^, -s-?™-

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

=4
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki.
The f j-st Slovenic Daily in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.
Ixtmd «c floc*ad-01a« Matter, f«pUmb«i II, 1903, »t tli« Post Offic« at How York, N. Y.f under tli« Act of Ooncrwa «f March I, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 150. — ŠTEV. 150.
NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 27, 1906. — V SREDO, 27. ROŽNIKA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Streljanje v Allentownu. Strajk železničarjev.
MED DRŽAVNIMI KONŠTABLER-JI IN ŠTRAJKARJI ULIČNE ŽELEZNICE PRIŠLO JE DO BOJA.
Nek dvanajstletni deček je dobil pri teni krogljo v nogo.
NAPAD S KAMENJEM.
All en town, Pa., 27. junija. Državni k.m-tablerji. kteri čuvajo tukajšuj* ulično železnico, ker A t raj ka jo njeni vslužbem-i, s<i v cent j >trelja i v množico m rinili nekega dečka na 4. in Hamilton uiSiei. Konštablerji so are-tovali dva izgrvdnika in k., so bili z njima na potu v ječo, napadlo jih je ka vin 2<>U0 ljudi > kamenjem.
V . ju. kteri je nastal, je jeden are-tovane.- i-.-!. Ker -o bili konštabhr-ji v velik ill stiskali, so priče.i streljati.
fcftt' i—i ilr K ti* L.iJa	L' »f\7*f\n
"KATOLIŠKI" HUMOR.
"Popolnoma mrtvouden knez." — Japonski "izvežbanec".—"Jeden in dva dela peska" ter druge neumnosti.
no "puklasto" slovenščino. Da je Na-kamurSa poslala japonska vlada v Frisco na ogledovanje je tudi povsem novo in radi tega moramo NakamurSa obžalovati, da ni mogel v deželi kri-zantem dobiti svoje "gejše", ravno tako. kakor pomilujemo slovenski jezik. ktorega tako neusmiljeno mrcvari 11 katoliška" cajtenga.
u
Sedaj, ko ji' nastala doba kislih kumar in ko >< drice pripeka skoraj iz cenita, »e ni čuditi, da se marsikomu pamet ki.-a. -Najtemeljiteje dokaze o tem nam pa nudi oni čudni "katoliški dnevnik "Nova Domovina", ki izhaja deloma na praznem papirju, deloma pa v obliki skrajno slabih šal, spi-anih v uprav kanibalskej slovenščini.
V	št. 120. se odlikuje {»osebno sledeča iiovica :
*'Veliki knez Luksenburski je postal mrtvouden in vlade mu ImkIo sko-ro gotovo izvolile naslednika.—Brus-hel, 23. juu, Viljem III., veliki knez Luksenburški, je bil oddan v bolnišnic. St. Blasius. nn je popolnoma mrtvouden in ni zmožen storiti ničesar; kadar hočejo, da ]M><lpise kake uradne zadeve, morajo voditi roko po papirju. Ta bolezen je važnega pomena za vladarsko rodbino, kajti veliki knez Viljem III, ima šest hčera, a sina nima nobenega, da bi mu nasledo-val na vladarskem prestolu. Viljem III. je zasedel prestol meseca novembra. lanskega leta. Ker sedanji vladar ne bode skoro gotovo nikdar več zmožen vladati, bodo vlade najbrže izvolile novega vladarja za veliko kneževino Luksenbursko, kteri pa seveda ne bodo i/, sedanje vladarska rodovi-ne." —
Ivtere vlade mu bodo "izvolile" naslednica v< do najbrže na "dvoru" pri "katoliškem" dnevniku, kjer se ravnajo strogo j>o gotaškem koledarju. Ako pa v Luksemburgu ni skrbljeno za prestolonasledstvo, ix>šljejo tjekaj lahko onega svojega dečka, kteri se čestokrat predstavlja na — brivskem prestolu.
Najlepša novica je pa sledeča:
"Jajxmski izvežbanec trdi, da so bila poslopja slaW zidana. — San Francisco, 22. jun. "Slaba malta — ničvredna zmes peska in produ — je bilo vzrok, da sta potres in ogenj napravila toliko škodo in nesreče v San Francisco," pravi japonski profesor ZEMLJEPIS J A. dr. T. N. Nakamurs. Nakamurs je profesor na univerzi v Tokio in eden najodličnejših oseb, kateri* je |K>:-lulu jaj ionska vlada na ogledovanje v San Francisco. "Na Japonskem imamo pač ravno take potrese, kakor je bil zadnji v San Francisco, toda pri nas se ne pripeti nikdar taka škoda, ker so poslopja prav zidana. Glavni vzrok pri podiranju poslopij je slaba malta. Malta mora biti izdelana iz enega dela in dveh delov peska, ali pa iz enega dela cementa, treh delov gline in pet delov peska. Poleg tega mora biti opeka popolnoma mokra, prodno se rabi za zidanje in tako nastane stena en sam del."
V	čem se je Mi. Nakamurs (pravilno Nakamura) izvežbal, ne vemo. Ker pe "N. D." kljub temu trdi, da je izvežbanec, ne pa izvedenec, recimo, da je mojster v — jiu-jitsu, kteri jej camore s to umetnostjo popiiiti skraj-
Gompersova politika. Članki "Federationista".
NAČRT ZA UDELEŽITE V DELAVCEV PRI POLITIČNEM BOJU.
Delavci naj najpreje nastopijo politično pot v Minneapolisu, Minnesota.
PROTI ČLANOM KONGRESA.
Washington, 20. junija. List "Fe-derationist" objavlja uvodni članek, v kterem j »oživlja predsednik Gompers od American Federation of Labor ameriško delavstvo, naj pri volitvah porazi one č.ane kongresa, kteri so se odločno in odkrito izjavili proti or-ganizovauem delavstvu.
Gompers piše med drugim: "Oni člani kongresa, kteri so ostali nemi napram željam in prošnjam delavcev, bodo pronašli, da je delavska stvar zelo resna in da so delavci odločneji, nego so si od njih mislili. Pri volitvah v kongres bodo spoznali, kako resna je ta >tvar. Delavci naj na vsak način nastopijo proti onim, kateri so -e v preteklem času izkazali kot njihovi nasprotniki. Kjerkoli je mogoče, naj delavci izvolijo svoje lastne zastopnike in naj pazijo, da slednji dobe nominacijo. Samim obljubam naj nihče več ne veruje.
"Vzdržujte svoje unije in ostanite jim zvesti v sedanjem boju, da pokažite politikom, da so njihovi dni šteti."
MILIJONAR THAW BLAZEN.
Morilec arhitekta Whiteja v zaporu.
Pittsburški milijonar Harry Thaw, kteri je na strešnem vrtu Madison Square Gardena v New Yorku ustrelil ljubimca svoje žene, arhitekta Whiteja. je blazen in na polieijskej postaji so ga morali z vezat i. Pri zaslišanju pri kazenskem sodišču jetnik ni hotel spregovoriti niti besedice. Njega zastopata odvetnika Dan O'Reilly in Henry Goldsmith.
M i nolo noč je prebil v umazanem zaporu tenderloinske jwlicijske postaje. Spal je le malo in je pokadil par srnodk, ktere mu je omislil paznik. Prvotno je mislil, da bode kmalo zo-|M?t prost, toda končno so mu naznanili, da zanj ni varščine.
Mladega milijonarja bodo zagovarjali najboljši odvetniki republike, ki bodo skušali izpustiti posebno komisijo, da preišče milijonarja in ga spozna blaznim.
SMRT VSLED LAKOTE.
Skoro neverjetno je, da je nedavno umrl nek moški vsled lakote. Neverjetno. kajti povsodi vidimo nesmiselno nakopičevanje mesa in drugih jestvin, kar vse 'e znak splošnega blagostanja. Neprestano vidimo in čujemo, kako postaja velika množina prebivalstva podvržena raznim želodčnim boleznim,, ktere nastanejo od prevelikega uživanja mesa. Celo otrokom se daje meso v velikih količinah in tako vzra-stejo s pokvarjenim prebavalnim sistemom, vsled česar so redni sužnji raznih pilul in drugih zdravil. Za vse to imamo pa nmo jedno sredstvo, namreč Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero je namenjeno vsem takim neprilikam, ktero hitro odstrani vzroke bolezni: zgoščevanje krvi in poslabšanje organov. Ono vedno podeli prebavalnim organom njih normalno delavnost in truplu naravno razpoloženje. Ako Vaše prebavljanje ni v redu, rabiti Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono Vam podeli novo kri. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Šesta velevlast. Časopisje republike.
URADNO POROČILO VLADINEGA URADA ZA LJUDSKO ŠTETJE O ČASNIŠKEJ OBRTI.
Na vsake štiri osobe v Zjedinjenih državah pride po jeden časopis.
STATISTIKA.
Washington, "J7. junija. Vladini trad za ljudsko štetje objavlja danes Štatistično naznanilo o časopisih, kteri izhajajo v Zjedinjenih državah.
Vsaki delavnik se tiska v našej republiki 11),(>24,757 časopisov in na vsake štiri prebivalce v Zjedinjenih državah pride ]hj jeden časopis.
Ob nedeljah se tiska 11,539,521 časopisov. Časniki dobe za inserate na leto po $145,531,811. V tiskarnah naložena glavnica znaša $3S4,021,359.
Delavci za Kansas. 8000 jih potrebujejo.
ŽITO JE V KANSASU TAKO DO-DRO OBRODILO, DA GA DOMAČINI NE MOREJO POSPRAVITI.
Ako ne pride tjekaj do voljno število delavcev, bodo morali pustiti žito na polju.
GOVERNERJEVA PROŠNJA.
PAMETNA OBSODBA.
Pet članov trusta za led obsojenih.
edo. O., 20. jun. Sodnik Kinkade je včeraj obsodil pet trgovcev z ledom v plačilo denarne kazni po $5000 in jedno leto prisilne delavnice, ker so ovirali malo trgovino z ledom. Vsi štirje so bili spoznani krivim zarote v svrho oviranja trgovskega prometa. Obsojeni in toženi so bili na podlagi Valentinovega protitrustnega zakona, ker so brez vzrokov podražili led za' 50 do 1000 odstotkov pod pretvezo, da je letošnja zaloga ledu manjša, nego druga leta. Obsojenci se zamorejo iz-gniti kazni, ako nastavijo za led one cene, kakoršnje so veljale preje in če poravnajo škodo, ktero so imeli njihovi odjemalei radi povišanja cene ledu.
Usta j a v Koreji.
Tokio. 20. jun. Zarota proti Japon-skej v Koreji je sedaj popolnoma znana. Vodja ustaje je bil evnuh Chai-Ponk, kteri je intimni prijatelj korejskega cesarja. Domačini so nameravali umoriti vso japonsko naselbino v Seoul u.
Ivo je posebni japonski poslanik, marki Ito, potoval po železnici iz Che-mulpa v Seoul, so domačini napadli vlak s kamenjem.
Vzrok hitre smrti.
Včeraj je vsled male koščice v rest avrantu št. 80 Park Row v New Yorku, umrl Charles Edwards. On je imel za obed le malo časa in je z vso mogočo hitrostjo jedel. Ko se mu je kost zataknila v sapnik, so ga hitro prenesli na policijsko postajo na Oak St.. kjer je umrl, predno je prišel pozvani zdravnik. Pokojnik je bil star 55 let.
Kaznovan trgovec s sužnji.
Zvezini sodnik Thomas v New Yorku obsodil je včeraj pri zvezinem sodišču Francoza Louis Painta, kteri je iz Evrope importiral dekleta v nemo-raličme svrlie. Dekleta je pošiljal pred vsem v Chicago. Obsojen je bil v štiriletno ječo. Njegov pomočnik Jos. Tou-ehard je dobil tri leta ječe s težkim delom.
Denarje v staro domovino
pošiljam«:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
PoStarina je TŠtota pri tek T»otak. Doma m nakazane vsot« popolnoma izplačaj« bru vinarja odbitka.
Kašo denarne poHljatro lxpla£nje c_kr. poštni hranilni mrad v 11. d« 12. <mL
Denarj« kam pedali j« aajprflifc-a«j« de |25.00 t gotovimi ▼ priporeše-mb ali rogistroTaaem piama, točJo meake p« Domaatte Postal Komaj Order all pa Vew Task Bank Draft
mix liim,
100 <hML*ičfc Street, »«w York. V7ff It Olaiz H Cleveland, Okie.
Chicago, 111.. 27. junija. Governor države Kansas. \Y. lloch, naprosil je predsednika tukajšnje Western Passenger Association, E. K. McLeoda, da pošlje v Kansas nemudoma S000 delavcev, da pomagajo pri strojih za žanjanje pšenice.
