V soboto popoldne so v tovarni vijakov Plamen v Kropi odprli nov proizvodni obrat za čiščenje in vleko žiee. Svečana otvoritev je bila hkrati tudi uvod v proslavo 80-letnice obstoja podjetja.
Leto XXVII. Številka 89
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
Kranj, torek 19. 11. 1974 Cena: 1 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
^° krajšem kulturnem programu je v novem proizvodnem obratu za mehansko čiščenje in vlečenje žice s pritiskom na gumb stekla proizvodnja. Stroje so Pognali Milan Štibelj, Jože Pirih in Jože Rešek.
Drugi krog je treba izpeljati do srede decembra
Na četrtkovi seji gorenjskega koordinacijskega odbora za 2biranje pomoči za Kozjansko so člani odbora — predstavniki vseh gorenjskih občin — najprej poslušali poročilo predstavama gradbenega podjetja Projekt iz Kranja, ki vodi delo pri obnovi in gradnji hiš v krajevni skupnosti Šmarje pri Jelšah. Povedal je, da Kozjancem pomaga približno 60 gradbenih delav-?ev iz Gorenjske, predvsem zidarjev in tesarjev Splošnega gradbenega podjetja Projekt iz Kranja, Gradisa in Save z Jesenic, gradbenega podjetja Bohinj, Gorenjca iz Radovljice, Tehnika 1 Škofje Loke in Splošnega gradbenega podjetja iz Tržiča.
. in
-»ozjanci so z njihovo pridnostjo, vestnostjo pri delu in prizadevanji, da bi bilo delo čimprej opravljeno, izredno zadovoljni, ^eprav jim je vreme oktobra zelo nagajalo, bodo že v prihodnjih oneh pod streho prve hiše, druge pa v enem mesecu. Osem hiš .odo obnovili, 22 pa jih bodo postavili na novo. S temi deli bodo 'etos gradnjo na Kozjanskem zaključili in bodo znova zastavili "Pomladi. Začeli bodo dela pri gradnji nekaj več kot 20 hiš, 200 Pa jih bodo temeljito obnovili.
Zatem je koordinacijski odbor razpravljal o zbiranju Pomoči na Gorenjskem. V prvem krogu akcije, ki se je sklenil oktobra, je bilo zbranih milijardo in 60 milijonov starih dinar-}ev- Čeprav je zbranega denarja nekoliko več kot so planirali Jun»ja, k o se je akcija začela, odbor ugotavlja, da se pozivu ^katere delovne organizacije niso odzvale, zelo slabo pa so se ^drezali tudi kmetje in obrtniki. Zato je koordinacijski odbor ?*dolžil občinske koordinacijske odbore, da takoj pregledajo, Kdo je v redu izpolnil obveznosti iz prvega kroga in tiste delovne 0rJ?anizacije, ki se pozivu na pomoč niso odzvale, pokliče na °dgovornost in tudi zahteva, da takoj izpolnijo svojo dolžnost.
Občinskim konferencam in krajevnim organizacijam SZDL P8. Je gorenjski koordinacijski odbor dal nalogo, da akcijo D,ranJa pomoči izvedejo med kmeti. Pri tem se ne smejo zado-^'jiti le s pozivi, temveč naj aktivisti krajevnih organizacij ^ZDL in KS, ki občane najbolje poznajo, obiščejo vsakega j4 *neta posebej. Davčne službe pri občinah pa naj takoj Računajo poprečni dnevni dohodek za vsako kmetijo. Za Dlranje pomoči pri obrtnikih bo poskrbel sindikat. . Na seji koordinacijskega odbora so sklenili, da mora biti ~rUgi krog akcije zaključen najkasneje do 20. decembra. Za Jj8PeŠno izvedbo zbiranja pomoči v gospodarstvu in negospodarstvu so zadolženi občinski sindikalni sveti, kmetijstvo, kot «mo že omenili, bo prevzela SZDL, ZK pa bo akcijo politično °dila in bo tudi odgovorna za pravočasno izvedbo.
Na seji so govorili tudi o gradnji šole v Šmarjah. Gorenjska ® je obvezala graditi drugo fazo šole, to je učilnice in telovadbo, šola ima sedaj le 12 učilnic, v katerih se gnete prek 700 °*rok. Pouk teče v treh izmenah. Zato so člani odbora poudarili, j.a z gradnjo ne kaže odlašati. Denar za štiri učilnice je že na iro računu in ga bodo odboru za gradnjo šole nakazali takoj, ko o znan predračun, izvajalec del in rok izgradnje. Če pri tem ne D° zastojev, bodo temeljni kamen položili ob dnevu republike, olska vrata pa bi se odprla maja prihodnje leto. L. Bogataj
Nov obrat — uvod v proslavo
V tovarni vijakov Plamen v Kropi so v soboto odprli nov obrat za pripravo žice — Otvoritvena slovesnost pa je hkrati pomenila uvod v proslavljanje 80-letnice tovarne
16. novembra 1894 so kroparski kovači sklenili, da ustanovijo Prvo zadrugo za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa. Sklep so potem uresničili 1. maja naslednje leto na občnem zboru zadruge. 47 delavcev je bilo na začetku v zadrugi, iz katere je potem zrasel današnji Plamen, v katerem je prek 500 zaposlenih.
V soboto, prav na dan pred 80 leti, ko so kroparski kovači zasnovali današnjo tovarno, so v Plamenu odprli nov obrat za mehansko čiščenje in vlečenje žice. Otvoritvena slovesnost je hkrati pomenila uvod v proslavljanje jubileja. Vse do začetka maja prihodnje leto, ko bo slavnostna seja delavskega sveta, se bodo vrstile različne prireditve. Slovesne otvoritve obrata, ki ga je odprl vršilec dolžnosti direktorja tovarne Plamen Andrej Vidic, so se med drugim udeležili sekretar medobčinskega
sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir, predstavniki radovljiške občinske skupščine in izvršnega sveta ter družbenopolitičnih organizacij in drugi.
Za izgradnjo obrata za mehansko čiščenje in vlečenje žice so se v Kropi odločili zaradi težkih delovnih pogojev pri dosedanjem kemičnem postopku čiščenja valjane žice in palic. Ta postopek je bil namreč dokaj nevaren, škščine Krško so soglasno potrdi/i predlog občinske konference SZDL, da akademiku, grafiku in slikarju Božidarju Jakcu izročijo najvišjo občinsko častno priznanje z meda/jo Janeza Vajkarda Valvasorja. V obrazložitvi so poudarili, da umetniku izročajo priznanje za njegove velike zasluge pri razvoju kulture v občini.
Spomenik revolucije in napredku
Spominski dom v Kumrovcu dograjen — Otvoritev bo 29. novembra
Jesenice
Delovni ljudje in delovne organizacije v naši republiki so do konca oktobra zbrali blizu 13 milijonov dinarjev prispevkov za spominski dom borcev in mladine v Kumrovcu. Preostala dva milijona deleža pa bomo zbrali do konca leta. Ker je akcija dobro uspela tudi v drugih krajih Jugoslavije, je dom že zgrajen in pripravljen, da ga predsednik Tito ob dnevu republike odpre.
V široko zasnovani vsejugo-slovanski zbiralni akciji je Slovenija od načrtovanih 15 milijonov dinarjev zbrala približno 86 odstotkov. Delež naše republike je predstavljal 15 odstotkov od nekaj več kot sto milijonske vsote, ki jo daje Jugoslavija za Kumrovec in razvoj Kozjanskega.
Zbiralno akcijo so v Sloveniji podprle vse družbenopolitične organizacije in vsa slovenska javnost. Skupno je prispevalo denar 902 tisoč občanov, kar je več kot polovica Slovencev. Posebno se je pri zbiranju sredstev odlikovala mladina in pionirska organizacija, saj so za akcijo zbrali več kot 1000 ton starega
Delo interesnih skupnosti
V kratkem se bodo v škofjeloški občini začele javne razprave o delu samoupravnih interesnih skupnosti v preteklem obdobju. Občani se bodo na njih seznanili z vsemi nalogami iz programa, ki so bile letos uresničene, obenem pa bodo obravnavali in sestavili tudi programe za delo v prihodnjem letu. -jg
papirja v vrednosti 240.000 dinarjev.
Kulturni delavci in športna društva so pripravili prireditve v solidarnostni namen, številne družbenopolitične organizacije so prevzele stroške pri organizaciji akcije, umetniki in delovni kolektivi so zastonj izdelali propagandno gradivo, sredstva javnega obveščanja pa so objavljala podatke o poteku akcije.
Dom, ki naj bi postal delavski in mladinski marksistični center in užival poseben družbeni pomen, stoji sredi pogozdene vspetine in je nekaj sto metrov oddaljen od rojstne hiše predsednika Tita. Kot središče za poznavanje življenjskega dela predsednika Tita, povezanega z zgodovino revolucije in delavskega gibanja ter sodobno vlogo Jugoslavije v svetu in samoupravno ureditvijo, razpolaga z dvema dvoranama, kinoteko za predvajanje zgodovinskega filmskega gradiva, razstavnimi prostori, muzejem, fonoteko, knjižnico, arhivi, seminarskimi in drugimi prostori. Ob domu pa so gostinsko-turistični objekti.
Upravljanje in vzdrževanje doma je poverjeno 76-članskemu kolektivu. Postal naj bi kraj srečanj mladine iz vse Jugoslavije, stičišče raznih simpozijev, tribun in tečajev z vzgojno marksističnega področja. Tu naj bi bila tudi razna mednarodna srečanja, saj je v svetu vse več zanimanja za razvoj našega samoupravnega sistema. Udeleženci srečanj pa se bodo v domu lahko posluževali obširnega gradiva o naši preteklosti.
Združene krajevne skupnosti
Nova ustava je naložila krajevnim skupnostim številne nove naloge in pristojnosti. Prav kmalu se je pokazalo, da bodo zlasti nekatere manjše le stežka kos vsem novim dolžnostim. Da bi laže reševali določene probleme, so se prebivalci nekaterih krajevnih skupnosti v škofjeloški občini odločili, da se združijo z večjimi ali, da se več manjših krajevnih skupnosti poveže med seboj.
Prvi korak v tej smeri je bil storjen v zgornjem delu Selške doline. Tu so se med seboj združile
Aktivnost pred volitvami
Istočasno z volitvami delegacij interesnih skupnosti bodo v nedeljo, 8. decembra, ponekod tudi volitve organov krajevnih skupnosti. V škofjeloški občini so se odločili, da bodo imele zbor delegatov vse krajevne skupnosti. Najmanjši zbor bo štel petnajst članov, največji pa petinštirideset. Tem volitvam v občini dajejo izredno velik pomen. Zato bodo neposredne, s tajnim glasovanjem, ker po mnenju vseh po pomenu prav nič ne zaostajajo za spomladanskimi. Volitve na zborih občanov bi namreč zajele vse premajhen odstotek volivcev, pa četudi bi bilo glasovanje še tako dobro pripravljeno. V občini je že zdaj opaziti veliko predvolilno aktivnost, saj je jasno, da hmlo volitve lahko uspele le s popolno zavzetostjo in odgovornostjo občanov. 1'riprave so zdaj v zaključni fazi. -jg
krajevne skupnosti Železniki, Mar-tinj vrh, Zali log in Podlonk. Resda so Železniki industrijski center, ostali kraji pa kmetijska področja, vendar to še zdaleč ne pomeni, da obstajajo prepreke za dobro delo večje, močnejše in številčnejše krajevne skupnosti. Nasprotno, obstaja možnost, da bo delo na celotnem področju lahko veliko bolj učinkovito. Jasno je namreč, da bo morala nova krajevna Skupnost zaradi obsežnih nalog zaposliti tudi profesionalne delavce.
V spodnjem delu doline sta se med seboj povezali manjši krajevni skupnosti Bukovščica in Bukovica. To sta po strukturi prebivalcev in mnogih drugih značilnostih izredno porodili skupnosti. Z vedno pičlimi sredstvi, s katerimi razpolagajo krajevne skupnosti, ki pa se bodo zdaj združila, se bosta odslej veliko laže prebijali naprej.
V Poljanski dolini so se združile krajevne skupnosti Gorenja vas, Hotavlje in Leskovica. To je tudi popolnoma razumljivo, saj so vsi okoliški kraji tesno navezani na Gorenjo vas, kjer so industrijski obrati, šola, trgovine, zdravstvena postaja, lekarna itd. Spričo boljše povezanosti se bodo občani lažje dogovarjali o številnih skupnih vprašanjih, reševali skupne probleme.
Takoj je treba pripomniti, da proces združevanja najbrž še ni končan. Vprašanje je, Če že v kratkem katera (xl zdaj obstoječih dvaindvajsetih krajevnih skupnosti v občini ne bo ugotovila, da se je zaradi obširnega dela nujno potrebno povezati v močnejšo skupnost. -jg
Skrbno sestavljen program dela
9 ŠH^ 1
Torek, 19. novembra 1974
Program dela škofjeloške občinske skupščine v letu 1975 in v naslednjih letih naj bi bil čimbolj
Alenka Markovič predsednica KMI
Na ustanovni seji konference mladih v izobraževanju v Kranju so za predsednico izvolili študentko prava Alenko Markovič, dosedanjo predsednico komisije za srednje šole pri občinski konferenci ZSMS. Dosedanji predsednik komisije za osnovne šole, prav tako študent prava, Mato (lostiša pa je bil izvoljen za sekretarja.
Delo konference bo vodilo 15-člansko predsedstvo, v katerem je
poleg predsednice in sekretarja pet
študentov, štirje dijaki srednjih šol in štirje učenci osnovnih šol.
Na ustanovni seji so sprejeli poslovnik dela konference ter smernice za delo, na podlagi katerih bodo sestavili akcijski program. -Il>
neposreden odraz hotenj in teženj delovnih ljudi in občanov, odra/, poglabljanja samoupravnih odnosov in neposrednega sodelovanja pri oblikovanju politike in stališč v občini.
Doslej so program dela v glavnem pripravljali upravni organi občinske skupščine. V bodoče pa naj bi bil v priprave programa dela s svojimi predlogi vključen čim širši krog različnih dejavnikov.. Tako bodo v b(xloče pri pripravah načrta s svojimi mnenji in predlogi sodelovali delegati, delegacije, organi občinske skupščine, izvršni svet, upravni organi, družbenopolitične organizacij, organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela, organizacije splošnega družbenega pomena, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in drugi.
Program za delo skupščine občine škofia Loka v prihodnjem letu bo znan že decembra, predloge pa skupščinska služba sprejema do
konca tega meseca. -jg
V sredo, 20. novembra, bo na Jese nicah seja občinske konference sin dikata delavcev vzgoje in izobraže vanja, na kateri bodo razpravljali o programu dela konference, o pripravah in dogovoru o izvedbi občnih zborov osnovnih organizacij in o pripravah na volitve v samoupravne interesne skupnosti.
V četrtek, 21. novembra, bo v sejni dvorani skupščine 5. seja občinske konference ZK, na kateri bodo razpravljali o gospodarskih gibanjih v letu 1974 in o gospodarskih gibanjih v prihodnjem letu ter o nekaterih drugih vprašanjih.
V sredo, 20. novembra, bo skupna seja komiteja in aktiva neposrednih proizvajalcev, na kateri bodo ocenili gospodarska gibanja v prvih devetih mesecih letošnjega leta v občini Jesenice in govorili o nekaterih drugih vprašanjih. D. S.
Predsednik skupščine gorenjskih občin inž. Marko Vraničar in predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari sta za danes sklicala v hotelu Prisank v Kranjski gori celodnevni posvet gorenjskega političnega aktiva skupaj z nekaterimi vodilnimi gospodarstveniki Gorenjske ter s predstavniki institucij, ki so sodelovali pri nastajanju načrtov razvoja Jugoslavije in Slovenije. Na posvetu bo tekla beseda o temeljih skupne politike dolgoročnega razvoja Jugoslavije do 1985. leta in izhodiščih za pripravo družbenega plana razvoja Slovenije do 1980. leta. Razen tega bodo razpravljali o zasnovah regionalnega prostorskega razvoja Slovenije in izhodiščih družbenoekonomskega razvoja Gorenjske, občin, temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. A. Z.
