto Moskvi, v kateri je zavrnila ruske mirovne pogoje. Drugo poročilo f angleške Čas-niške agenture Reuter trdi, da so sovjeti omilili mirovne pogoje. Umaknili so zahtevo glede odstopa petčamskega distrikta, središča rudnikov nikla, čeprav ta ni bil finska posest do podpl sa pogodbe v Dorpatu 1. 1020. Sovjeti so tudi umaknili zahte vo za repatriacilcv bivših ruskih državljanov finskega porekla. London. 18. marca. — Vest iz zanesljivih virov pravi, da je nemška vlada začela poizvedo vati na Švedskem, ali je kralj Gustav pripravljen prevzeti vlogo posredovalca med njo in zavezniki v svrho sklenitve miru. Otto Abetz, nemški poslanik v Parizu, Je imel razgovor z Goe-stom Nordlingom, švedskim generalnim konzulom, in ga informiral o želji nemške vlade, da kralj prevzame vlogo posredovalca. Abetz je baje izjavil, da se bo Nemčija odpovedala osvojitvi Norveške, Danske, Holandske, Belgije in Francije, Alzacija in Lorena pa naj dobita avtonomijo. Nemčija Je za restavrlrs-nje poljske države pod pogojem obdržltve Gdanska, CeŠka mora ostati njen protektorat, Slovakija pa dobi neodvisnost. Waahin0ton. D. C., 18. marca. — Predsednik Koosevelt Je direktno apeliral na finsko ljudstvo, ''naj se odpove obaovraž-nemu tovarištvu z nacijsko Nemčijo s sprejetjem ruskih mirovnih pogojev," zaeno pa Je Izrazil upanje, da Finska ne bo zaprla vrat pogajanju z Moskvo. "Ameriško ljudstvo ne more razumeti, zakaj se Finska bori na strani nacljske Nemčije, zaklete sovražnice civilizacije," Je rekel Rooeeveldt "Finsko ljudstvo ima zdaj priliko za končanje obaovraženega tovarištva." Stavka voznikov avto* bušov §m Uri Pittsburgh, Pa , 18 marca. smeriški j fttevllo voznikov avtobusov, ki - Domače vesti Začetek pomladi Danes ob 12:49 je po koledarju v Chlcagu in centralni coni začetek pomladi, dan prej kot običajno zaradi prestopnega lfta. Solnce prekorači ravnik in se prične pomikati proti severu. Dan in noč sta enako dolga. Is Clavalanda Cleveland, O. — Po dolgi in mučni bolezni je umrl Frank Korenčan, star 73 let in doma iz Horjula nad Vrhniko. Zapušča dva sinova, oba pri vojakih, dve poročeni hčari v Kansasu, dva brata in tri sestre. — Umrl4 Ja tudi Ferdinand Starin, star 59 let in doma iz Bišče pri Ihanu, okraj Kamnik. V Ameriko j« prišel pred 34 leti. Zapušča leno, Štiri sinove (dva pri vojakih), dve hčeri, enega brata in eno sestro. — V Smyrna Beachu, Fla., se nahajajo Josephlne Ro-dica, njena sestra Matilda Čer-ne in Frances Gerbec iz Canto-na, O. (TJA Je šel tudi John Rudman iz Chicaga na priporočilo dr. Johna Zavertnika s svojo ženo Rose.) Slovanski vojak ubit Jollet, 111. — Saržent Andraj A. Merzlak je bil ubit v bitki z Japonci na Novi Britaniji. V armado je stopil v juliju 1. 1940, preko morja pa je bil poslan l. 1942. Zapušča očeta, pet bratov, polbrata in polsestro, ki vsi služijo v armadi. Trije bratje so onstran morja. No*»grob v Chlcagu Chicago. — V bolnišnici St. Francis je Umrla Mary Schwab, stara 76 lat In doma it Ljubljano. V Ameriko je prišla pred 38 leti. Tu zapušča štiri sinove, v starem kraju pa enega brata Stara Slovenka umrla Enumclaw, VVash. — V bolnišnici je umrla Frančiška Lu-šin, stara 89 let in rojena blizu Ribnice na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 40 let. Zapušča tri sinove in eno hčer. —- Bolna je Agnes Verhovnlk, ki Je stara že 81 let. Partizani zdrobili nemške napade Cez 1900 sovražnikov ubitih London. 18. marca. — Glavni stan maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne . armade, poroča, du so partizani zdrobili nemške napade in zadali težke udarce sovražniku. Cez 1900 nemških častnikov in vojakov je padlo v bitkah s partizani. Nacijska ofenziva, ki se je pričela prad dvema tednoma, je bila ustavljena, nakar so Šli par tizani v protlofancivo. Ena nem ška kolona je bila zdrobljena na ozemlju ob reki Savi v Slove nijl, druga pa v bližini Lastve, Hercegovina. Partizani so napadli nemške vlake v Slavoniji in se zapletli v bitke z Nemci in Mihajlovlče-vlml četnikl v sektorju Danilov-grad-Nikslč, Črna gora. Čez 180 Nemcev je bilo ubitih, ko so partizani napadli nemški voja škl vlak na progi železnice Bel grad-Zagreb. Japonsko bojno razpoloženje se krha Ruski list komentira položaj Moakva, 18. marca. — Publikacija Vojna in delavski razred, glasilo ruskih strokovnih unij, je objavila članek, vsebujoč objektivno analizo položaja na Ja potiskam in deklaracijo, da*se l )<) j no razpoložen Ja Japoncev kr ha in da je ljudstvo le apoenu lo, da ne more zmagati v tej vojpl. Avtor članka je R. Žukov, On v tem večkrat omenja Japonsko agresijo in Imperializem, kar je značilno, kar Rusija in Japonaka nista v vojni. V tem tudi na-glaša, da stroga Juponska cenzura ne more prikriti porazov japonske sile in da je iniciativa v vojnih operacijah na Pačlfiku v zavezniških rokah, "Cenzura ne more prikriti dejstva, da se japonska bojna mornarica skriva," pravi Zukov. "Vzrok Je bojazen pred spopadom z zavezniško pomorsko silo. Japonsko ljudstvo se zaveda, da se Je tok obrnil proti nJemu ne samo v vojaški sferi, temveč tudi v politični in ekonomski. Napori vlade premlerja Toja za postavitev japonske dominacije v vzhodni Aziji so se Izjalovili. Juponsko ljudstvo, ki je bilo silno navdušeno, ko so poročila na-| Detroit, Mich., 18. marca. — /nunjula zmage v začetnih voj-R J. Thomas, predsednik avtne|njb operacijah proti zaveznikom, unije CIO, Je obsodil odslovltev ^j v konfuzljl. Veselju Je !\0 stavkarjev iz tovarne Ford „|edll gUvobol, Doživelo Je prva Thomas obsodil odslovitev delavcev Uradnik Fordovo kompanije obdol-žen provokacij MOBILIZACIJA ČLOVEŠKE SILE ZA VOJNE NAPORE Her»huy in Nehon razkrila retnoit • tituacij• ODPOR PROTI OBVEZNEMU DELU Waahlngton, D. Cm 18. marca. - General Lewla B. Herahey, direktor federalne naborna administracije, in Donald M. Nel-son, načelnik odbora sa vojno produkcijo, sta informirala predstavnike jeklarske industrije, da se mora zadostiti vojaškim potrebam v pogledu moštva tudi za ceno zmanjšanja produkcijskih kvot. Oba sta naglasila, da bo Jeklarska industrija izgubila veliko štovilo delavcev, ker bodo morali Iti v armado. Zgodilo se je prvič, da sta dva vlaoka uradnika postavila potrebe oborožene sile nad potrebe produkcije. To dejstvo razkriva problem moblllziranja človeška sila za vojne napore. Hershey Je dejal, da ja vpoklic moških v starosti 18 do 26 let v vojaško slulbo postal nujnost, dasl bodo jeklarska in druge industrije prizadeta, zaeno pa je Izrazil upanje, da bodo producirale dovolj bojnega materiala. "Ameriške Industrija so bije vedno kos svoji nalogi in upam, da bodo tudi sedaj," je dejal. Neki uradnik Harshavjava administracije Ja prej okrcal komisijo ta mobilizacijo moštva in jo tbdolšH, da ni izpolnila pričakovanj,-_Načelnik ta ja Paul V. McNutt. Slednji nI hotel komentirati obdollitva. Kongresnlk CostelU>, demokrat iz Californije In načelnik |u>rtju 125 voznikov v IUmi, O meriškem socialističnem giba . -^rTumrl Cli ja bil več let'je izjavil, da Hull o tovjeiški^^^^M potezi v Italiji KanaJa m pogaja • Washlngton. D. C., 18 marv) Kitajci in Francozi — DMivnl tajnik Cordall Hull Ottawa, KanaHa, 18. marca svoji deklaraciji zanikal trditev uradnikov. jo sovjetsko prlzruinje Hadogli Jeve vlade. Vlada nastopila J.wph Twyitian, prolardntk Uruniiaj odlaša t krojrviut »vinc unije, j.