Ako farme rji ne dobe imenovanega števila de.avcev, bodo morali pustiti velik del žita na polju.
Governor je naprosil tudi železniške družbe, da dajo delavcem znižano vožnjo ceno, ker drugače ne binle mogoče dobiti potrebnih delavcev. Governor izjavlja, ako ne pride v Kansas nemudoma 8000 delavcev, bode škoda nepregledna.
Iz Avstro-Ogrske.
Čehi in Nemci.
MED ČEHI IN NEMCI PRIDE VSLED CESARJEVEGA OBISKA NA ČEŠKEM MORDA VENDARLE DO SPORAZUMA.
Zahteve socijalistov od ogrskega kabineta. — Pred generalnim štrajkom.
ZOPET ODSTOP — GOLUCHOW-SKEGA.
Dunaj, 27. junija. Fran Josip se je včeraj vrnil iz svojega potovanja jk> Češkem ter je opetno izrazil svojo zadovo.jnost radi skupnega nastopa Čehov in Nemcev v Libercus Kutnej Gori in Jablonicah. Splošno se priznava, da je popolni sporazum med obema narodoma neizogiben.
Debreeiu, Ogrska, 27. junija. Tukaj so pričeli vsi delavci štrajkati. Zborovanje, ktero so nameravali prirediti štrajkarji, je župan zabranil, radi česar je med prebivalstvom zavladalo veliko ogorčenje. Vodstvo so-rijalistov je vladi zapretilo, da l*>de odredilo general ni štrajk po vsej O-grski, ako prepoved za zborovanje ne prekliče.
Dunaj, 27. junija. Pri ogrskej delegaciji so napadi na skupnega ministra inostranili del Goluchowskega na dnevnem redu, tako da bode Golu-ehowski vendarle prisiljen v kratkem odstopiti. Njegovim naslednikom bo baje imenovan Mensdorff Pouillv.
V ponedeljek zahteval je član avstrijske delegacije, jHis'.anee Kramar, revizijo avst ro-og rskega razmerja do Nemčije. V ogrskej delegaciji je Goluchowskega napadel grof Batthyanyi. On je dvomil o vrednosti trozveze in še posebej zveze med Avstrijo in Nemčijo. Tudi v torek se je vsestranski napadalo zvezo z Nemčijo.
Pokritje zvezinega deficita.
Washington, 20. jun. Zbornični odsek za dovolitve je predložil danes za-stopniškej zbornici zadnji veliki izkaz za izdatke. Pri tem se gre za pokritje zneska $10,245,509, ktera svota po-menja letošnji deficit zvezine vlade. Med dovoljenimi svotami je tudi $2,500,000 za San Francisco v pokritje izdatkov za živila povodom tamoš-nje potresne katastrofe. Od dovoljene svote bode ostalo še $400,000.
losinaieoleii^
J \ ali pa sorodaflte ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in voine cene na: FRANK SAKSER. m Qreeswkh SL, New Y*rk. N. Y, ker tu bodeš najpoSteneje in najbolje postrelen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vaeh imenitnih parobrodnib druftir
Konec ustaje
na Filipinih.
REVOLUCIJA NA FILIPINSKEM OTOKU CEBU JE BAJE KONČANA.
Zadnji vodje nezadovoljnih Pulajane-zov, Quientin in Adva, sta se končno udala.
ODDALI SO TUDI OROŽJE.
Manila. 27. junija. Vodje Pulaja-nezov, Quientin in Adva na otoku Cehu. sla se udala governerju Osmena in konštablerjem. Ta sta zadnja, katera sta se upirala na imenovanem otoku ameriškemu gospodstvu. VstaŠi so izročili trdi orožje in streljivo.
Washington, 27. junija. VstaŠka vodja zuientin in Adva sta vodila na otoku Cebu že dolgo vrsto let vstajo. Enkrat sta žo položila udanoetno prisego, nakar ju je vlada imela v službi kot vodje, toda pri tem sta bila tako nezanes jiva. da jima ni nihče zaupal. Končno sta postala glavarja vstaŠev.
Žrtve uličnih železnic v Chicagu.
Chicago, 111., 2G. jun. Tekom zadnjih 50 dni bilo je na tukajšnjih uličnih železnicah usmrtenih 11 osob. Radi tega zahteva mayor natančnega pojasnila. Ako slednje ne bode povoljno, {K>tem bode pi"edlagal pri državnem pravdništvu. da se ulične železnice kazenskim potom zasleduje.
Ekspedicija na Greenland.
Kodanj, Danska, 25. jun. Od tu je od|M>tovala včeraj Eriehsonova ekspedicija na Greenland,da preišče severo-istočno obrežje velikanskega severnega otoka. Kralj Friderik želel je drznim potnikom brzojavnim potom srečno pot.
Potres v Kansasu.
Topeka, Kansas, 2G. junija. Včeraj dopoludne bilo je v Manbattanu »"•nt iti kratek pot res, kterega je spremljalo podzemsko grom en je. Potres ni napravil kake škode.
KRETANJE PAŠNIKOV.
Dospeli ao:
Kronprinz Wilhelm 2(i. junija iz Bremena s 1129 potniki. Fried rich der Grosse 20. junija iz
Bremena s 1050 jKitniki. La Gaseogue 20. junija iz Havre s 531 potnilki.
Dospeti imajo:
Georgic iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. St. Andrew iz Antwerpena. Erny iz Trsta. Armenian iz Liverpoola. Carmania iz Liverpoola. Gerty iz Trsta.
Prinz Waldemar iz Hamburga. Virginia iz Trsta. Baltic iz Liverpoola. Bulgaria iz Hamburga. Amerika iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Lucania ; * Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Kroonland iz Antwerpena. Slavonia iz Reke. Astoria iz Glasgowa. Bovic iz Liverpoola. Statendam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Grosser Ivurfuerst iz Bremena. Lucia iz Trsta.
Odpluli so:
Teutonic 27. junija v Liverpool. Noordam 27. junija v Rotterdam.
Odptali kode:
Deutschland 28. junija v Hamburg. La Provence 28. junija v Havre. Erny 28. junija v Trst. Vaderland 29. junija v Antwerpem Cedric 29. junija v Liverpool. St. Louis 30. junija v Southampton. Etruria 30. junija v Liverpool. Caledonia 30. jutiija v GLasgow. Graf Waldersee 30. junija v Hamburg.
La Gascogne 30. junija v Havre. Bordeaux 30. junija ▼ Havre. Ssfia Hohenberg 30. junija ▼ Trst.
Vojaški upori
v Rusiji se množe.
VOJAŠKI NEMIRI V VLADIKAV-KAZU; VOJAKI SO NAPADLI ČASTNIŠKO KAZINO.
Pešpolk v Kalugi se je uprl. -dolenje zbornice državne dume.
KMETSKI NEMIRI.
Seja
Petrograd, 27. junija. Revohst-tjo-narji so veseli radi svojih uspehov, ktere so dosegli z agitacijo med jaki. Novo je Vremja'" posvetilo je včeraj č.ane k uvodni članek vojaškim ujH>rom. Včeraj so zaplenili več radikalnih listov, kteri s,i objavljali neresnične vesti o teh ujmrih.
Iz Vladikavkaza se brzojavl ja o jaških nemirih. Ujxirni topničarji so s kamenjem napadli častniški klub in provzročili paniko. Tam se je vršilo tudi veliko zborovanje vojakov, pri kterem je posadka sklenila čuvati meščane pred tolpami ''črne stotine'\ Vojaki so generala Zevuskega na ulici psovali.
Kalugi ni hotel 9. pešpolk vršiti >lužbe, dokler niso izpustili par zaprtih vojakov.
Pri seji dolenje zbornice se jo mnogo govorilo o razširjanju liberalnih idej med vojaštvom. Duhoven Afana-zijev je naprosil kozake, naj so pridružijo masi ruskega ljudstva. Zbornica je sprejela resolucijo, vsled ktere ne sme nihče raznn carja sezvati kozaške rezerve druge in tretje vrste. Tudi nagajke naj kozaki pri uličnih nemirih več ne rabijo.
Petrograd, 27. junija. Carska obi-telj namerava v poletju križariti |h» Finskem zalivu. Car se lx>de za nekaj časa nastanil v gradu Ixmginkosn pri Kot ki, 100 milj daleč od Petro-grada.
Petrograd. 20. junija. Ker so vlada boji politične agitacije med vojaštvom skuša sedaj kmetske organizacije za-treti. Ker prihaja večina vojakov i/, kmetskih slojev, je naravno, da je vsaka nezadovoljnost v vojski naperjena v prid kmetskih koristi. Kadi tega vlada sedaj strogo nadzoruje vsako kmetsko gibanje in je odredila vse potrebno, da prepreči razvoj agitacije med kmeti. Vlada tudi skuša preprečiti [zborovanja kmetskih zastopnikov v dumi. kteri hočejo orga-nizovati agrarni štrajk.
Iz Datuma se poroča, da se je tam uprl del posadke, ]>o večini topničar-jev. Uporne vojake so obkolili kozaki, toda pri tem ni prišlo do streljanja.
V vojaškem taboru v Krasnojem se-lu so zborovali nezadovoljne čete carske gardo. Tem povodom so več vojakov zaprli.
Bivši poveljnik vojaštva v Bjalisto-ku general Bader poroča uradoma vojnemu ministru, da so tamošnje izgrede provzročili židje, kteri so metali bombe v pravoslavno procesijo. General poroča, da se je vojaštvo obnašalo sijajno in časniška poročila so lažnjiva.
Obnovljene pogodbe.
Indianapolis. Ind., 20. jun. Predsednik organizacije premogarjev, .1. Mitchell je dobil poročilo, da je Buffalo & Susquehanna Coal Co. obnovila plačilno lestvico iz leta 1903. tako da prične njenih 2000 premogarjev zopet z delom.
Aretacija v Belej hiši.
Washington, 20. jun. Pri iztočnem vhodu v Belo hišo so sinoči aretovali 251etno Kozo Kazimer iz Passaica, N. J., ker je skušala priti v Belo hišo k predsedniku. Sedaj bodo preiskali njeno pamet.
Gospa Kaufmanova zopet prosta.
Sioux Falls, S. D., 20. jun. Včeraj zvečer so izpustili iz tukajšnjih zaporov gospo Emo Ivaufmanovo, ktera je obdolžena, da je umorila svojo služkinjo. Obravnava proti njej sc vrši v novembru. Ker je bogata, se jej ne bode najbrže nie žalega zgodilo.
Nezgoda n?, železnici.
Pittsburg, Pa., 2G. junija. Pri Bur-gettstownu, Pa., je zavozil proti iztoku vozeči -brzi tovorni vlak med skupino delavcev. Dva 6ta bila usmr-tena.
VABILO NA NAROOBO!
Skoro bode minola prva polovica leta, in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. List velja do koncem leta Sl.50, ali za četrt leta 75c.
Vse one rojake-naročnike pa, kte-rim je potekla naročnina, prosimo, da nam isto čim preje blagovole ponoviti.
•GLAS NARODA' je prvi in v isti-ni največji slovenski dnevnik, kteri se bavi z resnimi dnevnimi vprašanji, ne pa z neumnostjo in otročarijo.
'GLAS NARODA' je treba le nepristransko ceniti in pregledati, in vsakdo, ki ni strasten, mora priznati, da je na stališču časa in razmer. Zato pa nam ne kaže dajati lista ceneje. Osobje nas veliko velja in v=3 drugo tudi. Mi ne igramo 'va ^anrus* — ČE GRE. GRE — ČE NE PA POJ-DEMO MI, kar je £e zmočilo in se utegne še zgoditi pri sme vniaiani konkurenci. Kar je ceno. jo go*o. o za nič. o tem se lahko sleherni k c rri in v vsaki kupčiji preprila: ujlro stvar je pa treba plačati.
'GLAS NARODA" je tlcs^el nad 4000 naročnikov, in krog se še širi, in upamo, da se bede še bolj širil s pomočjo zavednih rojakov.
Naše geslo je bilo in ostane: vsakemu svoje!
Upravništvo 'GLAS NARODA'.
Bazne novosti
iz inozemstva.
PRIPRAVE V RUSKEJ VOJNEJ LUKI KRONŠTAD ZA SPREJEM ANGLEŠKEGA B R O D O V J A.
Preiskava angleškega konzula in njegovo poročilo o klavnicah.
AFERA DREYFUS.