Kranj
Kranj, 18. novembra — Popoldne je bila v Kranju druga seja skupščine gorenjskih občin. Sprejeli so začasni okvirni program dela skupščine gorenjskih občin in razpravljali o oblikovanju stališč za osnutek prostorskega plana SR Slovenije. Razen tega so verificiran odbor za pomoč Kozjanskemu in sprejeli poročilo o dosedanjem delu odbora. Na dnevnem redu je bilo še poročilo o pripravah za organizacijo svetovnega prvenstva v alpski disciplini 1978. leta v Kranjski gori in finančni načrt stroškov dela skupščine gorenjskih občin do konca leta. Na seji so imenovali tudi ekonomsko komisijo skupščine gorenjskih občin. A. Z.
Radovljica
Jutri dopoldne se bodo v Radovljici sestali predstavniki organizacijskega komiteja mednarodnega tekmovanja v smučarskih tekih v Bohinju, predstavniki telesnokulturne skupnosti Slovenije, smučarske zveze Slovenije, radovljiške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, nadalje predstavniki občinske zveze za telesno kulturo, smučarskega kluba Bohinj in skupščine temeljne telesnokulturne skupnosti. Na sestanku se bodo pogovorili o organizaciji in financiranju XX. mednarodnega tekmovanja v smučarskih tekih v Bohinju, ki bo predvidoma 4. in 5. januarja prihodnje leto.
Popoldne ob 16. uri jutri se bo sestal komite občinske konference zveze komunistov Radovljica. Razpravljali bodo o zaključkih sedmega zasedanja občinske konference ZK in četrte seje medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Uro za tem pa se bodo sestali člani občinske konference zveze socialistične mladine. Obravnavali bodo osnutek pravil občinske organizacije zveze socialistične mladine in o predlogu predračuna občinske organizacije za prihodnje leto. A. Ž.
Škofja Loka
Predsednik občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka Marjan Gantar sklicuje sejo predsedstva. Za dnevni red predlaga obravnavanje dogovora o financiranju in finančnem poslovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji, pregled akcije ozimnica za delavce ter priprave na volitve delegatov v samoupravne interesne skupnosti-Seja bo jutri, 20. novembra, ob 17. uri v prostorih družbenopolitičnih organizacij na Mestnem trgu. -lb
Včeraj se je v Škofji Loki sestal izvršni odbor občinske konference SZDL-C) ani odbora so bili seznanjeni s potekom priprav na volitve v organizacije krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti, s pripravami na javne razprave za obravnavo poročil o delu samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1974 in programov za prihodnje leto, pripravami na javne razprave za obravnavo statuta SZDL, obravnavali so predračun izdatkov za leto 1975, razpravljali o sklicu občinske konference SZDL ter evidentirane kandidate za občinskega javnega pravobranilca in imenovali koordinacijska odbora za vprašanja samoupravne družbe in verskih skupnosti ter za ustanovitev regijskih samoupravnih interesnih skupnosti. -jg
Tržič
Občinska konferenca Zveze sociali* stične mladine Slovenije Tržič je pred nedavnim izdala prvo številk0 glasila občinske organizacije. Imenuje se Tangenta. Glasilo ureja urednišk' odbor, glavni urednik pa je Breda Lakner. V prvi številki so prispevki o dejavnosti osnovnih mladinskih organizacij, literarni sestavki tržiških mladincev, sestavek o letovanju tržiških tabornikov na Ohridu, poročilo o obisku mladincev v prijateljskem Valjevu, športne novice ter strani, namenjene humorju. Izvod Tangente velja 1,50 dinarja. Uredniški odbor želi, da bi čim več mladih dopisovalo v glasilo, ker bo Tangenta lahko le na ta način privlačnejša in zanimivejša.
Na zadnjem zasedanju občinske konference SZDL so razpravljali tud' o predlogu za višjo naročnino radia in televizije. Člani konference so menil'-da mora zavod RTV prek SZDL občanom pojasniti in razčleniti vzroke za predlagano višjo naročnino. -jk
Praznik KS Podnart
Prebivalci krajevne skupnosti Podnart v radovljiški občini imajo vsako leto novembra krajevni praznik. Ta mesec se spomnijo novembrskih dni leta 1944, ko so na območju sedanje krajevne skupnosti kljub okupaciji izvedli volitve in izvolili prve krajevne oziroma vaške odbore. Letošnje krajevno praznovanje ob 30>letnici prvih volitev se bo začelo že danes, ko bo na programu društveno prvenstvo v namiznem tenisu. Sicer pa bodo prireditve v okviru praznika trajale vse do konca meseca. 22. novembra bo
na primer namiznoteniški turnir za pokal Podnarta. 25. no%mbra ')() strelska družina pripravila strelsko tekmovanje. Na večer dneva rep*' blike pa bodo nad Podnartom zakurili kres. 29. novembra dopoldne bodo slovesno odprli vse letos asfal' tirane ceste v krajevni skupnosti-Zvečer bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbenopoli
tič-
nih organizacij s proslavo in kul" turnim programom, ki ga bo pri|»';l' vila mladina. Po kulturni priredit^' pa bo družabni večer s plesom.
C. R.
GIP Gradiš Ljubljana
TOZD Lesno industrijski obrat
Škofja Loka
razpisuje prosti delovni mesti:
1. mizarja
2. snažilke
Interesenti nuj se osebno zglase ali pa pošljejo pismene ponudbe na naslov: Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56.
stolpec
za upokojence
upo-inva-
DODATEK NA INVALIDNOST
Vprašanje:
Kdaj dobi invalidski kojenec še dn 55. letom (za ženske), odmerjena pokojnina na podlagi pokojninske dobe pa ne dosega 85 odstotkov pokojninske osnove, ima tak upokojenec pravico še do dodatka na invalidnost. Višina dodatka je odvisna od starosti, pri kateri je zavarovanec postal invalid in od pokojninske dobe dopolnjene v zavarovančevih delov-pih letih. Tako je dodatek na invalidnost, če je ta nastala pred 55. letom za moške in 50. letom za ženske, 20 odstotkov P') pokojninski dobi odmerjene pokojnine, vendar mora pokojninska doba dosegati tri četrtine delovnih let. Petnajst odstotkov, dodatka pripada zavarovancu, če ima le polovico delovnih let in 10 odstotkov, če nima niti polovice delovnih let. Če je invalidnost nastala po 55. letu starosti za moške in po 50. letu za ženske, vendar pa pred 00. letom za moške in pred 55. letom za ženske, potem znaša dodatek na invalidnost glede na pokojninsko dobo v delovnih letih 10 odstotkov oziroma 5 odstotkov. Invalidska pokojnina sku-Paj z invalidskim dodatkom ne more presegati 85 odstotkov Pokojninske osnove. Treba pa je še povedati, da je invalidski dodatek sestavni del invalidske pokojnine in se upošteva tudi, kadar je invalidska pokoj
nina osnova za odmero družinske pokojnine.
POPREČNA POKOJNINA
,V prvem četrtletju letošnjega leta so bile poprečne-Pokojnine z vsemi dodatki kot so borčevski dodatek, varstveni in invalidski v Sloveniji: Poprečna starostna pokojnina je znašala 1757,31 din, invalidska 1386,89 din, družinska pa D6:1,79 din. Poprečna slovenska pokojnina je bila v prvem četrtletju 1515.84 din. Po Uskladitvi pokojnin z večjimi življenjskimi stroški ob znani Podražitvi osnovnih življenjskih artiklov sredi leta pa znaša poprečna pokojnina 1637 din. Poprečja posameznih pokojnin so zdaj: starostna pokojnina znaša okoli 1890 din, invalidska 1501 din in družinska pokojnina 1255 din. Za primerjavo naj še navedemo poprečni osebni doh(xlek izravnan /a letošnji avgust: 2794 ('in. To pomeni, da znaša poprečna pokojnina pri nas 07,04 odstotk a poprečnega osebnega (mh«,| m.'k ljubljanskega armadnega
lVv,J1 Ja generalpolkovnik Franc "V('ar.
Jj^»hai n vojaških restavracij iz vse L,),,!>like so za razstavo pripravili JJJ '20 kosil Posebna strokovna ko-,H,J« je podelila dvanajst ter po
trinajst srebrnih in bronastih medalj /a najbolje pripravljene obroke.
Na srečanju so bila pripravljena tudi predavanja o ekonomičnosti in racionalnosti prehrane, organizaciji dela v vojaških restavracijah, uporabi nosili prehrambenih proizvodov
in drugem. Kasneje so si gost je ogledali še vojaški restavraciji v Vipavi in Ajdovščini. -jg
\ zadnjem času so ustanovili več aktivov tam. kjer dolga leta niso mogli zaživeti. Na seji so govorili tudi o problemih mladih, med drugim o tem, da mladi še vedno ne morejo najti stika z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami na terenu in da se še vse premalo ponekod odločajo za navezovanje stikov in načrtovanje skupnih akcij, čeprav je tako sodelovanje v nekaterih aktivih že obrodilo veliko sadov.
Ob sprejemanju akcijskega programa občinske konference ZSMS in njenih organov za enoletno obdobje so predvsem poudarjali, da bodo morali mlade vsebinsko in organizacijsko usposobiti za enakopravno in učinkovito sodelovanje v vsem procesu družbenega samoupravljanja. Zavzeli so se za idejnopolitično izobraževanje mladih, za stalno prisotnost mladih v organizacijah združenega dela za njihovo udeležbo pri uresničevanju ekonomske politike in /a reševanje nekaterih gospodarskih vprašanj, stremeli so za reševanje stanovanjskih stisk mladih delavcev, za krepitev kadrovske baze, govorili so o mladih in kulturi, mladih in ljudski obrambi ter o razvijanju in krepitvi idej bratstva in enot nosi i.
Za predsednico mladinske organizacije so izvolili Angelco- Murko-Pleševo. D.S.
pripravah je na Gorenjskem prevladalo stališče, da bomo za vse skupščine omenjenih samoupravnih interesnih skupnosti in še za nekatere druge volili skupno delegacijo. Kako pa bomo to skupno oziroma splošno delegacijo sestavili?«
»Zakon pravi, da mora delegacija šteti najmanj deset delegatov. Menimo, da bi morala biti na Gorenjskem malo večja. Povedati moram, da je postopek evidentiranja končan. Naša naloga je zdaj, da bomo na podlagi spomladanskih kadrovskih kriterijev za splošno delegacijo izbrali takšne kandidate, ki bodo uspešno zastopali interese na področju izobraževanja, kulture, zdravstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva. Poleg tega bomo morali upoštevati, da bodo med njimi tudi takšni, ki bodo lahko sodelovali na področju telesne kulture, zaposlovanja, pokojninskn-invalidskega zavarovanja in znanosti. Razen tega bodo ponekod v občinah konstituirane še nekatere druge skupnosti. Te pa bodo lahko volili sveti krajevnih skupnosti in delavski sveti v temeljnih organizacijah združenega dela na podlagi družbenega sporazuma. Zato tovrstne skupnosti kot so recimo stanovanjska, kmetijska ali podobne v sedanjih volilnih oziroma kadrovskih pripravah ne upoštevamo v tako imenovanem prvem planu priprav,na volitve.«
»Kdo je lahko delegat v splošni delegaciji?«
»Vsakdo, ki izpolnjuje sprejeta kadrovska merila in je voljan delati v splošni delegaciji je lahko delegat. V delegaciji je na primer lahko tudi delegat zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine ali pa član sveta krajevne skupnosti. Seveda tak delegat ne bo mogel na zasedanje skupščine samoupravne interesne skupnosti takrat, ko'bo le-ta zasedala skupaj z zborom krajevnih skupnosti občinske skupščine. Delegat je. na primer lahko tudi aktiven delavec recimo v šolstvu; seveda če ni na seznamu za delegacijo pri svetu šole oziroma če ni predviden za delegata za zbor izvajalcev izobraževalne skupnosti.«
»Razen tega najbrž še nekateri ne morejo biti delegati?«
»Res je. To vsi tisti, ki po zakonu ne morejo kandidirati za delegate družbenopolitičnih skupnosti; recimo zaposleni v s<» i><>
ravnana iai sredstev za komunalna
dela v prihodnjem letu. -jg
Delovni kolektiv Plamena je oktobra presegel mesečni operativni plan proizvodnje za 14,8 odstotka. Izdelali so 895 ton različnih izdelkov ali za 32,4 odstotka več kot oktobra lani. Sicer pa so letos v desetih mesecih izdelali 6865 ton izdelkov in v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali količinsko proizvodnjo za 2,6 odstotka pri 1,1 odstotka manj-
šem številu zaposlenih. Izvoz P° vrednosti so letos v primerjavi ' minulim letom povečali za 28 odstotkov in v desetih mesecih izvoz"1 67 odstotkov letošnje količinske proizvodnje. Plamen izvaža svoje izde1' ke v ŠZ, ZDA, Madžarsko, Poljsko. ZRN, Dansko, Avstrijo in še v nekatere druge države. ^ '
Mm4
Z novo predilnico so v Suknu močno zmanjšali proizvodne stroške.
. Z odrekanji in napori do uspehovl
V tekstilni tovarni Sukno Zapuže bodo letos izdt lali za 75 milijonov novih dinarjev blaga
lav
Pred dvema letoma je kolektiv tekstilne tovarne Sukno Zapuže prosi , 100-letnico nastanka prvih tekstilnih delavnic za predelavo volne v ZapUfj in Begunjah. To je bil začetek industrijske predelave in začetek tekst" industrije pri nas. Pomemben razvoj je dosegla ta tovarna po zadnji vojni, so se združile male delavnice v skupno podjetje Sukno Zapuže. Na začetku^ bil to majhen delovni kolektiv, stroji in tehnologija so bili zastareli. Vel naporov in odrekanj celotnega kolektiva je bilo potrebnih, da so uspehe.
Danes je Sukno Zapuže specializirana tekstilna tovarna za žensko mod blago. Kolektiv šteje okrog 290 zaposlenih; od tega je prek 70 odstotkov Žen, Imajo tudi obrat v Jurjevici pri Ribnici, kjer je okrog 90 zaposlenih. V P jetju pravijo, da so zdaj uresničili prvi del začrtanega razvojnega progi"8"^ Iz nemogočih prostorov in delovnih pogojev so se razvili novi obrati. S ^fj1^ močno pocenili proizvodne stroške. Zdaj se trudijo, da bi izboljšali kvah* in postali konkurenčni na trgu. Kot rečeno so zgradili nekatere nove P (. izvodne obrate, med katerimi je najpomembnejša predilnica. Z izgradnjo 1 so se tehnološko osamosvojili. Zdaj sami delajo kvalitetno prejo. ,
Prizadeven in sposoben kolektiv zdaj čaka še drugi del razvojnega P grama. Proizvodne obrate nameravajo opremiti z novimi avtomatskimi P.^ dilniškimi stroji, uredili bodo sodobno barvarno, stare statve zamenJ z avtomatskimi, modernizirali kotlarno itd. .J
Podobno kot celotno naše gospodarstvo se v zadnjem času tudi v S u"., srečujejo z nekaterimi težavami. Začela je naraščati nelikvidnost in kerj-vezani na uvoz surovin, jim povzroča težave tudi drseči tečaj dinarja. V Rj hodnje se nameravajo preusmeriti tudi na izvoz svojih izdelkov. KJ računajo, da bodo ublažili nekatere težave in hitreje ter laže uresn1 začrtani investicijski in proizvodni program. t.