- |x»ui priznanjem argan-p,imo r«ter*lm>inu Ju«.lf*mu (. j tajnika rranciMj J. Biddlu S, t Moskvš ni po- Vlada Je naznanila pogajanja s prošnjo, naj odredi preiskavo Mont*vid«*o, Urugvaj, !S. mar K r Ion jo pr ovisi J protitrustnofa zakona W«shington. D. C.. 18. marea. — federalna vlada Ja n as topila proti petnajstim ameriškim ka-mlčnirn kompanijam In brltake-mu kemičnemu trustu, znan pod imenom Imperlal Chemical Industries, Ud, In Jih obtoftlla vzdrževanja mednarodnega kar- tela jrf" kršenja Shermanovaf* protltrustnega zakona > namenom omejevanja produkcija in trienja kemikalij. JuNtičhl departmant Ja naznanil vlo/lUtv tol.be proti kompanijam pri federalnem dtstrikt-nem sodišču. Namei Ja razve-ljavlj«njt* sklenjenih kontrak-tov. ki določajo razdelitev tržišč In postavljanja c/n Obtolrne so Dow Chemical Co, Alkall K šport Asaoclatlon, ----; svetov ala* z Washingtonom In' Kitajsko in narodnim frane<»- proti W (1 Au.tmu, urarlniko ca ca Vlada )e ponovno od- Ca Ijfomla Alkall K^ort Aaeo- predaednik Pennsvrvanskc or-|i^ ^ ^ ^ preden je prizna- skim odborom, čigar načelnik Je kompanije, ki Je namenom« p>id.jlo*lla akcijo ^lede priznanja no- ciation, »Ivanajst podružnic teh žavne federacije ln podprt«- w anško ^^ pr*mterj* »rneral Charles da Gaulle. za žigal ustavitev dela m**l člani vega argentinskega režima Se- korMernov In brlUlU kemični aednlškl kandidat tPMU****| ' |n kra|j- V|ktorJa fr. gManitev pr»ge vzajemne pr»- enote unije v livarni l»lsmu so(nat Je slm i i i ■ ■■ ■ ^^mm - . Kansda ima take pfigod- bile ptilofernc zapriaaienr Izja- odoj^rli vladno politiko "pozor- vse |»)vezane s nemških kamič- ve in drugi dokaai o pr<#vi»kari- nega čakanja," dokler ae položaj nlm ti ustom I. G. Karbenlndua-j r In IfmH^T. Iv Argentini na razčisti. I trla. . . ^^ ma PROSVETA PONEDELJEK, 20, MAftr^ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLABILO IN LASTMHA 8LOVEH»KE MARODHE PODPORNE Organ of «nd published JEDMOTE by Slovan« National Banaflt 8ociety Naročnina u Zdruiana driara Oivan Chtcaga) in Kanado M*0 na lato. 134)0 «a pol lata. »l.SO u iatrt lata; m Chicago in okolico Cook Co., 17.60 ta calo lato. 63 71 u pol letat M inoaanutTO M.00. »uabcription rata.: lor tha Unltod Stat« (ancopt Chicago) and Canada SS.00 par yaar. Chicago and Cook County $7*0 par yaar. foraign countrla« lt.00 par ... Cana oglasov po dogovoru.—Rokopiai dopisov in nanaroCanih člankov — na vračajo. Rokopisi litararna vsabina (črtico, povasti. drama pasmi itd.) »a vrnojo pošiljatelju la v »lučaju, ča Ja priložil AOvartising ratas on agreement.—Manuscrtet« of Communications «nd unsolicitad articlas wUl not ba raturnef Othar manuscripts. such aa storias. plays. poams. atc., wUl ba raturnad to sandar only when accompaniad by sali-addrassad and ttempod anvalopa. Naslov na vsa, kar ima stik c listom« PROSVETA 2057-59 So. Lawndale Ave., Chicago 23. IlUnoU MEMBER OP THE FEDERATED PRESB m Datum v oklepaju na primer (Mareh 31, 1944), poleg vafcega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da *c vam lott ne ustavi. _ Glasovi X 12 naselbin Kako ao kmato ogoljufali za gozdova Nllaa. Ohlo. -i V Prosveti sem videl poročilo od stalnega poročevalca, kako je stara Avstri iz Črnomlja. Ko vidi, da je noga zlomljena in utečena, pošlje starčka v kandijako bolnišnico v Novo mesto. Tam je nekdo jpovedal, da je plesal na dan sv. Jo- ja vzela gozdove kmetom in jih j žefa in si vlomil nogo od — gre-dala grofom. Nekaj podobnega ha. Sateliti v opasnem položaju Med satelitske države, ki pomagajo osišču, spadajo predvsem Finska, Rumunija, Bolgarija in Ogrska,.dočim je glavni sočinitelj osilča, fašistična Italija, že končaj svojo zločinsko karijero s totalnim polomom. Omenjena četvorica satelitskih državic se je privezala na rep osiŠčnega zmaja v upanju, da v tej vojni končno doseže svoje eks-p»nzivne aspiracije na račun svojih sosedov. Da so se te državice pošteno "zmotile" v svojih nečednih upih, potrjujejo danes vsa znamenja v poteku vojne sreče. Nacijska Nemčija, ki je točasno še gospodar domala vse Evrope, doživlja strahovite poraze na ruski fronti, med tem pa drobijo njena mesta v notranjosti Nemčije za-vesniški bombniki in tako pripravljajo pot za invazijo z zapada. Nemška sila s« stalno ruši in tak položaj ne mpre zadovoljivo vplivati na njene satelite. Piva, ki je "videla pisanje na steni,H da se bliža Nemčiji končni poraz, je bila Finska, ki se je pridružila Nemčiji v napadu sovjetske Rusije. Velike ruske zmaga so jo prepričale, da je igrala napačne karte in sedaj se bi rada izvila iz skrajno opasnega položaja S tem, da sklene s sovjeti premirje. Finska je dobila sovjetske pogoje, ki so povsem dokaj zmerni, kljub temu pa skuša, da reši •vojo potapljajočo ladjo s čo vzoru nacijske Nemčije. Finsko ljudstvo danes nima nobene liesede, Je brezpravno, kakor so brez* pravna ljudstva v Rumuniji in v ostalih satelitskih državah. Eno Je gotovo. Ako hi ljudstva v satelitskih drtavah imela besedo. bi premu je sledilo v nckai dneh. S takojšnjim premirjem bi bil zadan nacijski Nemčiji silovit udarec in konec bi bil na vidiku toliko prej. Kljub temu dnevne vest« pi ipovedujejo, da so razgovori med satelitskimi državami na eni stiunl in sovjeti na dru^l strani že v teku. to je razgovori o premirju. Sovjetske ^mage na bojiščih ailljo satelite, da Iščejo izhoda »* svojih fatalnih miot v Moskvi, jiajti sovjetski-zmagoslavni doprinosi k porazu osišča so najbolj preptičtvalni dokazi, ki najboli zgovorno povedo, da je usoda fašizma zapečatena. Četudi vojna n* dobhena, se Združeni narodi K vsakim dnem boia boli blMajo zmagi nad ostščcm jn njegovimi sateliti w Pred nekaj dnevi Je pri«i>el \ l.omion dr.Tosip Smodlaka. zunanji minister uruvizorične vladi- maršala T«ta. čigar misija |M»leg jugoslovanskih vprašani je tudi to, da predloži načrt voditeljev] tolgai skih imi tiranskih groo umika Bolgarije i t vojne Bolgarski partizani delujeio z« *ti mogla vi Jen )e l>olgarske fašistične vlade, kateii nareluje prem »t r Boj I lov. Dr Smodlaka je star in izkušen dtiavmk. uo rodu Dalmatine*-, k« dobro Wlime težnje jugoslovanskih nai<>dov uključivsi bolgarskega. ^^ Vre to so Jasnt znaki, kai mislijo satellstičn* države o bodočem tatvoju vojnih dogodkov Sedal je le vprašanje časa. kako dolgo^s b* bodo vlekli /adevni ratfeovon nuni prizadetimi predstavniki' svojih narodov. AkA pridi- do premirja s sateliti, se v sedanjem položaju r»rav lahko zgodi, da b«, zadelo nekatera teh državic to. kar j« zadelo Italijo oo njenem premirju in predaji ac bodo \ bojite. To t»a bo seveda mlvtsno od sile le rttpolaga Tak jf .I.nes |tolo>aj sateht.*, poloiaj, ki je optmn t vseh vidikov obenem pa je umik teh državic U vojne neuogiben. se je zgodilo tudi v naših krajih. Sredi zadnjega stoletja je bila velika lakota v stari Avstriji. Med Trstom in Dunajem takrat še ni bilo železnice in mladi cesar je moral nekaj * ukreniti za izboljšanje življenja sebi in svoji gosposki ali grofovski žlahti — za preprosti narod se ni zanimal. Samo to mu ni šlo v glavo, ker mora iti železnica preko Slovenije, njegov najbolj zaničevan narod. - Ludje so stradali in mnogo živine jim je poginilo. Kar jo je ostalo, so jo prodali za vsak denar. Štiri leta niso kmetje pridelali, da bi se preživeli. Vlada jim je vedno Obljubovala, da jim pošlje živeža. Hodili so v Trst čakati, kdaj pride žito iz Ogrske. Čakali so po več dni, ali žita ni bilo. Obupani in sestradani so se vračali domov. To se je ponavljalo mesec za mesecem, a pomoči nobene. Potem se pojavijo državni agentje pri županih in jim obljubili pomoč pod pogojem, da jim prodajo občinske gozdove. Ker so bili Vrtovinci lačni, so prodali gozdove za sedem zlatih goldinarjev in sedem hlebov kruha, gozdovi pa so bili vredni pol milijona. Na ta način je Avstrija prišla do velikanskih gozdov, katere je zastražila. Potem pa je pričelo primankovati kurivs po vsej Vipavi in na Krasu. Je še danes tako in bo, dokler občine ne dobe teh gozdov, katere je potem vlada dala raznim grofom. Ti gozdovi spadajo ljudstvu. To mi je pripovedoval moj stari oče, ki je bil zraven. Vprašal sem ga, zakaj so to naredili. Odgovoril je, da jim ni preosta-jalo drugega, kajti drugače bi pomrli od lakote. S tistimi sed-mlmf goldinarji so potem baje nakupili toliko žita, da je živela vsa občina celih osem mesecev. Pred nekaj leti sfrio si želeli spremembe in dobili smo jo. Vse je bilo živahno, včasih še preveč, da nismo mogli spati. Sedaj pa nam spet ni pfav, ker ni fantov in je vse nakam žalostno in mirno. Iz tukajšnje okolice se je udeležilo šest fantov bojev na Taravskem otoku. Trije so bili ranjeni, dva lahko, eden težko. Joseph Coplch. Neka) o "grešnikih" Eliiabeih, N. J.