Petrograd. 27. jun. Ruska admirali-te t a pričela je zbirati vojno brodovje, ktero bode pozdravilo angleško eska-dro, koja pride na obisk v Kronštad. Tjekaj ste dospeli do »edaj oklopnici Slava in Carevič ter mnogo križark.
London, 27. jun. Minisierstvo inost ranih del dobilo je od konzula v Chicagu poročilo o preiskavi chica-škili klavnic. Tajnik inost ranih del, Sir Edward Grey, naznanil je dole-njej zbornici, da vlada poročilo ne 1 Hide objavila.
Pariz, 27. jun. Glavni prokurator Baudouin je včeraj nadaljeval s svojim govorom o aferi Dreyfus.
Pariz, 20. jun. Znana iragedinja Sara Bernhard je mnenja, »la je našla v 22letnem pesniku Rene Fraudet novega Rostanda. Mladenič jo je obiskal in ona je prebrala njegovo igro ''Nuit P reverse''. Umetnica se je kar naj-]M>volneje izrazila o njegovej drami, ktero IhhIo uprizorila v svojem gledišču. —
Rotterdam. 20. jun. Pamik Gold-mouth je prevozil 1179 milj dolgo pot od SingaiKira semkaj krog rta Dobre nade v Južne j Afriki tekom 52 dni. Njegovi stroji so neprestano delovali in so tako dosegli rekord med stroji na parnikih.
Roparski napad.
Minolo nedeljo popoludne so obiskali n>arji kolodvor Lackawanna železnice v Newarku, N. -T., in so odnesli za $500 gotovine in razne knjige, ktere so kasneje jk> pošti poslali nazaj.
Razstrelba amonijaka.
V St. Louisu, Mo., pripetila se je razstrelba rezervoarja amonijaka pri Polar Wave Ice Co. Razstrelbi sledeči požar je napravil za $50.000 škode.
Carnegiejevo dobrotništvo.
Milijonar Andrew Carnegie je podaril $11.795 za ustanovitev knjižnice v CedarviUe, O.
Pravda radi zarote delavskih vodij.
Chicago, 111., 20. jun. Danes se prične kazenska obravnava proti predsedniku tukajšnje organizacije voznikov, t Korneliju Shea, kteri je obdolžen za- \ rote, s ktero je izzval lanski veliki ' štrajk chicaških voznikov.
"GLAS NARODA"
CJ$t slovenskih dclavcev ▼ Ameriki.
Prednik:	Editor
2M AGOST^AV VALJAVEC.
L»fcixk:	Publish«:
FI^ANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
rfa leto velja list za Ameriko . . . $>3.00
** pol 1-ta............. 1.50
»a Evropo, za vse leto.......4.«^)
^ " » pol leta.......2.50
** " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
Predsednik v Panami.
■GLAS N Ak.ODA .<haja vsaki dan iz-vzetaši nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA^
("Voice of the People")
tferikec1 every d.iv, except Sjndaysajifi
Holidays.
Subscription yearly $J.0C. Advertisement on agreement.
TT»n_____
Za oglase do deset vrstic se plača X Centov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ae natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po \ton-y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali* »če n—nani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopiso m in pošiljatvam naredite
"Ota/i Naroda** «4)9 Greenwich Street. New York Cit»
Predsednikovo naznanilo, da namerava obiskati Panamo, oziroma pre-kopovo ozemlje, je zelo značilno, in ono, kar želi on tamkaj videti, je zopet povsem drugo vprašanje. Za se daj še nihče ne ve, namerava-li predsednik osobno videti, kako napredujejo dela pri panamskem prekopu, kajti o tem bi ravno tako lahko izvedel, ako ostane mirno v Washingtonu in se zadovolji s čitanjem poročil, ktera redno dobiva iz Paname od prekopove komisije.
Predsednikov obisk Paname je nekaj novega, kar je v popolnem protislovju z ustavo Zjedinjenih držav, kajti predsednik ne more iti vedno t je, kamor se mu poljubi. Ustava namreč določa, da predsednik ne sme osta-viti ozemlja Zjedinjenih držav — njegovega, predsedovanja, iktero določbo je kršil dosedaj le predsednik Arthur s svojim vsakoletnim izletom v Cauado, kjer se je po par dnij zabavni z ribarenjem. V pravem in tehničnem pomenu besede pa predsednik j ne ostavi ozemlja Zjedinjenih držav, (dokler ostane na kakej Jadiji, Iktera vije našo zastavo, tudi ako se sled-I aja nahaja v inozemstvu. Toda dejanski si nikakor ne moremo predstavljati, da bode predsednik, ko obišče panamski prekop, ostal na vladi-nej ladiji, ne da bi izkrcal in obiskal na licu mesta one ljudi, s kterimi hoče govoriti. Toda tudi ako se izkrca, še vedno ne moremo trditi, da je predsednik odšel v inozemstvo, kajti s tem obišče deželo, ktera sicer ni o-zemlje Zjedinjenih držav, pač pa pre-kopovo ozemlje, ktero je v neposred-nej kontroli Zjed. držav.
Predsednikovo potovanje v Panamo pa bode brezdvomno pripomoglo v to, da bodo dela pri prekopu hitrejše napredovala, nego dosedaj.
Naselniški zakon.
A »i era j smo v ' * ti lasu Naroda" poroča i. da je novi naselniški zakon Kačas lo rt-i '1, tako, da so točki, kteri doliM-ata -'otovo oliko za naseljence in povečanje davka, črtali.
T"da :iai-si, ]*» kterem so se s tem predlogom v zastopniŠkej zbornici ba-■vili, se nam zdi prav tak, kakor da bi
bali priti s pravo barvo o tem vprašanju na dan. To vprašanje nikakor ni novo in nikakor ne more priti v j£\e/.<> z d . oinljivostjo. Naseljevanje je za Ameriko ali blagoslov' ali pa zlo ju kakor vsakdo to vprašanje raz-iii.-iriva, tako tudi nastopi za ali pa j proti njemu. Baš tako mnenje je vladalo tudi v kongresu in aio pri debatah to ni prišlo jasno ua dan, je temu i kali vzroka le v tem, ker je vsakdo mislil na tventuelne posledice svojega stali- a. Tako je tudi prišlo, da pri k n< .eni glasovanju ni nihče nastopil z odličnim "da" ali z isto tako . dlomius "ne". Nekaka nesmisel je d. pr., ko se je določilo, da mora j>o-bebua komisija dognati, kaj naj se do-
Joei _rl» i, olike naseljencev, mesto da
.... I
-1 -" 1| i»ii nam ism - i
rum piedlogu. To bi tudi lahko vsakdo »turi!, wtjti \ -ak jHisarnezni r.an kongresa ima gotovo svoje mnenje o
i jen je obstoji iz k ►mprueaisov in tako bode tudi vele važno na«elniško vpra-
I/, glasovanja o na^lni-kem predlogu pa lahko j»»nameni... da \se-
<ilja, kajti z bo muca je predlog za l-.viša . na^hn>,ega davka jedno-Muvno i -dklouila. K.jub ugo<lnemn I glasovanju pa še nikakor ne moremo oklepati, da je kongres naseljevanju
ie p.. j rtilnuma nctxitrebno sedanje na->e!ui-ke zakone poostrili. Ti zakoni
ri nI - iRa rab'► v- ed teh zakonov, ne m,»!•<■,;■ • ..riti v republiko. Pač bi pa i,, ., ...... bi -e nektere stro-
gnrti pri naseljevanja opustile, ker tal > it pri-." v deželo Še več pre-p..i i . li iih naseljeiicev, kterih potre-I >. r . • .. ;•; j;e_-.i. jugozapadu in >e ve roža padu. v vedno večjem številu.
Luka Varna na Črnem morju.
Luko pri Varni ob Črnem morju so odprli d ie lil. maja. Za Bolgarijo ima ta luka v vsakem oziru veliko vrednost. Zidati so pričeli hiko že 1. 1S:>."). Isto leto je iznašal uvoz in iz-vo/ 1 Ho.i mio ton v vrednosti 2S milijonov frankov; lansko leto se je zvišal na ;>2<).U00 ton v vrednosti 70 milijonov frankov. Zaliv obsega 21 hek-arov in je prirejen za promet od 400 do 500 ton. Če bi promet rastel, je prvotni načrt tako narejen, da se zaliv lahko poljiibno razširi. Za zgrajenje so rabili izključno domač kapital in domače moči. Zidanje je bilo združeno z mnogoštevilnimi težkočami, ki jih provzroeila neizkušenost ali pa tudi terenske ueprilike. Končno so zmagali vse; pravijo pa, da se je podjet-ffiikoan slabo izšlo. Z otvoritvijo tega zaliva l>ode imelo Črno morje za bal-kan^ce dežele mnogo vrednost. Poleg naraščajočega bolgarskega izvoza »e bode vršil preko Varne tudi srb-wki izvoz, ki je v zadnjem času precej narastel. Cene bolgarskih državnih železnic so za srbski izvoz dosti ugodnejše, kakor eene iztočnih železnic, in eato ima zdaj saloniški zaliv nevarnega, konkurenta.
Kdor rojakov želi dr. Thompeono--To knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, dbo m «ng!*a£ pri
Medved in princesa.
Spisal Fran Bregar.
Lepa prineesa in mlad princ sta šla I«, velikem gabrovem drevoredu. Sla sta in sta hotela pogledati vjetega medveda, med ]H.tjo pa sta si pripovedovala. kako se imata rada iz vsega srca. To pa sta govorila, iker sta se imela zares rada, ali pa sta se ie tako pogovarjala lepim mladostnim letom v veselo zabavo. Princesa je imela lepe lase in lepe oči, po licih pa je bila bela in prav malo rodeča, kakor vse lu.ade in plemenite goS]x>dične. lies je bila taka, kakor bi njihovo staro plemenito deblo pognalo v veseli spomladi mlado vejico, zeleno in lej>o cvetočo. Pa tudi princ je bil mlad in lep, ker bi ga sicer princesa ne imela tako srčno rada.
Njihov grad je stal sredi naše lepe deže.e na kraju, ki ga je obsevalo najbolj toplo solnee. Star in ponosen, ves ohrasi-eu z zelenjem, velik in bogat, da ga je zavidala cela naša dežela. Velik, črn gozd je segal prav do njega ua treh straneh, proti jugu pa je bilo odprto šin.ko, lepo zeleno in zelo rodovitno polje, tam za po*Hi pa je ležala revna vas — veliko starih, umazanih hi^, kakor s-o večinoma vasi v naši lepi deželi.
V ponosnem gradu pa so stanovali jx»nosni prebivalci. Kdo bi dovolj vjH.števal njihovo staro, plemenito kri. e isto iu neskvarjeno, in v dolgih >!<>letjih - o-Uio varovano? Ni nio-goče. Plemenita je kakor staro vino, ohranjeno in boječe čuvano iz pozabljenih dob. Kipela je, ko je branila mogočna pest junaških grašea-kuv našo ubogo in usmiljenja vredno deželo budili sovražnikov, in ponosno kipi še dandanes, ko se ozira lepi grad na strgano in umazano vas in ko si pripovedujeta princ in prineesa sladke reči v gabrovem drevoredu.
Lepa princesa in mladi princ sta šla . bil je pa večer, prijeten in pomladen, da sta bila oba jako vesela. Ko je padal večer, je bilo namreč v njihovem drevoredu vedno zelo lepo: Prihajal je mrak-zaspanec iz svojega domovja, iz črnega gozda in je nalah-ko objel ponosni dvor in tudi stari košati drevored; za polji pa so se prižgale drobne luči in so lepo svetile skozi majhna, umazana okna, da se je vedno zdelo drobni princesi, da so stopile'zvezde na tla njej na čast in sladko veselje, ostale pa so — uboge, ponižne zvezdice — v spodobni razdalji in le žarki bite k iepi prineezi. Tako je padal večer in čez polja se je vračal kmet domov, truden in žalosten, s povešeno glavo in poln strahu. Daleč se je ognil ponosnega gradu in niti pogledal ga ni, ognil se je košatega drevoreda in ni obstal in pogledal; a tudi takrat bi ne obstal in pogledal, če bi vedel, da se v njem sprehaja mlada in zelo lepa princeza, sicer tako ljuba in mikavna vsem lepote željnim očem. Šel je in se je izgubil v razr t rgani vasi — ubogi žalostni mož s poveš eno glavo !
Princesa in princ pa nista bila žalostna, ampak v njunih srcih je stalo rartm ljubezni celso prijetno veselje. Prekoračila »ta drevored in sta prišla do gozda ta gradom, t srcu mlade
princeze pa ee je takrat vabudilo veselje. Tam je imel namreč svoje ubogo domovje mladi medved, !ki so ga danes vjeli in zaprli: postal je nevaren in napravil bi bil gotovo grozne stvari.