Letos bodo izdelali za okrog 75 milijonov novih dinarjev blaga. toliko kot so predvidevali na začetku leta, in za okrog 20 odstotkov veLj lani. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega znaša v podjetju okrog 23"% narjev. Trenutno nimajo posebnih težav z ustvarjanjem dohodka za skl ^ Skrbijo pa jih dolžniki. Dolgujejo jim okrog 24 milijonov novih dinarjev, pa so dolžni drugim devet milijonov. a
Sukno je eden tistih kolektivov, kjer se je kmalu po vojni kljub teža "a in naporom kazala nenehna skrb za delavca. To je prvo podjetje v obČifljjl je uredilo obrat družbene prehrane. Precej denarja so namenili za -j stanovanj. Prenekateri si je s posojilom uredil stanovanje v bližini. ^ , J pripravljajo na organizirano stanovanjsko gradnjo. Ze prihodnje leto začeli graditi tri stanovanjske bloke, v vsakem pa b(xlo po štiri stanovanj
Dobro organizirano imajo tudi letovanje delavcev. Uredili so poČit"^
dom v Novigradu, kjer vsako leto letuje okrog 30 odstotkov vseh Č*Bx
kolektiva. Na dan vsakdo prispeva za letovanje 30 dinarjev, ostalo V
podjetje. Vsako leto dobijo delavci tudi regres za dopust. Letos so d .
tt°f
M
ustave. V Suknu so bili med prvimi. Imajo tri temeljne organizacije 1 j ženega dela in skupne službe. Takšni organizaciji so že prilagodili n<)*!'\ zakonodajo. Čaka jih le še sprejem sporazuma o notranjih razmerjih. J* j tega imajo izdelan tudi program povezovanja s sorodnimi po p„ sedanjih investicijah znašala W2.000 din.
Uo konca leta mora škofjeloški zdravstveni dom pripraviti definitivne načrte za prizidek, do spomladi f)r'hodnjega leta pa skupno z občino nuditi financiranje gradnje prizid-*a- Prva sredstva v višini' 1,740.000 . n bo najkasneje v marcu prispeval •nvesticijski sklad, ostali denar pa bo Potrebno zagotoviti naslednje leto iz sklada za investicije v zdravstvu.
Možna bi bila sicer gradnja v dveh etapah, kar pa bi vse delo podražilo za približno deset odstotkov. Zato bo najbrž bolje poiskati takega izvajalca del, ki bo drugo etapo gradnje pripravljen kreditirati in graditi hkrati s prvo. Gradnja bo po predvidevanjih trajala dvanajst do petnajst mesecev.
V zdravstvenem domu Gorenja vas bo namesto sedanjih 2,91 čez deset let potrebnih 3,54 zdravnika. Te zdravniške ekipe bodo v planiranem obdobju potrebovale dvoje ločenih delovnih mest z vsemi prostori. Funkcionalna razporeditev bo morala biti takšna, da bo delo z otroki prostorsko ločeno od dela z odraslimi. Istočasno pa je treba upoštevati tudi strokovne spremembe v izvajanju zdravstvenega varstva, ki bodo nastale zaradi bližajočega se odprtja rudnika urana. Tudi preventiva bo po načrtu ločena od dela z bolniki.
Predstavniki občinske skupščine in zdravstvenega doma ter krajevne skupnosti Gorenja vas ter škofjeloške občinske družbenopolitične organizacije so se dogovorili, da se v Gorenji vasi čez dve leti začne graditi nova zdravstvena postaja s približno 600 kvadratnimi metri površine. Financiranje je razdeljeno po enakem ključu kot gradnja prizidka v Škofji Loki, dela pa bodo po predračunu veljala 2,700.000 din.
Ker sedaj dela v Gorenji vasi le ena zdravniška ekipa, bo potrebno že prihodnje leto zaposliti še en zdravniški tim. Poskrbeti bo treba za družinsko stanovanje, ostali medicinski kader pa bodo skušali dobiti v kraju in okolici.
Organizacija zdravstvene službe v Železnikih bo prav taka kot v Gorenji vasi in Zireh. Zdravniške ekipe bodo potrebovale dvoje ločenih delovnih mest. Sedanja splošna ambulanta je sicer prostorna, vendar jo bo potrebno v doglednem času preurediti. V prostorih posvetovalnice sedaj stanuje zdravnik, že prihodnje leto pa bo posvetovalnico potrebno ponovno usposobiti za njen osnovni namen in tako pridobiti na zdravstveni postaji v Železnikih tretje delovno mesto. Zobne ambulante so funkcionalne in zadoščajo za planirano obdobje, skupne prostore pa bo treba funkcionalno urediti.
Prihodnje leto načrtujejo v Železnikih gradnjo družinskega stanovanja za zdravnika, čez dve leti pa bo potrebno družinsko stanovanje še za tretjega zdravnika. Leta 1977 je planirana zagotovitev stanovanja za zobozdravnika. Seveda bodo tudi v Železnikih srednji in višji zdravstveni kader skušali poiskati doma, predvsem zaradi zmanjšanja fluktuacije in manjše potrebe po stanovanjih. Treba pa je povedati, da ima zdravstvena postaja v Železnikih tri sobe za potrebe samskih zdravstvenih delavcev, obenem pa ti prostori predstavljajo rezervo za morebitno širjenje zdravstvene dejavnosti v tem kraju.
Zdravstveni delavci v Zireh bodo potrebovali v prihodnjem desetletju dvoje ločenih delovnih mest za splošno zdravstveno varstvo (ločeno za kurativo in preventivo), dvoje delovnih mest za zobozdravstvo (mladina in odrasli) ter skupne prostore. Vse kaže, da bo tudi v Zireh čez nekaj let potrebno zgraditi novo zdravstveno postajo, obenem pa že v kratkem poskrbeti za stanovanja za zdravstvene delavce. Ker je sedanja lekarniška postaja popolnoma dotrajana, je že v letu 1976 predvidena gradnja nove.
Poleg tega je predvideno, da bo zaradi odprtja rudnika urana v Zirovskem vrhu najbrž potrebno kapacitete v Gorenji vasi in Škofji Loki še nekoliko povečati. J. Govekar
OZD Gorenjska predilnica
škofja Loka
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
manipulanta
Pogoji: dokončana srednja tekstilna šola, predilski odsek
in 1 leto prakse ali
VK in 5 let ustrezne prakse;
2 pripravnikov
za delovno mesto terminer II in za delovno mesto časomerilca.
Pi sinene prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi v časopisu.
VoUjijcl
KRANJ
v naših enotah
Pri nakupu pohištva določenih proizvajalcev vam nudimo
5%
popust
in
^ ^ poseben tovarniški
#)f# Vt) P°Pust
v v * *S za določene artikle
salon pohištva veleblagovnica Globus, Kranj specializirani salon kuhinjske opreme Dekor, Kranj prodajalna Slon, Žiri prodajalna Manufaktura, Gorenja vas
november — mesec posebnih ugodnosti— november
Na bregu življenja
Skupščina zdravljenih alkoholikov. Zdravljenih, ne ozdravljenih, kajti vdanost pijači, prekomerno uživanje alkohola, odvisnost od alkohola ali kakorkoli želimo to imenovati, kljub poznejšemu zdravljenju in rehabilitaciji, ni ozdravljivo.
Na skupščini vseh teh, ki so preboleli ali prebolevajo, na zborovanju vseh teh, ki so bili vsak na svoj način za nekaj ali dolgo časa izrinjeni iz družbe, zasmehovani, osovraženi in ki se zdaj enakovredno žele vanjo spet vključiti in vključevati, poslušamo, mislimo, včasih bolj ali manj pretreseni in prizadeti nad izpovedmi. Različne kot so, a v eni sami lastnosti popolnoma enake: odkritosrčne so, kajti sebi enakim je nesmiselno tveziti laži, med sebi enakimi, ki so doživeli in preživeli, prav toliko ali še več hudega, prihaja resnica na ustih tudi kot neko olajšanje, ki je pO urah gorja še toliko večje in pristnejše.
Alkoholizem — družbeno zlo, bolezen, ki ji rastejo uničujoči kremplji vedno bolj in bolj in ki ga žal ne moremo v kali zatreti. Alkoholizem, ki zaduši v človeku vse tisto, kar je v njem človeškega, moralnega. Alkoholizem, ki neusmiljeno razkraja dušo in telo, alkoholizem in njegove posledice, do katerega in do katerih ostajamo neprizadeti vse dotlej, dokler nam ne razgiba misli in tudi čustev nekdo v naši neposredni okolici, morda . družini, sorodstvu, na delovnem mestu. Prepričani, da pač več kot sočustvovati in pomilovati ne moremo, ostajamo brezbrižni. Kot okolica večkrat in prevečkrat zdravljene ali potencialne alkoholike spodbujamo in jih hote ali nehote pehamo v nove omame, ki jim postanejo vsakdanje in nevarne.
Izpovedi na skupščini zdravljenih alkoholikov so kratke,, bodisi da prihajajo kot prebrane na listku bodisi v nepovezanih stavkih iz ust zdravljenih, ki drug za drugim vstajajo in prosijo za besedo. In skoraj vse se končujejo z zahvalami za uspešno zdravljenje, z zagotavljanjem, da nikoli več v tisti pekel, z upanjem, ki prihaja od kluba, da uspešno dela in zaživi in v katerem bo med sobolniki dovolj možnosti za pozabo in za odvračanje od skušnjave.
OBUP
Okoli sto jih je na tej skupščini zdravljenih alkoholikov. Po sestanku mi ljubeznivo pripeljejo v prostore kluba — v majhno sobo — najprej dekle in potem zrelo ženo. Kaj morem, ne počutim se najbolje, ko zastavljam eno in edino vprašanje: zakaj ste začeli piti? Še posebno zato ne, ker pred mano ni zabuhlih obrazov, nikakršnih zunanjih znamenj, ki bi kakorkoli dali slutiti, da sta ti urejeni, dostojni ženski, vrh vsega inteligentni, razumni, še pred pol leta odhajali iz bolnice v Škofljici. Kaj vem, drugače je, Če vprašaš: kako je bilo po nesreči ali kdaj so ugotovili, da imate raka, čeprav govorimo v vseh primerih o bolezni. Najbrž, se zalotim ob misli, mi kljub vsemu razumevanju še vedno ni prišlo čisto v zavest, da vprašanje ni neprijetno za nekoga, ki se počuti zdravega, zdravljenega, ker je prebolel bolezen.
Še najmanj je v zadregi, tisti zadregi, ko moraš nekomu, nepoznanemu zdaj, takoj izpovedati, zakaj si se znašel v obupu in pijači, mlado dekle, že mati triletnega sina.
»Ne vem, če sem se poročila iz ljubezni, ko zdaj o tem premišljujem, se mi zdi, da bolj zaradi otroka. Mož se ni kaj prida trudil, da bi mi
po poroki izkazoval vsaj nekaj svoje navezanosti name ali ljubezni, če hočete. Kar naprej so bili sestanki pa seje, nakopal si je kup funkcij in ves izžareval v svoji vnemi. Razdajal se je na vse konce in kraje. Medtem ko je sedel na sestankih, sva z De-janom ob popoldnevih obredla vso žlahto, ker v dvosobnem stanovanju praktično nisva mogla vzdržati ves popoldan. Hja, spominjam se, da sva, takole pod večer odhajala zdaj k enim zdaj k drugim kot po nekem urniku in se zvečer vračala v še vedno zaklenjeno stanovanje. Ob večerih mi je bila edino televizija prijatelj, od začetka seveda, pozneje sem bila sita vsega in poiskala drugega prijatelja — steklenico. Ja, ja, tako kot vsi drugi: najprej pol litra, potem liter vina, nazadnje vse od kraja. Ne, nazadnje mislim tedaj, ko sva se razšla. Tedaj, ko je vložil tožbo za razvezo, nisem bila tako na kraju, res ne. Tedaj sem še lahko vzdržala dan ali dva brez pijače ali celo več, če je bil doma zvečer. A postajal je vedno bolj neprijazen. Ni bilo težko odkriti, da ima prijateljico. V tožbi za razvezo je navajal, da sem kronik, zakrnjen kronični pijanec, da je življenje z mano nevzdržno itd. Tožbe ni dobil, ne izgubil. Razšla sva se sporazumno, jaz pa • sem postala potem zares »kronik«.
Pila sem in pila, nazadnje je prišlo tako daleč, da sem otroka vedno pogosteje vozila k mami v varstvo in nazadnje ga tudi po več dni nisem videla. V službi sem skrbno skrivala, da pijem, toliko sem kontrolirala samo sebe, da ob raznih praznovanjih rojstnih dni in praznikov nikoli nisem popila več kot drugi. Bilo bi me sram, ko bi izvedeli. No, nazadnje so izvedeli. Na zdravljenje so rhe poslali mama in nekaj zvestih prijateljic, ki jih je mama, vem, nagovorila, naj me obiščejo in pregovorijo. Kaj naj zdaj sploh še povem? Menda bo dovolj, če rečem, da se zdaj po tistem strašnem letu, ko sem se popolnoma zapustila, zdaj spet zavedam ljudi, zavedam, da imam sina in naj zveni še tako ironično, v treh komisijah izven rednega dela, aktivno delam.«
SAMOTA
»Kar naprej ponavljajo, da se ženska zapije iz obupa, iz osamljenosti, razočaranja in najbrž bo kar držalo v primerjavi s precejšnjim številom moških, ki jih pogostoma zapelje družba,« se je razgovorila starejša. Če iščem vzroke zase, za moj primer, je en sam: samota, osamljenost, ki sem se jo zavedela v tistem trenutku, ko mi ni bilo več treba zjutraj na delo in ko mi je od vseh opravkov ostalo še vsakodnevno nakupovanje. Ne, tega vi mladi, aktivni, ne boste razumeli, kaj pomeni, če se zbudiš ob misli, da je pred tabo dan, ki ga moraš preživeti. Ob misli, da je vsem tem ljudem na tem svetu čisto vseeno, ali živiš ali umreš, ne potrebujejo te več.
Leto ali dve po upokojitvi mi pijača ni prav ničesar pomenila, tretje leto pa sem ob redkih obiskih pri sosedih poskusila tudi kapljico ali dve. In kar prijalo mi je, vsaj ob večerih je prišlo pozabljanje in zatekala sem se v domišljijski svet. Kaj vse mi je prišlo tedaj na misel. Potem sem kupila prvo steklenico, za domov, in tako se je začelo. Najbrž bi se nekega dne kar utopila v tisti svoji pijači, v tistem svojem stanovanju, kjer sem imela pod pomivalno mizo več deset praznih steklenic stalno, ko ne bi nekoč po naključju padla po stopnicah. Bila sem strašno opita. V bolnici so zaslutili, zdravniku je povedala še moja soseda, ki je med mojo odsotnostjo našla vse tiste prazne steklenice.
O, zdaj je vse drugače! Zdaj sploh nimam več časa. še za televizijo komaj ujamem kak trenutek. Za tajnico sem v klubu, v tem našem, in kup dela in prepisovanja je, razen tega pa so kar hitro izvedeli, da sem bila nekoč sposobna kot administra-torka, zato neprestano trkajo na vrata tudi drugi, iz krajevne skupnosti, da uredim to in ono. Mene je, tako pravimo, spet vrglo na breg, na breg življenja. Moram vzdržati, tudi pozneje, ko me ne bodo več tako potrebovali, da me ne bo zaneslo v tiste valove, ki so, verjemite, pošastno uničujoči.« D. S.
Stanovski problemi splošnih zdravnikov
V petek so se v Škofji Loki zbrali na izredni skupščini delegati sekcije splošne medicine pri slovenskem zdravniškem društvu. Razen že znanih ugotovitev, da na Slovenskem že nekaj časa primanjkuje splošnih zdravnikov, so na skupščini govorili tudi o drugih stanovskih problemih, ki prav tako že dlje časa tarejo zdravnike in jih ovirajo pri njihovem delu.
Čeprav si je sekcija splošne medicine — med vsemi sekcijami je najštevilnejša, saj vključuje kar eno četrtino slovenskih zdravnikov — v zadnjem obdobju naložila dosti dela. pa je bilo rezultatov pravzaprav bolj malo. Pohvalijo se lahko le z dobrim sodelovanjem z ostalimi sekcijami, medtem ko so ostali problemi splošnega zdravstva ostali nerešeni. »Seveda pa nas to ne bo oviralo, da se ne bi še naprej prizadevali za izboljšanje pogojev našega dela,« je na skupščini poudaril 'predsednik upravnega- odbora sekcije dr. Tone Košir iz Škofje Loke.
Med najbolj perečimi problemi so na skupščini omenili problem nepri-znanja minulega dela glede na dežurstvo. Čeprav od tega nadurnega in terenskega dela zdravniki plačujejo vse dajatve, pa drugih pravic ml
dodatnega dela nimajo nobenih. Ne zdi se jim pravično, da se je lahko v drugih poklicih ta problem lahko uredil, le z zdravniki splošne medicine pa družba »mačehovsko, ravna. Tudi kilometrina — in le-te splošni zdravnik napravi s svojim avtomobilom oh obiskih bolnikov na domu kar precej — in to po vsakršnih cestah se zdravu ikon. /d i premajhna in krivična, če jo primerjamo s kilometrino za vožnjo po dobrih cestah.