—V naši fari v Semiču so bili vsake' vrste ljudje, nekateri preveč pobožni, drugi spet nasajeni na vražji poti. Verjeli smo vsakemu, posebno če je kake vraže pravil. Bilo je na dan sv, Jožefa 19. marca in pri podružnici je bilo žegnanje. Ker je bila cerkvica v lepih vinogradih, so ljudje prišli na prvi pomladanski izlet. Vabili so svoje prijatelje v svojo zidanice in v bližini so bile tudi gostilne in muzika za ples. V postnem času je bil ples sicer cerkveno prepovedan, ampak vsakdo se tudi ni na to oziral. Meti veseljake Je prišel s svojimi tiovablienei tudi neki star kmet, napit svojega dobrega vina Pa zaprosi neko žensko za ples. potem pa pade in si zlomi nogo. Pobrali so ga In poklicali zdiavnika, ki pride čez dve uri Tisti usmiljeni bratje so ga potem toliko manj čislali, ker je —- "grešil". Ko so mu nogo obvezovali, so ga tako mučili, da mu je kar slabo postalo. Pa vpraša enega od strežajev, če je on tudi usmiljeni brat. Pravi, da je. Pa mu bolnik vrže v obraz: "Ti si hudičev, ne pa usmiljeni brat." Tako "smiljenje" so imeli do "grešnika". Če bi bilo v Ameriki na dan sv. Patricka 17. marca greh plesati, ne bi Irci plesali in se v pa radah kazali. Njim ni greh, č( se v postu udajajo zabavam. V starem kraju so se vedno bali greha, s katerim so jih strašili i prižnice .Nazadnje jim je kaplar še očital, da jih Bog tepe in jiir pošilja točo in druge nezgode zato, ker so — grešniki. Agnes Pasarich. ——— Zahvala prijateljem Detroit. — Po dolgem času st Zopet oglasim v Prosveti/Vzrok, da se zadnjih par let nisem, j( bil v tem, ker sem bila prevet zaposlena. Bila sem oskrbnica \ SND in nis^m mogla pisati ne \ Prosveto, ne mojim prijateljem Morala sem gledati, da sem o pravljala le moje delo, ki ga jc bilo čez glavo. Ker sem se tud tega naveličala in utrudila, sen 1. febr. podala ostavko in deja la, da bom delala še 30 dni. Ko so moji prijatelji to izve deli, so pričeli pripravljati, dt mi narede "surprise party". Ke; pa sem delala v SND, je težk( delati tako skrivoma, da ne b izvedela, ali vseeno si nisen mogla misliti, mi bodo pri pravili tako presenečenje. Bilo je £6. febr. zvečer, ko pri čno-prihajati ljudje. Bila jih ji polna dvorana. K meni pride mrs. Anna Karun, mi pripne le) šopek in pravi, da nocoj ne bon delala. Odpravili so me v dvo rano in mislila sem, da sanjam Pravijo mi: "Vidiš, tukaj si pu stila delo in poglej koliko pri j a tel je v, ima$, Ali nisi vesela?" Re: mi je bilo milo pri srcu. Res ni sem vedela, da imam toliko prijateljev. Namesto da bi se ja; vam zahvalila za vso naklonje nost, ker ste mi šli na roko \ vseh ozirih, kakor tudi SND, sU se mi pa vi, dragi prijatelji! Potem me peljejo k mizi ir mi prično dajati darila. Mrs. Košir mi da vojni bond za $50 oc vseh skupaj. Mrs. Karun prebe re karto, na kateri mi voščijo vse najbolje. Potem mi prinese jo veliko stensko ogledalo, ki mi ga darujejo Young Americans SND in kegljalci Young Americans — sami mladi fantje: Izročila sta mi ga z lepimi besedami Johny Smalz in Joe Golia. Mrs. Sardonar mi da lep namizni prtič domačega mčnega dela. mrs. Režiinlk lepo shcklano srce, mrs. Bombach pet dolarjev, mrs. Aubel dva dolarja, lepo karto pa mr. in mrs. Smrdu z dolarji v njej. Mrs. Verhovc, Adamirh in mrs. Mrak so podarile lepe, velike torte. Slikal nas je mrs. Stimac. Vsem skupaj sem se lepo zahvalila in tudi Frank Gaber je napravil m»l govor. Srčna vam hvala vsem skupaj za prijateljstvo, trud, darila in lepe besede! Posebna hvala mrs. Karun in mrs. Košir, ki jo vse tako lepo naredile. Mize so bile obložene kot da čakam ženina. Mislila sem, da sem še mlada, toda ko se j?ogledam v velikem ogledalu, ki so mi ga podarili mladi kegljalci, vidim, da sem že stara ženska.— No, malo Ijsasa mora biti. < - Tisti večer mi tudi delati niso pustili in so kar drugi delali namesto mene. Lepa vam hvala! Godci so bili trije. Vse je bilo veselo, jaz pa najbolj. Podarili so mi tudi spominsko knjigo in v njej imena vseh navzočih. Knjigo bom hranila, dokler bom živa. Drugi dan, 27. febr. so izvolili novo oskrbnico, mrs. Cedilnik. Upam, da ji boste šli na roko prav tako kot ste šli meni. Od tukaj je že šlo veliko mladih fantov k vojakom.»Dva člana društva Young Americans SNPJ sta bila javljena kof izgubljena. Eden je znani Rudy Grum, sin mrs. in mr. J. G rum, ki se je oglasil iz ujetništva iz Nemčije. Pisal je že več pisem, v katerih pravi, da se mu ne godi preslabo. Njega zelo pogrešamo v SND. Drugi je pa F. Ja-nežic, o katerem se pa ne ve, kje je. Ko sem brala dopis mrs. Strle, v katerem je pisala, da je izgubila moža in sina, so mi tekle K)lze. Uboga mati! Materino irce najbolj občuti. Vsi pozabijo, ili mati nikoli. Tudi meni je lmrl sin pred petimi leti in moje srce od takrat je razbito. Zapustil je ženo in sinčka. Brala sem tudi vse spise starega naseljenca, tudi njegov zadnji dopis. Ubogi mož, koliko je moral pretrpeti, in to samo zato, ker ni pravice na svetu. Želim, da se mož še oglasi. Anna Travnik, 564. Odgovor staremu naseljencu Rigby-New Castle. Pa. — Ptički nam že pojo in solnce nam naznanja prihod pomladi. Tako je tudi stari naseljenec, čigar življenjepis smo brali v Prosve ti, naznanil svoje'ime. Zdaj torej /emo, kdo je. Glede klobas se jova lahko pomenila: on me ne prosi zanje, jaz pa mu jih ne ponujam, ker so presuhe, stari judje pa navadno nimajo do-orih, močnih zob. Ne gre mi v glavo, zakaj je 3n toliko zasovražil mačeho, ko je prišla k hiši in jim je hotela postati druga mati. Saj ona ni bila kriva smrti njegove matere in tudi ni nič čudnega, če je plesala in bila vesela na dan ivoje poroke, kajti to je bil njen najvažnejši dogodek v življenju. Priznal je, da je bila skrbna gospodinja, da je družini kuhala, prala in likala, ampak ji ljubezni niso vračali. Marsikatera mačeha ima velike potežkoče v drugem zakonu, sploh imajo mačehe veliko odgovornost do dru gih otrok in tudi dovolj truda z njimi, ko ostanejo brez matere. Še enkrat rečem, da mi je zagonetno, kako bi mogel 15-letni fantek prestati toliko kot pravi, da je. Če kdaj pride po klobase, mu jih bom vseeno dala, ker včasih pomagajo tudi proti rev-matlzmu. Tončka Skufca. Potreba dobre vsgoje Mllwaukee. VVla,—Redno či- tam Prosveto in v nji opazim razne zanimive stvari. Poleg poročil iz naselbin, ki so dokaj zanimiva, se vidi tudi različno mnenje o raznih vprašanjih. Či-tam tudi komentarje In kritike o perečih vprašanjih. Razume se, da se ne strinjam z vsem, kar kdo pt£e, nasprotno pa se gotovo tudi drugi vselej ne strinjajo z mojim mnenjem. Važno pri tem je to, da vsakdo lahko -apremenlle s katero Hitler Ameriško transportno letalo meče potrebščine zavezniški sili i burmski fronti. pove svoje mntenje v dostojnem in strpnem tonu. Moje mnenje glede vprašanja demokracije je, da ji mnogo bolj škodi nepravilni vzgojni sistem, kakor pa obstoječi ekonomski sistem, četudi sta oba ta dva sistema tesno poyezana. Do prave demokracije ne more priti, dokler je vzgoia v rokah tistih ljudi, ki ljudstva zavajajo. Dokler bomo imeli jezuitsko vzgojo, ne moremo misliti na izboljšanje demokracije. BaŠ ta vzgoja drži ljudstvo v nevedi jn kar jim ti vzgojniki rečejo, tako storijo, pa naj bo to v pogledu volitev ali pri čem drugem. Kakor je sedaj, imamo veliko bogastvo na eni strani, na drugi pa veliko revščino. Pa učijo ljudi, da to je "božja volja", da tako "mora biti". Iz tega sledi, da bi moralo delavstvo posvetiti več pozornosti dobri vigoji, potem bo ljudstvo znalo odpraviti izkoriščevalni sistem samo na volišču in tako bi kapitalistični sistem izginil. Na njegovo mesto bi prišla resnična demokracija tudi v ekonomskem oziru, ne le v političnem. Joseph Ule. S pota Dasi se bližamo pomladi—ofi-cielno nastopi $1. marca—sedaj, ko to pišem, že tretji dan sneži. Kaj takega še nismo imeli to zimo v Duluthu, Minn. Bolnišnice so napolnjene z bolniki. Posebno stari rod se umika s tega sveta, mladi rod pa pada v vojni. Kar v kratkem sta tukaj umrla dva rojaka in sicer rojak Masera iz Evele-tha in član SNPJ, drugi pa je Frank Tomsich iz Elyja. Ko to pišem, dobim tudi poročilo, da je v Chisholmu umrl v bolnišnici po kratki bolezni Louis Gan-de, star 74 let in član SNPJ. Rojen je bil v vasi Griž pri Celju na Štajerskem. V Ameriki je bil okrog 40 let in obče znan trgovec z jestvinami. Kolikor mi je znano, zapušča le ženo. Matija Pogorele. Vsakega nekaj Librarf. Pa.