Vse to pa je bilo zato, ker mladi medved ni bil pameten in lepo ponižen. O, kako lepo življenje bi živel, da ni naenkrat izpremenil svoje natore in postal drzen in divji! Dobro bi se mu bilo godilo v bogatem gradu, kakor se godi tudi mnogim ljudem v naši deželi, ki ne spreminjajo natore svoje z obleko vred in ko so ponižni in pohlevni ter spoštujejo plemenite rodove in njihove zgodovinsko utrjene praviee.
V prvem letu svojega življenja je prišel mladi medvea <r grad. Dobili so ga v gozdu, ko so mu ubili mater, in ga pripeljali v velike sobe in ga lepo nakrmili. Mlada princesa mu je precej takrat privezala moder trak okolo vratu, tako da je bil medved res jako lep in ličen.
"Krasen medved! Jako lep medved ! Ta bode moj, vedno bode moj, varoval me bode in me bode čuval! Za menoj bode hodil vse življenje in mi lepo služil."
Zaploskala je princesi, s svojima mehkima rokama, sladko se je nasmejala in se pripognila k medvedu: popravila mu je lepi, modri trak in ga ljubeče pobožala po mehki, svetli dlaki. In on bi takrat lahko bil začel prikupi ji vo vljudnostjo in srca osva-jajočo ponižnostjo: Ni se namreč umaknil, ampak je lepo princeso celo prijazno pogledal, z dolžnim strahom seveda in s primernim spoštovanjem.
'"Res pameten medved! Z njim se bode dalo shajati in vidi se tudi, da razume svoj položaj v našem gradu", je pritegnil tudi lepe princese plemeniti oče.
Takoj prvo uro se je prikupil mladi medved vsem visokim srcem s svojo izredno in jako nenavadno krotkost-jo. Glej, mladina, lepili zgledov!
Takrat je medved prvič pozabil svoje natore. Kakor bi se mu bili izbrisali naenkrat vsi lepi spomini: brezmejni gozd in prosta pot in vse svobodno veselje. Pozabil je divjih in neskončno lepih noči v gozdu. Vihar {»ovsod in bliski in grom; silen dež toče ob listje in zemlja bobni, morda se celo maja. Tema je in le zdajin-zdaj se zasveti gozd v rudečem plamenu in zopet tema in zemlja bobni... In mladi medved je lepo pri materi in ni ga strah, ampak še prav prijetno mu je in jako dobro se počuti... Vse to je pozabil mladi medved in zdaj nosi prelep trak okoli vratu in 'hodi za mlado princeso. Kadar ona sede, leže on zraven nje in jako je vesel, ako dene ona svojo nogo na njegov mehki vrat; kajti njena noga je zelo lahka in čevelj jako mehak, vrhu tega je pa to tudi znamenje velike ljubezni. Tako je zaspala v medvedu vsa čudovita moč in vsi so bili ako veseli, da je pozabil v se grde in nesodobne divjosti. Služil je zvesto lepi, drobni princesi in ni je zapustil za en korak: če je sedela v sobi in gledala svetlo solnee skozi visoka okna ter bila žalostna, da ji ne morejo utrgati kos sinjega neba in ga obesiti s pomladnim solncem vred v njeni lepi sobi, ali če je sedela v senci in brala lepe pesmi, ki so pripovedovale o plenit niti ljubezni in o Čudoviti zvestobi, ali če je na kak drug način krajša a svojega mladega in zelo srečnega življenja čas. vedno je bil ob njenih nogah in jo je gledal udano in ponižno: "Glej, tu sem pred teboj in ne iniidi, da še vem, da spi v meni divja nW- našega rodu. Pozabil sem že zdavnaj in nisem nikomur prav nič nevaren. Dokler me bode grela tvoja ljubezen, toliko časa ti ne pozabim dolžne zvestobe in udanosti."
Tako so govorile mirne oči mladega medveda, ali vsaj lepa prineesa je brala v njih njih. Kajti ona je jako ljubila mehke iu pesniške besede.
;Vse to pa je bilo do danes, ko je prišla v deželo lejia pomlad in se je zbudila čudna moč v naši lepi deželi. Mlada princesa je sedela v vrtu in je imela na sebi lahko pomladno bluzo, okolo nje je pa bilo tudi vse pomladno. Zasvetilo se je lepo naše nebo, sinje in neizmerno globoko, in za-bliščala se je svetloba — vse to je bilo tako lepo, da se princesa ni zdela zraven take krasote kakor pomlad, ampak samo kakor spomin pomladi. Cvetele so črešnje in so bile pobie drobnih čebel — oj, cvetoča črešnja, zakaj človek ne pozabi nikdar tvojega cvetja! In breskve so vse cvetele, ne, krvavele so svojo žlahtno, srčno kri in kapljale so dišeče, drage kapljice na mlado zemljo, ki jih je sesala in sesala in je tudi sama rdela in oživljala... Padlta je marsiktera kaplja tudi na lepo princeso, na njene čudovito lepe lase in na lahko pomladno bluzo,da so bili vsi svilnati plavi lasje polni rdečih kapljic in vsa lepa bluza krvava od dišeče in žlahtne krvi.. Mlada prineesa pa je bila zelo srečna in ni vedela, ali je njena žlahtna kri bolj plemenita in dragocena ali morda srčna kri cvetoče breskve...
Tako je sedela princesa pod cvetočo breskvijo in medved je ležal ob njenih nogah. Lepa princesa pa je postala naenkrat v lepih, prešernih pomladnih arah tudi nama prešerna in
Čast in hvala doktorju Leonardu Landesu!
V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma eo poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va. j Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, Cal.; Mat. C ambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio.
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street,	New York, N. 7.,
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pijačah, prsih, želodcu, erevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosa, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje,' vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhate po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA L ANDE S A, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
Slovensko katoliško
Q-
podp. društvo
CT
svete Barbare

sa ZJedinJene države Severne Amerike«
Sedež; Forest City, Pa.
»ftfcoftpoHrano dne aa. januarja 1903 v državi Punnavh rrr.
-o-o-
se jo pre ljubeznivo igrala z ubogim medvedom. Mehko je počivala njena drobna nojra na njegovem vratu, ona pa ©e je pripognila in ga je vlekla za ušesa. To ji je namreč delalo veliko veselje in presladko se je smejala.
To je bil nesrečni trenotek, ko je mladi medved naenkrat spremenil svojo ponižno in zelo pohlevno natoro. Morda se je spomnil lepe spomladi tam v globokem gozdu, morda ga je stiskal modri trak na vratu, morda mu je bilo od nekdaj sojeno, da ne živi nikoli dobro in udobno. Ivajti
"Pustite, da živimo iti dajte nam gozd nazaj!"
'4Vzemite vse kamenjite njive in vse peščene travnike, a dajte nam gozd nazaj!"
"Vzemite njive in potem bodemo sejali na produ ob vodi, v pesku in kamenju, dobra voda pa nam bode gnojila vsako leto bogato setev..."
In zasmejal se je surovi mož tako čudno in nenavadno, da je odmevalo v gozdu in da me je bilo še bolj strah. Potem so šli trije v umazanih škornjih v grad, menda so jih povabili na pogovor. Drugi so utihnili in čakali.
naenkrat se je vzpel in v hipu je bil silno velik in nenavadno močan. In prestrašila se je utboga mlada princesa, zavpila in je skočila.
Zbežala z mehkimi čevlji preko mehkega peska in komaj je čutila medvedov objem. Samo b.ttza je bila umazana od grdih in divjih tac in celo nekoliko strgana je bila lepa pomladna bluza.
Tisto uro je uboga princesa veliko jokala. Padla je svoji dobri materi okoli vrat u, is njeni plavi in kakor svilnati lasje so se usuli po objokanem in lepo prebledelem obrazu obrazu in malo je drhtela od žalosti in strahu. O, iiboga mlada prineesa!
In še tisto uro so uklonili mladega medveda. Prišli so ponj, on pa je ležal pod breskvijo se ni menil za fiomlad. A prav je bilo, da so jra itkleni.i, kajti počel bi bil najbrž grozne reči, ker je bil divjega in surovega rodu.
Kmalo so prišli iz grada: klobuke potisnjene na oči in s poveš enimi glavami in najbrže zelo žalostni: gotovo so izpoznali, da so to naše stare zgodovinsko utrjene pravice. Zmotili so se rJbogi ljudje in so šli. Šli so žalostni in tihi, jaz pa sem postala ob oknu skoro vesela. Samo jeden se je ustavil — že star, naguban in grd in težko, da je bil kdaj mlad in lejo — zamajal je z glavo in je rekel:
"Ljudje božji, umrla je pravica. Pojdimo za jKjgrebom. ker smo usmiljeni in krščanski ljudje."
Sli so }*> cesti in po travnikih, res kakor za pogrebom. A kaj hočejo, svoje praviee moramo braniti in veseli naj bodo, da so dolgo časa uživali naš lepi gozd..."
Končala je princesa in se oddahnila. Prine pa je bil žalosten radi nje-nega strahu in težke skrbi in je de-jai:
A
Mlada prineesa in lepi princ sta prišla do prostora, kjer je bil zaprt divji medved. Y skalovju vsekana kletka in na eni strani zaprta s železnimi vrat mi in zgoraj odprta. In sredi mrtvega, trdega kamenja so vsa-dili v kletko živo smreko, vitko visoko. da je molela s svojim vrhom na prosto, kjer se je razprostiral velik in lep gozd brez konca in kraja. Medved je ležal v kletki in imel naslonjeno mehko glavo ob trdi kamen; bil je najbre jako žalosten.
Začudila se je princesa, ko era je
"Divji ljudje, kadar pobesne. navadno so tihi in jvohlevni. skoro zabavni. (ilejte, zdaj spe mirno v kočah, ker vedo. da ne morejo ničesar proti moči in pravici; niti hi e i niso nažgali danes. Tudi medved je tih in miren v kleti in modri trak se mu šl- sedaj poda..."
Pal je prvi mrak in princ in princesa sta šla. Šumel je gozd na treh straneh, njive pa so dihale v spanju mirno in pokoino kakor utrujen otrok: sladko >]>i in ]e|H> sanja, v njegovih sanjah pa je toliko sreče in bogastva, kakor v naših njivah. Vas za njivami je bila tiha in temna, še bolj pusta
videla:
"Kdo bi si mislil! Mirna in pohlevna žival in podivja ob lepem pomladnem popoldnevu...71
'' Vedno sem vam pravil, princesa. To je nezanesljiv rod in človek mu ne >me nikoli zaupati. Xa verigi bi moral biti vedno in potem je miren in zelo zabaven včasi. Ce se mu dobro godi. postane divji in morda besen: nemara se spomni svoje davne preteklosti ali bogvedi česa. Pes, tak je, kakor ljudje tukaj okoli___"
"Res — tako sem vesela! Pomislite — pridrve se danes dopoldne, a nedelja je in dan Gospodov. Strašni ljudje in silna množica. Moj Bog, kaj hočejo ti ljudje pred gradom?
in žalostna kakor po navadi. Umrl je veliki mrlič in vse je pospalo ob njegovem odru. pospalo med solzami in vzdihi.
Grajska okna so žarela. Tlili so vsi Ijiadje v gradu veseli, lepa prineesa in mladi princ pa sta šla po gabrovem drevoredu in >ia bila tudi zelo srečna. Zakaj bi tudi ne bila? Maj je lep mesci' in kje je grenkoba na svetu? * * *
Lepa princesa se je nenadoma zbudila ponoči. Zažarela je njena soba, kakor bi res bila obesila dobra, ljubljena roka jutranje sobice na strop njene spalnice. Princesa je skočila k oknu. In videla je: Tam je vstajala zaria. nebo ie samo rdelo in ie naix)-
Stojim pri oknu in gledam in zelo me je bilo strah. A moral se jih je človek ustrašiti: Divji in grdi in slabo oblečeni, kakor bi ne bila nedelja in dan Gospodov. In vidim, pridejo pred grad in naravnost v moj lepi vrt. Šli so po stezah, a mnogi je stopil s svojimi grdimi, okornimi škornji tudi na lepo gredico: in šli so drhteči narcisi — ah, ti ljudje urez srca! — in lepi nudeči in beli nageljni, ki bi se bili prav kmalo razcveteli, vse so poteptali, kakor bi drobne rožice ne razveseljevale človeškega srca s prijetnim vonjem in pisanimi barvami. Jeden je stopil na klop pred cvetočo črešnjo in pozneje se je poznalo blato njegovih umazanih čevljev. In stopijo pred grad. Pride oskrbnik in jih vpraša, česa žele in kaj hočejo. Nekdo stopi predenj in mu dolgo pripoveduje in se lepo odlkrije. A oskrbnik zamaja z glavo in gre — In ti ljudje! Pomislite, dragi princ, začno vpiti, in dvigajo Črne roke in vsi so zelo jezni. Moj Bog, a mene zelo strah in se tresem pri oknu. Res je hudo, ce pohlevni ljudje podivjajo in če potem Se poteptajo bele narcise.
