St. 110 j,lst izhaja vsak 3 mesece L 22.-L 6 50 več. — V Sirokosti l \ mitnice, zahvale, poS? Mali oglasil ifl|iara&a]Ha (tem cirrcot! etila mM V Trstu, v Ilidillo, 9. mala 1926. Posamezna številka 25 stot. Letnik u r^Dr. JOSIP Uk¥NMl muzejski ravnatelj i b, . i « u ° "" ,. ^ m j? L 1.20, denarnih zavodov L 2L— stot za besedo, najmanj L 3. UINOST Uredništvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi na} te pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* nacije in denar pa upravniStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost' Poduredništvo ▼ Gorici: ulica GIosuć Carduccl št. 7, I. n. — Telef. 6L 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Nekaj o likvidaciji vojne škode Premnogi vojni oškodovanci ne poznajo pravega poteka likvidacije vojne škode. Ko se jim zdi, da bi bil ze čas, da bi prišli slednjič do likvidacije se obrnejo do osebe, ki zna po njihovi sodbi napisati tako prošnjo. Dotična oseba, čeprav ni imela nikoli opravka z vojno škodo, napravi tozadevno «prošnjo», zaračuna svoj trud primerno potrebi in pošlje vojnega oškodovanca na pošto, naj sam odpošlje prošnjo v priporočenem pismu v Trst. \t»e to je skoraj popolnoma zavržen denar. Take prošnje so večinoma brez vsake podlage in finančno intendanco samo ovirajo v njenem delovanju. Zato roma večina takih «prošenj» — v koš. Bolj nestrpnim odgovore, da jim je njihova zadeva znana, da je v teku in naj čakajo še kaka dva meseca. Do tedaj ne dajo več nobenega odgovora. Konkordat nastopi takoj po sklenitvi svojo težko likvidacijsko pot. Davčni urad izpopolni še vse potrebne spise in jih pošlje obenem s konkordatom finančni intendanci v Trst. Tam zberejo vse konkordate enega gospodarja skupaj in jih likvidirajo vse likratu. Finančna intendanca se deli v dve sekciji in ti dve sekciji zopet v pododdelke. Prva sekcija je sestavljena iz arhivskega in informacijskega urada. ' ivu je spravljen spis pod arhivsko ^ oljsko številko, brez katere ni mogoče slediti nobeni prošnji. Drugo sckcijo sestavljajo računski, kontrolni in plačilni oddelek. Posebej je še tehnični urad, ki ima nal , da ugotavlja škodo in delo. Ko preleze vojnoodškodninski spis vse te urade, je likvidacija zaključena in finančna intendanca pošlje vojnemu oškodovancu obračunski listek «Mod. 3.» Ko je torej prišla prošnja od davčnega urada v Trst na intendanco, so ji dali v arhivskem uradu pozicijsko številko. Arhivski urad odda prošnjo naprej informacijskemu uradu. Informacijski urad pošlje vojnemu oškodovancu vprašalno polo, na kateri mora navesti vse predujme in dajatve bodisi v blagu, delu ali denarju, katare je prejel od bivših avstro-ogrskih oblasti ali od italijanskih okupacijskih čet, dipartimento tecnico ali denarnih zavodov. Oškodovančev podpis overovi županstvo, nakar se odpošlje pola nazaj na financo v Trst. Omeniti je treba, da se potvorba resnice na dotični poli kaznuje po vojnoodškodninskem zakonu z izgubo celokupne vojne škode, ako se dokaže oškodovancu nameravana Sleparija. Istočasno popraša isti informacijski urad za informacije pri treh denarnih zavodih (Benetke, Gorica, Poreč), ki so se bavili s predujmi na vojno škodo. Ako presega konkordat za pohištvo (hiša, hlev itd.) nad 5000, za zemljišče nad 20.000, potem pošlje isti urad vojnemu oškodovancu drugo vprašalno polo, v kateri mora oškodovanec navesti, kdaj je pričel z delom in kdaj je nehal. Ako traja vzpostavitev nad eno leto, je treba navesti tudi mesečno razdobje in višino dela istega razdobja. Prav tako je treba navesti še enkrat vse morebitne predujme od Genio Mi-litare, Dipartimento Tecnico, denarnih zavodov. Oškodovančev podpis mora ludi na tej vprašalni poli overoviti županstvo. Ako je delo končano, pošlje informacijski oddelek cenitev tehničnemu uradu, ki odpošlje inženirja, da ugotovi, če je vojni oškodovanec v resnici zadelal vsoto, za katero se je pogodil z erar-jem (konkordat). Ko dobi informacijski oddelek od tehničnega urada potrdilo vzpostavitve (certificato di reimpiego), odda vse skupaj račfhiskemu oddelku. Ako pa znaša konkordat za hišo manj kot 5000 predvojne vrednosti, za zemljišča pa manj kot 20.000. pošlje drugo polo informacijski oddelek karabiner-jem, kateri pregledajo, v koliko je vzpostavljeno. V slučaju, da je hiša že končana, pa ni vprašalne pole iz Trsta oziroma ka-rabinirjev, potem se napravi na županstvu notorični akt, kjer potrde štiri ne-sorodne priče, da je poslopje vzpostavljeno in da se je vzpostavilo v tolikem in tolikem času. Ta notorični akt naj se pošlje na finančno intendanco v Trst I. sekcija. Vsi tisti, ki so dobili, na katerikoli način kak predujem na račun vojne škode, morajo čakati tako dolgo, da se likvidacija popolnoma izvede in da dobi zavod, ki je dajal predujme, prej svoj račun plačan, oziroma zagotovljen Od leta 1923. obstoji odlok, ki pravi, da je treba najprej p>oravnati dolžni predujem in šele ostanek se izplača gospodar j u-oškodovancu. Dotičniki, katerim je delala kaka kooperativa ali zadruga, naj se torej ne čudijo, če ne dobe izplačanih premičnin ali škode na zemljišču, češ mi smo se zg-ovorili samo za hišo, sedaj nam pa vzamejo vse (in mnogokrat niti to ne zadostuje). Takii dogovori so popolnoma zasebna zadeva vojnega oškodovanca in dotične firme in se zanje ne briga erar pri likvidaciji popolnoma nič. V računskem uradu izračunajo, koliko ima vojni oškodovanec Vsega prejeti. Tukaj izračunajo tudi povišek. Sploh se tukaj napravi likvidacijski list Mod. 3. Ta urad odda izpolnjen likvidacijski listek in vse k temu spadajoče spise kontrolnemu oddelku, ki ugotovila katero ime se mora vse to likvidirati. To je v slučaju posebnih pooblastil, menjanja posesti, ležeče zapuščine ter skrbstva Ko se vse to ugotovi, pride likvidacijski listek na plačilni oddelek. Ta pošlje, ako nima vojni oškodovanec ničesar prejeti ali celo plačati, likvidacijski listek naravnost vojnemu oškodovancu, v nasprotnem slučaju pa potom dotičnega urada, pri katerem dobi plačilo. To je občinski urad ali najbližja podružnica Banke dTtalia. Pri poslednji se je treba izkazati z legitimacijo ali pa mora potrditi oškodovančevo istovetnost oseba, katero pozna tudi dotični uradnik." _ Kako pravilno razumem likvidacijski list in kaj moram storiti, ko ga sprejmem? Zahtevajte vedno likvidacijske liste nazaf! Doma jih dobro preglejte! Ako ni kaj v redu, reklamirajte naravnost na finančno intendanco v Trst- Sele, ako vam je ta zavrnila, na Komisijo za likvidacijo in ugotovitev vojne škode ▼ Trsta. Vsi oni, ki z vso vojno odškodnino za premičnine in nepremičnine ne krijejo predujma ali menice, dobe od finančne intendance še posebno obvestilo, v katerem je navedena vsota, katero morajo poravnati aotičnem zavodu in sicer naravnost in ne potom državnih uradov. Vsak vojni oškodovanec mora za^ kievati od zavoda, ki mu je dal prednjem, likvidacijo, iz katere je razvidno, ali ima še kaj prejeti ali dati, ^o poravnavi pa menico in izbris vknjižbe. Do tedaj naj pa hrani vsak zelo dobro likvidacijske liste. Likvidacijska pola je sledeča: V njej se navaja, da se je pod pozicijsko št...... in št......mod. 3 likvidirala sledeča vojna škoda: a) stanovanjske premičnine L..... b) kmetijske premičnine L..... c) trgovske in obrtne premičnine L..... d) zemljišče L..... e) nepremičnine v L..... predvojne vrednosti, L . . . . poviška L..... Povišek je treba tako-le izračunati: TABELA POVIŠKOV VOJNE OBŠKONINE je bila v teh povojnih letih sledeča: i* Čas, tekom katerega je veijal povišek: 4.5 od 1. januarja do 30. junija 1920. 5 od 1. julija do 30. septembra 1920. 6 od 1. oktobra 1920. do 31. maja 1921. 5.5 od 1. junija do 30. septembra 1921. 5 od 1. oktobra 1921. do 14. oktobra 1?22. 4.75 cd 15. oktobra 1922. do konca febr. 19/3. 4.5 od 1. marca 1923. do 31. avgusta 1923. 4.25 od 1. septembra 1923. do 15. maja 1924. 4 od 16. maja 1924. do 15. maja 1925. 4.20 od 16 maja 1925. do 15. septemb. 1925. 4.50 od 16. septembra 1925. pa do tistega časa, ko bo izdan nov odlok, ki bo Izpre-menil sedaj. veljavni povišek 4-5. Nato je navedena skupna vsota, katero ima prejeti oškodovanec. Sedaj sledijo odbitki: a) predujmi pri Zveznem kreditnem zavodu v Benetkah L..... b) predujmi pri hipotečnem zavodu v Gorici I. L..... v Gorici II. L..... v Poreču L..... Predujem pri teh zavodih je naveden tako, kakor je bila menica podpisana, torej ni potrebno, da bi se bila že vsa dotična vsota tudi dvignila. Zato se napravi še poseben obračun z zavodom. Menice, podpisane pri hipotečnem zavodu v Gorici ali pa pri Zveznem kreditnem zavodu v Benetkah pred 13. maja 1923., se likvidirajo 100% in pridejo pod označbo Gorica I. Predujmi oziroma menice podpisane po 13. maja 1923. se likvidirajo v obligacijah (zadolžni-cah) in pridejo pod označbo Gorica II. Možnost pa je, da je oškodovanec podpisal menico pri hipotečnem zavodu šele oktobra 1923. in ima vendar pravico do 100% likvidacije, a to samo v slučaju, če je zavod ugotovil, da je pričel vojni oškodovanec na lastne stroške z vzpostavitvijo že pred 13. maja 1923. in da je imel zavod še kaj denarja iz takozvanega «fondi Maggio», o čemer se je treba prepričati pri zavodu samem in v nasprotnem slučaju reklamirati. c) predujem od finančne intendance L..... d) predujem v materijalu ali delu od Genio Militare L..... e) predujem v materijalu ali delu od Dipartimento Tecnico L' .... . Tu je navedena vsota* ki se je obdržala za materijal, ki ga je oškodovanec prejel v skladišču in ki so mu ga prav slano zaračunali. Prepričajte se, ako soglaša z računom skladiščnega urada! Ako ne, reklamirajte pri finančni intendanci. f) materijal ali delo od avstr. ekspoziture L .... ♦ g) materijal ali delo od avstr. vzpostavitvenega urada L..... h) starostna obraba, povečanje ali zboljšanje L..... t. j. v slučajih, kjer je država vzpostavila potom gori