Na skupščini so se domenili tudi za sklenitev sporazuma med splošnim zdravstvom in bolnišnicami; s|M)iazum naj bi d [<*čil delitev dela splošnih zdravnikov s hostpitalno službo, kar bo pripomoglo Vsekakor k razbremenitvi bolnišničnih postelj in s tem tudi pocenitvi zdravljenja, saj se da nemalo.u «: zdraviti prav tako uspešno tudi i domu.
Opozorili so tudi >:i nujnost spre-iiKMnlie oziroma ulmtve študija na medicinski fak1 i i, ki naj splošnega zdravnika je pripravi za delti na terenu. L. M.
****** ,IL^\#m Torek, 19. novembra 1974
Gorenjska predilnica Škofja Loka
Kidričeva cesta 75
prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva:
1. 33 elektromotorjev
moči 0,5 kW do 12,5 KW
Izklicna cena: 70 din za 1 KW.
2. 1 stiskalnico za baliranje »KOSTROJ« tip 04000.
Izklicna cena: 800 din.
Licitacija bo v petek, 22. novembra 1974, ob 10. uri za družbeni sektor, ob 11. uri za privatni sektor v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva 75.
Graditelji!
Kranjske opekarne, Kranj iz obratov Cešnjevek in Stražišče
vam nudijo
zidne in stropne opečne izdelke po ugodnih cenah:
modularni blok 29 x 19 x 14 cm M 150 po 3,20 din
zidak BH/4
pregradni blok porulit 8 norma polnila in drugo opeko
25 x 12 x 6 cm M 200 po 1,37 din 25 x 25 x 14 cm M 100 po 3,15 din
29 x 25 x 12 cm po 3,69 din 29x25x 8 cm po 3,30 din
30 x 30 x 14 cm po 4,68 din
V ceni ni vštet prometni davek.
Izkoristite ugoden nakup in takojšnjo dobavo.
Grafično podjetje
Gorenjski tisk Kranj p. o.
razglaša prosto delovno mesto
KV mizarja
za delo v grafični proizvodnji
Ponudbe z izčrpnimi podatki in dokazili o strokovnosti sprejema tajništvo podjetja do 30. novembra 1974.
Reklamna prodaja od 20. novembra do 31. decembra v vseh prodajalnah
Veletrgovine
Kranj
Po nižjih cenah vam nudimo:
pelinkovec rum vinjak vino belo jetrna pašteta mesni zajtrk
1/1 — Alko
1/1 — Alko
1/1 — Slovin
1/1 — Vipava
100 g — 29. november
200 g — 29. november
Priporočamo vam ugoden nakup
Potrošniki Gorenjske!
Že veste, da je Mercator, TOZD Preskrba Tržič odprla v Kranju na Gorenjskem sejmu v hali C stalni razstavni prodajni prostor za prodajo:
vseh vrst pohištva strojev za gospodinjstvo lestencev in preprog
t-\|leti
~2Z
Mercator
Konkurenčne cene, prodaja na potrošniška posojila ter brezplačna dostava na dom.
Razstavno-prodajni prostor Mercatorja v Kranju je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah pa od 9. do 13. ure.
Za obisk in ogled se priporoča Mercator, TOZD Preskrba Tržič.
Razpisna komisija
Kmetijske zadruge Škofja Loka
ponovno razpisuje prosti vodilni delovni mesti
1. sekretarja
2. računovodja
Za razpisani delovni mesti se poleg splošnih pogojev zahteva: pod 1.: .
— pravna fakulteta I. stopnje ali višja upravna šola in dve leti prakse na vodilnih delovnih mestih ali
— srednja strokovna izobrazba in šest let prakse, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih;
pod 2.:
— ekonomska fakulteta I. stopnje ali višja ekonomska — komercialna šola in dve leti prakse v finančni stroki ali
— srednja strokovna izobrazba in šest let prakse v finančni stroki, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih;
Kandidati morajo imeti tudi ustrezne moralne in družbenopolitične kvalitete.
Nastop dela je možen 1. januarja 1974 oziroma po dogovoru.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba Kmetijske zadruge Škofja Loka 15 dni po objavi razpisa.
I
Predstavljamo vam regala CEZAR I.-A in CEZAR II.-B. Regala sta iz programa tovarne Slovenijales, Stil Koper-Izdelana sta iz fine-line oreh furnirja z lesenimi letvicami in kovinskimi okraski. Površinska obdelava je mat« Furnir je sestavljen vertikalno, možna je varianta sestavljanja furnirja v »ribjo kost«. Regala si lahko ogledate i*1
kupite v vseh trgovinah pohištva Slovenijales
—KARIBSKA SKRIVNOST
Pomenki o Predosljah in drugih vaseh tam naokrog
37
V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974.
»Dragica, seveda nisi!« Z roko jo je objel okoli ramen, a se mu je izpulila.
»Sovražim ta kraj. Samo sonce bi moralo biti tukaj. V začetku je bilo vse tako sončno. Namesto tega pa je zdaj senca — velika temna senca ... in jaz sem v njej — in ne morem ven ... «
Glas se ji je sprevrgel v krik.
»Tiho, Mollv. Za božjo voljo, tiho!« Odšel je v kopalnico in se vrnil s kozarcem. »Tole popij. Umirilo te bo.«
»Ne, ne morem piti ničesar. Zobje mi šklepetajo.«
»Pač, ljubica. Sedi. Tu, na posteljo.« Spet ji je položil roko okrog ramen ter ji prinesel kozarec pravdo ustnic. »Tako. Le popij.«
Med vrati je spregovoril glas.
»Jackson,« je razločno ukazala Jane Marplova. »Stopite do njega, mu vzemite kozarec in ga dobro primite. Toda paziti morate. Močan je in bo iz obupa tvegal vse.«
Jackson je imel določene lastnosti. Bil je treniran človek, ki je strašno cenil denar, in njegov delodajalec, ki je bil pomemben in veljaven mož, mu je obljubil nagrado. Imel pa je tudi silno razvite mišice, kar je bila posledica njegovega treniranja. Njegova naloga ni bila, spraševati, zakaj, ampak storiti, kar mu je bilo ukazano.
Kot blisk je bil prek sobe. Z eno roko je pokril kozarec, katerega je Tim držal ob Mollvjinih ustnicah, z drugo pa je zagrabil Tirna. Hitro je krenil Timovo zapestje in že je imel kozarec v roki. Tim ga je divje napadel, a Jackson ga je trdno držal.
»Kaj za vraga — izpustite me vendar. Izpustite me. Ali se vam je zmešalo? Kaj pa počnete?«
Tim se je na vso moč skušal otresti Jacksonovega prijema.
»Trdno ga držite, Jackson,« je ukazala Jane Marplova.
»Kaj se dogaja tukaj?«
Rafiel je s pomočjo Esthere VValtersove stopil skozi steklena vrata.
»Še vprašujete, kaj se dogaja?« je zakričal Tim. »Vašemu človeku se je zmešalo — popolnoma je ponorel, to se dogaja. Recite mu naj me izpusti!«
»Ne,« je rekla Jane Marplova.
Rafiel se je obrnil proti njej.
»Spregovori, boginja maščevanja,« je dejal. »Malo nam pa res morate pojasniti zadevo.«
»Zelo neumna sem bila — prava norica,« je začela Jane Marplova, »ampak zdaj nisem več neumna. Ko bodo analizirali vsebino kozarca, ki ga je skušal vsiliti svoji ženi, stavim, da, stavim svoje zveličanje, da bodo v njej našli smrtno dozo mamila. Vidite, tu se pojavlja isti vzorec kot v zgodbi majorja Palgrava. Zeno prevzame potrtost, zato skuša napraviti samomor in mož jo še pravočasno reši. Drugi poskus pa se ji posreči. Da, isti vzorec je. Palgrave mi je povedal zgodbo, vzel v roko fotografijo, nato pa je dvignil pogled in zagledal . . .«
»Prek vaše desne rame . . ?je nadaljeval Rafiel.
»Ne,« je odkimala Jane Marplova. »Major ni videl prav ničesar prek moje desne rame.«
»O čem pa zdaj spet govorite? Saj ste mi vendar povedali . . .«
»Zmotila sem se. Tako neumna sem bila, da skoraj sama ne morem verjeti. Major Palgrave je samo na vide.: gledal, pravzaprav besno strmel prek moje desne rame . . . Ampak videti pa ni mogel ničesar, ker je gledal z levim očesom — njegovo levo oko pa je bilo stekleno.«
»Da spominjam se, res je imel stekleno oko,« je rekel Rafiel. »Pozabil sem ali pa se mi je zdelo samo po sebi umevno. Ali pravite, da ni nič videl?«
»Seveda je videl,« je rekla Jane Marplova. »Videl je, a samo na eno oko. In oko, na katero je videl, je bilo njegovo desno oko. In zato je gledal nekoga ali nekaj čez mojo/evo ramo, ne pa čez desno.«
»Ali je bil kdo za vašo levo ramo?«
»Da,« je odvrnila Jane Marplova. »Nedaleč za menoj sta bila Tim Kendal in njegova žena. Sedela sta pri mizi ob velikem hibiskovem grmu. Obračun sta delala. Vidite in v tem je major Palgrave dvignil pogled. Z levim, steklenim očesom je bolščal prek moje rame, z drugim očesom pa je videl moškega, ki je sedel poleg hibiskovega grma, in čigar obraz je bil isti kot obraz na fotografiji — le starejši. Tudi za obrazom na fotografiji je rasel rožnat grm. Tini Kendal je slišal zgodbo, ki jo je pripovedoval major, in je tudi videl, da ga je major prepoznal. Zato ga je moral spraviti proč. Pozneje je moral umoriti tudi Viktorijo, ker ga je videla, ko je postavil stekleničko tablet v majorjevo sobo. Najprej se ji to ni zdelo nič rudnega, ker je bilo povsem naravno, da je Tim Kendal prihajal v sohe tvojih gostov po raznih opravkih. Prav lahko, da je bil prinesel majorju nekaj, kar je le-ta pozabil na mizi v jedilnici. Potem pa je začela premišljevati 0 zadevi, in ko mu je zastavila nekaj vprašanj, se je je moral
pač znebiti. Ampak to tukaj je umor, ki ga je imel ves Čas v načrtu. On je namreč kroničen morilec svojih žena.«
»Kakšne preklete neumnosti pa so to .. .« je zavpil Tim Kendal.
Naenkrat so zaslišali krik. divji, besen krik. Esther VValtersova se je odtrgala od Rafiela, ga pri tem skoraj podrla in planila prek sobe. Začela je vleči Jacksona proč od Kendala, a brez uspeha.
»Pustite ga — izpustite ga. Ni res. Niti besedice resnice ni v tem. Tim, ljubi moj Tim, saj ni res. Ti ne bi nikoli mogel umoriti nikogar, vem, da ne bi mogel. Vem, da ne bi hotel kaj takega storiti. Vsega je krivo to zoprno dekle, s katerim si se poročil. Laži je pripovedovala o tebi. Ni res, kar pravi. Nič ni res. Verjamem vate. Ljubim te in ti zaupam. Nikoli ne bom verjela tega, kar pravijo drugi. Jaz bom .. .«
Tedaj pa se Tim Kendal ni mogel več obvladati.
»Za božjo voljo, ti prekleta koza,« je zavpil, »gobec drži! Ali bi rada, da bi me obesili? Gobec drži, ti pravim! Zapri svoja velika, grda usta!«
»Ubogo neumno bitje,« je mehko pripomnil Rafiel. »To seje torej dogajalo med njima.«
25. JAN F: MARPLOVA UPORABI SVOJO DOMIŠLJIJO
»To se je torej dogajalo?« je vprašal Rafiel.
Z Jane Marplovo sta sedela v zaupnem pomenku.
»S Kendalom je imela ljubezensko razmerje, kaj?«
»Komaj da kaj takega,« je s stisnjenimi ustnicami menila Jane Marplova. »Po mojem mnenju je bila to le romantična navezanost v upanju, da bo nekje v prihodnosti sledila poroka.«
»Po smrti njegove žene?«.
»Uboga Esther najbrž sploh ni vedela, da je Mollv namenjena smrt,« je odvrnila Jane Marplova. »Najbrž je verjela Timovi zgodbi o tem, da je Mollv zaljubljena v drugega moškega in da ji je le-ta sledil semkaj, ter je verjetno računala na to, da se bosta Kendalova ločila. Vsa zadeva je bila povsem na mestu. Ampak ona je bila zelo zaljubljena vanj.«
»To je prav lahko razumeti. Kendal je kar privlačen fant. Ampak kaj je njega pripravilo do tega, da se je zagledal vanjo? Ali veste tudi to?«
»Saj to sami dobro veste, ali ne?«
»Da, meni se kar zdi, zakaj, ne vem pa, kako vi to veste. In kako je Tim Kendal vedel za to?«
»Stvar bi prav lahko razložila, ampak bolj enostavno bi bilo, če bi mi vi povedali.«
»Pa vam ne bom,« se je odrezal Rafiel. »Vi povejte, ko ste že tako pametni.«
»Kot sem vam že nekoč namignila, je prav mogoče, da je imel vaš Jackson navado, da si je od časa do časa ogledal vaše listine.«
»To je res mogoče,« je odvrnil Rafiel. »Ampak med njimi ni bilo ničesar, kar bi mu bilo v korist. Za to sem poskrbel.«
»Verjetno je prebral tudi vašo oporoko.« »O — pa res. Da, s seboj sem vzel tudi kopijo le-te.«
»Nekoč ste mi omenili — jasno in glasno kot pravijo — da niste Estheri VValtersovi zapustili ničesar. To dejstvo ste ji dobro vbili v glavo in tudi Jacksonu ste zatrdili, naj ne pričakuje ničesar. Kar se Jacksona tiče, je bilo to tudi res. Njemu niste zapustili niti pare, Estheri VValtersovi pa ste zapisali denar, čeprav ji niste hoteli dati niti slutiti, da je tako. Ali imam prav?«
»Prav. Le tega ne vem, kako ste to vedeli.«
»Zato, ker ste tako vztrajali pri tej trditvi,« mu je povedala Jane Marplova. »Iz izkustva vem, kdaj ljudje lažejo.«
»Vdam se,« je priznal Rafiel. »Res je, Estheri sem zapustil petdeset tisoč funtov, kar naj bi jo prijetno presenetilo, kobi umrl. Ko je Tim Kendal izvedel za to, se je verjetno odločil, da se bo znebil svoje žene s čedno dozo tega ali onega ter se oženil s petdeset tisoč funti in Esther VValtersovo. Verjetno bi čez nekaj časa tudi njo spravil na drugi svet. Ampak od kod pa je on vedel, da bo Esther podedovala toliko denarja?«
»Jackson mu je povedal. S Timom sta si bila prava prijatelja. Tim je bil zelo prijazen z Jacksonom in po vsej verjetnosti tudi brez kakšnega posebnega vzroka. Med drugim se je Jacksonu najbrž zareklo, da bo Esther VValtersova podedovala čeden kup denarja in da sama prav nič ne ve o tem. Mogoče je tudi rekel, da bi rad sam pripravil Esther do tega, da bi se poročila z njim, čeprav mu do zdaj še ni usjielo, da bi si pridobil njeno naklonjenost. Da, najbrž se je tako zgulilo.«
Prešernova družba vas vabi med svoje člane. Člane vpisujejo zaupniki PreSernove družbe v vseh krajih in v delovnih organizacijah. Člani se vključujejo v akcijo za širjenje dobre knjige med našim ljudstvom, obenem pa dobijo konec leta 1974 letno knjižno zbirko Prešernove družbe, ki bo imela 6 knjig: Prešernov koledar 1975, roman Janeza Švajncerja KO ČLOVEK ZORI, povest Toneta Svetine UGASLO OGNJIŠČE, SPOMINI NA LENINA Nadežde K. Krupskaje, izbor starih slovenskih narodnih pesmi MLADA BREDA in priročnik Rastline in nase zdravje. Knjige stanejo broširane 55 din, v platno vezane pa 85 din.