"Naš je grad, vneli ste nam ga in oetali amo sirote brca njega, ker nam j« Tse!"
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR. ml., Box 647. Forert City, Wm. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Kam, Fa. L tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City. Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Fa, Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 637, Forest Oity, Fa.
NADZORNIKI:
JOHN DRASLER, Box 28, Foreit City, Fa. ANTON PIRNAT, Box 81. Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108. Thomas W Ya. FRANK SUNK. P. O., Luzerne, Pa.'
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Fa. Dopisi maj m poialjajo I. tajniku: Ivan Telbam. P. • City, Pa.
B«a m, Fi
Drnitveno glasilo je "GLAS NARODA".
vedovalo solnee. In naraščala je zarja; že vse nsbo plamti, in kar vzide izza zarje, bode več kot solnee. Nekaj ve^kega, neizmerno toplega in lepega, ker je že sama zarja tako čudovita. Bleščala so vsa okna na gradu rudeče in krvavo. Hlapci so letali po dvorišču in so kričali in se zmerjali:
"Pojdi v vas po ljudi! Nikjer ni nobenega človeka, kot bi svet bil izumrl.'-'
'' Saj sem že bil! Zažgali so in zdaj spe prokleti ljudje in nihče se ne gane iz hiše. Teci po sekire!''
In teteli so v gozd. Gorel je nepopisno lepo, a človek je bil žalosten, če je gledal ta ogenj: gorelo je bogastvo in veselje. Razsvetljena je vsa vas, a vse. je tiho, le psi tulijo in lajajo: pogrebci so se napili in so po-spali. Tako velika je bika ta zarja, da se je svetila po celi naši lepi deželi, !ki je majhna in ponižna.
Mlada princesa je izpoznala to novo solnee in je britko zajokala. Stala je ob oknu v beli obleki, pa krvavo ožarjena, in nepopisno žalostna. Videle eo namreč njene oči veliko bridkost: Zbudil se je mladi medved od čudovite svetlobe in morda je slutil, da je vstalo nekaj novega v naši lepi deželi. Kajti spleza! 5« na vitko

jedini zaščitni zdravstveni zavod teg« i ni,m a z r
Slovensko-Hrvatski narod v Ameriki.
ROJAKI SLOVENCI:—
To zdravišee opazilo je, da neki nesramni individuji vse bolj in bolj navaljujejo na naš siromašni delavski narod, hvaleč se brezobrazno in laž-njivo s svojim tobožnj im iskustvom in znanostjo v novinah, ktera o°"lase za-morete vsaki dan citati. Tem nesramnežem ni svrlia naš narod zdraviti, marveč njih cilj je, izsesati ga, kakor pijavke, a kadar vidijo, da so ga oželi do zadnjega centa, ne marajo več za njega. Dakako tudi vsakomur garantirajo za popolno ozdravljenje s pretvezo, da mu ves denar povrnejo, ako ga ne ozdravijo. To pa žalibog nikakor resnično ni, kajti kaUor hitro uvidijo, da je nemogoče še kaj izvabiti, prepuste ti takozvani "Samaritani" v volč-jej koži takega siromaka nemilost ni usodi njegove bolezni, vsled česar marsikdo svoje poverenje z lastnim življenjem plača. Da se pa tem ljudem še bolj posreči naš delavski narod o njih trditvah uveriti, prestavljajo razne medicinske uiji-e iz nemškega in francoskega na slovenski jezik, samo da lož je ubogega delavca v svoje kremplje vjamejo, ter se pri tem še nesramno trditi upajo, da >o te knjige oni sami napisali, dasiravno so vsebino njihovih knjig odvzeli knjigam svet-dkih učenjakov, ter se na ta način s tujim znanjem iišpajo in sU-j-ijo naš narod.
SLO\ENOT! Za t o raj vas o|*>zarja to zdrav išče. čuvajte se n.kih malovrednežev, dokler je čas, ker drugače boilete o p.>zneie brit k. - žalovali. NE DOPUSTITE Z VAŠIM ZDRAVJEM TRGOVATI. KAKOR TRGOVEC S SVOJIM BLAGOM, ker na ta način bodete zgubili le svoj u ko prislužen denar, a zdravja pa vendar zadobili ne bodete.
ROJAKI! Ako kedo izmed vas bohije in ima željo zopet ■ !:io in temeljito se ozdraviti, naj ne prre k tujcu, ker SAMO NAŠ ČLOVEK ZAMORE BITI PRIJATELJ SVOJEMU NARODU TER MU V NEVOLJI POMAGATI KOT IZKUŠEN ZDRAVNIK IN DOBER SVETOVALEC. — Take ljudi pa zamorete najti samo na SLOVENSKO-HRVATKEM ZDRA-VIŠČU, ker le oni so pripravljeni za svojega rojaka vse potrebno ukreniti, samo da ga privedejo do popolnega zdravja.
Vsak človek ima prosto voljo, ter mu prosto stoji, obr;:iti >e, kamor hoče. Da se vam pa 'krivica ne godi, imate tukaj SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE. kjer zamorete z mirno vestjo i .. m :nim zaupanjem pomoči zaprositi in v kratkem se bodete sami prepričali, da je le tukaj zaščit, pomoč in obzirnost najti mogoče. To zdrnvišče pod ravnateljstvom slavnoznanegra zdravnika dr. J. E. THOMPSON-a vsakemu, kte-rega v svoje zdravljenje sprejme, za popolno ozdravljenje jamči, nasprotno pa takih ljudi, kteri imajo neozdravljivo bolezen, v svoje zdravljenje ne sprejema.
Na tem zdravišču zdravijo se vse akutne zastarele in nove, notranje in kožne, kakor tudi vse TAJNE možke in ženske bolezni: tudi v- u onim, ktere drugi zdravniki niso ozdraviti zamog'i, ali pa s,, jih še bolj pokvarili, se to zdravišče najtopljeje priporoča, ker na tem zdravišču '<>. .•, . , - je
še količkaj mogoče, zaželjeno pomoč zadobili.
Za rojake, kteri se hočejo osobno na tem zdravišču /glariti, s > uradne ure ob delavnikih od 9. zjutraj do 5. popoludne, od nedeljah in praznikih pa od 11. predpoldne do 3. popoldne.
Vsi drugi pa, kteri želijo na teni zdravišču se zdraviti pustiti, semkaj priti jim pa mogoče ni, naj svojo bolezen v materinskem jeziku v pismu natanko opišejo, ter naj pisma naslovijo na spodaj navedeni na>j.»v:
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče DR. J. E. THOMPSON.
334 W. 29th. St.
INEW YORK,
smrko v svojem bednem domovju. splezal je »lo vrha in je skočil in že je bil v gozdu. Lepa prineesa je sii-šala, kako je zatulil zmagonosno in kljubovalno, videla je v rudeči svetlobi, kako se je stegnil, da je bil naenkrat zopet velik in močan. In potem se je obrnil v globoki gozd in je šel, da ga nemara niso nikdar več videle čBoveske oči.
Gledala je princesa vso to bridkost in bilo ji je jako tesno. Stala je ob oknu, dokler ni vstajo pravo solnee in obsvetilo vso našo deželo. Obsvetilo umazano in jako žalostno vas in obsvetilo tudi solze na bledem obrazu uboge inlade princese, ki bi jih pesnik rahko primerjal s lepimi in dragimi biseri.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNSVOTK!
JOHN VENZEL. 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland. O.
Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojiikom za izdelovanje in popra vi jen je harmonik. Delo napravim na zahtevauje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrvtnih od $23 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cene tri-vrstnim je od $45 do $80.
Delo dobe izdelovalci dog
in izurjeni delovodja.
MAX FLEISCHER, 258 Grove Street, (30 j an)	Memphis, Ten.
n M* m Mi m m in m	^

Katol. Jednota.
Jugoslovanska
lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNXKx:
Predsednik: MIHAEL STJNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbin*. Mina.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIXI:
FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KE RŽI S NIK, III, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa.
POPOTNI ODBOK:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast-pnik i ki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JACOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki rmake pritožbe.	—
Druatveno flaaflo Je: "GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
K društvu sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., 16. junija: Ivan An-kiHi , rojen 1S8S cert. 5196. Fran Potočar 18S7 cert. 5197, Ivan Gorše ]>7t> >■»■! :. 5198, Matija Golobic 1SG4 cert. 5199. Vsi v L razredu. Društvo šteje 157 udov.
Iv društvu Marija Pomagaj ?t. (> v South Lorrainu, Ohio, IG. junija: Iva i; S raba 1S74 cert. 5200, Fran Hreščak 1SSG cert. 5201. Oba v I. razredu. Društvo šteje 3G udov.	j
K društvu >v. Alojzija št. 31 v Braddoeku, Pa., IG. junija: Ivan Ce-iurir 1S<m <*cit. .">-_»<>"_>, Frai: Voznina 1^7S cert. 5203, Fran Bezik 1SSG v-ert. 5204. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 390 udov.
PROŠNJA.
Nov.i društvo s v. Cirila in Metoda v Colorado City, Colo., želi pri-btojiiti k .1. »S. K. Jednoti. Imena članov:
I I.o\ 1S74 cert. 5205, Josip J a kič JS7C cert. 5206, Fran Iverz-r l^vj en. 5207. Ivan Landar 18G4 eert. 5208, Ivan Starec 1869 cert. ,_>(i!i Ivarol Zobec 1879 cert. 5210. Alojzij Lovšin 1SS2 eert. 5211, Ivan M an .i: W6 eert. 5212, Fran Starec 1S71 cert. 5213, Alojzij Mihelič 1SSG eert. 5214. Ivan Guvže 1884 cert. 5215, Anton Jakie 188] eert. 5216, Ivan K< a !s<;:s eert. 5217, Ivan Prijatelj 1876 eert. 52IS, Valentin Laudaron 1^74 ■ . »219, Anton Starec 1^74 cert. 5220, Josip Oražem 1S71 eert. ._'2l. - ► lin/i isss eert. 5222, Ivan Perdiš IS82 cert. 5223. Vsi v L razredu. Drušivo žteje 19 udov.
SUSPENDIRANI.
[/. "u-i\a Marija Pomagaj št. 6 v South Lorainn, Ohio, IG. junija: 1'ran M iieleie eert. 4502 1. razred. Društvo šteje '.io udov.
GEO. L. BROŽIČ, gla' .u tajnik.
OROBNOSTi
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 11. jnn. se je odpe-ljolo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 15 Hrvatov in štirje Slo-
Slika z dežele. I?. Dol. Zemona se piše: Na binkoStni ponedeljek sta ušla v Ameriko Janez Prime po domače ča< e iz Jesena in Marija Logar iz Dol. Zemona. Janez Prime ima pridno ženo in devetero otrok, a zapustil je /eno in otroke ter odšel s svojj ljubimko v Ameriko. Tudi Marija Logar je orno/ena. Njen mož je posten in skrben čevljar in dobrosrčen človek. Marija Logar je svojega moža vedno trpineila in >e prepirala ž njiui. S Primcem je imela že več let znanje. V/.lie temu je veljala za veliko svetnico. Če je prišel duhovnik koga pre-videt, je bila Marija Logar prva in p-lasno rajrljala molitvice, hodila je vedno k maši in k spovedi, se plazila po božjih potih, nosila Marijo pri devet dnevnici in bila sploh prava terci-ialka. To ji pa ni branilo, da je imela
. let z oženjeiiim možem in rodbinskim očetom ljubavno razmerje.
Samomor. V Novem mestu se je u-fctrelil tnrovec Adolf Gu^tin sen., star (i"' let zaradi premoženjskih razmer. O ustin .je bil občinski odbornik in po-velinik novomeške požarne brambe od njenega začetka.
Kačje leto. Letošnje leto je zlasti na Dolenjskem pravo kačje leto. Posebno pri Novem mestu na obrežju Krke kar mrgoli kar mrgoli gadov in drugih kač. vsled česar naj bi se on-«lotni otroci in šolska mlade ž opomnila, naj se varujejo in bodo oprezni« kadar pohajajo Krkina bregova, ali pa naj bi se jim sploh prepovedalo hoditi tja.