—Ker ni naokoli zastopnika Prosvete' iz naše naselbine, pošiljam celoletno naročnino na list. Skoraj vsak dopisnik pove kaj o delu, tako bom tudi jaz napisal vsakega nekaj. V tej okolici sta dva premogo-rova, ki obratujeta s polno paro. Prvi je tako zvani rov št. 10, drugi pa Coverdale št. 8. Upo-slen sem v drugem rovu že od leta-1928, ker sem pri prvem na črni listi že od 1927—vsaj bil sem, če sem še, pa ne vem. V Prosveti čitam veliko o Rusiji in partizanih. Vsa čast Rusiji in partizanom, ker oni nočejo, da bi prišel nazaj tisti kra-ljiček. Vsi balkanski kraljički naj bodo tam, kjer so. Doma se ubogi narod bojuje proti barbarskemu Nemcu, kraljički pa čakajo, da se po vojp zopet vrnejo nazaj na svo^f stolčke in iive od žuljev ubogegaPudstva. Poglejmo ssmo JugotVavijo. Par milijonov ljudi, pa je imel tisti kra-ljiček, ko še ni bil star deset let. Uko mastno plačo na leto. večjem razkošju na račun ubi gega naroda. Kaj je naša uboga Slove zagrešila, da jo tisti barbi Italijanom hajduški Nemci ug Čujejo in morijp nedolžne žrti —otroke, žene in starčke in spk vse ter požiga jo domove. Kaj; z ljudstvom, če je šs kaj žii ga?! Nekoč sem hodil po tako zi ni'cesarski cesti skozi Vahto d li v Metliko in Semič. Ko p deš skozi Vahto, se pred u| razprostre Bela Krajina. Pr| Črnomlju ob cesti so sami vm gradi—vsaj bili so. Pred kald letom smo pa čitali, da je bi barski Italijan poruval vse tr s koreninami vred; kar ni ni gel, je pa posekal, požgal hi me in zidanice. Torej ni nič ču nega, če so ljudje partizani. Kadar bodo zavezniki zma| li, bi* morali z nemškimi nad in italijanskimi fašisti prav j ko napraviti, kakor oni dellj po Slovenskem in drugih oh piranih krajih. Ko dobim Prosveto v rol najprej preberem zanimive d 'pfce kdt \1ih pišejo Dolenji Kroll, Fink in še nekateri di gi. Čital sem tudi doživi)! starega naseljenca iz Bele Ki jine. Res čudno, kaj more vi človek prestati na svetu. Vi čast temu Belokranjcu 2a njel spis in njegovi pokojni Roti Tudi moja žena pravi, da s ra biti ta starček blizu nje i ma. Ona je iz Dolnjega Suhi ja pri Vinici. Strinjam se, bi ta povest izšla v anglešd da bi tu rojena mladina vedi kakšna je ameriška iustica, spušča prave krivce na svoba nedolžne ljudi pa obsoja na 1 šala ali v dosmrtno ječo. Anton Kuna. 386. Ruski vojaki v notd vatf m ukrajinski fronti. Tudi jaz.se strinjsm. da ljudstvo aamo odloči, kam aieli spadati in kakšno vlado hoče imeti.' Ves Balkan naj spada skupaj v eno državo, ali pa pod Rusija Ktaljicki pa naj bodo tam. kjer j »o, da ne bodo več žtvAi v naj- Poročilo zastopnik« Herminle, Pa.—To poročilo iz okolice Pittsburgha. Zi Sem v Veroni, kjer sta pom* Prosveto mrs. Zora DovganJ mrs. Doles pa neka mlada ij ska, ki ji pravi teta. Mrs. D les je bila na delu-menda čistila gledališče. Tako so ni ženske povsod uposlene tukaj i Um, poleg domačega dela. V Oakmontu Je ponovil Pl sveto Louis Flais. kakor ti vdovica mrs. Grum Pog sem jo zopet o možitvi. M je. da bi /rilo res kaj dobroi daj, ko se bliža pomlad, ona hoče takega, ki bi r ado« stil pokojnega Petra. Taki tel težko dobe. J Tone Klemen či c v Cb<**» je ponovil Prosveto Pravjli je nekaj o vojaki >»ro(tf-njegove žene, ki je bil odfj| «>d vojakov radi bol« m m ** haja v bolnišnici v CiUM toda imena si Bi«-"! «r Mrs. Orešek je tudi pc Prosveto. Našel sem jo v wj Goršetove hiše v rest«* kjer dela v kuh V Brackenridtfu . nekaj Druttnsk.i kulten Spremljal me Je Valf^*-1 katerem sem tudi prenocr ^ je zelo dobra duša t » ženico sva zjutraj precej« ^ tirala o vojni. Tudi <"*£1 za svoje sinove. W ^ mornarici in o"**0 b Jo. Rekla je, ako bi Anr*n« gubila samo enega njegove ma*cre kn«^' da. kdo tega ne rr , M Ampak morsn JJ^fl (Dalje os 1 A"** k pnNEDELJEK, 20. MARCA PROSVETA Sel grajski študentje—borci za svobodo V svojem običajnem spreminjam taktike poizkušanja ohra-nitve svojega gospodstva nad narodi Evrope, se Hitlerjevci sedaj ne poslužujejo več ugotavljanja o svoji rasni superiorno-sti, nego govore o evropski zvezi enakopravnih narodov. V tej svoji novi vlogi zaščitnikov evropske kulture, so hoteli ti moderni barbari pred nedavnim odpreti belgrajsko vseučelišče, katero so zaprli kmalu po okupaciji Jugoslavije. Slavna pri prava za to svečanost je bila, naravno, v rokah policije, ki je morala poskrbeti, da očisti vse nevarne elemente iz vrst študentov in profesorjev. — V zvezi s tem je pisala "Tages-post" sledeče: "Belgrajska univerza se je izkazala kot središče idej nasprotnih novemu redu. Oni del naobraženstva, kateri določa oblikovanje in vir kulturnih delavcev ter vladnih či-niteljev, se je izkazal politično zastrupljenega ter prežetega z vsakovrstnimi nezaželjenimi idejami. To je razvidno iz dejstva, da so kmalu po okupaciji Bel-grada odšli mnogi profesorji univerze in učitelji iz gimnazij med gerilce kot voditelji, dočim so se dijaki pridružili •gerilskim skupinam." . Ko so Nemci "očistili" belgrajsko univerzo vseh nezaželjenih profesorjev in študentov, je okupacijska uprava pričela z vpisovanjem novih študentov in iskanjem novih profesorjev. Ali vsi njih napori v to smer so bili zaman. Belgrajska univerza je še vedno zaprta in Nedičeva ter Hitlerjeva nova propagandna linija v tem pogledu je docela propadla, vkljub temu, da je bila kampanja za zopetno otvoritev univerze na široko razglaša-na. Kdorkoli je poznal prošlost belgrajskega vseučelišča, ni mogel pričakovati kaj drugega. Profesorji in dijaki te univerze, po večini Srbi in Črnogorci, so bili vedno v prvih vrstah narodne borbe proti raznim diktatorskim in apizarskim režimom predvojne Jugoslavije. Izkoristili so vsako dano priliko, da. so glasu dali izraza svojemu nezadovoljstvu s tedanjimi razmerami v Jugoslaviji. Njihovi številni spopadi z belgrajsko policijo so se često zaključili s prelivanjem krvi. Belgrajski študentje ne bodo nikdar pozabili svojega kolega Srzentiča iz Črne gore, ubitega po belgrajski policiji za časa zasedbe univerze po policiji in zloglasna belgrajska Glavnjača je bila vedno polna študentov. Kadar so prišli v Belgrad predstavniki demokratičnih zunanjih držav, kot francoski minister Del bos ali pa čehoslovaški predsednik Beneš, so dijaki univerze vedno priredili velike demonstracije v znak simpatij do demokratičnih idej ter opozicije proti diktatorskemu režimu bel-Kraj.ske čaršije. Po podpisu pakta z osiščem na Dunaju, so bili belgrajski študentje v prvih vrstah demonski ntov proti tej sramoti. Tudi v vseh evropskih univerzitetnih jn Mladinskih krogih so uživali jelM-ajiki študentje velik ugled. a svetovnem zborovanju mla-dln*' v ženevi leta 1936, se je Ju-Roslovanika delegacija, sestavljena povečini iz belgrajskih štu-v »n pod vodstvom pokoj- nega Ivana Ribarja, prvovrstno izkazala. Po zlomu Jugoslavije so bili belgrajski študentje zopet prvi, ki so stopili v vrste partizanov. V borbi za narodno osvobojen je so že doprinesli ogromne žrtve. Izkazali so se na vseh frontah svoje domovine današnji poznani voditelji Osvobodilnega gibanja, kot n. pr. general Dap-čevič in polkovnik Dedijer, prihajajo iz študentovskih krogov belgrajske univerze. Moč in duhovna ter borbena sila belgrajskih študentov izvira iz dejstva, da oni niso nikdar zgubili stika z narodom Jugoslavije, pač pa so bili plemeniti sinovi tega naroda, katerega interese so vedno ščitili. Belgrajska univerza je zaprta v Nedičevi prestolnici in ta prazna zgradba v sredini Belgrada je najboljši dokaz kulturne praznine fašizma. Ali belgrajski uni-verzitet pa še vedno živi, živi v novi prerojeni Jugoslaviji -— v vrstah Narodnega osvobodilne-ga gibanja. Publlcijski odbor ZOJSA. Organiziranje južnoslovanskega odbora v Kairu r, . 