(Bobovek, Britof, Ilovka _hovlje, Srakovlje,
Kokrica, Mlaka, Suha in Tatinec)
Ore-
Reklamna prodaja
v prodajalnah
ŽIVILA
(2. zapis)
Nenavadno hitro sem dobil nekaj odgovorov na svojo prošnjo v prvem zapisu, naj mi kdo pove boljšo, sprejemljivejšo razlago krajevnega imena Predoslje — kakor je bilo mojih nekaj ugibanj.
NOVE RAZLAGE
Za zdaj imam pred seboj troje mnenj: Predoslje naj bi bilo Preko selo ali Prek selo. V ljudski govorici se je to staro, prvotno ime za vas onkraj Kokre (če gledamo z britof-ške strani) popačilo v sedanjo obliko. Utemeljitev: Britof je starejši kot so Predoslje — če upoštevamo starost prvih zapisov o njunih cerkvah. Torej so imeli Britofljani svoje njive tudi na drugem manj naseljenem bregu Kokre pa morda je le stalo tamkaj že tudi vsaj nekaj kmečkih hiš. Za takrat tako mogočne Britofljane je bilo vse to le selo. Odtod misel na selo prek Kokre ali Prek(o) selo.
Druga razlaga pa se opira na mnenje jezikoslovca in slavista univ. prof. dr. Frana Ramovša. Ta je menil — seveda z vso znanstveno zadržanostjo — da je v imenu Pre-doselj skrito Pred (gradom) selo. Pač selo, ki leži res še dandanašnji pred graščino Brdo.
Tretja misel o izvoru tega zagonetnega imena je morda najzanimivejša. Oprta celo na stari listini iz 15. stoletja, ko se je kraj res imenoval Prerassel (1. 14:56 in I. 1458). — Ko sem oni dan hodil po vasi in se pomenkoval z domačini (to bodi tudi pojasnilo onim, ki me sprašujejo, od kod zvem toliko zanimivosti o posameznih krajih; vsak kraj, ki ga skušam predstaviti bralcem Glasa, vsaj enkrat sam obiščem, če že ne večkrat), je pristopil k meni vaščan, ki se je spominjal, da jim je učitelj F. v šoli pravil, odkod ime njihovemu kraju.
BRVIZSROBOTA
Kokra je pod starim mostom (med Britofom in Predosljami) tako ozka, da je niti preskočiti ne bi bilo pretežko. Dve skali, močno spodjedeni, sta si bili že od nekdaj tako blizu skupaj, da je zadostovalo vreči prek desko ali ploh — in že si lahko šel na oni breg. Še starejša premostitev ozke, sicer dosti vod nate, Kokre pa je bila prepleten srobot, ki je rasel proti sredini z obeh strani. To je mogoče, saj je razpon med skalama še danes manj kot tri metre, včasih pa je bil rečni vsek gotovo še ožji. No, na to dejstvo je predoški učitelj oprl svojo razlago: da se je kraj zaradi tega, preraslega- mostu imenoval prvotno preprosto Prerasel, pač ker je srobot strugo prerasel tako na gosto, da je bilo mogoče bolj. lahkim prek njega peš na drugi breg Kokre. — In res, tako so imenovane Predoslje t udi v starih listinah ...
Kake trdne besede o izvoru krajevnega imena pa le ne moreni še zapisat i.
GRAJSKI MLIN
Tako pravijo še sedaj okrog 300 let staremu mlinu ob Belici. Predoslje št. 21. Je pa edini od šestih predoških mlinov, ki še melje. Vrte se — in kar dosti dela imajo — še trije kamni: ta bel, ta črn in kašar, na koncu pa udarjajo še stope.
Ne mlinarjem in tistim, ki se na to reč bolje spoznajo, pač pa drugim bralcem teh zapisov, povem, da je bel mlinski kamen (za mletje moke) dosti mehkejši od črnega, ki je trši in primeren za mletje krmil in žitnih odpadkov. Bele mlinske kamne klešejo iz žive konglomerat ne-skali' na Polici pri Naklem, črni ali črnikasti kamni pa so i/, pečin nad Tržičem.
Gospodar-mlinar Jože Dolhar je mlin in 9ha brdske zemlje kupil I. 1929, kajti rodbina Cojzov, ki so bili do tedaj lastniki gradu Brdo, so obubožali in morali vso posest z gradom vred zaradi kritja dolgov prodati. (No, o teh stvareh pa pri-
Na Ladji pri Medvodah sta pred dnevi praznovala zlato poroko Albin Ločniškar, rojen 1. marca 1897, in J it tka, rojena 18. junija 1901. Spoznala sta se na vlaku, ko-sta se vsak dan vozila na delo v Ljubljano ter se 10. novembra 1924. leta poročila. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok: štirje sinovi in tri hčere, od katerih sta punčka in fantek že kmalu po rojstvu umrla. Skozi živl/en/e sta se težko prebijala, zaslužil je le oče Albin, ki /<■ dolga leta služboval v bližnji tovarni celuloze, lita 1952 pa je bil upokojen. Mati Julka pa je skrbno obdelovala njivo, ki sta jo vzela v najem, in vrt. da sta lahko preživljala številno družino. Med vojno sta pomagala partizanom, katerim sta se sin in hčerka priključila. Najhujše trenutke sta preživljala, ko je bila hčerka ti/eta in zaprta v Begunjah, toda vse se je srečno izteklo. Na slavju ob zlati poroki so se zbrali vsi otroci, o katerih sta polna hvale, in jima poklonili televizor, ki jima bo jesen življenja še polepšal. Pravita, da jima je čas v zakonu hitro minil, saj sta se ves čas lepo razumela pa tudi zdrava sta bila.
-fr
hodnjič, ko bo stekla beseda o sta-roslavni graščini.)
Zibrejev mlinar (tako se Jožetu Dolhar j u po domače reče) mi je še pravil, kako je bilo včasih! ko je imelo vseh šest vodnih mlinov dosti dela in zakaj tudi ta prezanimiva podeželska obrt hira. Valjčni mlini meljejo hitreje in fineje, kmetje pa vedno manj žit pridelujejo. — Mimogrede sem še zvedel, da so sloviti Kračmanov mlin na Srednji Beli že podrli. To pa je bil oni mlin, kjer je bil doma ljubeznivi pripovednik izpod Storžičevega kraljestva — Matija Valjavec-Kračmanov (1831 —1897). Tako romantika usiha — saj, kdo pa se še ogreva zanjo? Razen nekaterih .posebnežev in sanja-čev . ..
DOLHARJEV ROD
/
Rod predoških Dolharjev je tudi nekaj posebnega — kot pahljača se je razvil: iz Pre-d osel j je bil doma zdravnik dr. Lojz Dolhar, ki je dolga leta bil Slovencem v Kanalski dolini ne le zdravnik, pač pa tudi svetovalec in vodnik. Zal je našel prehitro smrt v ostenju Jalovca — čeprav izkušen planinec, je omahnil v globino . . . Zdaj počiva na pokopališču v Zabni-cah (Camporosso) blizu Trbiža.
Sin njegov, dr. Rafko Dolhar je znan tržaški politik. Ze vrsto let deluje kot občinski odbornik v Trstu — izvoljen seve na slovenski listi.
Hkrati pa je Rafko tudi cenjen planinski pisatelj. V uvodu v svojo zadnjo knjigo Pot v planine je zapisal pomemben moto: »Za nastanek te knjige gre vsa zasluga mojemu očetu. Vcepil mi je ljubezen do slovenske besede in da me je ze kot otroka jemal s seboj v gore, kjer sem mogel spoznati njih skrivnosti in njih čar.«
Sedaj lahko izpovem tudi to, da mi je prav dr. Lojz Dolhar pomagal izvesti »malo zasebno štetje« Slovencev v Kanalski dolini. Njemu, kot priljubljenemu zdravniku, to ni bilo pretežko. Saj. je bil v glavnem zdravnik naših rojakov v Kanalski dolini. In njihov iskren prijatelj.
ŽALOSTNE »RAZVALINE«
Najbrž ne bo prav vsem Pre-dosljanom, a reči pa. je le treba, da oni izprani ostanki temeljnih zidov načrtovanega zadružnega doma res niso v okras Pre-dosljam. niti v potrditev kake vaške sloge. Bilo je 1. 1950. ko je vaščanom pogum za nadaljnje zidanje upadel in ostalo je to, kar zdaj kazi podobo Prenose!]. Ne le vnanjo, tudi ono drugo . . .
Prihodnje leto bo minilo že četrt stoletja — dosti, a vendar premalo, da bi veljalo že spomeniško varovati te zaklete razvaline. Ker tako nenehno bodejo v oči, predlagam: s kompresorji jih razdrobite, teren pa zravnajte. Ker je svet v javni lasti, naj bo tu potem kako urejeno igrišče za mladino. Ali pa zimzeleni park v spomin vaškim zdraham . . .
Tudi spomenik padlim v NOB, ki je stal pred to zapuščenostjo, so morali odstraniti. Saj res ni bilo to ničemer podobno — slaviti prav tu spomin padlih za svobodo, hkrati pa gledati poraz osvobojenih, preživelih. Prav te razvaline so poraz Pre-dosl janov ... ^ t
LEPA, NOVA CESTA
Zdaj vodi skozi Predoslje nova. široka — čeprav še ne popolnoma urejena — asfaltirana cesta. Brez strmin in brez ovinkov. — Nova, velika osemletna osnovna šola, imenovana po predsedniku Titu, je kot dragocena krona, ki lebdi na desni vzpetini nad cesto, še pred vhodom v vas. Tudi most čez Kokro je nov, močan in širok (kako ubog je videti zdaj stari most. ki čepi tik pod novim!). Do tu je vse lep« in bo še lepše spomladi, ko bodo urejeni pločniki in ozelenele brežine ob cesti. Najbrž bodo graditelji poskrbeli tudi za kake nasade cvetja, grmovnic in okrasnih dreves na obeh plateh širokega cestišča.
Prepričan sem, da bodo sosedje ceste, na levi in na desni, Že prihodnje leto poskrbeli za lepši videz svojih hiš in gospodarskih poslopij. Pa tudi za urejenost dvorišč (z gnojišči in smetišči). Seveda zdaj še ni čas za te stvari, zima je pred durmi, vse je vlažno. Toda, ko pride spet vigred v deželo, bodo vrli Predosljani gotovo zavihali rokave in vse tako napravili, da bo številnim potnikom, ki bodo hiteli po novi cesti skozi vas, pred očmi potrditev slovesa ii čistih, urejenih in lepih go.enjskih krajih.
Predvsem pa zato, ker si je prav v neposredni bližini vasi izbral svoj drugi dom prvi občan Jugoslavije predsednik Tito. .
V t. /j.
to je zlato pivo!
Iz kristalno čiste pohorske studenčnice, ječmenovega sladu in izbranega hmelja smo zvarili pivo, na katerega smo ponosni
To je pivo, ki je za svoj izjemno bogat in poln okus z usklajeno prijetno grenkobo prejelo zlato medaljo MONDE SELECTION
DE LA OUALITE 1 974 v Bruxellesu.
To je zares ZLATO PIVO. Za tiste, ki vedo kaj je dobro pivo EXPORT TALIŠ — po izvirnem receptu naše pivovarne.
HP TALIŠ, Maribor.
ljubljana
Slovensko letalsko podjetje
vabi k sodelovanju
delavca ali delavko
za čiščenje avionov
Za delovno mesto je predpisano 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj ponudbe z dokazili o končani osemletki pošljejo v desetih dneh na naslov:
Inex Adria Aviopromet, sektor skupnih služb, Ljubljana, Titova 48.
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV
Kranj, Savska cesta 22
razpisuje pismeno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. stružnica »Prvomajska« z elektromotorji in priborom z izklicno ceno 35.000 din
2. žaga za železo tip M T 150 »Pobeda«
z izklicno ceno 1000 din
3. kleparski robilni stroj (brez pribora)
z izklicno ceno 600 din
4. pisalni in računski stroji (rabljeni)
5. kombi Diesel IMV, letnik 1972,
v nevoznem stanju 15.000 din
6. stroji za izdelavo francoskih nasadil
(za vrata in okna) 6000 din
7. 4 betonska okna 150/250 cm za dvojno zasteklitev h teraco policami 800 din
Ogled je možen 22. in 25. novembra 1974 od 12. do 14. ure v prostorih podjetja.
Licitacija bo 27. novembra 1974 ob 12. uri. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 % kavcijo od izklicne cene. Pismene ponudbe je treba oddati v splošno službo podjetja do pričetka licitacije.
Gorenjski sejem Kranj
proda
zidano stavbo na Visokem pri Kratijo v površini 170 kv: m na zemljišču 100 k. m.
Prostori so primerni za skladišče, obrt ali prezidavo.
Vsa pojasnila na upravi Gorenjskega sejma Kranj, Staneta Žagarja 27, tel. 21-580 do 28. novembra 1974.
industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. ELEKTRIČARJA — VZDRŽEVALCA
2. STREŽNICE
3. ADMIN1STRATORKE
Pogoji:
pod L: K V električar s 3-letno prakso na vzdrževanju;
pod 2.: KV ali PK kuharica ali delavka s prakso; pod 3.: dvoletna administrativna šola ali opravljeni strojepisni tečaj. Ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja v 15 dneh od dneva objave razpisa.
A
Cestno podjetje v Kranju
komisija za razpis vodilnih delovnih mest Na podlagi sklepa DS OZD Cestno podjetje Kranj z dne 8. 6. 1974 in v skladu s 74. členom statuta, komisija za razpis vodilnih delovnih mest objavlja
razpis za naslednja vodilna delovna mesta
1. direktorja
2. vodje splošnega sektorja
3. vodje tehničnega sektorja
4. vodje finančno računskega sektorja
5. vodje komercialnega sektorja
Pogoji:
poleg splošnih pogojev po zakonu se za razpisana vodilna delovna mesta zahtevajo naslednji posebni pogoji:
pod 1.: gradbeni diplomirani inženir in 6 let ustrezne prakse, od tega vsaj polovico na vodilnih delovnih mestih ali visoka ekonomsko komercialna šola in 8 let ustrezne prakse, od tega vsaj polovico na vodilnih delovnih mestih;
pod 2.: diplomirani pravnik in 5 let ustrezne prakse, od tega polovico na vodstvenih delovnih mestih;
pod 3.: diplomirani gradbeni inženir in 5 let ustrezne prakse, od tega 4 leta na vodilnih oz. vodstvenih delovnih mestih v cestno-gospodarski dejavnosti ali v gradbeni operativi nizkih gradenj; pod 4.: diplomirani ekonomist in 5 let ustrezne prakse, od tega vsaj 4 leta na vodstvenih delovnih mestih v finančno-računskih poslih;
pod 5.: diplomirani ekonomist, komercialist ali gradbeni inženir in 5 let prakse v gospodarskih organizacijah na podobnih delovnih mestih od tega vsaj 4 leta na vodstvenih delovnih mestih ter Vsaj pasivno znanje nemščine ali angleščine.
— zahtevana praksa se računa od opravljene pripravniške dobe dalje,
— kandidati za vsa razpisana delovna mesta morajo imeti družbeno politične in moralno-etične kvalifikacije, ki so dogovorjene z Drzžbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj in določene s samoupravnimi akti OZI).
Kandidati morajo vložiti zaprte pismene vloge v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Cestno podjetje v Kranju, Jezerska cesti 20, Komisija za razpis vodilnih delovnih mest.