navedenih uradov in oddelkov. i) za vojne ostanke, ki jih niso hoteli oškodovanci plačati ali ki jih niso mogli vrniti, ker ' so bili že zadelani kakor pleh in želaftje L . . . . I) živali (govedo, konji, drobnica), dane na račun vojne škode potom dež. kmetijskega urada L . . . . m) živali, ugotovljene kot vojni plen ali oddane od vojaške ali politične komisije L . . . . n) živali, spoznane kot vojni plen od kontrolnega urada L . . . . o) kmetijske potrebščine, oddane od kake kmetijske zadruge ali županstva L . . . . p. proventi erariali (I). Ta označba dela onim vojnim oškodovancem, ki imajo naveden predujm pod Gorica II t. j., ki so podpisali menico in pričeli z delom po 13. maja 1923., veliko preglavico. Tu bi moral biti naveden kurz menjave, kar se pa zgodi zelo redko. V tej vrstici je navedena razlika med obligacijami in denarjem, ki se je prejel na račun. Intendanca zaračuna to po uradnem kurzu borze v Rimu, ki je bil tri dni pred izvršeno likvidacijo. To je najhujši udarec za vojnega oškodovanca. Poleg starostne obrabe, ki dosega včasih celo 30%, mora trpeti drugih 30% pri zamenjavi obligacij in za ostalo mora sezidati 130%!, ako hoče vzpostaviti v prejšnji stan, to je s starostno obrabo vred. Torej dobi komaj polovico vojne škode. Pa se še dobe gospodje, ki trde, da so naši ljudje z vojno škodo obogateli. Lepo bogastvo, ko mora za 7000 predujma vrniti danes (ko stoje obligacije vsaj 70) L 10.000! Torej 3000 več! Dela pa hoče imetr inženir napravljenega za L 10.000!! Naslednja črtica omenja višino obresti, ki jih je intendanca dala pod a) Zveznemu kreditnemu zavodu v Benetkah in b) hipotečnemu zavodu v Gorici in sicer pod št. 1) Tu je naveden zavod in vsota v denarju, ki jo je izplačala intendanca, in pod št. 2) je navedeno kot vloga in jamstvo odprtih obresti pri zavodu, označenem pod 1) in sicer število obligacij v njihovi nominalni vrednosti. Po odloku od 10. I. 1926. polaga financa od 19. I. 1926. tudi te depozite v tekočem denarju. Ako ima vojni oškodovanec še kaj prejeti, je navedeno v spodnjem desnem kotu. Pove se pa tudi, kje ima prejeti denar v obligacijah ali na županstvu ali pa pri podružnici Banco dTtalia, ki je oškodovancu najbližja. E. K. Proces rodi neonske vstale ANCONA, 8. Dne 4. junija se bo pričela pri porotnem sodišču v Aquili razprava proti nekaterim socijalistom in komunistom, ki so obtoženi, da so tekom revolucij onarnih izgredov v juniju mesecu 1920 umorili v Anconi bersa-ljerskega poročnika Ramello, vojaka Marchianija, policijskega komisarja Dorio in nekoliko policijskih agentov in meščanov. Obdolženci so bili danes prepeljani iz anconskih zaporov v Aquilo. Tragičen dtobo! med dvema kmetoma NEAPELJ, 8. V San Gennaru pri Neaplju se je vršil med dvema kopitoma dvoboj s puško, ki je zahteval eno Žrtev. — Pred nekaj dnevi se je Raffaele Notaro radi neke malenkosti spri s kmetom Vincenzo Guglielmijem, a je bil oklofutan. Raditega je sklenil, da bo izrabil sleherno priliko, da se bo ,maščeval nad Guglielmijem. In res sta se nasprotnika danes srečala v San Gennaru. Bila sta oborožena s puškama. Po kratkem prerekanju sta namerila puški eden proti drugemu. Pri prvem strelu sta ostala oba nepoškodovana. Toda z drugim strelom je Guglielmi pogodil svojega nasprotnika, ki se je zgrudil mrtev na tla. Iz strahu pred kaznijo je Guglielmi zbežal v neznano smer. Sto tisoč so ukradli MILAN, 8. Danes ponoči so tatovi vlomili v stanovanje gospe Ide Marti-nazzi ter ji odnesli za 10 tisoč lir draguljev in za 90 tisoč lir vrednostnih papirjev zavoda Banca Popolare. Nor pretoki v Vidmu * RIM, 8. S kr. odlokom je bil parmski prefekt gr. uff. dr. Nicola Spadavecchia imenovan za prefekta v Vidmu. Dosedanji videmski prefekt Ricci comm. dr. Umberto je postavljen na razpoloženje. Triovinska pogodbo med Jugoslavllo in Avstrllo pred jugoslovensko narodno skupščino BEOGRAD, 8. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je finančni minister odgovarjal nt nekatera vprašanja opozicijskih poslancev, nakar je narodna .skupščina prešla na razpravo o trgovinski pogodbi z Avstrijo. Trgovinski minister dr. Krajač je podal daljši ekspoze, v katerem je pojasnjeval posamezne določbe pogodbe. Priporočal je, naj skupščina glasuje za ratifikacijo, ker je to najboljša pogodba, kar jih je Jugoslavija sklenila. Poslanec SLS Žebot je izjavil, da bo Ju-goslovenski klub glasoval proti ratifikaciji, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja se bo vršila v pondeljek dopoldne. Glasovanje v odbora za Interparlamentarno unijo Radičevci glasovali z opozicijo Mnogo se danes komentira rezultat ^glasovanja v odboru za interparlamentarno unijo. Kakor znano, je Ljuba Jo-vanovič, ki je bil predsednik tega odbora, odložil svojo funkcijo. Radikali so to mesto kandidirali dr. V. Janko-vića. Na današnji seji pa so radičevci izjavili, da ne marajo za novega predsednika nobenega Pašićevca; glasovali bi kvečjemu za A. Staniča. Radikali so dolgo prigovarjali radicevcem, vendar pa klub HSS ni hotel popuščati. Radikali so predlagali, naj se volitev vrši z vzklikom, dr. Hohnjec pa je pred-« lagal, naj se "glasovanje vrši tajno. Z večino glasov je bil sprejet predlog dr. Hohnjeca. Pri glasovanju je dobil Ljuba Jova^ nović 14 glasov, dr. V. Janković 12 glasov, davidovičevec dr. Kumanudi 1 glas, 1 glasovnica pa je bila prazna (Budi savljevič, posl. SDS). Iz rezultata je razvidno, da so radičevci ^glasovali z opozicijo, medtem ko so radikali glasovali kompaktno za svojega kandidata. Radikali so bili radi koraka, ki so ga storili radičevci, v začetku precej vznemirjeni, končno pa je Uzunovič novinarjem izjavil, da je zadeva malenkostna in pravzaprav osebnega značaja. Rezultat glasovanja samo dokazuje, da je radikalska stranka homogena Italijanski poslanik pri dr. Nln&iću BEOGRAD, 8. (Izv.) Italijanski poslanik Bodrero je danes posetil zunanjega ministra dr. Ninčića in interveniral, naj skupščina čimprej ratificira nep-tunsko pogodbo. Pogajanja za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in madžarsko BEOGRAD, 8. (Izv.) Danes se je povrnila madžarska delegacija iz Budimpešte, kjer je dobila od svoje vlade nova navodila. Popoldne se je vršila skupna seja jugoslovenske in madžarske delegacije, ki sta razpravljali o tarifnem delu trg-ovinske pogodbe. Madžarski ponarejevalci pred sotiifčem Zasliševanje Nadessyja, Windischgrae-tza in drugih obtožencev - Vsi se zagovarjajo s p atrij etični mi nameni BUDIMPEŠTA, 8. Včeraj se je pričela obravnava proti \Vindischgraetzu, Na-dossyju in tovarišem. Ob pol 10. uri je prišel v dvorano sodni dvor. Predsednik senata Toroki je otvoril zasedanje in je prosil, da se avditorij zadrži ves čas razprave popolnoma mirno. Najprvo je bil klican Nadossy, ki je govoril z vidno vznemirjenim glasom; princ VVindisch-graetz se je ves čas opiral na palico. Nadossy je priznaval, da je kriv. O ponarejanju ga je obvestil pred štirimi leti grof Windischgraetz. Zdela se mu je v začetku ta misel popolnoma neiz-peljiva. Pozneje je VVindischgraetz zopet prišel in mu izrazil bojazen, da se politični cilji ne bodo dali doseči radi pomanjkanja finančnih sredstev. Tekom ponarejanja pa je bilo vedno bolj negotovo, kako bo mogoče spraviti bankovce v promet. Zato je Mlo treba izvedeti za mnenje izvedencev. Poštni ravnatelj Baros je obvestil bankirja Eliserja in Horvata, da bi povedala, v koliko so failsifikati posrečeni. Rekla sta, da tega ni mogoče vedeti in da je treba odpotovati v ta namen v inozemstvo. Horvat je na to odpotoval. Od tedaj se Nadossjr ni več brigal za zadevo in ne ve, s kakim uspehom se je končalo Horvatovo potovanje v inozemstvo. Predsednik je nato vprašal Nadossy-ja, če je bilo ponarejanje namenjeno patrijotičnim ciljem. Nadossy: «Izključno za patrijotične cilje! Mene so potegnili k tej akciji predvsem zato, da bi nadzoroval, da se bi denar obrnil le v domoljubne namene. Pri izdelovanju bankovcev pa nisem igral nikake aktivne vloge. Tudi nisem vedel takoj koliko frankov bodo ponaredili. Pozneje sem izvedel, da se misli izgotoviti 23 tisoč falsifikatov. Za razpečavanje bankovcev v inozemstvu so bili določeni neki mladeniči. Nabavili so si v ta namen sedem rum unskih potnih listov*. Nadossy je izjavil, da so tudi razpeče-valci falsifikatov delali le iz patrijotič-nih namenov in so" dobili povrnjeno samo potnino v inozemstvo. Po desetminutni pavzi je bil zaslišan erinc Windischgraetz. Princ izjavlja, da se ne čuti krivega, ker s ponarejanjem ni zagrešil nobenega individualnega zločina in je bil motiv samo ta, da se pomaga v boju proti zatiranju Ma-džarstva. Drugič pa tudi ni kriv v točkah, katere mu očita obtožnica. Ideja ponarejanja ni izhajala od njega. On je zvedel za to afero šele takrat, ko so bili izdelani že litografski klišeji. Ne ve pa, kje so bili izgotovljeni. Vseh bankovcev je bilo po Windischgraetzovi izpovedi natiskanih 29.370, katere pa so deloma sežgali, ker niso bili posrečeni. S ponarejenimi franki bi imele biti oškodovane samo francoske firme. Razpečavanje falsifikatov je bilo prepuščeno predvsem Nadossyju. Za tiste, ki so prevzeli to dolžnost so bile določene nagrade. V ta namen je preskrbel /Tankovisc 150 milijonov papirnatih kron, radi česar bi odpadlo na posameznika 20 milijonov kron. Goro ni prejel nikakega plačila. O Nadossyju je mislil, da dela z vednostjo oblasti in da bo zato izpeljal celo zadevo tako, tla ne bo nič škodovalo interesom države. Zato so vsi mislili, da je izključeno, da bi prišlo do kazenskega procesa. Tajnik Raba je delal samo po njegovih navodilih. Za tem je bil zaslišan Heitz, ki je izjavil, da ni prijel nobenega zaslužka, ker je bila stvar vprizorjena le s palri-jotičrtim namenom. Ko je bil pozvan na to delovanje, je bilo videti, da se vsi sklicujejo na Nadossyja, o katerem se je mislilo, da dela kot