1 Ime Kairo bo vedno združeno z gotovo tragično in obenem sramotno stopnjo jugoslovanske zgodovine. Kairo je postal v očeh demokratičnih Jugoslovanov utelešenje največje degene-racije neljudske klike, katera je v svojem neodoljenem stremljenju, da si zopet zagotovi svoje predvojne privilegije in mesta, prekoračila vse meje s svojimi izpadi proti jugoslovanskemu narodu in njegovi viteški borbi za osvobojenje. Medtem pa se je vkljub vsemu pojavilo v kairskem gnilem obiležju nekaj zdravega, ki najbolj dokazuje v koliki meri je ubežna vlada izgubila vsako vez s tokom dogodkov. V Kairu se je organiziral anti-fašistični odbor južnih Slovanov in na čelu tega odbora sta dr. Milan Martinovič in dr. Veljko Nlnko-vic. Ob tej priliki je prejel Louis Adamič, predsednik Združenega^ odbora južno-slovanskih Ameri-kancev sledečo brzojavko: "Anti-fašistični odbor južnih Slovanov na Srednjem vzhodu pošilja ob priliki svoje ustanovitve bratske pozdrave Združenemu odboru v Zedinjenih drža-vah z željo in trdno vero, da bodo naši skupni napori pripomogli borbi, katero vodi naš narod za ustvarjenje nove, svobodne in' resnično demokratične zveze vseh južnih Slovanov. Dr. Milan Martinovič Dr. Veljko Ninkovič." Dr. Milan Martinovič je ugleden član Hrvatske kmečke stranke in mnogoletni prvi pomočnik ministra Šuteja. Imenovan je bil za ministra finance v PuričeVi vladj, toda je odstopil, ko je Purič zavrgel ozir. odbil proračun dr. Ivana Subašiča. "Dr. Veljko Ninkovič je Srb mladega naraščaja, ki je bil do nedavnega vladni činitelj. Ko hitro je pustil svoje mesto v Kairu. je poslal svojim prijateljem v London obvestilft, "da je storil svoje patriotsko dolžnost ter podal ostavko." V drugih besedah povedano: glavni organizatorji odbora v Kairu so ljudje, ki so po mišljenju demokratje, toda so bili kljub temu do zadnjega vezani z URMVA HRVAIbkA Partizanska pošta. 4 upravnimi vladnimi krogi. Njihovo sedanje izstopanje Iz služb in mest v prilog osvobodilnega gibanja je žnak pozitivnega procesa v tem pogledu; najboljši elementi so se odločili, ' pretrgajo svoje vezi z režimom, ki ne predstavlja nikogar drugega kot sam sebe. Ostavka dr. Cankarja, poslanika v Kanadi, ter odprto nastopanje proti Mihaj-loviču od strani jugoslovanskega poslanika v Moskvi, Simiča, kaže iste znake, v istem pravcu. • Osnovanje Južno-slovanskega odbora v Kairu predstavlja novo učvrščenje demokratičnih jugoslovanskih sil. Istočasno bo ta odbor še bolj dvignil^pgled Titove narodne vlade V inozemstvu, ker se naslanja na jugoslovansko vojsko na Srednjem vzhodu, katera je pred nedavnim izrazila svoje želje, da stopi v borbo na strani maršala Tita. Mi se nadejamo, da bo delovanje Južno-slovanskega od-ora v samem središču jugoslo-anske reakcije nevtraliziralo v veliki meri Škodljivo delavnost reakcije ter pospešilo politično priznanje nove jugoslovanske vlade v Jajcu. Publlcijski odbor ZOJSA. Churchillov govor osrčil Jugoslovane Moskva. (ICN) — telegrafska služba "Nova Jugoslavija" poroča v depeši iz osvobojenega ozemlja naslednje: "Churchillov govor je »spravil globok vtis po vsej Jugoslaviji, Njegove besede o položaju in naziranju kralja Petra in njegove vlade v zamejstvu so povzročile precej komentiranja, predvsem zato, ker je to bilo prvič, da je avtoritivni predstavnik zaveznikov javno izrazil svoje mnenje o tem vprašanju ter podal sliko različnega tolmačenja tega vprašanja v zavezniških deželah. "Govor bo pomagal objasgiti oboji, notranji in vnanji položaj Jugoslavije s tem, da se bo javno razpravljalo o problemu, ki je bistveno važen za nafte ljudstvo. "Churchillova odprta izjava o situaciji je ponovno dokazala najboljše približanje problemom naše dežele. Jugoslovansko ljudstvo je našlo svoj izhod in pot do cilja v svoji narodni osvobodilni borbi in bo temu cilju sledilo, osrčeno po realizaciji, d« jim bodo veliki zavezniki pomagali doseči ta cilj. "Iz tega razloga pozdravljajo Churchillovo Izjavo, ki obljublja, da si bodo ljudstva po osvo-bojenju iioma Izbirala svojo obliko vlade po svoji želji." Publlcijski odbor ZOJSA. ^r* m* Pucko«, bivši notranji minister v vladi v * 'r*nr o«kla vojaškim trlbunalom v Alšlru. VkhyJu, Id Jo bil ©baofen v smri irf obravnavi Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje c 2. strani) tudi krvaveča srca naših mater v stari domovini, kjer izgubljajo svoje sinove v mnogo večjem številu kot v Ameriki. Ako bi jim mi ne prišli na pomoč, bi morda popolnoma izkrvaveli! kar so nacijl tudi nameravali storiti. Z našo pomočjo pa bodo ohranili narod pri življenju in se enkrat za vselej osvobodili izpod tuje pete. Življenje je samo igra in umreti moramo vsi prej ali slej. Razlika je samo ta, da nekateri umrejo naravne smrti, drugi v boju za narod na bojišču, tretji se pa poškodujejo smrtno, bodisi doma, na oesti, v tovarni ali kjerkoli 2e pri tvojem delu. Saj čitamo, kako velike so tudi te žrtve, toda kdo se zmeni za to In kdo jih zapiše v spominske knjige, četudi so ali bi morali biti narodni mučeniki—vsi oni, ki so ubiti pri delu. Rojak RenkO mi je obljubi), du se bo naročil na Prosveto, ko gn obiščem enkrat1 v poletju. V Universalu sta ponovila Prosveto Lovrenc Luketich in m rs. Strehar, mrs. Btegant pa je kupila par brošur in naročila, naj prihodnjič prinesem Adamičevo knjigo za otroke,In sicer 'Laugh ing In the Jungle'. Mrs. Kumer mi je ^povedala, da se je Mike, gl. podpredsednik SNPJ, v Londonu začel uči-tt slovenskega jezika in da jim je že pisal v slovenščini. PiNal je, da se vsak večer uči do ene zjutraj in da je zelo zaposlen. V Pittsburghu som se ustavil v gl. uradu HBZ, kjer je par uslužbencev naročenih na Pro-letarca, namreč Mike Pleshe ln Jos. Chesarek. Zadnjemu je bil list iztečen in ga je ponpvil. Seveda je nanesel pogovor tudi na reorganiziranje Jugoslavije po vojni, kolikfcr je čas dopuščal. V VVillocku je ponovila Prosveto mrs. Sales. Tudi ona mi je potožila, da ima štiri sinove v službi Strica Sama; dva sta žc čez morje, eden nekje v mrzli Alaski. Prosveto je ponovil tudi Jakob Siflci, za Dom so pu ponovili Proletarča. Tisti večer so imeli ravno Domovo sejo, ki je bila dobro obiskana. Tudi ta Dom dobro obstoji. Prenočil sem pri mojemu staremu prijatelju Mirtu, ki je še. zmiraj žalosten, nekoliko po ženi, nekoliko pa radi tega, ker se ne more pravilno pozdraviti po zadnji operaciji. Obiskal sem tudi Pau-la Taucharja, s katerim sva dosti fllozoflrala o vojni in evropskih zapfetljajih. Končno mi je dal oglas za Mujski Glas. V Coverdalu je ponovila Prosveto mrs. Bele, ki ima tudi sina v armadi, Tone Clpčlč pa je dal oglas za Majski Glas. Adamičevo knjigo 'My Natlve Land' je kupila Rolichova hči. Vida, k< je poročena s sinom znanega trgovca Knausa. Ona dela v trgovini svojega ta»ta, mož p# jm v vojni. Je poročnik ln je bil že v Indiji, Egiptu in Siciliji—največ je v Afriki. Tudi Rollchov sin je pri mornarici. V Llbrarvju ,ie ponovil Prosveto bečlar An* on Potočnik kakor tUdI mrs. Milevac, Dermo-tovl p« Ptpletarca Tudi tukaj je bilo do»tt pogovori, kajti Der motovc tftfneta so sktivru- pri SNPJ in se oglate jo v angleški sekciji Prosvete Jacka Dolenca sem tudi prflobil, da je dal oglas za Majski Glas. Tudi oni imajo sina In hčtr pri vojakih in menda tudi trn(a. Tam sem prenočil pri Ritoni« jevlh Mlsus jf doma iz naših krajev. Ker je ijlUr v prvi sve tovni vojni v stori domovini. as—bs---- i f ii jg« zna zmiraj kaj novega povedati, kaj vse se je zgodilo In kako so frčale krogle nad glavo, ko je zašla med bojno črto. Jože H rov« t se sedaj zdravi doma, samo trdo ne bo mogel več delati, ker njegov želodec je zdaj eno tretjino manjši, kakor sem že pOročal, da so mu ga odrezali v bolnišnici. V Bridgevillu se je flobro ob nesel John Kvartič, ki je plačal oglas, ga dal še za Majski Glas in obnovil Proletarca. Na Syga nu je Prosveto ponovila mrs. Pleteršek, Julius Lesjak pa Proletarca. Tam sem tudi prenočij. Tudi on je "old ti mer1*, član društva 6 SNPJ, ki ima okrog 900 članov v obeh oddelkih in moderen Dom. Kot znano, so ga pred