Kandidati morajo vlogi priložiti: dokazila o strokovni izobrazbi, dokazila o delovni praksi s kratkim opisom službovanja, potrdilo o nekaznovanju in da ni v kazenskem postopku in življenjepis. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
mali oglasi • mali oglasi
prodam Klavirsko harmoniko »ROYAL STANDARD«, 120- basno — novo
Prodam TELEVIZOR. Cebulj Anton, Vesta 13, Vodice 7037
Prodam VILERJEV GOBELIN (droben vez) — »zadnja večerja«. Preddvor 149 — Beograjčan 7149
Prodam PRAŠIČA, težkega 200 kg. Prebačevo 3, Kranj 7150
Prodam dobro ohranjen črno-bel TELEVIZOR. Kokalj, Zg. Bitnje št. 160 7151
Prodam lepo, črno, visoko, 7 let staro KOBILO, 10 mesecev brejo. Zg. Bitnje 44 7152
Prodam SIAMSKEGA MAČKA. Telefon 23-760 7153
Prodam obdelan LES ZA STREHO. Naslov v oglasnem oddelku
7154
Prodam KRAVO za zakol z 8 litri mleka. Rovte 9, Podnart 7155
Prodam BALKONSKA VRATA z oknom. Knific Avgust, Tržič, Ravne št, 11 7156
Prodam dva ženska PLAŠČA št. 44 in 46 po 300 din in SPLOŠNO ENCIKLOPEDIJO. Naslov v oglasnem oddelku 7157
Prodam dve OVCI. Cešnjevek 8, Cerklje 7158
Prodam 1 kub. meter MACESNO-VIH PLOHOV, 50 mm. Šenturska gora 9, Cerklje 7159
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 55, Cerklje 7160
Prodam plemenskega BIKCA, TELICO staro eno leto. Ogled popoldan od 15. ure naprej. Zalog 67, Cerklje " 7161
Prodam malo rabljeno SLAMO-REZNICO MORO. Debeljak Zdrav-ko. Bukov vrh 34, Škofja Loka 7162
MREŽO iz betonskega železa 95 kv. m in BETONSKO ŽELEZO 6 mm, 400 kg, prodam po ugodni ceni. Vprašajte pri Bulovec Jože, Zabreznica. Žirovnica 7163
Kranj
o,
Takoj zaposlim ŠIVILJO za šivanje pletenin. PLETILSTVO, Oblak Julka, Savska cesta 24, Kranj 7177
Senčn rs k i kvartet sprejme RITEM KITARISTA z ojačevalcem. Osojnik, Šenčur 3 7178
vozila
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1962. Cebulj Anton, Vesca 13, Vodice 7077
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Zupanec Borut, Šorlijeva 35, Kranj 7164
Prodam FIAT 100 R, letnik 1968, cena ugodna. Tušek, Partizanska 44, Škofja Loka 7165
Prodam A MI 8, letnik 1972. Rako-vec Janez, Poljšica 5, Podnart 7166
Prodam 1200-kubični STROJ za VW. Trilar Jože, Drulovka 12, Kranj 7167
Kupim VW 1200 od 1968. letnika dalje, karamboliran. Bohinec Ivan, Ziganja vas 7, Tržič 7168
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Gostan, Pajerjeva 10, Šenčur, telefon 41-058 7169
Prodam ŠKODO 1000 MB v voznem stanju. Delavska c. 53, Kranj
7170
Prodam NSU PRINC 1000, letnik 1968. Korenjak Janez, Predoslje 85
7171
Prodam FIAT 850 SPECIAL, letnik 1970. Hafnar Tine, Zg. Bitnje 91, Zabnica 7172
Prodam ZASTAVO 750 in rezervne dele. Peternelj Leon, Kladje 10. Gorenja vas, tel. 68-250 7173
Prodam osebni avto FIAT 750, karamboliran, v nevoznem stanju, prevoženih 28.831 km. Naslov v oglasnem oddelku 7174
prireditve
Osnovna organizacija ZSM Šenčur prireja vsako nedeljo ob 16.30 PLES. Igra ansambel TEKTITI
izgubljeno
V petek okrog 15. ure sem od prodajalne Slovenija avto (Titov trg) do avtobusne postaje v Kranju izgubil DENARNICO z dokumenti in denarjem. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov v denarnici ali na postajo milice Kranj
7180
SCHIEDEL-YU- Kamin
dimnik št. 1 v Evropi
PGP
GRADNJA ŽALEC
obvestila
KVALITETNO in poceni izvajam vse vrste ELEKTRIČNIH INSTALACIJ. Ponudbe pod »Kvalitetno«
7144
kupim
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Kupim suh CEŠNJEV REZAN LES, debeline 25, 30 ali 50 mm. Jur-man Francka, Sp. Senica 17, Medvode 7175
stanovanja
Potrebujem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO za dobo 2 let, Ponudbe pod »Kranj« 7176
zaposlitve
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. ŠIMUNAC BOZO. Župančičeva 30, Kranj 7099
ostalo
Potrebujem 15.000 ND POSOJILA. Vrnem marca 1975 v devizah. Ponudbe pod »Devize« 7181
Bitka za Britanijo
Režija: Guv Hamilton
Gl. vloge: Laurence Olivier, Michael Redgrave, Michael Caine, Kenneth Moore. Susannah York in drugi
Leta 1940 so britanske kopenske sile doživele hud poraz pri Danquerku na francoski obali. Nemške divizije so jih obkolile z vseh strani. Toda le z majhnimi izgubami se je večji del vojaštva rešil. S tem pa se je bitka za britansko otočje šele začela. Hitler je pripravljal pomorski desant, toda najprej -je bilo treba prevladati v zraku. Hermann Goring, vrhovni poveljnik nemških letalskih sil, je Hitlerju obljubil, da bo v najkrajšem času zavzel britansko nebo. Prek Rokavskega preliva je dan za dnem pošiljal ogromne letalske sile, ki naj bi opravile z angleškim vojnim letalstvom, v čigar rokah je bila usoda »Otoka«.
Bitka za Britanijo, vojni spektakel in najvišji dosežek filmske tehnike, nazorno prikazuje zgodovinsko obdobje, v katerem so se hrabri zavezniški piloti spopadli z močnejšim sovražnikom. Film. poln dinamike in razburljivih prizorov, je splet zračnih bitk in usod pilotov, ki so obvarovali Anglijo pred nacističnim škornjem. M. G.
Kranj CENTER
19. novembra šved. barv. KRIKI IN ŠEPETANJA (ni primeren za otroke) ob Hi., 18. in 20. uri
20. novembra šved. barv. KRIKI IN ŠEPETANJA (ni. primeren za otroke) ob lf>., 18. in 20. uri
21. novembra angl. barv. CS vojni BITKA ZA BRITANIJO ob 15.30, 17.45 in 20. uri
Kranj STORŽIČ
19. novembra ital. barv. vvestern DANES MENI - JUTRI TEBI ob 1«., 18. in 20. uri
20. novembra ital. barv. vvestern ARIZONA KOLTob 16., 18. in 20. uri
21. novembra amer. barv. pust. TARZANOV UPOR V DŽUNGLI ob 1«., 18. in 20. uri
Tržič
19. novembra ital. barv. vvestern ARIZONA KOLTob 18. in 20. uri
20. novembra ital.-špan. barv. vvestern OSLADNI KOLTob 18. in 20. uri
21. novembra ital.-špan. barv. vvestern PRIHAJA SABATA ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
19. novembra ital.-špan. barv. vvestern PRIHAJA SABATA ob 18. in 20. uri
20. novembra ital.-špan. barv. vvestern PRIHAJA SABATA ob 18. in 20. uri
21. novembra ital.-špan. barv. vvestern OSLADNI KOLTob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
19. novembra franc. barv. komed. PLAVI AGENT S ČRNIM ČEVLJEM ob 20. uri
20. novembra franc. barv. komed. PLAVI AGENT S ČRNIM ČEVLJEM ob 18. in 20. uri
21. novembra amer. barv. drama LADY POJE BLUESob20. uri
Železniki OBZORjfe
20. novembra angl. barv. grozlj. KRI IZ SARKOFAGA ob 20. uri
Radovljica
19. novembra špan. barv. ANA IN VOLKOVI ob 20. uri
20. novembra amer. barv. vvestern JOE KIDDob 20. uri
21. novembra franc. barv. krim. POLICAJ ob 20. uri
Jesenice RADIO
19. novembra amer. barv. drama MODRI ANGELI
20. novembra amer. barv. komed. KJE JE POTNA FRONTO
Jesenice PLAVŽ
19. novembra ital.-nem. barv. pust. TRIJ"*K SUPER MOŽJE V TOKIH
21. novembra franc.-ital. barv. komed DVORSKE SPLETKE
Kranjska gora
20. novembra amer. barv. drama MODRI ANGELI
21. novembra amer. barv. komed. KJE JE POT NA FRONTO
Meso Kamnik
Zahtevajte v trgovinah ptfistne domače krvavice, kamniški želodec, hrenovke, pečenice in ostale naše mesne izdelke
presernovo gledališče
TOREK. 19. novembra, ob 19:10 za red PRE-MIERSKI — W. Shakespeare: OTHELLO;
SREDA, 20. novembra, ob 19.30 za red KO-LEKTIVI-SREDA - W. Shakespeare OTHELLO;
ČETRTEK, 21. novembra, ob 19.30 za red KOLEKTTVI-ČKTRTEK - W. Shakespeare: OTHELLO: gostuje Mestno gledališče ljubljansko.
ceneje
Hala B, Gospodarsko razstavišče od 4. do 28. nov. 1974.
V soboto zvečer so neznanci na Jesenicah ukradli Janezu Šmidu fička, ki ga je imel parkiranega pred stolpnico. Vendar niso prišli daleč. Na ovinku med Lescami ir Bledom je fičko odpovedal pokorščino in zgrmel po strmem bregu ter obstal na travniku. Malo je verjetno, da bi nepovabljeni vozniki v tako zmaličenem vozilu ostali brez poškodb! — Foto: J. Košnjek
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti naše drage mame, stare mame, sestre, svakinje in tete
Teodore Ažman
roj. Vovk medicinske sestre v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali vence in cvetje ali prispevali v sklad za izgradnjo onkološkega instituta, nam izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Tumovi za ganljivi govor ob odprtem grobu, dr. Novaku in dr. Koširju za dolgoletno zdravljenje, dr. Udirju in sestri Koze-ljevi ter zdravstvenemu osebju ZD Kranj, ki so ji stali ob strani ob njeni zadnji uri, zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku, sindikalni podružnici ZD Kranj, njenim sodelavkam in sostanovalcem. Hvala častiti duhovščini za opravljeni obred ter pevcem upokojenskega društva Kranj.
Vsem, ki ste počastili njen spomin, še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoča sinova z družinama v imenu najožjih sorodnikov.
Kranj, 10. novembra 1974
ZAHVALA
Ob prerani boleči izgubi mojega skrbnega moža, brata in strica
Franca Koželja
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so nam ob smrti priskočili na pomoč, darovali vence, nam izrekli sožalje in ga spremili ob zadnji poti. Najlepša hvala za zdravljenje in lajšanje bolečin dr. Zgajnarju in gospodu župniku iz Šenčurja za obred in toiažil-ne besede. Prav tako iskrena hvala za poslovilni govor predstavniku koroških borcev in zvezi borcev.
Žalujoči: žena Antonija in ostalo sorodstvo.
Hotemaže, 10. novembra 1974
Tiho nas je zapustila v 93. letu starosti nasa mama, stara mama, prababica in praprababica
Marija Demšar
Zrajdnška mama
Na zadnji poti jo bomo spremili v sredo, 20. 11. 1974, ob 15.30 na pokopališče v Gorenji vasi.
Žalujoči: hčerka Albina z možem Francitom, Tilka z možem Tonetom, vnuki Anka, Franci, Vanek in Mojca z družinami, pravnuki in prapravnuki ter ostalo sorodstvo
Gorenja vas, Ziri, Škofja Loka, Ljubljana, 18. novembra 1974
Vozil po levi
V petek, 15. novembra, ob 21.30 se je na cesti drugega reda na Visokem pri Kranju pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila VW 1300 Ivan Kveder (roj. 1919) z Visokega je vozil v smeri Kranja. Ko je peljal skozi Visoko, je vozil po levi strani ceste in zato čelno trčil v Jožeta Sitarja (roj. 1912) z Visokega, ki je hodil po desni strani cesti v smeri Preddvora, ob sebi pa je vodil kolo. Pešca je vrglo na avtomobil, od tu pa je padel na cestišče in obležal huje ranjen. Avtomobil pa je zaneslo v telefonski drog in ograjo ob cesti. Voznik Kveder je po nesreči izstopil iz avtomobila in odšel, tako da so ga miličniki našli šele naslednji dan.
Pešec ležal na cesti
V petek, 15. novembra, ob 19.30 je voznik osebnega avtomobila Jože Tavčar (roj. 1921) iz Trebije na cesti drugega reda v Sovodnju, potem ko se je srečal z nekim avtomobilom, na kratko razdaljo pred seboj opazil ležečega pešca na cesti. Kljub zaviranju in umikanju ga je avtomobil povozil. Ranjenega pešca Antona Eržena (roj. 1929) iz Sovodenj so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Našli mrtvega
V petek, 15. novembra, okoli 24. ure so miličniki našli v betinskem klancu pri Bledu mrtvega Ivana Cengleta (roj. 1910) doma z Ribnega. Ugotovili so, da se je pokojni peljal na ponv ekspressu, nato pa je zapeljal s ceste in padel po pobočju ter obležal v potoku.
Voznik pobegnil
Na cesti prvega reda na Potokih se je v petek, 15. novembra, ob 18.30 pripetila hujša prometna nezgoda. Franc Potočnik (roj. 1911) iz Potokov št. 5 je šel od avtobusne postaje na Potokih pravilno po levi strani ceste. Iz nasprotne smeri je pripeljal tedaj osebni avtomobil in ga zadel. Hudo ranjenega Franca Potočnika so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Voznik osebnega avtomobila je po nesreči pobegnil in ga iščejo.
Nezgoda kolesarke
V soboto, 16. novembra, ob 16.30 se je na cesti Kranj—Golnik v bližini Te netiš pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vincenc Zager (roj. 1934) iz Celja je peljal proti Kranju. Ko je dohiteval kolesarko Angelo Ferlan (roj. 1913) iz Tenetiš, je ta nenadoma brez vzroka zavila proti levi. Kljub zaviranju jo je voznik zadel in zbil po cesti. Huje ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Nezgoda avtobusa
V nedeljo, 17. novembra, dopoldne se je v Retečah pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in izrabljenih gum. Voznik' avtobusa Boško vškapelja (roj. 1942) iz Škofje Loke je peljal proti Jeprci. V Retečah je avtobus v blagem ovinku zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti in izrabljenih gum zaneslo, tako da je zapeljal z desnimi kolesi s ceste. Vozniku je uspelo avtobus nato spraviti nazaj na cesto, pri tem pa je zapeljal proti levi, prav ko je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Anton Tušar s Podreče. V trčenju je bil voznik Tušar ranjen in se zdravi v jeseniški bolnišnici. _ „
Povozil pešca
V soboto, 16) novembra, nekaj po 19. uri se je na Gregorčičevi cesti v Kranju pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Blaž Klinar (roj. 1933) iz Kranja je na Gregorčičevi cesti pri hiši št. 18 dohitel Borivoja Stojanovića (roj. 1943), ki je hodil po desni strani ceste. Avtomobil je pešca zadel odzadaj in ga zbil po cesti. Hudo ranjenega Stojanovića so prepeljali v vojaško bolnišnico v Ljubljani, vendar je kmalu umrl. Voznika so zaradi suma, da je vinjen, odpeljali na odvzem krvi. L. M.
Zastrupitev s plinom
V nedeljo, 17. novembra, dopoldne so našli Nešata Ramanija in njegova dva otroka nezavestne v njihovem stanovanju na Koroški cesti v Tržiču. Vse kaže, da so se zastrupili s plinom. Stanovanje je grela plinska peč. Otroka sta izven smrtne nevarnosti, njun oče pa je še v kritičnem stanju v ljubljanski bolnišnici.
Predavanje za voznike motornih vozil
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Kranj prireja v nedeljo, 24. novembra, ob 9. uri v dvorani kina Center v Kranju, Stritarjeva 1, predavanje za voznike motornih vozil in za druge udeležence v prometu. Marjan Met-I jak, strokovni sodelavec za prometno varnost pri skupščini mesta Ljubljane, bo predaval o posebnostih novega prometnega zakona. O delovnih sposobnostih voznikov in o varnostnem pasu pa bo predaval Volodja Tkačev, psiholog na Zavodu SR Slovenije za varstvo pri delu. Vrteli bodo tudi prometno vzgojne filme.
