Ako Italija začne z vojno, tedaj bo gotovo lepena, je mnenje angleških državnikov
London, 18. aprila. — Angleški podadmiral Vivian Usborne, je te dni izjavil potom časopisja, da je prepričan, da če začne Italija to ali ono vojno, da bo prav gotovo poražena, kajti Italijani imajo veliko besedo t<3da mal pogum.
«
Poleg tega je pa Italija bolj besedolomna kot katerakoli druga država. Leta 1937 je obljubila Jugoslaviji, da ne bo nikdar napadla Albanije in v letu 1938 je podpisala pogodbo z Anglijo,
da ne bo spremenila položaja v Sredozemskem morju.
Angleški podadmiral Usborne je prepričan, da ne bo dolgo, ko bo Grška postala žrtev laškega imperializma. Toda napad na Grško bo obenem značil tudi konec istega imperializma. Niti Nemčija ne bo mogla Italiji pomagati.
Pričakuje se tudi, da zna Italija najprvo poskusiti osvojiti Dalmacijo. Toda v tem slučaju ji mora pomagati Nemčija, ki bi imela nalogo zasesti jugoslovansko mejo na severu.
Apel papeža Pija XII. na V četrtek bosta odgororila Mussolini in v	^! Hitler na Roosevellov apel glede miru
Papež
Pij XII je apeliral včeraj na generala Franca, da deluje, da se Španija zopet vrne k idealom ka- j toliške Cerkve. Papež je govoril
Mussolinijev časopis ostro napada predsednika Roosevelta radi napada na diktatorje
Milan, 18. aprila. — Časopis laškega diktatorja Mussolinija, II Popolo d' Italia, je ostro zavrnil predsednika Roosevelta radi njegovega napada na diktatorske države, časopis piše, da bo Roo-seveltu odgovorila "laška zavest."
"Mi zanikamo predsedniku pravico," piše II Popolo d' Italia, 'da bi posredoval v evropskih zadevah, kajti njegova dežela ni zainteresirana v naše države. Poleg tega pa Roosevelt tudi nima pravice igrati ulogo posredovalca."
"članek, ki ima naslov: "Nečasten manever Roosevelta bo dobi! odgovor, ki ga zasluži," je bil datiran v Rimu in se splošno sodi, da ga je diktator Mussolini osebno sam napisal.
V članku se tudi piše, da skuša predsednik Roosevelt z enakimi "izbruhi" obrniti pozornost ameriškega naroda od ameriških zadev, zlasti od problema brezposelnosti, za katero je deloma Roosevelt sam odgovoren.
Rooseveltu se tudi očita, da je s svojim govorom dokazal, da mu je zemljepis je in svetovna zgodovina skoro nepoznana. Končno pravi članek, da bi se Rooseveltov govor ne bi smel upoštevati.
Roosevelta se tudi dolži, da se je zvezal s Francijo in Anglijo, da^ obkoli Italij:o m Jfegieijft„ in na tak način prispeva, da omenjeni državi pogineti. "Rop, katerfe-ga se očita nam," pravi člankar, "prihaja od strani Roosevelta."
Tudi Rusija se zna pridružiti angleški zvezi. Francoske vojne ladje pred Gibraltarjem
London, 18. aprila. Angleški ministerski predsednik Neville Chamberlain je danes naznanil v angleškem parlamentu, da je stopila Turčija, nekdanja nasprotnica zaveznikov, v zvezo proti diktatorskim državam.
Obenem je Chamberlain naznanil, da sta Francija in Anglija pripravljeni garantirati neodvisnost Turčije za slučaj, da bi bila napadena od kakega nasprotnika, zlasti od strani Nemčije.
V zvezi, katero je ustvarila Anglija proti diktatorskim državam, se nahajajo sedaj Anglija, Francija, Poljska, Grška in Romunska. Turčija se
pridruži te dni. -Glede Jugoslavije ni ničesar gotovega.
V Londonu tudi pričakujejo, da bo kmalu mogoče naznaniti, da se bo tudi Rusija pridružila isti zvezi. Že sedaj je Rusija izjavila, da bo v slučaju vojne dala Angliji materialno pomoč.
S tem, da je nemški kancler Hitler sklenil, da skliče nemški državni zbor za 28. aprila, ko bo skušal odgovoriti predsedniku Rooseveltu, se smatra, da se je položaj nekoliko oblažil in da ni direktne vojne nevarnosti. Ako bi Hitler nameraval vojno, bi jo začel sam brez parlamenta.
Se vrnili na delo
Iz Jacksona, Ohio, se poroča, da je bil tam končan štrajk kakih 1300 WPA delavcev. Na štrajku so bili sedem dni. Za-štrajkali so, ker je vlada odpustila 136 mož o.d dela. Vlada je dala štrajkarjem do včeraj čas, da se vrnejo na delo, ali pa bodo vsi za stalno odpuščeni. Vsi štrajkarji so zopet začeli delati. Precej komunističnih hujskačev med W. P. A. delavci je povzročilo ta štrajk.
V bolnišnici
Mr. Leo Rutar, 15929 Saranac | Rd., je bil odpeljan v Charity bolnišnico, kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo.