nekaj leti predelih in tudi zgradili novo kegljišče, kar jih je stalo okrog $28,000, toda so že plačali dve tretjini dolga. Torej pogum velja. Dom vseeno na preduje, čeprav je mladina pri vojakih. Obiskal sem tudi mrs. Kau člč in družino in jim izrekel moje sožalje nad pokojnim Lovren-com Kaučičem, ki je bil tudi pionir društva Št. 6. Umrl je po par letih bolezni v 71. letu starosti. Njegova ženu je jrtenda nemškega pokolenju. Lovrencov pogreb menda ni bil dobro obiskan, ker se je vršil v ponde-ljek, ko morajo vsi nu delo, namesto v nedeljo, kakor je društvo želelo. V McKeesRocksu sem obiskal med drugimi tudi gostilničarja Toma Jurkovlča, ki je bil narednik v Franc Jožefovi armadi, tukaj pa se vežba v spoznavanju svetovnega položaja, sedaj še v toliko večji meri radi kon-fuzije v Jugoslaviji. Tom je ponovil Prosveto, čeprav je hjego-va hči tajnica društva 210. Isto je ponovila tudi mrs. Jakovac. Obiskal sem tudi rojake v Hackettu in Venetiji. V zadnji naselbini sem bil zdaj prvič. Oddaljena je dve milji od Flnley-villtt—štiri milje v oba kraja— ln tja sem šel, ker seip mislil, da je tam več Slovencev, toda sta samo dve družini v liti hiši, To sta Matt Florjančlč in Jo-grovl, ki so prej živeli v Moon Runu. Doma sem dobil samo mri. Joger, ki se je začudila, ker ,sem jih prišel tako daleč obiskat. Ponovila je Proiveto in kupila koledar. Rekla je, da ji je dolgčas po Moon Runu, ker (sm je več Slovencev. K zaključku apeliram na vse člane društva 87, da se polno-Številno udeležite seje 2. aprila, ker bodo važne stvari na dnevnem redu. Dobro bi bilo, da se Domove seje udeleže tudi člani društva 613, Potrebno je tudi, da društva v tem okrožju vzamejo v pretres, ako se strinjajo, da bi v Weitmorelandu priredili ■hod za SANS pod okriljem federacije SNPJ. Pridite i sugestijami na sejo federacije četrto nedeljo v aprilu. Anton Zornlk. zastopnik. 9 Molotov pomeni , kladivar Zunanji minister v Moskvi Molotov se piše i svojim pravim imenom Vjačeslav Mihajlo-vič Skrjabln. Molotov je samo revolucionarno ime, ki si ga je privzel Skrjabln na podoben način kakor Stalin In pomeni dobesedno "kladivar". Molotov je danes star M let in je prvotno študiral'v Leningradu nacionalno ekonomijo. Obvlada francoski ln nemški jezik popolnoma. H Stalinom je prišel Molotov prvič v slik I 11*12 v uredništvu tedanje "Prav. de". Sledila je svetovno vojna in oktobrska revolucija, |>o kateri se je vrnil Molotov i/ Sibirije, kamor so ga bili presnaII. Stalin mu je kmalu dodelil važno vlogo. Zdaj deluj« Molotov te sedemnajst let nepretrgoma ob Stalinovi strani. Svoje delovne prostore ima v K remiju naravnost poleg Stalinove koIm* Molotov je v Kualji zelo popularen/ Po njem i* Imenujejo ne katrru mesla in še vo/ vaških naselbin, pa tudi ladje, železniške proge in ra/na Industrijska podjetja, Sestanek Slovenskega ljudskega sveta Moskva. (ICN)—Prvo zborova nje Slovenskega ljudskega ali narodnega sveta za osvobojenje. ki je prvi slovenski parlament, izvoljen v oktobru 1943. je bilo dne 19. in 20. februarja letos. Od 120 izvoljenih članov se Jih je udeležilo zborovanju 85 Sedem poaluncev je med tem časom padlo v boju za osvobodi-tcv. • , # Točke zborovalnega programu so uključcvule diskuzije o zuk ljučkih drugega zborovanja an tifašističnega Nurodnegu osvobodilnega odbora Jugoslavije, o vprašanju nadaljne gradnje slovenske narodne sile ter vpra šunja izobrazbe in ekonomije. Narodni svet je odobril ln sprejel delo slovenske dclcgacije na drugem zborovanju anti-fuši. stičnega Narodnegu odbora zu osvobojenje. Sklenjeno je bilo, da dokler ne bo formiran polnomučtil Na rodni odbor svobojonju za Sloveniji), bo Izvrševalni aH vrhovni odbor Narodnega sveta u pravljal audeve tikajoče se dolžnosti Ljudskega osvobodilnega odboru za Slovenijo. Sprejet je bil zaključek o vprašanju financ za osvobojeno ozemlje, dalje o vprušunju pomladne setve in medsebojne skupne pomoči prebivalstva raznih krajev ln okrožij nu osvobojeni zemlji. Določilo se je tudi, da ie ustanovi še večje število šol, katerih je dozdaj bilo ustanovljenih nad tristo, ter da se v plošnem zviša Izobraževalni nivo ljudstva, • Nadaljnja določbu, ki je bilu sprejeta, se tiče imenovunja le-glslutlvno komisije, ki bo imela v področju verska vprašanja in komiiije v območju Slovenskega narodnega osvobodilnega odbora, katera bo ukrepala kur potrebno v.zadevi vojaških zločinov. Zborovanje je sprejelo predlogo nanašajočo se na razpustitev oblaitnln organov, ki so do-ledaj obstojali v slovenskem Prlmorju ter nu vzpostavo stikov in dajatve direktiv odgovornim organom ljudske osvobodil* ne sile v Prlmorju in imenova* nlm po Slovenskem ljudskem osvobodilnem ivetu ali ekieku-tlvnem odboru osvobodilne fronte, Bivši načelnik Ljudskega o* svobodllnegu sveta za Primorsko, France Bevk, poznani - slovenski pisatelj iz Primorjtt ter prvak v borbi za pravico pil-moiskega ljudstva, je bil Uvo-len v prezidij Slovenskega ljudskega osvobodilnegu sveta. Po zborovanju se je vršilo mnogo sestankov in konferenc po osvobojenem in neosvoboje* nem ozemlju v okolju Ljubljane, Trsta, Celovca in Maribora, kur je še bolj utrdilo skupnost slovenskega ljudstva. PubllelJikl odbor ZOJfA. La Guardia za priznanje maršala Tita New York. — Župan Fiorello La Gardia je v svojem tedenskem radijskem govoru le mestne hiše pozval vlado Zed, držav, naj sledi vzgledu Velike Britanije in na vsej črti sodeluje z jugoslovanskimi silami, katere vodi maršal Tito. "Jaz ne vem natančno, kako je naša vlada rarpoloženu napram Titu," je rekel La Guardia. 'Rad pa bi vedel. Zadnji čas sem skušal dognuti, ampak kqt izgleda. nihče r* ve. Tod« znaifo nam je, da je Velika Britanija zelo zainteresirana v Tita. Poilall so fuktlčno k njemu 'posebno misijo. Pred nekaj dnevi sem čitul v listih, du je premier Churchill poslal svojega lastnega sina t misijo, da govori s Titom. Anglija je torej vsekakor juko zainteresirana. Rud bi videl, da bi se tudi našu vlada izrazila in enostavno rekla: Tito, dobro deluš, in ml stojimo zu teboj. Tj bi veliko pomagalo," Župun Lu Uuurdiu jo apeliral na vlado v VVushlngtonu za iz-dutnejše sodelovanje t jugoslovanskimi partizani v prisotnosti delegacije Združenega odboru južnoslovansklh Amerlkancev, kateri Je načelo val pisatelj Louis Adamič, ki je izjavil, da je bila delegacija navzoča na povabilo od strani županu. Po govoru je imel župun kratko posvetovanje s člani delegacije, v kateri so bili poleg Adamiča tudi Zlatko Balokovič, Fran Petrinovlč; Sava KoiunovlČ in Rev. Strahlnju Malettt, Lu Guardia je v svojem radijskem govoru podal zgodovino partizanskega gibanji v Jugoslaviji ter je označil formiranje 250,000 mož in žena V Jugo-•lovunikl osvobodilni vojski kot najbolj dramatično stvar v tej vojni, Dr. Smodlaka poUlja pozdrav Adamiču Dr, Joilp Smodlaka, minister vnanjlh zadev v jugoslovanski piovlzorlčni vladi, je prišel /a nekaj dni v Italijo, da tamkaj vodi z zavezniki politične razgovore. Njegova prlsotnoit na zavezniškem terenu je velikega pomena, ker se mor« prJitkova-11, da bodo njegovi razgovori ruzbistrill zamotani Jugoslovan* ski položaj ter privodH do političnega priznanja Titove vlade. - Dr. Smodlaka Je poslal Iz Italije pozdrav L. Adamiču, kateremu izreku svoje priznanje za njegovo delovanje kgt predsednik Združenega odbora južno-slovanskih Ameriksncev. — To lepo priznanje od stisni enega glavnih voditeljev nove demokratične Jugoslavije je v čast vsem člsnom Združenega odbora, kot tudi vsem pristsšam tega demokratičnega pokreta v Ameriki. Publicljeki odbor ZOISA. Wiltlam K»n*ghy, član unija pravašaleov mleka v Los Aiifaleeu. prodaja vojookranilnl bofcd odjema)ki W. A. Orlliln. TISKARNA S.N.P.J PONEDELJEK, 60, Marca PROSVBTA MIHAIL ARCIBASEV S A N IN Posloval 8Um Krtior#c SS5B (Se nadaljuj«.) "Fej, take neumnosti! Kakor stara babni-ca ... No ... Ena, dve ... tri... na besedo tri pojdem naravnost k nji in povem., Kako ii povem? Vseeno je. No, ena . . . dve . . . tn . . . Ne, trikrat . . . Ena, dve, tri .. . ena, dve . . .M V