Solidni Jeseničani
Jeseniški judoisti so pred nedav nim nastopih na zelo močnem med narodnem turnirju v Bischofshofnu (ZRN). Turnir so organizirali v počastitev 15-letnice obstoja istoimenskega kluba, nastopilo pa je šestnajst klubov iz ZR Nemčije, Avstrije in kot že rečeno jeseniški judoisti. Med seboj pa se je borilo več kot sedemdeset tekmovalcev. V zelo močni konkurenci je Ražman dosegel drugo mesto v velter kategoriji. Dvoržak je bil tretji v poltežki kategoriji. Cebulj in Polane pa sla prišla do čet rt finala v svojih skupinah, vendar sta potem izpadla. D. D-
Odgovornost pred delovnimi ljudmi
Telesna kulturna dejavnost se je močno vključila v široko postavljen proces družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o skupni in splošni porabi. Telesni kulturi je bil z letošnjim letom zagotovljen stabilen vir financiranja in sredstva na osnovi programiranja dejavnosti. Ob vsem prizadevanju za reševanje materialne podlage telesne kulture pa ne smemo zapirati oči pred tem, da smo zdaj vsi, ki delamo v telesni kulturi, prevzeli tudi veliko odgovornost. Programe, ki smo jih predstavili in ponudili delovnim ljudem, je treba uresničiti in zagotoviti, da se bodo sorazmerno velika sredstva porabila smotrno, učinkovito in v skladu z dogovorjeno usmeritvijo. Pred delavci oziroma družbo so vse TTKS odgovorne za pravilno porabo sredstev, odgovorne pa so tudi za dejavnost, njen razvoj in za uresničitev sprejetih delovnih programov.
Programi in proračuni posameznih TTKS so bili dokončno sprejeti šele sredi letošnjega leta. Zdaj ob koncu leta posamezne TTKS že ugotavljajo, da programi niso povsem realizirani. Dva meseca pred koncem leta so bile na primer v kranjski TTKS skupne programske naloge realizirane le s 30 odstotki, pa še to predvsem zaradi izredno prizadevnega planinskega društva Kranj in delno občinskega sindikalnega sveta Kranj.
Res je, da je letošnje leto izjemno ter da bo zato marsikatera naloga ostala neizpolnjena. Več oblik dela v telesni kulturi je bilo namreč na novo planiranih brez večjih izkušenj in kazalcev o tem, kakšna naj bo orientacija po posameznih programskih točkah. Letošnje leto je bilo pač prehodno obdobje. Zato se bo treba bolje pripraviti za prihodnje leto. Priprave za prve delovne osnutke programov za leto 1975 so že stekle. Ti programi pa bodo morali biti mnogo konkretneje izdelani kot so bili letos, predvsem pa bodo morali temeljiti na osnovi jasno izdelanih meril.
3. Javornik
Spet v Mojstrani
Komisija organizacijskega odbora za izvedbo- VIII. zimskih športnih iger ObSS Kranj v veleslalomu je imela pod predsedstvom -Jaka Ve-novca svojo prvo sejo. Glavni sklepi seje so bili naslednji:
1. VIII. zimske športne igre ObSS Kranj bodo (predvidoma) 15. in 16. februarja 1975 v Mojstrani,
2. Pokrovitelj iger bo »Klektro —
Gorenjska«,
3. Število tekmovalnih kategorij bo ostalo enako kot lani (11). Novost: tekmovanja se bodo lahko udeležili tudi upokojenci, seveda vsak v svoji starostni kategoriji.
4. O celotnem tekmovanju bodo posneli 15- do 25-tninutni barvni 16 m/m film (ev. 8 m/m)
5. Komisija predlaga ObSS, da se za to tekmovanje uvede štartnina za vsakega prijavljenega tekmovalca, ki jo organizacija dobi povrnjeno za toliko pri javljencev, kolikor se jih tekmovanja tudi dejansko udeleži.
Teh pet preliminarnih sklepov objavljamo pač zato, da bi se posamezne sindikalne podružnice lahko že zdaj pričele pripravljati na to tekmovanje, ki naj postane resnično množično (in ne samo po prijavah!) Tudi datum izvedbe je pomemben — in bi bilo že danes potrebno vplivati na odgovorne po posameznih podjetjih, da bi bila sobota, 15. 2. 1975 prost dan!
I. S.
Zahvala
V globoki žalosti sporočamo vsem, da nas je po dolgi bolezni v 70. letu starosti zapustil naš
Stanko Arh
K večnemu počitku smo ga pospremili v soboto, 16. 11. 1974, na domače pokopališče.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno dr. Miranu Zgajnarju za dolgoletno zdravljenje in častitemu duhovniku Pozniku z Jezerskega. Vsem darovalcem cvetja, vsem, ki ste za čas njegovega življenja razumeli njegovo tiho bol in stisko, vsem, ki ga boste obranili v prijateljskem spominu — iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Marija, sin Stanko, hčerka Lojzka z družino in ostali sorodniki.
Jezerflko, 14. novembra 1974
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
Veletrgovina Živila Kranj TOZD Veleprodaja
objavlja naslednje prosto delovno mesto:
tajnice TOZD
Pogoji:
poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, morajo kandidatke /a navedeno delovno mesto izpolnjevati še naslednje pogoje:
— Srednja ekonomska ali administrativna šola,
— znanje Strojepisja in 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidatke za navedeno delovno mesto naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovsko službo Veletrgovine Živila Kranj — Cesta »J L A H v 15 dneh po objavi.
Nesluten napredek plavanja
v Kranju
Starejši pionirji (starost do 14 let, letnik 1960 in 1961). V tej kategoriji plavalcev so letos suvereno zagospodarili štirje: Barbka Stemberger, Darja Bradaška, Metoda Damjanovič in Borut Petrič. Razlike od lanskih dosežkov so očitne in doseženi časi tako kvalitetni, da jih uvrščajo med najboljše letošnje absolutne dosežke plavalcev vseh kategorij (poleg državnih rekordov seveda za to starostno kategorijo). Kolikšne vrednosti predstavljajo časi teh pionirjev, boste lahko ugotovili iz pregleda letošnjih najboljših rezultatov, kjer si pionirji dosegajo najvidnejša mesta tudi v članski konkurenci.
Pionirji — 100 m kravi: Borut Petrič 1:03,8 (Bojan Zmitek 1:07,7), 200 m kravi: Petrič 2:13,0 (Petrič 2:32,5), 400 m kravi: Petrič 4:38,4 Yu (Petrič 5:05,7), 800 m kravi: (Petrič 9:34,6 Yu), 1500 m kravi: Petrič 18:07,6 Yu (Petrič 20:25,5), 100 m Prsno: Marjan Jerman 1:27,4 (Žmitek 1:26,2),' 200 m prsno: Jerman 3:06,2, 100 m hrbtno: Petrič 1:20,0 (Marjan Bežan 1:25,6), 200 m hrbtno: Petrič 2:44,6 (Mišo Sladoje 2:54,4), 100 m delfin: Petrič 1:13,1 (Zmitek 1:08,9), 200 m delfin: Petrič
Mednarodno
FIS tekmovanje pionirjev
Po dveletnem premoru bo na smučiščih Starega vrha 15. in 16. febru-arJa prihodnjega leta spet mednarodno FIS tekmovanje pionirjev v alpskih smučarskih disciplinah za »Pokal Loke 1975«! Prireditveni odbor je že začel z delom in pričakovati je, da bo tudi letošnja prireditev na starovrške proge privabila vse najboljše mlade smučarske ase jz evropskih dežel. Predsednik od-oora je Janez Šter, predsednik častnega predsedstva prireditve pa »Predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar. -jg
Ostri boji
Sindikalno vaterpolsko prvenstvo občine Kranj se v zimskem bazenu nadaljuje z vso zagrizenostjo. V sedmem kolu so neregistrirani vaterpolisti pokazali zanimive in ostre n°je. Lepo zmago je dosegel Ikos, ki Je premagal Planiko, Obrtniki Tekstilindus-IBI, Prosveta pa Iskro.
Izidi: Ikos : Planika 4:0, Obrtniki * Tekstilindus-IBI 4:3, Prosveta : Iskra 4:2.
2:43,8 (Žmitek 2:37,4), 200 m mešano: Petrič 2:40,2 (Zmitek 2:44,6), 400 m mešano: Petrič 5:33,1 (Zmitek 5:51,5); pionirke — 100 m kravi: Metoda Damjanovič 1:11,7 (Vesna Sladoje 1:10,8), 200 m kravi: Damjanovič 2:30,4 (Sladoje 2:35,5), 400 m kravi: Damjanovič 5:20,1 (Sladoje 5:26,6), 800 m kravi: Damjanovič 11:05,6 (Sladoje 11:26,4) ' 100 m prsno: Stemberger 1:26,5 (Stember-ger 1:34,0), 200 m prsno: Stemberger 3:02,6 (Stemberger 3:17,9), 100 m hrbtno: Darja Bradaška 1:20,4 (Damjanovič 1:34,0), 200 m hrbtno: Bradaška 2:55,0 (Bradaška 3:11,0), 100 m delfin: Bradaška 1:23,6 (Sladoje 1:25,8), 200 m delfin: Stemberger 3:09,7, 200 m mešano: Stemberger 2:49,4 (Sladoje 3:07,2), 400 m mešano: Stemberger 5:58,6.
Mlajši mladinci (starost do 16 let, roj. 1958 in 1959). Vsi letos doseženi rezultati v tej kategoriji pomenijo napredek, saj so jih večinoma dosegli pionirji, ki so pripravljali rezultate mladincev. To je še en dokaz več, da je plavanje šport mladih, in na drugi strani kažejo potrebo in zahtevo ter poziv mladim, da se s športnim življenjem in udejstvovanjem mora začeti dovolj zgodaj, da pravočasno dosežejo'svoj strmi vzpon k uspehu.
Mladinci — 100 m kravi: Borut Petrič 1:03,8 (Sandi Troha 1:06,7), 200 m kravi: Petrič 2:13,0 (Janez Slavec 2:16,0), 400 m kravi: Petrič 4:38,4 (Slavec 4:43,5), 800 m kravi: Petrič 9:34,6, 1500 m kravi: Petrič 18:07,6 (Slavec 18:31,0), 100 m prsno: Miran Praprotnik 1:23,7 (Bojan Zmitek 1:26,2), 200 m prsno: Praprotnik 3:05,0 (Marjan Jerman 3:21,4), 100 m hrbtno: Praprotnik 1:14,1 (Troha 1:16,2), 200 m hrbt-no: Praprotnik 2:39,0 (Troha 2:44,1), 100 m delfin: Petrič 1:13,1 (Slavec 1:08,0), 200 m delfin: Petrič 2:43,8 (Slavec 2:31,7), 200 m mešano: Petrič 2:40,2 (Troha 2:35,9), 400 m mešano: Petrič 5:33,1 (Slavec 5:21,4); mladinke — 100 m kravi: Vesna Sladoje 1:10,5 (Sladoje 1:10,8), 200 m kravi: Metoda Damjanovič 2:30,4 (Sladoje 2:35,5), 400 m kravi: Damjanovič 5:20,1 (Sladoje 5:26,6), 800 m kravi: Damjanovič 11:05,6 (Sladoje 11:26,4), 100 m prsno: Barbara Stemberger 1:26,5 (Stemberger 1:34,0) 200 m prsno: Stemberger 3:02,6 (Stemberger 3:17,9), 100 m hrbtno: Darja Bradaška 1:20,4 (Stemberger 1:33,6), 200 m hrbtno: Bradaška 2:55,0 (Bradaška 3:11,0), 100 m delfin: Bradaška 1:23,6 (Sladoje 1:25,8), 200 m delfin: Stemberger 3:09,7, 200 m mešano: Stemberger 2:49,4 (Sladoje 3:07.2), 400 m mešano: Stemberger 5:58,6.
Članski dosežki oziroma absolutno najboljši kranjski plavalci leta 1974. Iz pregleda, ki ga objavljamo,
lahko bralec vidi ponovno močan, skoraj nesluten napredek plavanja, kajti rezultati, ki so jih dosegli najboljši plavalci posameznih disciplin, so tisti, ki so ekipo pripeljali v sam vrh jugoslovanskega plavanja. Seveda ti rezultati niso osamljeni, ker je takoj za navedenimi plavalci nova armada kvalitetnih mladincev in pionirjev.
Kljub množici odličnih rezultatov velja še posebej omeniti državni rekord Braneta Milovanoviča na 1500 m kravi (17:28,0), s katerim je popravil 10 let star rekord, ki ga je držal sedanji »svetovni rekorder« v maratonu Veljko Rogošič; dalje oba rezultata Rebeke Porenta na 100 m in 200 m hrbtno, letošnje državne in balkanske prvakinje v teh disciplinah. Sicer pa sami preglejte še ostale rezultate in presodite njihovo kvaliteto.
Moški — 100 m kravi: Brane Milovanovič 59,5 (Viki Mohorič 1:01,1), 200 m kravi: Milovanovič 2:08,8 (Milovanovič 2:09,4), 400 m kravi: Milovanovič 4:29,7 (Milovanovič 4:32,8), 1500 m kravi: Milovanovič 17:28,0 Yu (Milovanovič 17:49,7), 100 m prsno: Tomaž Slavec 1:14,4 R (Bojan Grošelj 1:15,8), 200 m prsno: Slavec 2:44,4 R (Slavec 2:48,3), 100 m hrbtno: Miran Praprotnik 1:14,1 (Jože Veli-kanje 1:15,3), 200 m hrbtno: Bojan Smid 2:36,7 (Sandi Troha 2:44,1), 100 m delfin: Slavec 1:03,4 (Slavec 1:08,0), 200 m delfin: Janez Slavec 2:21,5 (J. Slavec 2:31,7), 200 m mešano: Milovanovič 2:26,6 (Troha 2:35,9), 400 m mešano: J. Slavec 5:13,4 (Milovanovič 5:16,2); ženske — 100 m kravi: Rebeka Porenta 1:08,2 (Vesna Sladoje 1:10,8), 200 m kravi: Porenta 2:33,0 (Sladoje 2:35,5), 400 m kravi: Porenta 5:09,6 (Sladoje 5:26,6), 800 m kravi: Porenta 10:28,5 (Sladoje 11:26,4), 100 m prsno: Judita Mandeljc 1:23,9 (Boni Pajntar 1:21,3), 200 m prsno: Mandeljc 3:00,0 (Mandeljc 3:01,1), 100 m hrbtno: Porenta 1:12,1 R (Porenta 1:15,3), 200 m hrbtno: Porenta 2:36,1 R (Porenta 2:39,3), 100 m delfin: Breda Pečjak 1:14,0 (Sladoje 1:25,8), 200 m delfin: Porenta 2:41,1 (Pečjak 2:53,5), 200 m mešano: Pečjak 2:43,6 (Pečjak 2:43,3), 400 m mešano: Pečjak 5:48,7 (Pečjak 5:48,0).
Med najboljše v posameznih disciplinah se je tokrat vrinil samo en mladinec (Miran Praprotnik na 100 m hrbtno), sicer pa si člani še niso pustili priti preblizu. Toda drugo leto bo članom že težje; tako s svojimi rezultati že danes grozita posebno Borut Petrič in Barbara Stemberger. Presenečenja so možna tudi še drugod.
In sedaj preglejmo celotno sliko uspešnosti PK Triglav tudi skozi pregled moštvenega plasmaja na posameznih prvenstvih v letu 1974:
Lestvica: frosveta Iskra
P*>rtniki »kos
7 7 0 0 39:10 14
8 3 2 3 45:39 8 7 4 0 3 32:36 8 7 2 2 3 26:35 6
Jekstilind.-IBl 2 0 11 7: 8 1 Planika 7 0 1 6 23:44 1
Pari prihodnjega kola (25. 11.):
Pnrtniki : Planika, Tekstilindus-IBI : Iskra, Prosveta : Ikos.
Na listi strelcev še vedno vodi J*evc (Iskra) z 18 goli pred Podver-fčkom (Ikos) 17. Stariho (Planika) Jft Mohoričem (Obrtniki) 13 ter Lnvatalom'( Prosveta) 10. -dh
Kamnik : Jesenice 0:3
V nadaljevanju moške slovenske odbojkarske lige so morali Blejci priznati premoč vodilni črnuški Savi, fnedtem ko so Jeseničani v Kamniku °rez težav osvojili še dve prvenstveni točki. V ženski ligi so bile Jese-ničanke na gostovanju v Ljubljani le za las prekratke za zmago nad ekipo Mubljana-Poljane.