eksponent višjih oblasti. Po tem zaslišanju je bila razprava za danes zaključena. M\ lian ifm stavks 02 flnolslkem Ponovni izgredi in nemiri - Nekateri listi so spet pričeli izhajati LONDON, 8. Število prostovoljcev, ki se odzivajo pozivu vlade, narašča z vsakim dnem. Dosedaj se je priglasilo že 20.000 oseb za prostovoljne agente. V Hullu je policija napadla 4000 stav-kujočih delavcev, ki so protestirali proti vpisovanju prostovoljcev. Mnogo delavcev je bilo ranjenih. Policija je aretirala veliko število demonstrantov. PARIZ, 8. «Liberte» objavlja sledeče poročilo svojega posebnega poročevalcu: Položaj v Londonu se v bistvu ni prav nič izpremenil. StavkujoČi še zmerom zastavljajo avtomobilom pot. Trajanje stavke zavisi od denarnih sredstev,^ katerimi razpolaga glavni odbor «Trade Unions». Na vsak način ni verjetno, da bi se stavka zavlekla za več kot par tednov. Cene živeža stalno naraščajo; delavski slojj bodo gotovo občutili v kratkem veliko pomanjkanje. V Glasgowu so se sinoči ponovili nemiri. Skupina demonstrantov je . napadla avtomobile, ki so prevažali kruh; policija je demonstrante napadla in jih 48 aretirala. Kakih 300 do 400 stavku-iočih je napadlo brzovlak Ber\vick-Newcastle; lučali so proti vlaku kamenje, pobili stekla in ranili uslužbence ter strojevodjo. Radi angleške sobote so se danes popoldne prometne prilike v Londonu znatno zboljšale. Vojni minister je izjavil, da je duh v vojski izboren. Rezervni letniki niso bili poklicani pod orožje. LONDON, 8. (Popoldne). Položaj se ni mnogo izpremenil. Danes zjutraj je izšlo precej listov. «Daily Graphic» je priobčil tudi slike o stavki. T flrAlT/\»ift Trt \r rt /IaIa in v» rt a 1 *____i v f i - - t l M. •__ PPsmo iz JugoslaviJe LJUBLJANA, dne 7. maja. Peti maja je vlada srečno prebrodila in dokazala, da ima močno večino. Za predlog- odbora za prošnje in pritožbe so kompaktno glasovali tako radićevci ko radikali in vse vesti o konfliktu med vlado in radikalnim klubom so bile s tem demantirane. Situacija pa še vseeno ni čista, ker ni položaj v radikalnem klubu še razjasnjen. Konflikt med Nikolo Pašićem in/ Ljubo Jovanovičem je še vedno odprt, ker je glasovanje v širšem glavnem odboru radikalne stranke brezpomembno, če se nc izreče tudi radikalni poslanski klub za izključitev Ljube Jovanovića. O tem ima pasti odločitev na seji radikalnega poslanskega kluba. Stališče Nikole Pašića se je v zadnjem času nekoliko okrepilo. Predvsem zato, ker je bil izvoljen za predsednika radikalnega kluba, pa čeprav se je proti temu vodila ostra kampanja. Poleg Jovanovićevega lista je zlasti nastopil proti Pašićevi izvolitvi «Politični naših notranje-političnih razmer. Od mnogih strani pa se tudi naglasa potreba novih volitev. Bistvene izpre-membe volitve sicer ne bi prinesle, vendar pa bi mogle biti koristne, če bi se izvedle popolnoma objektivno. Ce vlada Uzunovića ne bi mogla vzdržati večine, potem je skoraj gotovo, da bo skupščina odgodena in v oktobru raz-puščena. Vlada Uzunovića bi potem tudi izvedla volitve, ki bi bile v januarju. Kakor rečeno bo tudi o tem odločil ,13. maja, katerega pričakuje ves na5 politični svet z nestrpnostjo. Končno bi bilo omeniti Še komitski atentat v Strumici. Zločinski bolgarski komita je zagnal v mirno prebivalstvo dve bombi in ubil dva meščana, 30 pa težko ranil. Vsled tega atentata ,je nastalo po vsej južni Srbiji silno razburjenje in pod pritiskom javnega mnenja je morala naša vlada precej ostro nastopiti v Sofiji. Vsak pacifist mora nastop vlade le odobriti, ker dokler bodo bolgarski četaši s svojimi atentati razburjali prebivalstvo Južne Srbije, tako dolgo tudi ni upati, da pride do pravega zbližan j a med Srbi in Bolgari. Samo s srbsko-bolgarskim zbližanjem pa je zasiguran mir na Balkanu in zato je upati, da bo tudi bolgarska vlada storila svojo dolžnost in preprečila nadaljne atentate četašev. R. S. lorizaciji ni govora. Tako delajo tudi nasproti svojim državljanom, toliko raje proti tujim. Zavarovanci pri «Feniksu», ki jih je veliko, so imeli pri izbiri družbe posebno srečno roko. A. GabrSček. Dosta vek: Na koncu zadnjega dopisa o dohodu delavcev v Avstrijo je tiskarski škrat pokvaril in napravil tako: «Uspeh je za omenjeno Število (delavcev!) neverjeten». Prav je tako: «Uspeh za omejeno število je verjeten», t. j. ako bi mogel posredovati za manjše, omejeno število, da bi mogel doseči ugoden uspeh. - A. G. Dunaisko pismo BIVŠA VOJNA POSOJILA PRI ZAVARO-* VALNI C AH Dunaj, 29. aprila 1926. Mnogim našim rojakom je še v bridkem spominu, kako so morali podpisovati in izplačevati vojna posojila v bivši monarhiji. Kdor je količkaj premogel, je moral podpisati vojno posojilo, sicer ni imel miru, in to kar po večkrat, spomladi in jeseni, kadarkoli so avstrijski generali rabili denar. Ako je imel kdo prihranek v hranilnici, so orožniki gotovo vedeli, in ni mu preostalo drugega nego — podpisavati vojna posojila drugo za drugim. Niti pu-pilarne naložbe v hranilnicah za mlado- Politične vesti NOVA TEŽKA KRIZA ¥ NEMČIJI Kakor da nimajo v Nemčiji dovolj drugih skrbi in težav ie vsled učinkov rusko-neraške pogodbe v vsej evropski javnosti — divja sedaj silen notranji politični boj radi — barv na državni zastavi. Razburjenje je toliko, da utegne dovesti celo do kancelarske krize in do odstopa kancelarja. Gre za veliko vprašanje: ali črno-belo-rdeče, kakor je bilo v blaženi dobi Hohenzollerncev, ali pa črno-rdeče-ziato, kakor določa weimar-ska ustava sedanje republikeognja v strehi pa je priSlo, ker se je državni kancelar Luther udal pritisku tistih' seveda krogov, ki ne morejo pozabiti na nek- rusko-nemško pogodbo jim je bila na- tako dvostransko rešitvijo potolaži ene, ne da bi razburil drugih. .Ta račun pa se ni sponesel. Vest o tej nameravani spremembi je zanesla ogenj v strehe vseh krogov, zvestih republiki, od so-cijalno-demokratskega krila pa do katoliškega centruma. To razburjenje je prišlo do silovitega izraza na razpravi v državnem zboru v govoru socijalnega demokrata Scheidemanna. Govornik je izjavil, da je državni kancelar s svojo naredbo o barvah državne zastave zadal udarec v obraz pristašem republike in državnim zastavam. Na drugi strani pa da je naprvil uslugo pučistom, monarhistom in mortteem, ki se zbirajo pod črno-bolo-rdečo zastavo. Takega državnega kancelarja — je vzkliknil socijalno-demokratični voditelj — ne more njegova stranka trpeti še nadalje. Tudi govornik centruma je sporočil o velikem ogorčenju v tej stranki, dočim je glasnik demokratov napovedal predložitev predloga, da se državnemu kan-celarju izreče nezaupanje. Tako grozi sedaj iz te zastavne afere težka kan-celarska kriza, katere rešitev bo najbrže v odstopu kancelarja. Nemški hipernacijonalci vseh barv plavajo v sami radosti. Že z danje lepe wilhelminske čase in se kar ne morejo in ne morejo znajti v omraženih jim republikanskih razmerah. klonjena znamenita vnanje-politična koncesija, a sedaj jim je prišla še ta notranje-politična. Če socijalni demo- Vsaj v barvah na državni zastavi naj bi kratje definitivno odrečejo sedanji vla-dalje živel spomin na nekdanje čase. di «srednje linije» svojo pomoč, potem Državni kancelar bi hotel to navzkrižje med prošlostjo in sedanjostjo rešiti — s kompromisom. Pripravlja se naredba državnega predsednika, po kateri bi sicer po ustavi določena oficijelna državna zastava ostala, ali poleg nje naj bi vnanja diplomatska zastopstva razobe-šala tudi zastavo črno-belo-rdečo. utegne nemškim nacijonalcem dogoreti še tretji veliki uspeh: odpre se jim pot v vlado! Sedanja* vlada se je posebno ponašala z uspehom, ki ga je dosegla v Locarnu. Ali kaj ji koristi to, če pa ji kože, ki jih pere, sproti odnaša val notranje nemško-nacijonalne prop_a-gande?! DNEVNE VESTI Narodni svet letne otroke niso bile varne; enako ne vsa- glasnik», ki je imenoval to izvolitev kot, kovrstni depoziti na davkarijah ali drugih nelogično in škodljivo. Zakaj po njegovem mnenju je glavna naloga vlade, da se bori proti «pašićevščini». To pa je nemogoče, če je predsednik najmočnejšega vladnega kluba Nikola Pašić. »Politički glasnik» odločno zahteva, da je treba borbo proti Pašiću dobojevati in zato hoče, da se radikalni poslanci jasno izjavijo ali so za Pašića ali pa za Jovanovića. Da bi sedeli nekateri poslanci med dvema stoloma, je nemogoče, ker Ljuba Jovanović ne bo odnehal od boja. «Politički glasnik« slovi kot zelo vpliven list in če njegov nastop ni dosegel zaželjenega cilja, potem iz tega vsekakor sledi, da si je Pašić z izvolitvijo za predsednika radikalnega kluba utrdil pozicijo. Na drugi strani pa tudi Ljuba Jovanović in njegovi pristaši ne drže rok križem. Ljuba Jovanović je naslovil na radikalen klub obširen protest proti sklepu širšega glavnega odbora in argumenti Lj. Jovanovića niso ostali brez vpliva na radikalni klub. Gotovo je, da Lj. Jovanović ni v radikalnem klubu osamljen in da je v njem precej poslancev, ki bi obenem z Jovanovičem izstopili iz kluba, Če bi bil ta izključen. Ne ve pa se, kako veliko bi bilo to število, vsekakor pa je gotovo* da se vladna večina brez Jovanovićevih pristašev in HSS ne bi mogla sestaviti. In to je glavni vzrok, da center radikalnega kluba, ki hoče na vsak način ohraniti edinstvo stranke, stalno pridobiva na moči. Čim ostrejša postaja borba med Pašićem in Lj. Jovanovićem, tem močnejša postaja pozicija vlade Nikole Uzunovića. Ključ situacije je tako vedno bolj v rokah vlade in četvorice ministrov, ki so pravi reprezentan-ti sedanje vlade. Ti ministri so: ministrski predsednik Nikola Uzunović, zunanji minister dr. Momčilo Ninčić, notranji minister Boža Maksimović in minister dr. Srskić. Nekateri najbližji Pašićevi pristaši, ko dr. Krsta Miletić so sicer hoteli zmanjšati avtoriteto teh štirih ministrov, toda napad se je docela ponesrečil in sam Pašić je čutil