Zopet otrok zaigaL Na Raki pn Krškem je zažgal 71etni Al. Krištof pri posestniku Antonu Božiču, da je »gorela njegova hiša, kozolec in hlev, eosedn Kuiwtku me samica, hlev, listnica, »vinjak, goetaču Zoiku pa več pohištva. Škode je do 4000 K.
Nesreča pri delu. Ko j« 191etni Anton Lotrič iz Dralgož na Gorenjskem w4tal smreke v gozdu, sprožila ee je raenkTat omajan* amreka, pritisnila Ijotricu roko k jmirotikn » mu jo rio-
mila, da so mu jo morali v bolnici odrezati.
Med. odbijače je prišel na Jesenicah
31 letni železniški delavec Rudolf Sehnioliner. Hotel je iti čez progo, kjer so stali železniški vozovi, v tem -o pa pridrvili drajii vozovi in nesrečnika so odbijači tako stisnili čez prsi, da je v par minutah umrl.
Interesantno pravdo sta imela Ivan Komati, posestnik na Loki pri Škofji Loki in podjetništvo ondotnega ka-n enoloma. Komati ima prav tik ka-menoloma svojo hišo, ktera je pa radi \i.in<;ra streljanja v kamnolomu zadelala zelo mnogo razpok. Pravi, da ima vsled tega škode okoli 700 K. Iz-vedenec je potrdil, da nastale raz-}M»ke le vsled jwisrostega streljanja. Tvrdka je morala potem res plačati 100 kron odškodnine.
PRIMORSKE NOVICE.
Z železnim drogom je udaril 241et-neua Velka Vel i j ano vie a iz Črne gore v Trstu neki sodelavec in ga težko tele-no poškodoval. Ranjenca so prepeljali v Ijolnico, napadalca pa v ječo.
Pod voz je padel na Nabrežini voznik Ferdinand Trošt, ko je peljal ka-Imenje in se mu je konj splašil. Trošt je dobil hude poškodbe in pretresenje možgan.
Ljubezniv mož. Žena 3tiletnega Jakoba Semena v Trstu je bila dalje časa zaradi težke bolezne v bolnici. Ker je bilo možu dolg čas doma, izbral si je ljubico, s ktero sta imenitno živela in to tembolj, ker je mož po-prodal vse pohištvo za okoli 600 kron in pognal z ljubico ves denar. Ko se je žena vrnila iz bolnice in videla moževo "delo", mu je> očitala marsikaj. To pa je moža in prizadeto ljubico razjezilo, da sta ji grozila s smrtjo. Žena je naznanila vso zodevo policiji, ki je aretovala parček.
Nezgoda. 191etni delavec Iv. Svetek je v Trstu padel z nekega odra in se na glavi jako nevarno poškodoval.
Vojaški begunec. 221etni Mario Pip iz Gorice se ni počutil nič dobro v vojaški službi pri lovcih v Trstu. Radi tega jo je popihal v Gorico. Ali zlate prostosti se je veselil malo časa, ker ga je kmalu prijela policija, ki ga je našla v neki gostilni na Solkanski cesti. Izročen je bil takoj vojaški oblasti. —
V	pretepu je bil ranjen v Mirni neki 161etni Jes. Vižintin. Dobil je rano z nožem, vsled česar se je moral priti zdravit v Gorico v bolnico, ktero pa je že zapustil.
Ubil se je v Trstu otrok Jurij Covi. Stric ga je držal na oknu v petem nadstropju hiše v ulici San Pietro. Kar se otroku zavrti, pade na ulico in se ubije.
Nagla smrt. 431etni izdelovalec asfaltne lepenke za strehe, Karol Nai-denbach, je stanoval v sobici, ki si jo je najel od družine Gržina v III. nadstropju hiše št. 347 v Rojanu, to je na levi strani cerkve. Nedavno po kosilu je bil legel, da zaspi za par ur ter je bil naročil, naj ga vzbude ob 4. uri popoludne. Ko so ga ob rečeni uri zbudili, je bil šel najprej po svojih opravilih in potem v krčmo kon-sumnega društva v Rojanu, kjer je večerjal. Nato se je vrnil domov. Doma je popil še nekoliko čme kave in potem se naslonil na okno. A isti hip, ko je pogledal sikozi okno, je pal vznak in obležal na podu. Poklicali so zdravnika, ki pa ni mogel druzega, nego konstatovati, da je mrtev.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Žena s tremi možmi. Pred graškim deželnim sodiščem je bila obsojena v polletno ječo G71jetna mestna reva, nekdaj kavarn ar k a Marija Burja zaradi dvojne bigamije. Leta 1861 se je na Češkem omožila s sprevodnikom Schirlingom, kterega pa je leta 18G6 zapustila ter se v Št. Ožboltu pri Breznem na Štajerskem leta 1878 o-možila z bivšim častniškim slugo Sraf-fom, s kterim sta poprej več let skupno služila pri neki častniški rodbini v Gradcu. Straff je umrl 1. 1882, na kar se je vdova še isto leto zopet o-možila v Mariboru s sprevodnikom Burjo, dasi je še vedno živel njen prvi mož.
KOROŠKE NOVICE.
Napačni zdravnik. Na igrišču v Beljaku se je pridružil služkinji gospe Dodl nek mlad mož, ki je rekel deklici z zapovedujočim glasom, da je bolna in da jo mora izročiti policiji, ako ne gre takoj ž njim, da jo preišče, ker je zdravnik in ve, kaj ji manjka. Dekle se je prestrašilo ter je moža res peljalo s seboj na stanovanje. Preiskal jo je površno, nato pa zlorabil ter povedal, da pride drugi dan z inšti-umenti, da konštatuje bolezen. Ker pa je gospodinja videla tujca odhajati, morala ji je dekla vse priznati, nakar je gospodinja obvestila policijo, ki je drugi dan sleparja pričakala ter ga aretovala. ko je prišel z inštrumenti deklico 1 preiskavat'. Slepar je bivši bolniški strežaj Wo-ehatta.
HRVATSKE NOVICE.
V	zrakoplovu iz 7agreba. I>ne 11. junija so se pustili iz Zagreba zjutraj ob 8. uri po zrakoplovu v višine trgovec Budicki, tovarnar Bote in nadpo-ročnik Mannsbart. Veter jih je zanesel proti Podsosedu. potem so krenili proti jugu. Kmalu so bili v višini 1600 metrov, potem pa se povspeli še višje do 2600 m pri toploti 4 stop. C. Blizu morske obali med Novim in Senjem so se odločili, da odplujejo čez morski zaliv ter se spustijo na zemljo na otoku Krku. Tako se je tudi zgodilo.) Na Krku so jih sprejeli z navdušenjem.
Hrvatsko - madžarsko bratstvo.
' • Magyar Nemzet" je priobčil tri članke pod naslovom: Hrvatsko-mad-žarsko bratstvo, pose t v Zagrebu in Dubrovniku in prijateljstvo z Jugoslovani. V člankih se naglasa, da se je povodom obiska madžarskih politikov in Časnikarjev v Belgradu, ki je dal povod, da se je sklenilo madžar-sko-srbsko bratstvo, rodila misel, da li bi ne bilo mogoče isto doseči tudi pri Hrvatih- Ta misel se je dolgo pre-tresovala in danes je že gotov načrt z natančnim programom. Hrvatski poslanci v parlamentu so formalno povabili svoje madžarske kolege v Zagreb, kjer bi se naj poslavilo madžar-sko-hrvatsko bratstvo ter s tem pred vsem svetom pokazalo, da so bratska čuvstva Madžarov napram Hrvatom iskrena in resna. Ta slavnost se ima prirediti še v večjem obsegu nego bel-gradska in bi imela seveda tudi večjo važnost. Člani neodvisne stranke so z navdušenjem pozdravili to idejo ter takoj pričeli pogajanja, ki so se že uspešno zaključila. Izdelan je v glavnih črtah velik akcijski program, kako bi se naj oživotvorilo prijateljstvo vseh južnih Slovanov in Madžarov, ki bi se naj spremenilo v politično ali-janco. Podrobnosti še niso določene, pač pa je že gotov načrt za potovanje. Madžarski poslanci odidejo v Zagreb, da tam manifestirajo srčnost madžar-sko-hrvatskih odnošajev ter s tem dado inicijativo za zboljšanje vseh Jugoslovanov in Madžarov. Na vabilo dr. Čingrija odpotujejo nato madžarski poslanci v Dubrovnik in posetijo še eno ali dve drugi jugoslovanski mesti.
BALKANSKE KOVICE.
Položaj na Srbskem. Belgrad, 10. jun. Ker ee je zarotniSbo vprašanje rešilo v popolno zadovoljooet Anglije,
nastopi kralj Peter kmalu svoje potovanje v inozemstvo. Ako se sklene trgovinska pogodba z Avstrijo, obišče kralj v prvi vrsti dunajski dvor. Poprej pa se odpošljejo na Dunaj in ne-ktere druge dvore vojaški ataše j L
1,000,000 frankov je defravdiral v Sofiji bankir Nissin Alheh iz Vidina. Zbežal je skupaj s svojim sokrivcem Samuelom Bessarojo. Kdor ga javi policiji ali pa vjame, dobi 1000 K nagrade in 10 odstotkov svote, ki se bo našla pri beguncih.
Lakota na Japonskem. Iz Šangaja poročajo: V okraju Kiangsi so zadušili upor, ki je nastal vsled draginje hrane. Deset upornikov je našlo pri tem smrt. Inozemcem se ni zgodilo ničesar.
Utopil se je v bližini Malabate avstrijskega Lloyda parnik Sophie. Trdijo, da ni nihče izgubil življenja.
Veliko premoženje v cunjah. V Parizu je pogorela soba nekega 68Ietne-sra nabiralca cunj. Mož je bil pijan in je v ognju zgorel. Gasilci so pod kupom cunj našli še nesežganih 116.000 frankov. Za dediče nabiralca cunj še ne vedo.
Kitajski prostovoljci Na Kitajskem so osnovali v armadi oddelek za prostovoljce, ki obsega pešce in konjenike po načinu evropskih držav.
NAZNANILO.
Prvo veliko veselico
priredi slovensko podporno društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown u, Pa., v svoji lastni dvorani na S. ulici dne 30. junija. Prieetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $1.00, dame proste. Pivo prosto. Za dober prigrizek bode skrbel odbor.
Vljudno vabimo vse Slovence R. in R. iz Jolinstovvna. Pa., in okolice, da se te veselice gotovo udeleže. (26-28-6) ^	ODBOR.
Iščem rojaka FRAN POTOCARJA, kteri je 11. junija tega leta prišel v Ameriko in kolikor mi znano, se nastanil nekje v Pittsburgu. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Anton Prime. Box 172, Broughton, Pa.
(25-27—6)
Izdelovalci dog dobe delo!
Pišite v angleškem ali nemškem jezikn:
CHAS. O. WEINAR, Rooin 20 Theatre BTd'g., Houston, Texas.
Zlata ura in verižica zastonj
in brezplačno fountain pero.
Pravo črno gumijasto pero "Para" ki je jamčeno, je izdelano iz kovine in dobro pozlačeno z 14k zlatom. Dobite ga v krasnej ikatlji z napolnjevalno če v j o. Taka peresa se prodajajo povsod i po $2.00. Pošljite nam Vaš naslov in 50c in mi Vam pošljemo to pero ter 25 komadov naše zlatnine, ktero prodajte potem po loe. komad; ko to prodate za obdržite si 5oc. in pošljite nam ona $2, na kar Vam pošljemo brezplačno ameriško uro solidno pozlačeno in jamčeno, da pravilno kaže. Moškaali ženska ura, verižica in pero, ne da bi Vas ta veljalo samo jeden cent. Žensko bisiri o pero, ali verižica in križ namesto fountain peresa, mesto prvih reči. Za onih r>0 eentov, ktere ste poslali in ktere dobite nazaj, ko prodate zlatnino.
CROWN JEWELRY CO., Dept. 172 163 E. Randolph St., Chicago, III.
POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske doge in za doge za kadi. Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ugodni. FBTEDLAENDEB & OLIVEN CO., 8hreveport. La.	P. O. B«x 60S.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno dru-Žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsbursr, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drusf? nedeljo v mesecu.