glavi mu jv vrelo, usta so se mu posušila in srce mu je^tako močno bilo, da so se mu tresle noge. "Dajte no topotati!" je nevoljno rekla Lida in odprla oči. "Motite me, da ne morem poslušati!" šele sedaj je Novikov zapazil, da Zarudin poje. Mladi častnik je pel staro romanco: u. Vas ljubil sem srčno, ljubezen moja, morda še v meni tli ljubezni žar . . . / V I Pel je še lepo, a tako kot pojejo malo razviti ljudje, ki zamenjavajo izražanje z jakostjo in s padanjem glasu. Petje Za rud i na se je zazdelo Novikovu nenavadno zoprno. "Kaj je pa to, ali lasten proizvod?" je vprašal nenavadno zloben in resen. "Ne ... ne motite! Sedite pri miru!" je sitno ukazala Lida. HCe ne ljubite glasbe, pa glejte luno!" Cisto okrogla in tajinstvena luna je v resnici počasi in tajinstveno pogledala izza črnih vršičkov na vrtu. Njen lahki, neprljemljlvi svit je tiho zdrsnil po stopnicah, po Udinl obleki in obrazu, ki se je smehljal avojlm lastnim mislim. Sence na vrtu ao se zgostile ter postale črne in globoke kot v gozdu. Novikov je vzdihnil. "Že raje na vas," je rekel nerodno In si mislil; "da moram govoriti take neumnosti!" Lida se je zasmejala. "Uh, tako lesen poklon!"i "Ne znam govoriti poklonov," je mrko odvrnil Novikov. "I molčite . . . poslušajte vendar!" je nevoljno zmaktiUa Lida z rameni. Vendar vam nočem rušiti pokoja, $ z ničemer žalil Vas ne bom nikdar. Zvoki klavirja so v donečih, kristalnih udarcih odmevali po ivežem zelenem vrtu. Lunin svit je postajal vedno jasnejši, sence pa vedno globlje ln temnejše. Spodaj je tiho šel čez travo Sanin. Usdcl se je pod lipo ln hotel prižgati cigareto, a se je premislil in je nepremično sedel, kot da bi ga očarala večerna tišina, ki je zvoki klavirja ln mladega, strastno pojočega glasu niso motili, ampak nekako Izpopolnjevali. ; "Lidij« Petrovna!" je hipoma ustrelil Novikov, kakor da bi nenadoma uvidel, da ne sme izgubiti tega trenutka. "Kaj?" je mehanično vprašala Lida in zrla na vrt, v luno in na črne vejice, ki so se zibalo na njeni okrogli, svetli plošči. "Že dolgo čakam . . . hotel bi se malo pogovoriti . . ." je s pretrganim glasom nadaljeval Novikov. Sanin je nastavil ušesa in prisluhnil. "O čem?" je raztreseno vprašala Lida. Zarudin je končal romanco, obmolknil in začel drugo. Mislil je, da ima nenavadno lep glas in radije pel. Novikov je čutil, da rdi in poKtaja bled in da nui je slabo do omotice. "Jaz . . . vidte . . . Lidija Petrovna ... ali hočete biti moja . . . žena . . ." ne je zapletal r jezikom ter čutil, da govorijo ob takih pri-likuh popolnoma drugače in da ne »mejo čutiti U gu in še prej, nego je povedul do konca, inu je nekako samo od sebe postalo jasno, da bo "ne" in da se bo pravkar izvršilo nekaj sramotnega, neznosno smešnega. Lida je mehanično vprašala: "Čigava?'' in je hipoma zardela, vstala, hote-, la je nekaj reči, a ni rekla in se je v zmedi obrnila. Luna je sijala naravnost nanjo. "Ljubim vas . . ." je dalje jecljal Novikov in čutil, da je luna nehala sijati, da je na vrtu tesno in da se vse vali v grozen prepad, ki iz njega ni relitve. "Jaz ... ne znam govoriti, ampak to so neumnosti... zelo vas ljubim ..." "Čemu neki zelo . . . kakor da bi govoril o vaniljinem sladoledu . . " je hipoma pomislil in obmolknil. Lida je nervozno skubla listič, ki ji je slučajno prišel v roko. Bila je zmedena, ker je bilo to popolnoma nepričakovano, nepotrebno in je tvorilo žalostno in nepopravljivo nerodnost med njo in med Novikovim, ki se ga je že davno privadila, kot da bi bil domač in ki ga je celo nekoliko ljubila. "Ne vem . . . res . . . Sploh nisem niti mislila . . r Novikov je čutil, kako se mu je od tope bolesti nekam skrčilo srce; prebledel je, vstal in vzel čepico. "Na svidenje!" je rekel in ni slišal svojega lastnega glasu. Ustnice so se mu čudno krivile v neokusen in neumesten, trepetajoč nasmeh. "Kam pa greste? Na svidenje?" je raztreseno odgovorila Lida, ponudila roko in se skušala brezskrbno smehljati. Novikov jI je hitro stisnil roko in je šel, ne da bi se pokril, z velikimi koraki naravnost po rosni travi na vrt in ko je izginil v prvo senco, se je hipoma ustavil ter se prijel za lase. "Moj Bog, moj Bog . . . Zakaj sem tako nesrečen! . . . Ustreliti se ... To so same malenkosti, ampak ustreliti se . . ." mu je šinilo v glavo kot vihar in brez zveze in čutil se je naj-nesrečnejšega, najbolj osramočenega in najbolj smešnega človeka na svetu. Sanin ga je že hotel poklicati, a se je premislil in nasmehnil. Smešno se mu je zdelo, da se Novikov grabi za lase in se nalašč joka zato, ker se mu je ženska, ki mu njen obraz, rame, prsi in noge ugajajo, noče vdati. Celo Saninu nI bilo prijetno, da lepa sestra jie ljubi Novlkova. . ty .. Lida je nekaj minut nepremično stala na istem mestu in Sanin je napeto radovedno sla* di) z očmi za njeno motno, temno, po luni osvet-ijeno postavo. Izza rumenih hišnih vrat, že razsvetljenih po svetlljkl, je stopil na balkon Zarudin. Jasno je slišal Sanin žvenketanje njegovih ostrog. V dvorani je Tanarov tiho in otožno igral valček z vonjavimi glasovi, ki so se stapljali drug v drugega. Zarudin je tiho pristopil k Lldl in jo mehkb objel; Sanin je videl, kako sta se dve temni postavi zlili v eno, ki se je čudno zvijala v luninem mraku. "V kaj ste se tako zamislili," je tiho zaiepe-tal Zarudin; z ustni se je dotaknil njenega drobnega svežega ušesa in oči so se mu svetile. Lidi se je sladko in tesno zavrtelo v glavi. Kot vedno, kadar se je objemala z Zarudinom, se je je tudi zdaj polastilo ono čudno čuvstvo: vedela je, da Zarudina z ozirom na razum in stopnjo razvoja visoko nadkriljuje, da mu nikdar ne bo mogla biti podrejena; obenem ji je pa bilo prijetno in tesno, dovoljevati te dotike močnemu, velikemu ln lepemu moškemu, kakor da bi pogledala v tajinstven prepad brez dna in si mislila: "Kur rekla bom ln skočim . .. hočem in skočim!" (Sa nadaljuje.) . Beli mecesen Juš Kosak (Se nadaljuje.) "Nimam ga.H Zunaj je divjala nevihta. Strele so žvenketale med skalami, drevesa so m* hotela iztrgati, Strašna j«-*a je «t mrla nad sem-Ijii ter jo pirtit*»ala. "Nebo preklinja zemljo'" je /u4«*|N*tal Mditin. "Skuta in drevje U* proMta »ihmiljrnju Voda rjove doli v utrudi. Na Trati )«• priJigala mati avečo. Itog rnu kjr ne skrivajo moji gamzi?* Nebo m* ni mo|(lo umiriti. Dri je prenehal, grom pa Je ptetn-s»l flore T«*daj Jr Martin vstal. \ k<>či mu jr bilo ptrtesno Zamajal )«• vihar, ko j«» >»to-S * 11 mi (Jon m- je pretreslo nebo m tf<»r*ki velikani •«» ► tali v "itnju Jemalo mu je \ ko je javil po K'*P' (iloboko jt M»pel. ko m* )c dvigal it tfnrda Ognjeni euiki no mu rarsvrt 1 jeva 11 |*»t Kadar »e je odprl« nebo. )e ohatal. "Kdor je preklet, mu m u v I jen je " Vdjar je utihnil, oblaki m> m rarvlekli in odkrili miglja?«* zvezde. V člstoti ozračja je Martinu odleglo. Tam zadaj je še zamolklo bobnelo. "Nebo ae je usmililo," je dejal tako, kakor bi govoril sebi. Solnce k« je obsulo v Kalcah. Sredi blestečega kamenja je štrlel »z zemlje ožgani štor. Martin ga je spoznal. "Se diha* moj Ntari! Senco ti je pa vzelo, je govoril in se zagledal V zenice neba. liore m» stale, nad njimi so šla leta Martin ae je ataral. Nekega dne je prišel v tuhinjsko dolino tn se ustavil pri samotni hiši. tioKpodat je sedel v hiši, pa je prišel na prag, ko ga je zigle-dal "Pojdi / mamo!" mu je dajal Martin tiho 1 (< k 111,4 sta po (-radi in molčala. dokl«M ,nstrt /avli* \ ho* t o. Tam se u Maitin iurtatlt ' Ivoja puška je zarjavela,** je dejal <>ru j«, potrdil. "Ne pojdem Martin leto dni me nI ImIO " Vem' Zato arm prišel. Da se orf\eteva firobovl ao najini."