potrebo, da nastopi v «Politiki» v obrambo ministrov Uzunov^a, Ninčića in Srskiča, dočim ni h^rel še braniti ministra Maksimovića. Pa tudi proti temu je kampanja pašićevcev popolnoma prenehala, čeprav so še pred kratkim zahtevali, da mora Maksimović na vsak način demisj^nirati. Čeprav pa se je stališče vlade zelo utrdilo in se je za njo izjavila tako Jovanovićeva ko Pašićeva okolica, je vendar še negotovo, če bo mogla vlada obstati. V tem oziru bo odločila korup-cijska debata v skupščini, ki se prične 13. maja. Opozicija se pripravlja na to debato z vso vnemo in izdatno pomoč bo dobila v Ljubi Jovanoviću, ki napoveduje nova senzacijonalna odkritja. Če bo vlada to debato vzdržala in če bo predvsem klub poslancev HSS ostal v tej debati vladi zvest, potem je prestala .vlada g. Uzunovića svojo najtežjo preizkušnjo, potem je njen obstoj zasiguran. Mnogi radikali se silno trudijo, da bi našli za to debato kako kompromisno rešitev. Ta akcija pa se v resnih parlamentarnih krogih ne pozdravlja, ker se splošno želi, da se vse stvari vendar že oblastvih, pri notarjih, odvetnikih itd. — Kjerkoli so kaj izvohali, je moralo iti za vojno posojilo, kajti to so razkričali za — najvažnejše naložbe, a obligacije teh posojil za najboljie papirje. — Gorje njemu, ki bi se bil upal javno izreči kak dvom o resničnosti take «varaosti». Obdolžen je bil veleizdaje in zaprt. Takih slučajev je bilo! Ali mnogi ljudje vendar niso dosti zaupali tem papirjem. Podpisati in plačati so sicer morali, ali takoj so — kakor pravijo finančniki — I om bardirali te obligacije za 75% vrednosti, t. j. za vsakih 2000 K so prejeli v gotovini 750 K (ali tako nekako!). S tem so izgubili samo eno četrtino,_a kdor tega ni storil, je izgubil mnogo več ali vse. (V nasledstvenih državah ne postopajo enako. Na Cefikem so precej dobro odrezali. Kako je v Italiji?) Ali tudi kdor ni imel denarja, je mogel podpisati in plačati vojno posojilo: obremenil je svoje posestvo, napravil je torej dolg in plačal vojno posojilo. Najrazličnejše denarne transakcije in m&nipolacije so si izmislili, država je dovolila razne olajšave pri taksah in kolekih, samo da je lovila mnogo kalinov na tak lim. Vojnih posojil so se polastile tudi zavarovalnice in s hudo gonjo so se lovili nešteti agentje od vasi do vasi ter zavarovali ljudi na doživetje ali za slučaj smrti. Najraje so videli, da so ljudje plačali vso zavarovalnino hkratu. Zavarovalnice so plačale vojno posojilo in prejele obligacije, ki so jih seveda takoj lombardirale. Iz Kobarida mi poroča g. J. S. svoj slučaj, ki je zanimivjDne 16. julija 1918 je zavaroval pri «Fetiiksu» svojega sina za 5000 K vojnega posojila. Plačal je hkratu vso zavarovalnino — 3000 K. Za svojih 3000 K je imel takoj vojno posojilo za 5000 K, seveda ni imel v rokah obligacij da bi jih morda sam lombardiral, marveč to je storil « Feniks® in prejel za nje tri četrtine vrednosti. Ker je g. J. S. sam že plačal tri petine, je napravil «Feniks» pri njem izvrstno kupčijo, kajti izplačal je državi 5000, a prejel je 6750 K. Zavarovanec je umrl 14. januarja 1925. Oče mi je pisal, naj poizvem pri zavarovalnici, kako je s to zahtevo, ki je jasna. Kar je zavaroval, to dobi: obligacijo vojnega posojila iz 1. 1928 za 5000 K. — Ni mi znano, ali je ta papir v Italiji kaj vreden in koliko. — Tako je v tem slučaju, ko je zavarovanec plačal vso premijo. V slučajih, ko zavarovanci niso plačali več nego enoleten obrok premije, naj bodo zadovoljni, da jih vojno posojilo ni huje oškodovalo. Zavarovalnica «Phonix» (Lebensversi-cherungs - Ges., Wien I, Rienergasse 2, nasproti trgovskemu sodišču) ima menda največji delež vojnih posojil. To je ena tistih redkih avstrijskih zavarovalnic, ki je ohranila koncesijo in torej nadalje posluje v novih deželah Italije. — V Trstu ima svojo podružnico, kakor imata tudi cAssicurazioni Generali« in «Riunione Adriatica di Sicurta» na Dunaju svoji podružnici v lastnih palačah. ccPhonix» je ohranil tudi v Italiji vso klijentelo po ključu 60 L za 100 K. Zavarovanci plačujejo nadalje premije po tem ključu in enako plačuje svoje obveznosti. Isto bi moralo biti pri drugih zavaroval* nicali, ako je še katera druga razun Feniksa. Zavarovanci vojnih posojil morejo to dejstvo izkoristiti. Kdorkoli je plačal kako večjo svoto, se more z družbo pogoditi, da sklene ž njo kako novo zavarovanje, v katero mu bo dosedanja vplačila upoštevala. Tako so mi tu ▼ centrali namignili. Ne vem pa, ali bi tudi v tam slučaju upoštevali polnih 60 L za 100 K. — Ali možnost pogajanj je dana in bi se poskus morda izplačal. Tiste zavarovalnice pa, ki ne poslujejo dalje v Italiji, seveda niso tako kulantne. Obdržale so zlate krone, ki so jih več aH manj ugodno naložile v raznih valutah in «Edinost» se je dotaknila v nedeljskem uvodniku zelo kočljive reči: poloma Jadranske banke. Tako čitamo v «Goriški straži» od 5. t. m. Hvaležna da nam je ta goriška usmiljena sestra, ker smo se povzpeli do take izjave in to da si bo nada javnost zapomnila. Človek bi bil pričakoval, da bo goriška nuna res kaj mastnega povedala o Jadranski banki, tako da se bo prijemala naša javnost za glavo. Nak! Namesto senzacijonalnih odkritij, ki naj bi nam zamašila usta, se je raje spustila pobožna nuna v ponavljanje starih floč o Banki Adrijatiki, o inseratu, ki ga je ta banka pri občevala v našem kakor v drugih listih. Sploh pa se gospodje strujarji v zadnjem času kaj radi delajo — neumne, češ to je najboljši način, da se tudi javnost zavede v neumnost in v naj-gorostasnejše zmote. Kaj lep zgled nam je dal poslanec Besednjak v isti številki «Goriške straže*, kjer je objavil «po- _ . , „ jasnilo» k stvari, ki je bila jasna. fmo«! triio majhen dar se s hvalez- enkrat razčistijo, ne pa da gnil kom-nepremičninah, a svoje obveznosti plaču- Prav tako jasno je za vsakega normalnega človeka, da smo v nedeljskem članku mislili na Jadransko banko, torej na nekdaj cvetoči in veliki slovanski denarni zavod, in ne na faši-Stovsko Banco Adriatico. Na tisti zavod, proti kateremu so uganjali goriški strujarji naravnost blazno gonjo. In to v hipu, ko so udeleženci (ki pa nismo bili mi) zastavljali vse svoje sile, da bi se zavod rešil, in s tem rešil kapital in da bi se odvrnil polom banke, ki bi za naše ljudi imel še dosti hujše posledice. V onih kritičnih povojnih časih so se vsa strojarska glasila divje zaganjala v omenjeno banko, dasi so \ njihovi voditelji dobro vedeli, da so v igri milijoni prihrankov našega ljudstva. Kdor je količkaj poučen o občutljivosti denarnih zavodov v takih kritičnih hipih, ta ve, da pomeni vsak člančič sovražne propagande lahko naravnost milijonske zgube. To so dobro vedeli tudi goriški klerikalci — a kljub temu so se udeleževali one gonje brez ozira na usodo milijonov našega ljudstva. Na ta način je bila banka upropaščena in izključeno je bilo, da bi si zopet opomogla. Tedaj se Je odločalo o usodi te nekdaj cve-oljfclovanske banke, a gospodom stru-jarjem pripada Častno mesto v zboru onih, ki jih je celo njihov bratec «Slo-venec« označil za največje narodne zločince nad našim ljudstvom. Pravi ustvaritelji fašistovske Banke Adrija-tike so oni sami, oni isti, ki so spravili s svojo gonjo prejšnji slovanski zavod v tak položaj, da je bila nacionalizacija neizbežna, ako se ni hotelo dopustiti, da pride že tedaj do še večjega poloma. In javnost to dobro ve. Zapomnila si je, kako so bili strujarji sposobni, da se igrajo v svoje politične namene tudi z milijoni ljudskega denarja, samo da morejo uganjati svoje strankarstvo. To se je razločno videlo tudi pozneje, ko je stopila na xmesto Jadranske banke nova banka Banca Adriatica. Tedaj so strujarji naenkrat utihnili Niti ene besedice proti fašistovskemu zavodu. In vendar so se gospodje bili po prsih, da so vedeli, da Banca Adriatica ne stoji dobro. Ali ni bila tedaj njihova sveta dolžnost, dat bi opozorili našo javnost na nevarnost, ki je pretila? A kako so se v resnici obnašali? Oni isti strujarji, ki so izbruhali na kvintale ognja in žvepla proti denarnemu zavodu, dokler je bil Se slovan- ski, so popolnoma molčali o pravem stanju banke, ko je bila — faSistov-ska. In to kljub temu, da so vedeli, kako stvari stojijo. Tako je prišlo, da so držali denar v Banca Adriatica do zadnjega tudi mnogi njihovi pristaši in njihove ustanove. » Da, kočljive reči smo se doteknili v našem nedeljskem uvodniku — a kočljive ne za nas, temveč za gospode strujarje. Zato bi bila goriška gospa nuna storila mnogo bolje, če bi bila mol čala I _ Dobrotnikom nalili mclfkou! Ne le za duševno, temveč tn, primadona, in g. Marij Šimenc, član zagrebške opere. Na glasoviru spremlja g. Srečko Kumar, profesor glasbene akademije v Zagrebu. Vstopnina L 5; prvi sedeži L 15, drugi 10, na galeriji L 5. <":isfi dobiček je namenjen za dobrodelne svrhe. Začetek ob 21. uri. nostjo sprejme. Obračamo se s prošnjo tudi do naših društev širom Jnlijske Krajine, naj bi se vsako ob priliki svoje prireditve spomnilo naših malčkov. Želeti bi bilo da bi vsako društvo priredilo vsaj po eno prireditev ▼ korist »Šolskega društva«. Tudi Tebi, mladina, ki se sedaj spo* mladi sestajaš na prostem, ko prirejaš izlete, razne tekme itd. priporočamo, da ne zabtt naiih najmlajših. Bo 11 ostala ta naša pre&nja klic vpijoče«a v puščavi? _ Gostovanje tržaških Igralcev v Trg. domu hi M ofer na sinem pokopilltfa v Gorici Prejemamo pismene in ustne pritožbe od raznih strani, češ da je nedejska «Edi-nost» napačno poročala, da so vse predstave prepovedane za nedeljo 2. maja. Tržaški igralci pa so vendarle lahko nastopili v nedeljo popoldne v Trgovskem domu; nekateri pa da se radi dotičnega obvestila «Edinosti» niso udeležili predstave, ker so mislili, da je ne bo in so se zato raje podali v «ofer» cirkusa na starem pokopališču. Naše poduredništvo v Gorici je prejelo