Družtvecikom se naznanja, da hi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečni no na neikterega izmed izvrsnjočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Predsednik: Musko Josip, 254 Sprinjr Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny;
I. tajnik: Ce&uta Louis, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik: Cekuta Josip, 57 Villa Street, Allegheny; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Tel! Street, Allegheny; delegat: Volk Ferdinand, 122 42nd Street, Pittsbuig. — Odbor: Borštnar Ivan, 57 Villa Street, Allegheny; Po više Nik., 28 Tell Street, Allegheny; Strniša Fran, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; Šercelj Ivan, 1011 Congress Street, Allegheny; Golob F., 1211 Madison Avenue, Allegheny; Fran Jesih, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.
Mesečni prispevki naj se pošiljajo
samo D. tajnika: Josip Csfeata, 34 Villa St., Allegheny, Pa.
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe. tako. da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS4Medica! Institute, '
ker on je edini, kateremu jo vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: boleznina plurah, prsih, želodcu,
črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v prlu, nosu, plavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlaj. me, naduho, bronhialni^ pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vroč ino, težko dihanje, nepravilno prebavijanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v kri/.u, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato . ilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-Iucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušmje, vse bol. ni na o.\h, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske 1 •!. ni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli t. k, bolezni na maUmiri j. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri o/dravi jetiko in SitUis kakor
tudi vse tajile spolne boleznilUOSke in Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popol-
noma tajno.)	9
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširro knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins • *	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čut itn popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem.
Z. vsem spoštovanjem • Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo.
Slavni doktor Collins M. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več
ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdraviia ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box Sj, Forest City, Pa.
Xatoi'H j l'o jnli'i I zakaj da bolujete in trpite? Yse va>e bolezni, trpi eii j a in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
140 W. 34th St,
New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, "kateri Selijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt cd 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do i. popoludne. '	•	r
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski
SALOON
V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST
To je prva in jedina slovenska go stilna v tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z izbomo pijače in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami.
Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M lows 'Phone.
Občevalni jezik: slovensko, hrvat ^ko, slovaško ali nemško.
Za mnogobrojen obisk se cen j. n-jakom toplo priporoča
Anton Plori lastnik gostilne
Najbolja mazila za lase.
"CRESCENT", edino, po zdravnikih preskušeno in priporočeno sredstvo, ki okrepeuje lasišče, odstranjuje luske in prhaj, preprečuje izpadavanje las in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osobah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijeten duh. Velika čkatlja $2.00, tri velite škatlje $5.00.
LAPUHOVO OLJE (Kletteuwur-zeloel), pristno, fino, obče znano in priljubljeno sredstvo zoper izpadanje las in za pospeševanje rasti las, brk in brade. Steklenica $1.25.
MEDENA VODA, odpravi pred vsem luskine in prhuto na glavi. Steklenica $1.15.
LORBERJEVO OLJE, staroslavno, neprekoseno sredstvo za okrepčanje lasnih korenin. Steklenica $1.15.
ROŽMARINOVA VODA, radi svojega prijetnega duha pri ženskah najbolj priljubljena lasna voda. Priporoča se zlasti ženskam, da jo rabijo pri umivanju glave. Daje lasem lep blesek in prijeten vonj. Steklenica $1.25.
MAZILO ZA BRKE IN BRADO.
nedosežno in najzanesljivejše sredstvo za rast brk in brade. Cena $1.25.
CRESCENT LASNA VODA, pri-prosto, pa izvrstno krepilno in jažilno sredstvo za lase. Steklenica $1.10.
Mazila proti vsakovrstnim mozoljem in kožnim mrčesom, dobra sredstva proti bradavicam, ozeblinam, potenju nog, soln&nim pikam, kurjim očesom itd. Steklenice po $1.05.
Čitsjte mojo knjižico: 4'Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase." Velja 10c. Odjemalci jo dobijo zastonj. Denar pošljite po Money Or-
F. FRANK, 82» BmI 98rd flt, Hnr Turk, H. T.
Kdor hoče denarja
ški zavod. Dobra, prava in cena zdiavila. Slovenski zdravnik, ki ima e^ropejsko in ameriško zdravniško prakso.
iN'i humhu^!
Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena za vsako bolezen po sebei ir. natančno po zdravnikovem predpisu. Kecepti so vsakemu bolniku vpogled. Zdravimo vie
ptučne, želode ne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, re\ matize m, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse tajne moške in ženske bolezni.
Ordinj cijske ur< so vsaki dnn od zjutraj do t', zvečer, ob sredah od 'J zjutraj do ^ zvečer in ob nedeljah od '.«zjutiaj do 1 uri popoludne'.
THE WORLDS MEDICAL INSTITUTE,
38 EAST 7th STREET, NEW YORK-
9 Cuy. Phone Cent. 1610
Bell Phone: South 1-
THE STANDARD BREWING CO,
izdeluje najboljšo vrsto piv;.
137 Train
Cleveland, O.
" »UJJlwuiniiiwiiijfjiiTi^i',
Telefon 2034.
Frank Petkovsek
214-218 Market Street
priporoča rojakom svoj
t
Waukegan, 111. 4
i <
^SALOON, ^
v kterem vedno toči stpžp pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine sinodke.
V svoji PRODAJALMCI ima vedno sveže irroce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino telo hitro in ceuo; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn.
NA PRODAJ.
Radi odpotovanja v stari kraj prodam lepo nrejeno dvonadstropno hišo s saloonom vred, kakor tudi vso upravo pripadajočo stanu 14 fantov. Hiša je oddaljena samo šest korakov od velike železne tovarne, v kterej dela več tisoč osob. Cena in plačilni pogoji po dogovoru. Vsak, kdor žfli natančnosti, naj so obrne pismeno ali ustmeno ca.:
johm Mlakar, 525 65th Iv«., Grecafield, W«et Allis, (22-27—«)
OPOMIN.
Vse one, kteri so kupovali rasna pohištva pri Grdina & Ptx-el, sedaj Anton Grdina, in ostali dolžni ter e« preselili brez da bi naznanili svoj« prave naslove, opominjam tem potom, da v kratkem času iste na&naeuj* na spodaj naveden naslov. V shjčaju, da se ne oglasijo, iskani bodo s p*lMiaa imenom na podlagi zakona Zje«Liaj»-nih držav in to na njihove etrodke.
Anton Grdina, »108 St. Clair Ave., N. E., (2H-27—B)	Cleveland, Ohio.
./v-iyri-K^i^iSiL-
Znojilčevega Marka božja pot.
'	I o
(Nadaljevanje.)
"Na SkaruČno!" to mu je bilo v glavi. Mati njega ni bila imenovala, ko je govorila s sosedom, in zato je vedel, da bo moral doma ostati. Toda kako le<po je po svetu in na božji poti! Spominjal se je, kako je bilo tedaj, ko je bit šel z materjo na Limbarsko goro. V cerkvi je bilo skoraj tako, kakor doma na Brdu; toda zunaj, koliko ljudi! In ti prodajalei, ki so ponujali zunaj svoje raznovrstno blago! Kobre in lisp, sladkarije in potvice, ure in nože, čipke in ogledala in orglice, ob muzike — muzike!
Take orglice, bunde — dromlje — ali naj si 1*> kar bože, da le poje, žvižga, piska ali gode, to je bil vzor našemu Marku. In takrat >e je bi! v gne-«-i romarjev ti.ko zagledal v prodajalni N'.e jh» inidajmhiem, vet-urnem i-kanju ga j.' naAIa. k<> je večina ljudi že odšla, zamišljenc-a in vendar vedno radovednega pred ena tistih proda jalnic. Kreiran je bil in malo je i; an.jkalo, da ni >iba pela, toda — le one g«»li mu niso hotele iz spomina. In sedaj na Skarucini 1*> ravno tako si je mislil dečko, tudi kaj goslic in pisčalii, in ko je domov vlekel jarem z voli. je bilo sklenjeno v njegovi glavi, da mora tudi on tja na božjo p.t. Proti materi 11-ti večer o svoji /.♦■Jji ni zinil, tudi ves dragi dan ne, ampak priden in delave n je bil ves <-a- >e mnogo bolj negi» sicer;; mati ni ii 'a i ajmanj>e prilike karati ali svariti ga. najmanje pa mu veleti to ali ono.
na severu za Šmarno goro, — neznatni cerkvici, ki pa slovi daleč po slovenskem ozemlju kot čudodelna ska-ručenska božja pot.
Marko je bil zgodaj tam, a vendar je našel že stotine in stotine ljudi, ki so se gnetli krog male cerkve ali pa po raznih kolibah, kjer se je točilo vino in kava. Fant je le debelo gledal okoli sebe; vse mu je bilo novo, vse zanimivo. In ko je naposled steknil nekoliko prodajalnic ter ugledal tu one stvari, ki je o njih tolikrat sanjaril, ure, ki ne gredo, — zlate verižice, — ki pa niso zlate, ogledala, ki pa ne kažejo prav, robce in čipke, pipce in nože,— pred vsem pa — orglice, male in velike, — oh, potem pa ni mogel več proč. Videl je, kako je včasi kak fan- 1 tin stopil k prodajalnici in vzel to ali ono stvar v roke, tudi tiste orglice, ter jih poizkušal, kako pojo, a potem po- j i vprašal po ceni in jih končno položil i j zopet nazaj na prejšnje mesto. Napo-J j sled se je Marko tudi ojačil. Stopil je i bliže, in potem zapazivši. da je pro- ! dajalec prijazen, je tiščal z levico' ' >\i ji jK-tiei v /.epu, z desno pa segel i ]*> največjih orglicah ter jih jel po iz- ■ ikušati. Zazdelo se mu je, da po ne-' Ibeško i »ojo, in brzo vprašal, koliko ve-j Ijajo.
"štirideset krajcarjev," je dejal kramar.
"Tole imam." je menil Marko in pon olil onemu svoji petici. j "Kje si pa to ukral?" >e je smejal i prodajalec.
Marku je silila kri v lice.
"Jaz nisem ničesar ukral! To je [ moje. — boter mi je dal!"
" No, pa to je premalo za take orgle j — pa naj ln>. ker si ti. bom pa pustil!' ! je rekel oni, spoznavši, kakega kupo- ; valca ima pred seboj, ter vrgel petiei, | ki sta preplačali orgle, v predal pred sel>oj.
I V slučajih nesreče
izvijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr, RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On oU8i, zdravi in debavi udohnost. Imejte ga vedno de m a in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi.
V vseh lekarnah po 25 in 50 centov.
F.AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New York.
vite pr
A;
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Cunard-čite:
Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop.
Pannonia.........17. julija opoldne.
Carpathia........31. julija opoldne.
Parniki Austro-Americana-črte:
Sofia Hohenbei^ .. 30. junija opoldne
Krasni poštni parniki raznovrstnih Črt odplujejo iz New Yorka:
Y Antwerpen:
Vaderland . .30. jun. ob 10.30 dop. Ivroonland.. .7. jul. ob 7. uri zjutraj.
Zee lan d----14. jul. ob 10.30 dopoldne.
Rhvnland. .21. jul. ob 10.30 dopoldne. Vaderland.28. jul. ob 10.30 dopoldne. Finland----4. avg. ob 3.30 popoldne.
'l:;,\o -e je nagnila tudi sol>ota. V mraKii -i* je bil oglasil s<»sed in po-• J" '	i I lezi odleglo, in
da pojdeta jutri na vse zgodaj na Skarueno. Potem je počasi odšel.
Po večerji je >la Znojilka v kamro odpirat svojo skrinjo in prinesla staro mošnjico v hišo.
"Nata — za jutri!" je velela Petru in Marici ter pomolila vsakemu tri šest ice.
Marku je bilo, kakor bi ga kdo ti-Šeal za vrat, in bruhnil je naenkrat naglas: "Mati jaz pojdem tudi!"
"I. kajpada! Da se Ikiš zopet izgubil. kakor tedaj pri sv. Valentinu na Limbarski gori!" Iiekši je zavezala zoj>et mošnjo in jo odnesla v skrinjo.
Marko je naslonil komolca ob mizo in podprl glavo. Vsak bi mislil, da mu je jok najbližje.
A naenkrat je planil kvišku, porinil leseno žlico, ki je ležala pred njim, daleč j Hi mizi. "Pa pojdem, pa vendar pojdem!" je vzkliknil in šel naglo 17. hiše.
A' hlevu v zadnjem kotu poleg stare dimke je imel svojo iz surovih desk napravljeno postelj, spodaj pa zaboj; tega je odprl in prav z dna izvlekel nekaj v star, zamazan papir zavitega. Papir je polagoma razvil, in tu sta bili res se dve stari, svetli šmarni pe-tiei. birmansko darilo Jxjtra soseda. Z zadovoljnim pogledom ju je zopet zavil in vteknil v žep praznične suknje, ki je ležala na vrhu v zaboju.Potem je vrzel nekoliko klaje svoji stari dimki, in ko je Peter ravno stopil v hlev, je dejal Še enkrat jezno: <£.Jaz
V Hamburg:
Gr. TValdersee 30. jun. ob 11.30 dop.