— -■Najini,M— Vhi m« |»>nnli Mccesnova \ eja j«> |M»uftila " "Ti i otroke imam " "Tudi jaz Jih bom imel." 4 Oni se je začudil. "Kako, Martin?" Murtin se je naslonil na drevo in uprl oči vanj. "Gozdar je umr. Ponudili so mi službo. Pa sem mislil, če je Janez še z mano, ne vzamem. Tako ni nikogar več. Jutri pojdem, da se pomenimo!" "Prav je tako, Martin. Ti se ne more* ločiti od gamzov." "Ne morem. Nekdaj sem ml sili, da bi kupil mlin tam ob vodi, pa , ." Beseda mu je zasta la. oči ao ae izgubile v globini gozdu "Zmenila sva se!" Drugi dan je postal Martin gotdui m zapriseženi lovec. Ko ja Lira /vedela, se je prestrašHa da )' . zaflUkl kri Zvečer j< sedela a ainom Jakobom ter mu dejala; MTi. Borov je lovec." "Vnm. mati." "Jakob, kakor ae Bob prosi, te rotim ne hodi več!" Sin ae je zasmejal. "Star Je. mati, star On ve. da tudi mi ne pornamo usmiljenja " ' "Jaz *em ae ga vendar bala Satan le » tem človekom 7 , "Pravijo, da s«A «* imela rada. mati?" Očt ao ae ohladile pnd sivimi laami. Ameriški top na ltalijanaki fronti. "Kaj bi ti tajila? Ko sem bila še mlada, sem ga imela rada. Najlepši fant je bil, le srca ni imel Se na očetovem pogrebu ga ni bilo. Mati je na smrtni postelji poslala ponj brata, sedanjega Bosa. Martin ni prišel. Malokoga je proklelo toliko ljudi, kot njega." Sin je povesil glavo. "Meni je storil strašno krivico. Pozabljena je. Ampak, če bi zdajle stopil pred me, roke bi mu ne mogla dati." "Mati..:.!" Sin je vstal in pogledal mater. Nič drugega ni rekel, toda ona je vse vedela. Vstala je ter razklenila roke. "Sin! Jakob!" Stala sta in se gledala. Nato Je ona zakričala: "Jakob, ne, tega ne!' Bog mi je priča, pozabila sam. Nikoli več bi ti ne mogla reči: sin!" Jakob je spdel nazaj.- "Nič nisem rekel, mati!" Luč mu je padala na rdečo glavo, ogenj v ze-lenkastoslvlh očeh je ugasnil. Pegasto obličje se je zavratno posmehnilo. Liza je poznala sina in se je vselej bala, kadar je odhajal na divji lov. Tolažila se je. "V krvi jim je. Kadar postane gospodar, ne bo več hodil. Če bi ga Jakob? ... O bog, varuj ga greha ..." ' Se bolj se je tresla, ker so ljudje govorili o njem: "Zaznamovan je. Božja jeza je nad njim: "Rdeči!" Drvarji so se menili v gozdu: "Si slišal? Rdeči je streljal." Martin pa ni hotel slišati. Redkeje prihajal v vas. Ni ga bilo, ko je zbolel Revež in legel. "Oh, da bi ga še enkrat videl!" si je želel' starček ter se zaman oziral v vrata. Kolesa so stala ln se niso več ganila. Le bebec Boštjan je postajal tam spodaj In se igral z njimi. Trudne so bile Reveževe oči, upanje je ugasnilo. Od dne do dne je bolj hiral. Jesti ni mogel, le pil je AsJf Po cele ure je upiral oči tja gori v kot, kjer je bila utelešena njegova poslednja misel. '^Teže nisem premagal." Duh je umiral. Spal je dolgo in kadar se je prebudil, je izgubljeno pogledal krog sebe. Zvečer se je igral Boštjan kolesi. Po svoje jih je razvesil, spojil z vrvico in se radostno smejal, ko so se hitro vrtela. "A. .. a. .arti... I.. .i!" je jecljal. - Revež se je prebudil. Oči in ustnice so se smehljale. Neslišno je izdihnil. v • t Par dni nato je prišel Martin in je moral s silo odpeljati Boštjana, ki se ni mogel ločiti od koče. S seboj je nosil kolesa, ki jih je v Martinovem domu zopet razvesil. Tam se je igral vse večere. Martin ga je gledal. Rad je imel Reveža in z bridkostjo mislil nanj. "Ubogi človek, Balantu je lajšal bolečine in bebcu je naredil igračo za vse žive dni." čredo dva nebogljenčka. Mater je našel v prepadu, kamor je le on poznal stezo. Rana v prsih je glasno razodevala: "Rdeči!" Tedaj je zmagala ljubezen. Ostro je sodil: "Jaz sem streljal usmiljeno in moško!" Odslej je napeto prisluškoval. V tihem večeru, ko so zarje plavale z oblaki, je> počilo. "On je!" Martin je stopil v kočo in nabil puško. Mirno je povečerjal, proti polnoči je zavil po bližnjicah. Večkrat je moral postati, kajti noge so postale betežne in sapa mu je nagajala. Zvezde so ugašale, ko je dospel do sedla. Umaknil se je pod steno. Oči so iskale. V somraku se je pokazala rdečelasa glava. "Stoj!" ga je pozval Martin. Jakob je počenil za skalo. V Martinovih očeh se je vžgala jeza. Bojna slast je bila v srcu. "Postave ni! Podrl si jo!" je za mrmral v sivo brado. "Tudi mi smo jo. Nič ne pomaga!" Izza skal sta se motrila. Zdaj so se prikazali rdeči lasje na levi, zdaj na desni. Martin je poznal kraj do kamenčka. Tiho je presojal: "Za njim je prepad, tja ne more. Na levi bi se postavil pred puško. Na desni je gladka plošča, nad njo je studenček. Po trebuhu bi se splazil do njega." Zato je neslišno preložil puško in jo nameril proti Jakobovi desnici. • Solnce je žgalo. Martin je molčal, oni je molčal. Visoko gori so gamzi sprožili kamenje. Škodoželjno se je posmejal v brado. "Ali mu bije srce." Prav razločno je spoznal, da postaja oni za skalo nemiren. Hladnokrvno je ugibal Martin. Če je moje vrste, se bo spustil ritenski v prepad. Poznam sled, po kateri bi šlo. Fant, pod prevešno skalo'te ne dosežem. Če si Rdeči, splezaj! V dolini se te rie dotaknem!" Nemirno je čakal. Za skalo se ni ganilo. Filmska igralka Lynn Bagg« "Ne upa se!" Zmagoslavno zašepetal: "V mojih rokah Živo mu je zaplala kri po žili Hotel se je prepričati. Sprožil velik kamen ln čakal. Prav spodaj, pri tleh, se pokazala Jakobova glava. "Ne sme me čutiti!" je mis Skril je puško in rahljal kan nje, da je drvelo v prepad. "Tako je tiho, da slišiš Yietx — "Rdeči meni, da sem se na\ ličal." « ^ (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi PRODA SE—109 akrov obsegajc farma, 45 milj severno od-Chica| Dobra zemlja in poslopja. Ce $13,500.00 — $6,000.00 takoj, osti morgaže 15 let a 4Vt% obresti. Loi I. Behm, Grayslake, Illinois—Pha Grayslake.515i ___>■ sgodnjem Žalostno 1 Martinovi otroci so se brezskrbno pasli po pečinah ter se lovili po snežiščih. Celo na lovih se njegova' puška ni oglasila. Ljubosumno je tajil najlepše gamze. Vse dni je preležal pod stenami, da je poznal najmlajšega med njimi. Od daleč jim je dajal imena. Mlada kožica si je v z poletju zlomila nogo. ga je pogledala, ko jo je naše žejno in lačno. Skrbno jo je negoval, dokler ni ozdravela. Izpustil jo je in ji zastrigel znamenje. r Oči niso mirovale, dokler je ni spoznal med čredo. Toda nekega jutra jo je našel pred pragom, zadeto v srce. _ "Rdeči jo je," je siknil. mu je potemnelo, zaslutil je nevidnega sovražnika, ki se plazi med njegovimi otroci kakor kača. Jezno se je oziral v skale. | "Včeraj popoldne je počilo' pod Zeleniškimi Špicami!" je premišljal Dva dni se je boril s krvjo, dokler ni zmagala misel: j "Naj bo! Lizin sin je!" Sleherni dan jih je s strahom prešteval. Pogrešil je mladiča, mati je hodila sama. Zaklel je: "Satan rdeči!" V pasjih dneh sta hodila /a sprejema vsa o tiskarsko obrt špodajoia dela Tiska vabila za veselica in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA N^ ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cena šmarna, unijako dalo prve vrst« , » Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 8657-58 S. Lawndale Avenue . . Chlcago 23. Illinois TEL. ROCKWELL mi NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Iva Ust Prosrato is druŠfaM k eni naioi ne snako. sa *'ttt ali »ftlant $8.00 m f HM* U plačajo pri aaaamantu >U0 » )i» to prišteje k naročnini. TaeeJ aedaj al vsroka. rad. pnfeaa sa šlam SNPJ. Lkt Proavela le vaša lastnina la v vsaki druiini asi ~ •^fasBO^—VsslaJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti ?? k ^P £ " ** <* družine in bo sahteval sam »vaj Id U rad šttal dlan ___________________gvaj M tednik, bode moral tisti član Is dotičns druiiae, ki Je tako akupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nameniti uprsvniitvu lista, tn obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvete. Ako tega na alori, tedaj mora upravništvo cniiati datum sa to vsoto naročniku. Cmm listu Prosveca Jot Ze Zdnaš. dršavs In Kanade 9MI Za Cbioefs te okolico Je.....97JI I tednik la-------- 4JO l In .......... I tednike In--- »JO S tednika la________ i tednika In--2.40 s te_________1* Za Evropo H listki Je ijl kupon, prlloftlte v planra la al naročite denar!« «* laatoiaa. PaOSVETA. SNPJ. m? Se. Levrndels A ve. Ckteeae 23. 1IL f Prtlošsno pošli|»ei oeročn teo as Ust Proavete vsote i l. Im.rtnm„ . ČL M |trs ŠL___—-* Haelev__ Uatevlte tednik te «e pr tlenev meje društeei pišite k meji neae trni* od alsdatf* Al Smmk - __ t ^ . „, f —. ČL 4* ________ M#«to