obvestilo od goriške kvesture, da se ne 1. in ne 2. maja ne sme vršiti nikaka predstava, veselica ali temu podobno. In ravno na podlagi te prepovedi so bile zabranjene vse že prej napovedane prireditve po deželi tako na pr. v Dobravljah,' Slapu ob Idriji in drugod. Le za mesto Gorico je kvestura pozneje izjemoma dovolila predstave, ker je imela na razpolago dovolj osobja za varnostno službo. «Edi-nost» je bila torej obveščena o splošni prepovedi predstav na Goriškem v nedeljo dne 2. maja, ne pa o izjemi za mesto Gorico. Toliko v pojasnilo javnosti z ozirom na omenjeno vest v našem listu. RODBINSKA PROSLAVA. Dne 9. maja, danes slavita v Mariboru petdesetletnico rojstva in petindvajsetletnih svoje poroke Fran in Antonija An-tončič bivša večletna hišnika «Narodnega doma« v Trstu. Z ozirom na dejstvo, da je bil Antončič v tedanjih časih zelo šibkeka zdravja, je tem pomembnejše, da je doživel ta rodbinski dogodek čil in zdrav. Slavljencema, ki Imata veliko znanstva v Trstu in v tomajski občini, naše čestitke. Dva nova inženirja. Pred dnevi sta bila na univerzi v Ljubljani promovirana naSa tržaška rojaka gg. Vladimir M. Anžlovar in Bruno M Gombač za inženirja kemije. Obema naše častitkel IZ UREDNIŠTVA. Ttadi pomanjkanja prostora smo moralt odložiti nekaj sicer važnega gradiva na* prihodnjo številko. V torek objavimo tudi .važen poziv, ki se nanaša na vojno Škodo na kar opozarjamo vojne oškodovance. Oritiiveita vosi! — «Čitalnica», nogometna skupina. Danes običajna trenaža odpade, ker so igrišča popolnoma zasedena — Načelništvo. — Slovenske Čitalnica v Skednju. V torek 11. t. m. 20. redni občni zbor v društvenih prostorih z običajnim dnevnim, redom. — Odbor. — Šentjakobska podružnica «sol. društva« naznanja, da se vrši prihodnjo nedeljo 16. t. m. ob 10.30 predpoKlne v dvorani DKD redni letni občni zbor. Najvažnejša točka dnevnega reda je brezdvomno voli« tev novega odbora, ker se je stari odbot! tako skrčil, da ni moiroče več delati Mla-» dina, tukaj je polje za delo, sprejmite tudi to društvo v svoje roke! — Gojenci in gojenke otroškega vrtca pri Sv. Jakobu nastopijo prvikrat letošnje leto prihodnjo nedeljo ob 15 popoldne v dvorani DKD z raznovrstnim sporedom- Ljubitelji nafie mladine pridite mnogoštevilno, da bodo najmlajši med nami videli na^o skrb za nj.rh! — Mandolinistični krožek v Gorici otvori koncem meseca maja nov tečaj za man-dolinisto in kitariste-začetnike. Sprejemajo se gojenci in gojenke, ki nimajo man] kot štirinajst let i?i samo taki, ki stanujejo v Gorici. Vpisovanja se vrše v ulici S. Giovanni 7/1 dvorišče ob nedeljah od 10 do 12 zjutraj ter ob torkih in petkih od 8. zvečer dalje. Vpisnina znaša L 2.— Prva skupna vaja udeležencev se vrši 31. maja, — Odbor. — Glasbena Matica. V torek 11. t. m. bo odborova seja v pisarnici g. predsednika. Vabijo se vljudno gg. odborniki, tla pridejo na to sejo. — Klnb Esperantistov. ltudi neugodnega vremena se izlet v Devin prenese na ne-določen ?cis Danes v nedeljo ob 1.30 se vrši skupn« sestanek vseh članov in članic v zvezi s kratkim predavanjem o sportu. Vabljeni so vsi prijatelji kluba in ljubitelji sporta. — S. D. «Primorje» Prosek naznanja vsem članicam S. U., da se vse pismene prošnje za prijateljske tekme z gori omenjenim društvom pošiljajo edino na naslov Cibie Vladimir Prosek št. 8. SPORT ČASTNI VB6EB K. TEBOIČA. Dramatični krožek «Črtalnice» Je zaključil svojo sezono. Čeprav je bila Utošnja zaradi znanih prepovedi razmeroma kratka, vendar se Je opazil velik napredek pri vseh igralcih. Tu ni veC tistih hudih razlik med igralcem in igralcem, vse igranje I danafinje. Kdo izide kot zmagovalec, bomo je bolj umirjeno in zlito v enotnost. 'zvedeli danes na igrišču. Torej vsi na igri- Kako veliko delo je imel ta dramatični ££e Obzora 1 ŠPORTNO UDRUŽENJE. Poročilo O. S. V. V petek 14. t. m.^e bo vršila seia širšega odbora I. Prisotnost vseh obvezna. Napio-šeni so, da se udeležijo seje gg. revizorja ter načelnik V. O. Seja se vrši ob 20. uri in pol v prostorih V. G. Zanetti št. 1-1. Današnja prvenstvena tekma II. div-Adrla-Primorje odpade. IGRIŠČE S. D. ADRIA (Danes 9. maja 1926 — via Calvola, nar sproti Loydovemu stolpu.) * Program: I. Divizija: Zarja-Obzor. Upamo, da Zar* ja še ni vrgla puške v koruzo. Kes, da ima nasproti sebi v nedeljo mogočnega nasprotnika, ki ji kar ne dovoljuje upati na zmago — toda s strani mlade, nadebudne Zaj--je pričakuje naša javnost senzacij in Zarja je temu pričakovanju že večkrat zadostila. Tekma bo zanimiva tudi radi dejstva, da se z naglimi koraki bližamo finalom in bi ena senzacija prevrgla vse današnje sklepe in račune. Ta tekma prične točno ob 3.20. Naj nihče ne zamudi prilike! Ob petih se na igrišču Adrije srečata v ,?etourni tekmi močni četi C. S. Tergeste in C. N. 9. Rocco. Toliko v obvestilo za zaključek vsporeda. — Igrtfče «Obzora» Hazena: Prosveta-Adrija (Pričetek obi 14.30). Nogomet: Prosveta-Adrija (Pričetek; ob 10). Nafiemu sporta željnemu občinstvu, je le redkokedaj bila dana prilika, prisostvovati tako zanimivim tekmam, kot bodp V Trstu, dne 9. maja 1S26. Iz tržaškega življenia Dramatično srečanje im starin sovražnikov Trgovec streljal na javni ulici proti svojemu konkurentu in ranil dve drugi csebi , Včeraj opoldne se je odigral pred železniško postajo pri Sv. Andreju tragičen prizor. Okoli 12.15 je na ulici pred glavnim vhodom postaje nenadoma zadonelo več strelov, katerim so kmalu sledili pre-strašni kriki. Ljudje, ki so se razburjeni prihiteli od vseh strani, da vidijo, kaj se godi, so zapazili starega gospoda, ki je tbežal pred približno 40-letnim, dostojno ^oblečenim moškim, ki je ves razburjen jjrvel za njim in pri tem streljal z revolverjem. Starejši gospod je ravno dospel pred glavni uhod in smuknil notri, ko se je neka mlada gospa, ki je v istem hipu šia po stopnišču pred uhodom, bolestno zavpila. se opotekla in padla na tla; skoro istočasno je poleg nje zavpil neki vo--jak, ki ga je streljanje privabilo iz postaje. Oba sta bila ranjena. Tragični prizor, ki je trajal le par sekund, je povzročil meti navzočniiai veliko zmedo. Končno je prihitel neki policijski agent, ki je moža 7. revolverjem aretiral in ga odvedel na policijski urad na postaji, kamor se je podal tudi starejši gospod, ki je ostal k sreči nepoškodovan. Medtem so navzofini priskočili na pomoč ranjeni pospe, l i je krvavela iz desne rame in desnega lica Posadili so jo v neki javni avto, s katerim jc bila prepeljana v mestno bolnišnico. Tam se je ranjenka izkazala za 23-:etno zasebraco Lindo Denich in povMala, da jc hotela opoldne odpotovati v Pulo, odkoder je doma, ra komaj j.» pr»;d kolodvorom stopila s t amvaja in napotila proti ubodu, j- ntnadoma začula strele: predno se je zavedla, kaj se pravzaprav godi, je začutila, da je ranjena. Zdravnik je ugotovil, da ena krogla je predrla ramo, druga krogla pa je De-nichevi globoko opraskala lice v dolžini kakih 10 cm. Ranjenka je bila sprejeta v kirurgični oddelek; ako ne nastopijo kake komplikacije, bo ozdravila v 3 tednih. Ranjeni vojak, ki je bil spoznan za 21-Ictnega Egidija Toma, dodeljenega 12. peš-polku, je bil medtem prepeljan v vojaško bolnišnico v ulici Fabio Severo. K sreči ni bil nevarno ranjen, krogla mu je le prebila palec desne roke. Vendar pa se bo moral zdraviti kakih 14 dni. Povzročitelj krvavega dogodka, ki bi bil malone imel tragične posledice, se je izkazal za 40-letnega Emila Costante, trgovca iz Cerovelj v Istri. Starejši gospod, kateremu so bili namenjeni njegovi streli, je pa 71-letni trgovec Anton Mezzar iz Pazina. Pri zaslišanju je prišlo na dan, da živita moža že del j časa v hudem sovraštvu radi gmotnih interesov. Kot trgovca sta si (Dalje na IV. strani) ! DOPISOVANJA z gospodoma od 26 let naprej, želita gospodični. Prednost imajo oni, ki jih zanima pekarna. Pisati pod «Bodočnost» na upravništvo. 702 VAJENEC za ključavničarsko delavnico se sprejme. Zakovšek, Milje — Muggia. 700 MIZAR Mihalič Anton v Klancu pri Kozini izvršuje vsa mizarska dela Spalne sobe in posamezni kosi pohištva vedno na razpolago. 705 MLADENIČA želita znanja z dekletoma, v svrho ženitve. Ponudbe pod «Mirno srce» na upravništvo. 708 ) Preklic. Podpisani preklicuje in obžaluje svoje neutemeljeno obrekovanje g. Josipa Faj-dige iz Postojne in se temu zahvaljuje, da je odstopil od sodnega postopanja. MIHAEL ŠIBENIK Postojna 26. 4 Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čre-ves, mehurja, žolčnih kamirov, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredne, nizke cene. Zahtevajte prospekte. (521) "J Za članke pod tem naslovom odgovarja uf«4* akt v o 1« toliko kolikor mu zalcou veleva. MALi OGLASI EEOf ITT CfHflfll Via Torre bianc« 21, pouk in Bi*RLilt-&inUUL prevodi v vseh jeiltdh. (717) GLASOVIRJE in harmonije popravlja in uglašuje Pečar, Gorica, via Corno 17/11. ______715 TOVARNA zamaškov se proda radi bolezni. Trst, Via Raflineria 7, na dvorišču. ______707 SOBICO prijazno, pri preprosti družini, išče uradnica. Naslov pustiti pri upravni št vu. 704 OSLIČKA z malim vozom prodam- Kosmač Anton, Zabrežec (Mocco)._695 V BRJAH št. 39, pri Gorjanskein se da v najem hiša z vrtom. (Kuhinja in dve sobi)._703 PRODAJALKA, izvežbana v manufakturni trgovini, dobra in zanesljiva moč, išče mesta. Cenjene ponudbe pod «Dobra moč» na upravništvo. 716 TOMBOLO priredi za binkoštne praznike zavarovalnica goveje živine v Borštu v prostorih g. Ivana Petaros št. 60. 706 NAZNANJAM cenjenemu občinstvu, da imam veliko izbero tagl^rjev od L 150 naprej, plaščev od L 120 do L 300 in krasne svilnate obleke. Priporoča se do-broznana šivilja Rieger, via Commer-ciale 3. 714 POROČNE sobe iz mehagonijevega lesa L 1800.— jesenove L 1900.— topolove L 2000.— Blago zajamčeno. Tiirk San Laz-zaro 10. Primerjajte cene in kakovost blaga. 