Amerika ____5. jul. " 4. uri zj.
Pennsylvania. .14. jul ob 11.30 dop. Aug. Victoria ..19. jul. ob 3.30 pop. Patrieia. .28. jul. ob 10. uri dopoldne. Amerika . .2. avg. ob 3. uri popoldne. Blueeher..9. avg. ob 9. uri dopoldne.
Y Rotterdam :
New Amsterdam. .4. jul. ob 4. uri zj. Statendam. .11. jul. ob 10. uri dop.
Ryndam..........18. julija opoldne.
Rotterdam.... 25. jul. ob 10. uri dop. Potsdam.........1. avgusta opoldne.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City.
Spominjajte a* ob raznih prilikah naš« prekoristns družb« sv. Cirila is Metoda v Ljubljani! Mai peloii dai domu aa oltar!	(v d)

e"Tod, tod, — pa daleč je še!" je dejal oni in korakal naprej.
Zjutraj se fantu ni zdelo tako daleč. Naenkrat je prišel v čudno veliko vas, — saj drugega imena ni znal tej naselbini Hiša se je držala hiše, in vse s<» l>i!e tako velike in še večje, kakor tistih ]»ar doma v Lukoviei, in zdelo se mu je, da jim ni konca ni kraja. (Daijo prihodnjič.)
BRZOPARNTKI
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V Havre :
La Lorraine.. 5. jul. " 10. " " La Touraine.. 12. jul. ob 10. uri dop. La Bretagne. .19. jul. ob 10. uri dop. La Provence. .20. jul. ob 10. uri dop. La Lorraine. .2. avg. ob 10. uri dop. La Goseogne. .9. avg-. ob 10. uri dop.
VBremen:
Kronprinz Wilbelm
3. julija ob 12.30 popoludne.
Kaiser Wilhelin II.
AUSTRO-AMEBICAN LIME
Regularni potni parnik.]
"SOFIA HOMENBERG" odpluje 30.
junija £
*-6
66
G1ULIA" odpluje 14. julija -GEORGIA" odpluje 21/julija.
17. julija opoldne. Kronprinz "Wilbelm
31. jul. ob 11. iiri dopoldne. Kaiser Wilhelin der Grosse
7. avgusta ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelin II.
21. avgusta ob 0. uri zjutraj.
V Hamburg :
Deutschland. .28. junija ob 9. uri dop.
Deutscbland..26. jul. ob S. uri zjutr. Deutschland. .23. avg. ob 7. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril.
vozijo mcd.New Yorkum, Trstom In Reko.
pojdem tudi — in pojdem!" Peter je poznal trmoglavost bratovo ter molčal in kmalu potem je na Znojil ah vse za-spalo.
f *	n.
I)rugega jutra se je jelo komaj žaliti, ko so bili Peter, Marica oin tudi na.š Marko že na nogah. Lep. krasen dan f=e je kazal, in lehka meglica, ki je krila dolino in daljne, še bolj temne nižave, se je začela počasi dvigati in sriniti.
Marko je še en pot ]>oizkusil omo-čiti mater ter prosil, naj ga pu>ti z o-nima; tudi Marica se je oglasila. Peter >e je pa menda tistega bal kakor mali, da se 1h> nerodni in slaboumni fant izgubil; zato je molčal. ZNI:iti pa je ostala ob svoji prepovedi. Sedaj je Marko res zrnVI ji*kati. in gledal nekoliko časa za on ima, ki sta odhajala proti sosedovemu dom ti, kjer so ju že čakali.
"Bom pa sam šel!" je zavpil naenkrat, tekel v hlev. odprl zal>oj, vzel praznično suknjo in klobuk — v drugo m je bil že prej nedeljsko opravil, — in še enkrat na pragu stoječi materi kličoč: "Sedaj pa grem, pa — sam!" je ubral naravnost pot navzdol proti veliki cesti.
Kj«1 je Skaručna. tega ni vedel, samo to je bil Oil strani poizvedel, da je tam nekje za Mengšem; no, Mengeš je pa v.-iak dan lehko videl z domačega hriba.; zato ga niti skrbelo ni. bo li naSel Skarueno ali ne. Korakal je vedelo naprej in žvižgal, da je bilo kaj.
Pri bistriškem mostu je povprašal, kje se krene proti Mengšu, tam pa, kje gre pot na Skarueno, in ker je bilo ▼edno več ljudi na cesti, ki so imeli i&ti namen, kakor on, nazadnje ni bilo ▼eč treba povpraševati. Tako je do-tipel kmalu k oeHtvi sv. Lucije, stoječi na ravnem, na planoti, ki se raztega
Marko pa je z neznanim veseljem spravil orglice v žep in jih tiščal, kakor največji zaklad. Najrajši bi se bil kam usedel in jel poizkušati in ubirati glasove, toda tu je bilo preveč ljudi. Spomnil se je tudi, da bo treba iti k maši, in ker je ravno pozvonilo, se je rinil skozi gnečo z lastno mu vstraj-nostjo, tako da je srečno priril v rna-loprostorno cerkev.
Tam se je bila pridiga pričela. Duhovnik. ki je stal na leči, velik gospod z resnim, a prijaznim licem, je govoril o reku sv. pisma, ki ga je bil vzel \7. današnjega evangelija: "Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se bo jjosekalo in vrglo na ogenj." Marko je izprva mislil le na svoje orglice, ki jih je vestno tiščal v stranskem žepu. a počasi je jel poslušati, in ko preide pridigar na leči v izpeljevanju svojega govora na dolžnosti staršev do o-trok in otrok do staršev ter izreče na enkrat slovesno zapoved: "Spoštuj očeta in mater, da lxiš dolgo živel in da se ti 1m> dobro godilo —" tedaj je , našega Marka prvi spomin na njegov današnji beg z doma prav neprijetno dirnil.
Postal je naenkrat jako pazljiv, in mnogo bolj nego je bil sicer v domači i vasi, in ko je duhovnik povedal kratko a primemo dogodbo o mladeniču, ki je šel sam proti volji staršev med svet in je tam daleč v tuji deželi zapal hudobnemu duhu, in se je zato leta in leta pokoril, tedaj je postajalo našemu Marku silo tesno pri srcu. Najrajši bi bil že zunaj in na poti domov, in tam doma je hotel mater lepo ubogati — oh, da bi bil le že doma — doma. Pa ko je začutil orglice v svojem žepu, ga je navdalo vendar zopet zadovoljstvo, da je šel semkaj, in da je dobil ta zaklad.
Ko je minila služba božja je hitel Marko vun, in tam je zopet hodil in postajal okrog vsega, kar se mu je zdelo dovolj zanimivo. Brata in sestre in sosedovih ni nikjer ugledal, in tudi ti ^a niso videli, kar je pO]x>lnoma u- i mevno, ker je bilo silo veliko ljudstva i zbranega.
Ko je poldne zvonilo, se je spomnil [ Marko, da je lačen.	j
Bolj zaradi tega. ker so drugi do-; m a ("i tako storili, je bil vzel tudi on dobršen kos kruha s seboj na ]>ot, in ta mu je sedaj prav prišel. Vode je dobil na vodnjaku, in s tem je bil dovolj okrepčan, da je jel misiliti na vrnitev.
Krenil je na cesto, po kteri je šlo največ ljudi. Malo čudni so se mu sicer dozdevali, morali so biti od daleč, | zakaj nosili so vreče na hrbtu in govor njihov ni bil tak, kakor ga je bil on vajen v domačem hribovskem selu. i Xektere besede so, govoreč med seboj, [ malo zategovali, druge zopet požirali in namesto, da bi bil ta ali oni vpra-
N a j pri prav u ej ša in najcenejša parobredna črta v Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
2 Washington St., New York,
f
šal "kaj?", je d^jal malo zatemnjeno in zagoltnjeno "koj?" To so bili Štajerci iz gornje Savinjske doline, a Marko ni dolgo pazil na družbo, ki je za njo korakal, meneč, kamor ti gredo, pojdem tudi jaz, bo pač prav tako! Domov že pridem! Hodil je tako v vročem popoldanskem solncu — dolgo, dolgo! Parkrat je počival v senci ob cesti rastočega drevja in potem zopet mahnil za potniki, ki eo še vedno prihajali po oesti.
Enkrat se mu je vendar primerno zazdelo povprašati, je li na pravi poti.
"Ali se tod pride na Znojile?" je popit al starega moža.
FRANK SAKSER,
109 Greenwich Street, New York, N. Y.
1752 St. Clair Street, Cleveland, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaja avstrijske de-
narje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje v najboljše hranilnice proti obrestim po 4 in 4i-2 odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Prodaja parobrodne listke za
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižič, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih iz-plačuje.
vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir*.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denaiji vedno varni in ima dovolj jamščine.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
Frank Sakser",
109 Greenwich St., New York, INT. Y.
Telephon 3795 Cortland.

CUNARD LINE
RARINŽK3 PLJUJIBJO /VIED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
JOABNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR ** KSOYU ZA SETANJB POTNIKOV rRETiEO* ttAZBKfr
SLAVONIA
PANNONIA
odpluje iz New York a dne 10. julija.
odpluje iz New Yorka due 17. julija.
d pluje Iz New 'orka due 31„ juliju.
CXT0NIA, SLAFGNIA lil PANNONIA parniki na a,a v> Tj panuKJ qo napravljen* po najnovejšem kroju in zeio prikladn-iff. cretj" razred /EDILA eo dobra ii potnikom trikrat na da» uo to postrtižena
Vožnja jst&e prodajajo oocciaščc ii ag^ntj^ li>
CARPATHIA;
l>
;unard Steamship Co.. Ltd.,
^ tenze** Htm Tcrfe	X26 State St Bostoi
62 De&nioru Ohicau^
Comnapie Generale Transatiantique.
jFrancoska parobrodna družba.j
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANL
POSTNI PARMK1 SO;
||La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, J-,000 konjakih moči.
La bavoie ,, ,, ,, ...................f| imm(
"La Touraine" „ „ .....................10,t«»0 ,,
"L'Aquitaine" ,, „ „ ...................Iiukhi „	m.OOl)
"La Bretagne".......... ...........................................9 <M; "
"La Champagne" ..............................f>,ix>o	t»,\»00 "
"La Gascogne".................................s,i*>o	l>'oo0	"
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej tedno ob četrtkih ob 10. pri dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St.,N. Y.
23. junija 190fi. *LA PROVENCE 30. junija 190G. *LA LOKKA1NE 5. julija 1906. La Gascogne 12. julija 1906. La Bretagne 19. julija 1906. *LA TOURAINE Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
POSEBNA PLOVITBA:
La Gascogne dne 30. junija ob 3. uri popoludne; samo II. in III. razred.
M- VS/. Koimiriski, ^eiur»lni at^nT za zj.] ud.
71 Dearborn St., Chicago, 111.
LA PROVENCE La Gascogne •LA LORRAINE •LA TOURAINE La Bretagne
26. julija 1906. 2. avg. 1906. 9. avg. 190a 16. avg. 1906.
avg. 1906.

GLAVNA SLOVENSKA	S
| HBANILNIGA'IN POSOJILNICA |
wjr	registrovana zadruga z neomejeno zavezo
^ v L^jufc>3jani, Kongresni trg 15, ^
nasproti nunske cerkve, iejiiadBj« Hranilne vlog© ter jih obrestuje po
M" 4

* » * * * » * *
to je od Vijicih ioo kron 4 fl 50 rin., in sicer t:akoj od dneva »tottu.^uv^crik onge, tafco da vlagatelj, bodisi da vloii, bodisi dsv dvigne začetkom, ▼ sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za ylozene tneske pošilja vložne knjižice priporočeno pošt line prosxo. Hranilnica šteje 300 članov, ki .	w —"	Vrn>x tistega premoženja. Ti člani
jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveza zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako tla se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar t neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese.
Naslov je ta-
Glavna slovenska hranilnica in posojilnica
v Ljubljani, Kianjsko, Avstrija Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
0J0T* Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade po»re duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York.
g
i
i
i *
S i
1 ft
*
Rojakom	Ra
naznanjam, da jn za tamošuji okraj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZABUKOYEC.
4824 Blackberry Alley"
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do £3. ure, ter ob soboUh do 8. nre zvečer.
Bujitto—i gL topit. pnporDcanr.
Frank Sakser.