Izidi — moški: Kamnik : Jese-n'ee 0:3, Bled : Sava 2:3, ženske: ' Ljubljana-Poljan« : Jesenice 3:2.
Pari prihodnjega kola — mo-**i: Jesenice : Bled, Branik : Kam-n'k, ženske: Jesenice : Branik.
-dh
državno prvenstvo prvenstvo SRS pokal PZS
člani
II. I. II.
ml. mlad.
X. III.
st. p.
VI. IV. III.
A XIV. III. IV.
mlajši pionirji
B C II. I. L
PK Triglav kot najboljši slovenski plavalni kolektiv se nima bati prihodnosti, saj k sedanjim stebrom kluba raste množica mladih, ki prihajajo preko klubske plavalne šole v ta trdni in ponosni športni kolektiv. Nemajhno zaslugo za ta uspeh imajo tekmovalci sami, vendar njihovi uspehi ne bi bili mogoči brez delovne uprave kluba, ki jo vodi profesor Borut Sali, kvalitetnih tre-
nerjev in naše socialistične skupnosti, ki odmerja finančna sredstva za trenerje in tekmovanja, ki daje sredstva za vzdrževanje športnih objektov, rekvizite in za še sto drugih potrebnih reči.
Plavalci so tudi med najboljšimi učenci, med njimi nikdar ni bilo ekscesov in izgredov, zato so tudi šole do klubskega dela zelo uvidevne in celo bi lahko rekel prizadevne.
I. Slavec
Turnir v malem nogometu v počastitev dneva republike
Pred dnevi je bil na igrišču pod Mežakljo turnir v malem nogometu v počastitev dneva republike za prehodni pokal, katerega je prispeval nogometni klub Hajduk iz Splita. V imenu organizatorja turnirja društva prijateljev Hajduk — Jesenice je turnir odprl Pavel Lotrič. Sodelovalo je pet ekip: Prijatelji — navijači Hajduka Jesenice, JLA, Radovljica, ZMS Blejska Dobrava, Železarna Jesenice — žična valjarna in ekipa Partizan sHrušice. Finalno
tekmo sta igral/moštvi JLA Radovljica : Hajduk z rezultatom 2:2. Po streljanju enajstmetrovk pa je z golom prednosti zmagalo Društvo prijateljev Hajduk in osvojilo prehodni pokal.
Da je turnir uspel, se morajo zahvaliti Železarni Jesenice, Šport-metalu Jesenice, katero je pripravilo igrišče in republiškemu sodniku Tončku Ključeviču, ki je sodil vse tekme.
Mrovlje Jože
Pogost prizor z letošnjega članskega prvenstva SRS v Kranju. Od leve proti desni: J. Slavec (2.), Milovanovič (L), Smid (3.).
Smučarji pred sezono
Na zadnji seji izvršnega odbora Smučarskega društva Jesenice so najprej razpravljali o razpoložljivih finančnih sredstvih, o realizaciji programa za leto 1974 ter potrdili pravilnik o stimulaciji tekmovalcev in o nadomestilih in nagrajevanju strokovnih delavcev in trenerjev vseh sekcij.
Ob pregledu finančnega programa so ugotovili, da smučarji alpske sekcije potrebujejo za uresničitev svojega programa še dodatnih 70.000 dinarjev, ki naj bi jih dobili od temeljne telesne kulturne skupnosti, ..alpska sekcija pa bo tudi zmanjšala svoj plan za december, ker ima v proračunu za vsako realizacijo programa premalo sredstev.
Na seji so razpravljali tudi o usposabljanju in izboru vadbenega kadra, govorili o programskih izhodiščih telesne kulture v naslednjem letu, se menili o gospodarskih investicijah in opremi. V Podmežaklji, blizu strelišča, nameravajo postaviti smučarsko vlečnico, ki naj bi jo uporabljali smučarji Smučarskega društva. D. S.
Sezona se je začela
V dvorani pod Mežakljo se je začela letošnja sezona kegljanja na ledu. Trgovsko podjetje Murka je organiziralo mednarodni turnir, katerega je po tehnični plati izvedel kegljaški klub Jesenice. Na turnirju je nastopilo trinajst ekip iz ZR Nemčije, Avstrije in Slovenije. Prvo mesto so osvojili Kranjskogorci, ekipa Markelj, druga je bila jeseniška ekipa Murka, tretje mesto pa so prav tako zasedli Jeseničani, in sicer ekipa Gradisa. Najboljša avstrijska ekipa je bila Klobasnica na šestem, iz ZR Nemčije pa Regen na osmem mestu. Končna razvrstitev: 1. Kranjska gora (Markelj) 18 toč, 2. Jesenice (Murka) 16 (2,490), 3. Jesenice (Gradiš) 16 (1,512), 4. Jesenice (Vatrostalna) 14 (1,150), 5. Jesenice (Universal) 14 (0,805). D. D.
»Kranjska gora« v Italiji
Pred dnevi je člansko moštvo Kranjske gore gostovalo v Italiji, kjer je odigralo dve prijateljski tekmi s tamkajšnjimi prvoligaši. Kranjskogorci so najprej gostovali v Allegah, kjer v tej sezoni nastopata tudi dva jugoslovanska reprezen-tanta Rudi Hiti in Viktor Tišler, ki je hkrati tudi trener. Zmagali so domačini z 12:6 (6:1, 4:4, 2:1). Najboljša na igrišču sta bila Hiti in Tišler, ki sta dala tudi največ zadetkov za svoje moštvo. Gole za Kranjsko goro pa so dosegli: Klemene 2, Razinger, Pristov, Pavlic in Kunšič po 1.
Po gostovanju v Allegah so Kranjskogorci odigrali prijateljsko tekmo z moštvom Auronzo, zmagali pa so domačini z 12:2 (4:2, 5:0, 3:0). Gostom se je poznalo, da so utrujeni že od prvega srečanja, kar so domačini izkoristili in slavili prepričljivo zmago. Ob tem je treba omeniti, da za Auronzo nastopata po en igralec iz Kanade in Finske ter devet mladih in perspektivnih hokejistov Cortine, ki se urijo za vstop v prvo moštvo večkratnega državnega prvaka Italije. Oba gola za Kranjsko goro je dosegel Pavlic.
Drugi derbi Olimpiji
V drugem krogu državnega hokejskega prvenstva v skupini A sta bila v soboto na Jesenicah in v Ljubljani »veliki« in »mali« derbi. Na Jesenicah je Olimpija premagala domačine, medtem ko je v Ljubljani veška Slavija slavila zmago nad zagrebškimi »Medvedi«.
JESENICE : OLIMPIJA 5:8
Jesenice — ZHL skupina A Jesenice : Olimpija 5:8 (1:1, 0:5, 4:2), dvorana pod Mežakljo, gledalcev 7000, sodnika G. in J. Ladocki (Subotica).
Strelci za Jesenice: M. Jan 2, Skrjanc, Hafner, S. Beravs po l.
Jesenice: Knez, M. Zbon-tar, R. Razinger, B. Jan, Ščap, Jug, J. Razinger, I. Jan, Po-ljanšek, Hafner, F. Zbontar, Š. Beravs, R. Smolej, Mlakar, Skrjanc, T. Košir, M. Jan, Eržen, Pirih.
Olimpija: Albreht, Gale, Jakopič, Lap, Kumar, Savič, Zvan, Vidmar, Puterle, Petač, Gojanović, D. Beravs, Svetlin, Vnuk, Kavec, Lepša, Bahč, Sercer.
Kazenske minute: Jesenice 8 in disciplinska kazen igre, Olimpija 13.
Začetek velikega spopada je obetal veliko, saj so domačini že v tretji minuti prve tretjine načeli mrežo gostov. Toda to je bil samo začetek, zakaj Jeseničani tudi z dvema igralcema več niso mogli Zatresti mreže odlično razpoloženega vratarja Albrehta, ki se je izkazal tudi v nadaljevanju. Po izenačenju v zadnji minuti prve tretjine se je »pogreb« železarjev pričel v drugi, ko je slabega Kneza zamenjal Zbontar, a tudi to se ni obneslo, saj so »kasirali« kar pet zadetkov in ljubljanski »Zmaji« so odšli na odmor kar s šestimi goli prednosti. Ko je v zadnji Lepša vodstvo še povečal, se je jeseniška barka potopila. Za ublažitev poraza so začeli hokejisti Olimpije igrati neoprezno, kar se jim je maščevalo, saj so Jeseničani zbrali še toliko moči, da je na koncu bil rezultat enak razliki, ki so jo le-ti dosegli v hali Tivoli v prvem krogu.
Po končanem srečanju so Jeseničani najavili protest, češ da so bila kršena materialna pravila igre.
Izidi srečanja v Ljubljani: Slavija : Medveščak 6:1 (4:0, 1:0, 1:1).
Lestvica: Jesenice 6 50 1 54:14 10 Olimpija 650 1 50:12 10 Slavija 6 1 0 5 15:35 2
Medveščak 6 1 0 5 8:66 2
Pari prihodnjega kola: Jesenice : Slavija, Medveščak : Olimpija. -dh
toplota se vam izgublja skozi zidove . . .
. . . uporabite
perlit
1 cm
7 cm
TOPLOTNA PREVODNOST t cm PERLIT OMETA JE ENAKA KOT TOPLOTNA PREVODNOST 7 cm OPEČNEGA ZIDU
Priporočamo 4 cm perlit ometa, kar odgovarja 28 cm dodatnega opečnega zidu
Družbenopolit ične organizacije, predvsem sindikalna, in samoupravni organi letališča Ljubljana-Pula organizirajo vsako leto srečanje letaliških delavcev Ljubljane in Pule. Letošnje V. jubilejno srečanje je bilo v petek v Golf hotelu na Bledu. Srečanje ni imelo le družabnega značaja, temveč so v petek na Bledu ocenili preteklo delo kolektiva in ugotovili, da bodo prihodnjim nalogam kos le s prizadevnim in odgovornim delom od prvega do zadnjega v podjetju. Za uspešno delo letališča Ljubljana-Pula je občinska skupščina Pule podelila kolektivu srebrno plaketo mesta, čestitali pa so mu tudi občinska skupščina Kranj, slovenski sindikati in slovenska Gospodarska zbornica. Delavski svet letališča Ljubi jana-Pula pa je sklenil letos prvič podeliti ki-pec Ikarusa (dobila ga je služba za sprejem in odpravo letal), 6 zlatih značk Ikarusa (prejeli so jih Matevž Burnik, Manca Vrtnik, Stanislava Hiti, Joianda Kavčič, Mato No vose I iti Ljubica Roj nič i/. Pule), priznanja posameznikom in skupinam, pohvale ter nagrade za desetletno delo v kolektivu.
Za sodelovanje v današnji rubriki smo zaprosili dobitnike, zlatih značk Ikarusa. ki jih bo odslej kolektiv podeljeval naj-prizadevnejšim delavcem ter sodelavcem družbenopolitičnih organizacij in samouprav-nih organov.
Manca Vrtnik, doma s Spodnjega Brnika, sobarica in snažilka:
»Pa še kako sem vesela priznanja. Doslej še nobenega nisem dobila! Na letališču sem se zaposlila leta 1965. Blizu je letališče, razen tega pa sem želela še kaj zaslužiti in obenem popoldne pomagati doma na kmetiji. Na letališču skrbim za čistočo in postiljanje postelj. Pozimi sem bila na Krvavcu. Najprej v brunarici, potem pa v domu. Gori je bilo dela več. Čistila sem, postil jala postelje in še pomagala v kuhinji. Kdaj je bil dan kar prekratek. Na letališču ponavadi začenjam ob petih zjutraj, vračam pa se opoldne ali ob enih, po potrebi pa tudi kasneje. Lahko bi že šla v penzijo, vendar bom raje še par let počakala.«
Matevž Burnik iz Ljubljane, vodja elektromehanič-ne delavnice v vzdrževal no-tehnični službi:
»Aprila leta 1965 sem se zaposlil na brniškem letališču, čeprav sem z njim še pred tem večkrat sodeloval. Najprej sem bil avtoelektličar, sčasoma pa sem postal vodja elek-t romehanične delavnice. Naloga moje delovne skupine je vzdrževanje agregatov in skrb za avt oelekt riko v voznem parku letališča. Z delom sem zadovoljen in menim, da se bo brniško letališče' še razvijalo. Prevzem zagrebškega prometa julija in avgusta naši službi ni povzročil prevelikih preglavic, ker smo se že pred prevzemom Zagreba dobro pripravili. Sodelujem tudi v samoupravnih organih. Bil sem član delavskega sveta in komisije za delovne, socialne in pravne zadeve.«
Stanislava Hiti, doma na Mlaki, s tevardesa-medicinska sestra:
»Skrbim za sprejem in odpravo potnikov v mednarodnem kot domačem prometu, po potrebi pa sem še medicinska sestra. Z ljudmi imam opravka in nobeno takšno delo ni lahko! Na letališču sem dve leti. Računala sem le na honorarno zaposlitev, vendar se je služba sprevrgla v redno zaposlitev. Moj delavnik'.' Začenjam ob 5.15 in delam po potrebi, najmanj do pol devetih zvečer. Ce pa sprejemamo in odpravljamo letala in potnike tudi ponoči, se delovni dan podaljša do naslednje jutranje izmeni'. V takih primerih sem potem dva dni prosta. Julija in avgusta, ko smo na Brniku sprejeli še zagrebški promet, je bilo res veliko dela. Vendar smo se s pomočjo kolegov iz Zagreba in uslužbencev Jata izredno dobro organizirali«
•J. Košu jek
Miličniki in gorski reševalci čakajo na pričetek vaje po uspešnem 8-dnevnem tečaju v Lescah, med katerim je helikopter pristal tudi na Kredarici
Jaka Demšar, miličnik na postaji v Radovljici: »V osmih dneh sem se naučil veliko novega in se spoznal z meteorologijo, značilnostmi in sposobnostmi helikopterja ter z reševanjem v najrazličnejših pogojih. V začetku čuti človek podzavesten strah, ki pa kmalu mine, čeprav ti nad glavo brni elisa.«
Anton Kralj, reševalec-in-struktor iz Tržiča: »Gorski reševalec sem od leta 1957 dalje, pa doslej opravka s helikopterjem še nisem imel. Zato je bil tečaj zame nekaj povsem novega. predvsem pa sem se naučil veliko koristnega. Ze i lim. da bi znanje še utrjevali.' Za takšno reševan/e /e potreb no veliko previdnosti in zna nju.«
Nadaljevanje s 1. str.
naloga pilota, kaj naloga reševalca itd. Znanje bo treba še poglabljati, in to tako sistematično kot smo ga začeli na tem tečaju.«
Ugodno oceno o tečaju je izrekel tudi vod ja Jaka Jeran.
Helikopter republiškega sekretariata za notranje zadeve nese reševalca na mesto nesreče
»Spoznavali smo nov način reševanja v vseh mogočih pogojih, ki terja od reševalcev več znanja in spretnosti. Vendar bo treba v nekaterih primerih nov način reševanja še vedno kombinirati s klasičnim. S takim načinom urjenja reševalcev bo treba še nadaljevati.«
Stane Mihalič. načelnik Uprave javne varnosti iz Kranja pa je dejal:
»Organizacija tega tečaja je za našo službo kot za G RS velikega pomena. Ne le zato, ker se je precej ljudi seznanilo s takim reševanjem, temveč zaradi velike prihodnosti takšne oblike pomoči ljudem. Treba bo organizirati še nadaljevalne tečaje za reševanje v gorah kot za reševanje v drugih pogojih in razmerah. Sodelovanje med G RS in našo službo se mora še pojačati, ker bomo le tako napredovali.«
Besedilo: J. Košnjck Fotografije: F. Perdan
Zadovoljstvo ob zaključku tečaja. Inšpektor in vodja tečaja Jaka Jeran
olmirci
1 Radovljica,
in to
Ugoden nakup
izdelkov
Cene so občutno znižane
Obiščite naši
prodajalni v
Radovljici