701 IZLOŽBENA OKNA, palketi, vrata, okna, okrožja iz belega kamna, ognjišča, peči, mize, držaji, železna omrežja, železno tramovje, presek 40, dolžina 5.83 in 5.47 m, in drugi rabljeni materijali, se prodajo. Via Mazzini 37. 712 ŠPAGO, vrvi, vsake vrste, dobite po najnižjih cenah pri tvrdki Kolar. Pošiljatve tudi na deželo. Trst, Via Commerciale št. 2. 713 KROGLE iz trdega lesa (legno santo) strugar Čebu, via R. Timeus 7. 709 POSTELJA se da v najem pri upravništvu. 710 STENICE in drugi mrčes uničujemo popolnoma, zajamčeno. Prodajamo uničujoče sredstvo v steklenicah. Zavod za dizinfekcijo, via Rossetti 2. 7 TI POROČNE sobe, masivne od L 1700.— naprej. «Garanzia» tovarna pohištva, via Palladio 5, vogal via Rossetti. ZA LOVCE! Na prodaj je prvovrstna, malo rabljena trocevka-petelinka, izdelana pred vojsko v svetovnoznani tovarni Sauer & Sohn, Suhi. Cevi (kal. 16) sta zastreljeni za brezdimni smodnik; cev za kroglo je 9.2 m/m. Kupec dobi približno 25 nabojev za kroglo in 50 za zrnje. , Zadnja cena je 1.600 lir. Na prodaj so tudi 4 lepe starinske pištole na kremen (Halfterpistolen) po 100 lir ena. Ponudbe do 20. t. m. na upravo Edinosti pod šifro «Trocevka». KNJIGOVODJA IN KOftESPONDENT, samostojna moč trgovske in špedicijske stroke, zmožen popolnoma slovenskega, srbolirvatskega, italijanskega, nemškega jezika išče službe. Prvovrstna spričevala in reference. Ponudbe na Edinost pod «32». 697 HIŠA, nova, enonadstropna, s tremi sobami in kuhinje, v bližini Gorice, se proda za vsako ceno. Naslov pove upravništvo. 680 UČENCA s primerno šolsko Izobrazbo, poštenih starišev, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom in železnino Aleksander Ličan, II. Bistrica (Bisterza). 690 KRASNO POSESTVO v severni Bosni se proda pod jako ugodnimi pogoji. Posestvo obstoji iz 6 kat. juter dvorišča in sadonosnika, 24 kat. juter livad, 2000 k. j. njiv in 160 k. j. mladega gozda, z vsemi potrebnimi stavbami in z živim in mrtvim inventarjem. Vse leži v kompleksu ob glavni cesti in v bližini okrajnega glavarstva. Proda se, vkupno ali po večjih in manjših parcelah. Naslov pri upravništvu. _ 678 TROPINOVEC, pridelek «Zadružne žga-, njekuhe» v Dornbergu, (Montespino), je pristen in po ceni. Razprodajalci naj se obrnejo naravnost na tvrdko, ki razpolaga z veliko zalogo in ga razpošilja v vsaki množini. ^50 ZALOGA šivalnih strojev, dvokoles, in vse v to svrho spadajoča dela ima Lado Pe- trič, mehanik, Trnovo, II. Bistrica. 476 POZOR! Specialen slovenski tečaj moškega in damskega krojenja za Slovence iz zasedenega ozemlja. Vsak krojač, šivilja ali nešivilja ima priliko točno po vsaki podobi v modnem listu, na vsako mero naučiti se krojenja po lahko razumljivem sistemu, ki je preizkušen v oblast, konces. «Krojni akademiji« na Starem trgu št. 19, I. v Ljubljani, v tečaju, ki se prične 8. maja. Sola izdaja modne liste f>o najnovejši modi za krojače in šivilje s priloženim točnim s-->-venskim poukom, da more vsak krojač ali šivilja po teh modnih listih krojiti ali dobiti zaželjeni kroj po podobi. Cena modnim listom je Din. 120 z veliko stensko tablo. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših krojev po vseh merah in podobah. Učeni, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobijo lako pouk potom pošte s slovenskim učnim zvezkom. Informacije daje «Krojna akademija«, Stari trg, št. 19, Ljubljana. JDb zaključku se dobi spričevalo in int«-nacijonalna diploma. Vodstvo priporoča učence, ki absolvira-rajo tečaj, za krojitelje. 622 ELIZIR C HINA. Jako okusen. Vzbuja teč-nost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giulia-iu 42. 508 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Go rori slovensko. Slaree, Via Giulia 29. 668 KIROMANT v ulici Pieta 12, vrata 6, pove srečo, preteklost in bodočnost življenja. 657 PRVA ŠOLA za krojenje, šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov. Via -Lavatoio 5 Trst. Donda Klampferer. Odpretje 10. maja. 681 SLUŽBO uradnika, blagajnika, korespon-denta ali revizorja, tudi par ur dnevno, sprejme bivši dolgoletni poslovodja tiskarne, vešč slovenščine, italijanščine in nemščine v govoru in pisavi. Priporoča se denarnim zavodom, odvetniškim pisarnam, društvom, trgovskim in obrtnim podjetjem. Preteklost neomadeževana. Spričevala in reference na razpolago. Meljavec, A. Stoppani 5/II. 688 BABICA, avtorizirana diplomirana, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64. 679 UČENEC, 14—16 let star, krepak, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Siškovič, Kozina 689 POMLADNO ZDRAVLJENJE. S milo Jo d Trjoški sok izdelan v lekarni Castellanovich, Trst via Giuliani 42, posebno pri-po-očljiv za starejše proti poapnenju žil, rev matizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno Čistilno in krepil no sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich. 685 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 506 Zalivala. Globoko ginjeni po izrednih dokazih prijateljstva in sočutja ob priliki nenadomestljive izgube našega ljubljenega STANKA izraža podpisana najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način počastili blagega pokojnika. Posebno se zahvaljujemo Č. g. Fr. Gu-štinu za tolažbo, tvrdki Mankoč za njeno velikodušnost in «M. D. Prosveta«. Bog plačaj vsem! Trst, 8. maja 1926. Družina BRATINA. MLADA, bogata trgovsko izobražena gospodična želi znanja v svrho ženitve z resnim gospodom v starosti od 24—35 let. Prednost imajo trgovci in uradniki. Bogastvo postranska stvar. Le resne nea-nonimne ponudbe na upravništvo pod «Bogata nevesta». Zalivala. Podpisane se n&jtopleje zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega nepozabnega Alojzija Furlan-a MLEKARSKI pomočnik se sprejme takoj. Posebno se zahvaljujemo g. zdravniku Plača po dogovoru. Hrana in oskrba v) dr.u Vitturelli-ju, gosp. primariju dru hiši. V. Slapšak, Koče, Prestrane. 698 Mann-u, zdravnikom asistentom, sestri --———AJdi ijj gtrežnicam III. oddelka mestne bolnice, kakor tudi vsem, ki so v tako obilnem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPA-| Sv. Ivan, 8. maja 1926. DANJU LASI. Vsebuje kinin in je vsled Družine Furlauif Maala, Dolkai, tega posebno priporočljiva proti prhlja-j * ■ • ju in za ojačenje korenin. Steklenica po j L 6 se samo lekarni «Castella-; novich», Trst, Via Giuliani 42. 507 i MESARSKI pomočnik se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Marija Strel, gostil-ni^čarka, Spodnja Idrija 83. 699 PODLISTEK J L LES VERNE: <;u Skrivnostni otok Osemnajsto poglavje. Ciru Smithu je delo popolnoma uspelo. Po svoji navadi pa je ostal miren, ne da bi preglasno izrazil svoje zadovoljnosti. S prekrižanimi lahti je gledal tja z očmi, ki so bile gotove svojega smotra. Harbert je bil ves navdušen; Nab je skakal okoli od veselja; Pencroff je pozibaval z glavo na Širokih ramenih in mrmral: — No, seveda, našemu inženirju se vse posreči!» In v resnici je nitroglicerin pokazal straže n učinek. Proti morju obrnjeni odtok je bil tako širok, da se je moglo skozi vanj odtekati trikrat toliko vode kakor skozi prejšnji odtok. Zato je bilo pričakovati, da se bo jezero v kratkem znižalo vsaj za dva Čevlja Naseljenci so se vrnili h kaminom po sekire, okovane droge, vrvi, kresilni kamen, jeklo in kresilno gobo; nato so se vrnili na planoto. Med potjo se mornar ni mogel vzdržati, da bi ne začel govoriti z inženirjem. Pogovor se je takole razvil: «Gospod Cir, je začel, s to imenitno tekočino, ki ste jo pripravili, bi se mogel ves ta otok pognati v zrak! — Brez dvoma, je odgovoril Cir Smith, ta otok, celine, vso zemeljsko kroglo — to je odvisno samo on množine raznesilntga olja. — Ali bi ne mogli uporabiti nitroglice-rina tudi za basanje pušk? je vprašal momar? — Ne, Pencroff, ta snov je prenevarna. Pač pa bi si v ta namen lahko napravili strelni bombaž ali pa celo navaden smodnik, ko imamo solitrno kislino, solitar, Žveplo in oglje; žalibog, da pa nimamo pušk. — O, gospod Cir, je odgovoril mornar, nekoliko dobre volje...!» Besedo« nemogoče« je Pencroff očividno izbrisal iz slovarja. Ko so naseljenci prispeli na planoto Lepega razgleda, so se takoj napotili na oni konec jezera, kjer je bila odprtina prejšnjega odtoka. Pričakovali so, da bo ta luknja že odkrita. Če se je dalo priti skozi njo v notranjost votline, potem bi mogli preiskati vse votlo podzemlje. Kmalu so prišli na spodnji konec je- zera, kjer so se z enim pogledom prepričali, da so dosegli svoj namen. In resnično: o granitnem bregu se je v skali nad vodno gladino pokazala iskana odprtina. Po ozkem, kameni tem robu, ki je bil tudi Se nad vodo, so prišli po suhem do tja Odprtina je bila kakih dvajsetpet čevljev široka, v višino pa je merila samo dva čevlja Po svoji obliki je bila torej podobna odtekalnim luknjam ob robu tro-toarjev, zatorej ni bila še pristopna. Toda Pencroff in Nab sta jo črez uro s svojimi motikami razširila. Inženir je pristopil in je videl, da je dno v prvem delu odtoka nagnjeno samo trideset do tridesetpet stopinj. Hodnik je bil torej prehoden. Za slučaj, da bi bil v notranjosti bolj strm, bi mogli lahko priti doli do morske višine. Ce bi pa v notranjosti gorske zmote odkrili prostorno jamo, kar je bilo verjetno, tedaj so upali, da jo bodo mogli uporabiti. «No, gospod Cir, ka jse še obotavljamo? je vprašal mornar, ki je bil nestrpen in je hotel takoj v odprtino. Saj vadite, da je šel Top naprej. — 2e prav, je odgovoril inženir, tu notri potrebujemo luči. Nab, odreži nekaj smolnatih vej.» G. DCLLINAE, Trsi, Via Ugo Polonio št 5 (prej Via BacchiJ Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Vciika zaloga papirja xa zavijanje, pisalnega 1. t. a. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 503 SIRUP GLICEROFOSFAT, splošno ojače-valno sredstvo proti vsaki živčni bolezni. Steklenica po L 7. Za popolno ozdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani, 42. 524 Zahvala. Vsem, vsem, ki so iz Sežane in drugih krajev prihiteli, da spremijo našo blago ženo in našo zlato mamo Kristino Štolfa k večnemu počitku in še posebno častiti duhovščini, pevskemu zboru za ganljive žalostinke. se globoko ginjeni najiskre-nejše zahvaljujemo. Sežana, 5. maja 1926. Žalujoči ostali. ------—- .—--------- — t" ; -aSaCL.-«,. Ji Ob priliki prebridke izgube našega ljubljenega in nepozabnega ' VLADIJA izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo g. zdravniku dr. Pertotu, učiteljstvu slovenske zasebne šole in vsem onim, ki so z darova vencev in cvetja ali spremstvom na zadnji poti počastili spomin dragega po kojnika4 TRST-SV. IVAN, 8. maja 1926. (545) Žalujoča družina Golob. Zahvala* Najsrčnejšo zahvalo izrekamo vsem, ki so nas tolažili ob bridki izgubi in spremili k večnemu počitku našega nepozabnega Frana Lupinc-a Posebno se zahvaljujemo čast. gospodu vikarju Štanti, telovadnemu društvu, iz Mavhinj, g. Fr. Legiša, trgovcu, godbi, pevskemu zboru in vsem darovalcem vencev in cvetja ter gmotnih sredstev. Bog plačaj vsemi M a v h n j e - Devin, dne 7. maja 1926. Žalujoči družini LUP1NC - PECIKAR v % *^Tž m Pod vtisom veličastnega sprevoda na zadnji poti našega predragega pokojnega izrekamo prečastili duhovščini, gg. uradnikom vseh uradov, učiteljstvu, nadalje orožnikom za častno spremstvo, kakor tudi milici in finančni straži, Vam vsem, ki ste se prišli poslovit, kot sorodniki, zvesti prijatelji ali znanci, kjub deževnemu vimenu in daljni poti, Vam, ki ste mu izkazali zadnjo čast z venci in cvetjem, kakor tudi pevskemu zboru za ginljivo petje in končno Vam vsem, ki ste stremeli, da utešile našo tugo nad tako bridko izgubo, naša topla in iskrena zahvala. PRESERJE, dne 8. maja 1926. Obitelj PIPAM. Nadaljuje se do preklica naša prodaja s splošnim Izredna prilika za birmo in binkošti Corso Vilt. E. III, 16 TRST Via Vitt. E. ///, 16 H9® jar m v> -.: » l Učinkovito čistilno in hladilno sredstvo, posebno priporočljivo proti Arteriosklerozi, revma-tizmu in slabi cirkulaciji krvi Steklenica L 11 * -se v lekarni Castellanovich,Trst Via Giuliani 42 (blizu slovenske šole) PoSiljatve tudi po pošti. •EDINOST. v Trstu, ane 9. maja iszg. bila konkurenta, ki sta skušala drug drugega izpodriniti. Costante dolži Mezzarja, da ga je svojčas osleparil za znesek 2000 lir, zato mu je prisegel, da se bo o prvi priliki maščeval. Včeraj sta se zagrizena sovražnika mudila po kupčijskih opravkih v našem mestu. Nesrečno naključje je naneslo, da sta se opoldne, ko sta nameravala zopet odpotovati, srečala pred postajo. Costanteju je pri tem srečanju zavrela kri in v divji jezi je potegnil revolver ter pričel streljati proti Mezzarju, ne meneč se za ljudi, ki so se tedau^recej-Šnjem številu mudili pred kolodvW®n. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da ni njegov blazni čin imel tragičnih posledic. "Vsega skupaj je Costante i\ :alil 4 strele. Po zaslišanju je bil CostaAte odveden v zapor v ulici Coroneo, dočim je Mezzar odpotoval domov,_ Strašen samomor mladega težaka. V lesnih skladiščih pod Skednjem, kjer je bil zaposlen, si je včeraj zjutraj na strašen način vzel življenje 2<>-letni težak Anton Asquini, stanujoč v ulici Guardia št. 50. Skočil je pod lokomotivo, ki je tam premikala vagone. Nesrečnik je bil na mestu mrtev, kajti kolesa so mu popolnoma odrezala glavo. Nesrečni mladenič je že del j časa koval samomorilne naklepe. Predvčerajšnjim se je skušal zastrupiti, pa so mu tovariši še pravočasno iztrgali iz rok usodno steklenico. Ni znano, kaj je Asquinija gnalo v smrt. Nekateri menijo, da je storil obupni korak radi bede in nesrečnih družinskih razmer. — Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Obupni korak starca. V veži neke hiše v ulici Fonderia je 76-Ietni brezposelni težak Fran Bradamante, stanujoč v ulici Pieta št. 11, včeraj zjutraj izpil s samomorilnim namenom precejšnjo količino solne kisline. Mimoidoči ljudje so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je nesrečnemu starcu izpral želodec ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Bradamante je izjavil, da je storil obupni korak iz žalosti in obupa, ker so ga otroci na stara leta zapustili v bedi in pomanjkanju. Uest! 2 €orlikesi Goriške mestne vesti PRAVILNIK ZA IZVOZNI TRG V GORICI. Kakor smo že poročali, se oivori jutri t. j. 10. t. m. izvozni trg nasproti pokritemu trgu zraven vojašnice. Iz pravilnika posnemamo sledeče točke, ki so velike važnosti za naše ljudi. 1) Vsi pridelki, sadje in zelenjava, ki se pripeljejo v mesto, da se tu prodajo na debelo, se morajo prinesti naravnost na izvozni trg. Taki pridelki se ne smejo oddajati ne po vežah ne po zasebnih hišah. 2) Trg se odpre vsako jutro ob pred 6. uro se pa ne bodo smele sklepati kupčije. 3) Na Ug bodo smeli do določene ure edino le dcnašalci pridelkov, ko poravnajo stojnino in uslužbenci gostilne, ki se nahaja na omenjenem trgu. 4) Listki, ki nadomastujejo aro za blago, morajo imeli v čitljivi pisavi: ime, priimek, kraj obrala kupca, količina dobljenega blaga, morebitni popust, dogovorjen s prodajalcem iu ceno, ki se določi ob dobavL Prodajalci ne smejo sprejeti takih listkov od več prodajalcev. 5) V slučaju dežjft se presele prodajalci in kupci na pokiiii ti g, a od prodajalcev le eni, ki to svoje pridelke s seboj prinesli In ne oni z vozovi. Občinstvu bodo na razpolago potrebne tehtnice* za kojih uporabo se bo morala placaobičajna pristojbina. 7) Prodajalci prinesejo na trg samo one pridelke, ki so pripravni za trgovino na debelo. Tržni organi bodo strogo nadzirali blago, ki se bo takoj zaplenilo v slučajih, da je pokvarjeno, nezrelo in nesposobno za izvoz. 6) Vsi trgovci s sadjem in z zelenjavo, ki pridejo na trg po kupčiji, bodo m»rali imeti pravilno obrtnico, s katero se izkažejo pri tržnem nadzorniku, da jih vpiše v nalašč za to postavljen seznam. 9) Kdorkoli bi ogrožal svobodo pogajanj, nadlegoval prodajalce, in kdorkoli bi se ne revral po ukazih za to postavljenih or-garov se takoj odstrani s trga. IG) Kder se pregreši proti omenjenim pravilom, se bo kaznoval v smislu postave. Danas ob 20 Cankarjev večer v Trgovskem domu Hodniki po'mestnih nlicah. Od časa do časa prihajajo v javnost pritožbe glede slabega tratoarja po goriških ulicah. Razen glavnih in prometnejših krajev: Kaštela, Travnika, Gosposke ulice, Tekališča in še par drugih, so ostali hodniki ol) hišah docela taki, kakršne je pustila vojna. Na nekaterih mestih je naravnost' nujna potreba, da se odpravijo nedostatki, ki se občutijo posebno ob deževnem vremenu. Človek mora preskakovati cele luže. Najrajši bi jo mahnil kar po cesti, če bi ne vozili avtomobili mimo tebe s tako nau^LO, da si ves poškropljen po obleki. Ob^^j priliki naj se omenijo tudi skrajno pokvarjeni žlebovi še ne popravljenih hiš, tako na voglu Šolske ulice, kjer se nahaja «Goriška Straža» in kjer menda tudi streha pušča. Temu voglu se mora človek izogniti v deževju v velikem loku, sicer se zmoči popolnoma, kajti niti dežnik mu prav nič ne pomaga. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici bo imelo svoj redni občni zbor dne 26. maja t. 1. ob 20. uri v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: poročilo o delovanju društva, o denarnem in knjižničnem poslovanju, o sklepanju glede nadaljnega obstoja društva event. volitev novega odbora in slučajnosti.. Računi so članom vsak dan od 10.—11. na vpogled. Prepoved prodajanja gob Da se preprečijo morebitna zastrupljanja, je zaukazal goriški komisar, da se smejo gobe prodajati izključno le na pokritem trgu, kjer jih pregleda tržni nadzornik in opremi s posebnim znakom, da so užitne. Prodaja gob po hišah ali sploh izven pokritega trga je strogo prepovedana. Športni stadij | Razna italijanska športna, telovadna fašistovska mladinska udruženja ter Šolski patronat se posvetujejo, kako bi priskrbeli Gorici modernim zahtevam odgovarjajoči stadij za športne igre. Zamisel novega stadija je precej velika in bo potreba precej denarnih žrtev in pa časa, da se načrt o novem športnem stadiju uresniči. Športno društvo Sparta pa ravno radi pomanjkanja potrebnega igrišča ne more priti do pravega razmaha. Sedanji voditelji društva se sicer trudijo, da bi priskrbeli potrebno igrišče, toda radi pomanjkanja potrebnih denarnih sredstev so vsa njihova prizadevanja zaman. Slovenska javnost bi morala ravno po zgledu italijanskih udruženj spoznati, kako važna je za novi rod pravilna gojitev sporta in telovadba ter mu pomagati s sredstvi, da se mladina v tem svojem zdravem hotenju lahko udejstvuje. Vsi na VESELICO v Volčah dne 13. maja na praznik vnebohoda PODGORA Te dneve so se vršile pri nas hišne preiskave. Preiskala so se stanovanja Kralju, Radin ji, Perku, Kogoju in Maroltu brez posebnega uspeha. DOBRAVLJE Ker je bila veselica, katero je imelo prirediti naše prosvetno društvo «Zarja», dne 2. maja t. 1., prepovedana od kr. kve-sture v Gorici, se bo ista vršila na vnebo-hod dne 13. t. m. Veselica se bo vršila na prostoru dobravske Zadruge in se prične ob 3.30 popoldne. Na sporedu je petje, kuplet in veseloigra «Dr. Hribar». Upamo, da nas okoličani tudi v drugič posetijo v lepem številu, ker so se morali, ne po naši krivdi, v nedeljo nezadovoljni raziti. BATE (Skrajno drzen roparski napad) O tem roparskem napadu nam poročajo še sledeče podrobnosti: Posestnik Josip Sedevčič iz Bat (Podla-ka 168) žene na semenjski dan v četrtek 29. prejšnjega meseca par volov v Gorico na prodaj. Ko sklene kupčijo in mu kupec izplača 6.500 L, se napoti proti Komnu, kjer vstopi v korijero, da se popelje do Fobškcga kala, odkoder ima še pol ure hoda do Podlake (svojega doma). Po običajnem odpočitku v gostilni na Fobškem kalu se napoti v družbi posestnika Jos. Humarjy| ob 5 popoldne po hribu proti domu. — Kakih tristo korakov od gostilne na pobočju hriba zapazita, da jima sledijo trije mladeniči, toda ne sluteč nikake nevarnosti, jim nista omenjena posestnika posvečala nikake pozornosti in sta nadaljevala svojo pot dalje. Ko je omenjena trojica mladeničev dohitela imenovana posestnika, naskoči in podere na tla eden izmed treh Jožefa Hu-marja, vojnega invalida, in ga toliko časa tišči k tlom, da sta ostala dva roparja pobrala iz notranjega žepa suknje posestniku Josipu Sedevčiču listnico z 7.100 L. Napad se je izvršil z bliskovito naglico, kajti dejanje ni trajalo niti pol minute in že je bil oropan Sedevčič za lepo svoto 7.100 L, a o roparjih nobenega sledu več. Zginili so med gostimi grmi v smeri proti Bitežom. Kot se je naslednjega dne ugotovilo, so zasledovali roparji Sedevčiča ves čas, ko je prodajal vole, v korijeri do Fovškega kala so se peljali skupno in tudi v gostilni so imeli žrtev vedno pred seboj. To je prvi slučaj v naših gorah, da tako predrzno ob belem dnevu napadajo človeka na dovolj obljudeni cesti. IDRIJA. Prvi dan maja. V Idriji je že stara navada, da se prvi maja praznuje. Stara navada železna srajca. Na to je računala tudi policija in se je zavarovala. 2e 30. aprila je izvedla nekoliko preiskav v mestu pri raznih ljudeh. Ta dan se je pripeljalo v mesto tudi precej miličnikov, da zastražijo okoliške griče, kjer je bilo prejšnje čase slišati streljanje. Vendar je vzlic temu počilo ob 9 zvečer v dveh krajih v dolini in ob 10 zvečer sredi mesta. Ta zadnji strel je imel precej posledic, ker je razbil na okoliških hišah precej šip. Ker stražniki niso poznali navad, ki jih imajo Idrijčani, so v soboto ustavljali delavce, ko so se vračali v mesto na dom, ter jih vpraševali, zakaj so čedno oblečeni. Rudarji se pri nas namreč preoblačijo in umivajo v čakalnicah. Tako je moral neki Vidmar z g. maršalom nazaj v čakalnico, da se je slednji tam prepričal, da je res, da se tam umivajo. Dijaka Kogeja so aretirali, ko je bil doma in je ravno inštruiral nekega sošolca. G. maršal mu je stavil neko vprašanje in ker takoj prejel odgovora, ga je aretiral. Z njim vred tudi onega inštrui-ranca. Prisotna mati dijaka Kogeja je padla v nezavest, ko je videla svojega sina vklenjenega. Šele v kasarni so si dali dopovedati, kaj je oni drugi iskal pri Kogeju. Potem pa so inštruirancu preiskali stanovanje, inštruktorja pa obdržali v zaporu. Drugih incidentov in iznenadenj ni bilo. Kogej je imel ravno te dni razpravo v Gorici pred tribunalom. * * * O poteku prvega dneva maja v Idriji nam še pišejo: Prvi majnik je potekel v Idriji brez posebnih incidentov. V rudniku se je delalo kakor po navadi; mesto je imelo svoje navadno lice. Pač pa so si nekateri lahko-mišljeni ljudje na predvečer tega dne dovolili nevarno zabavo s streljanjem, to pot sicer manj kakor druga leta, vendar je v neki hiši v sredini mesta popokalo nekaj Šip, kar priča da je bilo strelivo vrženo v bližnjo Nikovo. Dasi je tako po-čenjanje otročje, je vendar tudi nevarno in škodljivo, ter nima prav nobenega pomena; zato bi bilo res želeti, da take vrste zabava, naj izvira od kogarkoli, v bodoče odpade. Organi javne varnosti in milica so bili sicer pridno na delu, da zasačijo storilce, a brez uspeha. Po mestu so na dan 1. maja in naslednji dan krožile pomnožene patrole, ki pa niso imele več nobenega posla. _„__ Naročajte in Sirite ..EDINOST" Vesti Iz Istre IZ KOZINE. Pevsko in bralno društvo «Venec» je minuli ♦ zvečer zapelo podoknico gospej Kristi Benčič — Slavec, ki se je sledečega dnč poročila. Sredi lepe pomladi ko stopa v novo življenje naša vrla članica, tamburaš ica in izvrstna pevka-sopranistka, ji kličemo njej in g. Slavcu: mnogo sreče 1 Loterijske Številke izžrebane dne 8. maja 1921. BARI 15 47 49 63 72 FIRENZE f 37 22 42 84. 38 MILANO 60 36 17 30 65 NAPOLI 8 30 24 84 89 PALERMO 80 55 37 6 86 ROMA 55 48 61 14 63 TORINO 49 53 83 10 59 VENEZIA 51 17 38 19 37 DAROVI Za «Dijaško kuhinjo« v Gorici daruje tvrdka Anton Kuštrin v Gorici L 25.— Priporočamo jo! V počastitev skomina dragega sošolca Vladka Goloba daruje Jelen Angel L 5.— Tuzar Marica L. 10.— «Šolskemu društvu». Namesto venca na grob pok. Kristini Štolfa krčmarici v Sežani, darujejo sežanski pevci za «Šolsko društvo« Lir 30: V tej vsoti je darovanih 10 lir od Iva p. d. Bar-barinca ker se ni mogel udeležiti pogreba. Vsem darovalcem srčna hvala! Borana poročila, DEVIZE: Trst, 8 maja. Amsterdam od 1004.— d® 1014 -Belgija ed 77.— d* 78 50; Pari* 73 25 do 78.75 LontUn od 121,20 do 121.40 ;New York od 24.92 do 25.—; Španija od 369.— do 3fi4.— Švica od 48.;-- do 485.— t A tane od 30.n0 do 31.50 Berlin od £93.— do 597.— ; Bukareit od 8.— do 8.50 Praga od 74.— da 74.30: Ograka od 0.0349 do Dunaj ad —.352 do —.3^5; Zagreb od 44.10 do 44.30. Renačijske obvesele* f 0.10. VALUTE: Trst; 8. maia Avstrijske krone od 0.034* do 0.03Č3 : dinarji od 43.75 do 44.Jo; dolarji od 2 «.80 do 24 95; novci po 20 frankov od 95.— do 98 — funt šterlini? od 120.06 do 121.30. Obvestilo. Poročamo svojim cenjenim odjemalcem, dtf \e g. Vodopivec Franc iz Gorice prenehal biti naš trgovski zastopnik in sicer od 1. moja naprej. Od tega dneva naprej se ne smatrajo več veljavna ne izplačila, ne naročila, izvršena od nj«?ga. TravanI Catcineni & Sani Podružnica v Gorici Agentje tvrdke SNOM (ruski bencin) za furlansko (544) (pokrajino. Senčnice In zastori Mehanični zastori F. FERJANČIČ TRST (6) — Via S. Maurizio 9 ♦♦- Posojilnico In hrinllniu na 8pžinaii registr. zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vrši i v soboto, 15. maja 1928 ob 8 zvečer v prostorih Konsum. društva. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobrenje letnih računov. 4. Nadomestne volitve. 5. Revizijsko poročilo. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Nadeloištvo. V slučaju nezadostne udeležbe se vrši občni zbor glasom § 35 zadružnih pravil pol ure kasneje. M3 samo prvovrstno, vpeljano moč, išče tovarna testenin za Julijsko Krajino. Ponudbe na upravništvo pod „Potnik". Čevljarnica L. Rebec Trst — Via Carduocl št 36 je preskrbljena S veliko izbero flnejšega In navadnega OBUVALA 522 moškega, ženskega in otroškega po najzmernejšlh oenah blizu Zagreba, Hrvatsko. Termalne kopeli in blatno zdravljenje revmatizma, protina, ischiasa, ženskih bolezn h i. t. d. Stanovanje in popolna oskrba od Din. 50.— do 80.— dnevno za osebo. Pred sezijo in po sezijl posebni popusti. Vojaška godba in druge zabave. Lastna električna razsvetljava. (403) Pojasnila in prospekte potom ravnateljstva Krapin skih Toplic S. H. S. mm s Zobozdravnik M. 0. D. s?rdo£ specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Vsa H. R. Imbriani 16,!. (prej ?ia S. fiiova^i) od 9-12 in od 3-7 531 hb asi plačuje 549 ALOJZIJ POUH, Plszzei mM\ 2 prvo nadsirople Pazite na naslov! Pazit« na naslov' □ ------□ □ □ g— □ g 100 koles za oddajo vedno priprav- □ □ ljenih od L 450*— naprej. Potrebščine □ □ in materjal za izdelovanje koles.548 Ej g G. Milocli C. g g Trsi* XXX ottobre 4 g □(□□□□□□□□□□□□□□□□□□IDO JAKOB BEVC orarna In zlatarna Trst, Campo S, Giacomo 5 Zlako ktipnje v vsaki množini po najvišjih ceuah Kron« plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur in zlateaine. (516 Zaloga neprekosljlvih ŠIVALNIH STROJEV I. R. I. Mnndlos CERVELLINI Trst — Via Muratti — Trst 4 Tip „Central" s tuljavo, pedalom, podstavkom L 620.— z jamstvom. 551 Velikanski dohodi dunajskega 39 - p©mši navadne In finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah z 10°/0 popustom skozi ves mesec januar Na drobno Na debato Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tel. 793 - Vials XX Settembrs 33 TRST LUiCsl GF3EGOGSKI3 435 S ECOLES i TRST — VIA CSttK&STSea ŠY. 13 r Zdravnik za zebe in usta Dr. Lojz Kraigher Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine VlaSe XX S€tž@3?a. bra 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Vfta GiuHasii 32. Telef. 2-41 Priporoča se lastnik 552 FRm iTRANCfiR. / -—a- JLfUl h L TRST Ila BatHanlli Št. 20 647 Prodaja semena KRMILNE PESE kakor tudi vsa dru^a KRMILNA, 2ELE-NJADNA ter CVETLIČNA SEMENA, garantirana, čista, prvovrstna po konkurenčnih cenah. — Postrežba točna. H © sprejema vse dni v tednu ® v Gorici na Travniku št. 20 1 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini ši. 146 § nasproti ljudskemu vrtu V C !J ' H * Ne pozabite, da ima tvrtka M EnglBiin Trst, Corso V. E. III, 26' nasproti zastavljalnici L| IZŠCtGVlI. OsJiEuCii i' TNfl Zd 11512 524 j _ tu-in inozemske filascjl Lastna krojčfnica t. reda mmmmmm u Govori se slovensko i vTRSTU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom Vin PIERLUIGI DA P&3.ŠSTRI&& 4, prštližja Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1926 po 5° === j O - 486 | Vetje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. H Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. Surejema tudi vloge no tekoči račun v Dinarjih ter lili obrestuje najugodnejše. Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, al! dragocenosti in vknjižbe. Eskoniptira trgovske elekte. L Uradne ure od 9-1 in od 3'/*-5 7* pop. PoStno-hran. račun št 111327. Telefon 16-04. jj m wiibiwiimiihiii ■■iiiwiib—if iiMniaD^miMj S li LJUBLJANSKA ECftEDITU^ SAT'. :: tlavBica lo uzme Dinarje? 60.000.080'- Tetefons 5—18» 22—98 J PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI Glavnica in mm Biro H.M1IU'- Teleron: 5—18, 22—9i 473 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 %% ri vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre- % stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. HfljprMejSa zveza Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, cemomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor' :::::::::: JugosMo Blagajna je odprta od 91/,—12l/, in od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::