Pogreb Ane Perše
Pogreb Ane Perše se vrši v petek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 2554 E. 82nd St. v cerkev sv. Lovrenca. Prijatelji so vabljeni, da se udeležijo sv. maše za ranjo pionirko.
Zala hčerka
Te dni so vile rojenice prinesle Mrs. Sophie Smole - As-quinwalle prav zalo hčerko. Družina stanuje na 6201 Dibble Ave. Mr. Anton in Mrs. Annie Smole sta tako postala stari oče in stara mama. Vse je zdravo. Mati in dete sta v Mt. Sinai bolnišnici. Prav iskrene čestitke!
Tujezemci pri WPA
Pred več tedni je bila na sod-niji v Fresno, Cal., vložena tožba, ki naj bi dognala, če je postava, ki izključuje tujezemce od WPA, ustavna. Zvezni sodnik je razsodil, da je imel kongres pravico narediti tako postavo, torej je ustavna.
Ogenj v mestu
Sinoči je začelo goreti v poslopju na 500 Prospect Ave., kjer ima Floor Covering kompanija svoje prostore. Gorel je zlasti li-nolej. Ogenj je naredil za $100,-000 škode.
potom radia v španskem jeziku in je bil govor namenjen samo za Španijo. Svetoval je katoliškim škofom v Španiji, da delujejo z največjo ljubeznivostjo pri onih, ki so odpadli od cerkve, da se zopet vrnejo v njeno naročje. Obenem je papež poudarjal, da pomeni zmaga generala Franca zmago resnice in verskih idej napram ateizmu in anarhizmu, ki ga je širila španska lojalistična vlada.
Nemško vojno brodovje proti španskim vodam
Berlin, 18. aprila. — Precejšen oddelek nemške vojne mornarice je danes odplul proti Španiji in Portugalski, dočim so se francoske in angleške vojne ladje začele zbirati v Sredozemskem morju. Kakih 40 nemških vojnih ladij je odplulo iz Kiela, Nemčija. Nemška vlada sicer trdi, da je mornarica odpotovala na spomladanske manevre, toda Anglija in Francija sta drugega mnenja. Skupaj z laško vojno mornarico bi Nemci tvorili resno nevarnost za francosko
in angleško vojno mornarico, .. . T , . ki se nahaja v Sredozemskem	^to-Pil Je s svojo um
morju. V nemški mornarici je tudi 18 submarinov. -o-
Španija mobilizira?
Vendar so kljub temu v Evropi v skrbeh, ko se je slišalo, da Španija koncentrira svoje čete in da je mobilizirala v španskem Ma-•oku, direktno nasproti Gibraltarja. Francoska vlada je poslala tja več vojnih ladij, da pomagajo angleškim.
S tem, da so Francozi prevzeli obrambo Gibraitarja so oprostili mnogo angleških vojnih ladij, ki se bodo zbrale na drugih važnih mestih, zlasti pa pri Malti in pri Sueškem prekopu.
Zadnje dneve se je opazilo, da Romunska in Poljska nista nič kaj zadovoljni, ker, se bo Rusija pridružila njih zvezi z Anglijo. Na Poljskem kot na Romunskem se bojijo ruske komunistične propagande.
Rim, 18. aprila. — Dočim nemški diktator Hitler prvotno ni nameraval odgovoriti na poziv predsednika Roosevelta, da diktatorji skrbijo za mir med narodi, pa ga je končno Mussolini pregovoril, da pošljeta skupen odgovor ameriški vladi.
Visoki fašistovski uradniki so mnenja, da bosta Mussolini in Hitler zavrgla nasvet predsednika Roosevelta. Vzrok je, ker je Roosevelt naslovil svoj govor samo na Mussolinija in Hitlerja.
Smatra se, da je Roosevelt s svojim govorom povzročil ve-
liko nevoljo med Nemci in Italijani, ker je samo njih voditelja obdolžil, da kršijo svetovni mir. "Nasilja" od strani Francije in Anglije Roosevelt ni omenil.
Nemško časopisje je izredno srdito, ko trdi, da je predsednik Zedinjenih držav označil s svojim govorom Nemce kot bandite. "Tudi Amerika je kradla," piše nemško časopisje, "ko je v letu 1845 vzela Mehiki Arizono, Texas in New Mexico." Nemško časopisje ne more razumeti, zakaj Roosevelt daje nasvete državam o zadevah, ki Roosevelta sploh nič ne brigajo.
Martin se je s svojo unijo vrnil k American Federation of Labor. Unija dobi nov carter
Washington, 18. aprila. — Homer Martin, predsednik linije avtnih delavcev, je sprejel povabilo Wm. Greena, da se vrne s svojimi pristaši v vrste American Federation of Labor. Vrnitev se izvrši, kakor hitro eksekutivni odbor unije potrdi spremembo.
Svoječasno je bil Homer Martin zaveznik John Lewisa, ki je načelnik C.I.O. organi-
jo iz A. F. of L. in se pridru žil Lewisu. Toda pred meseci se je spri z njim in se sedaj vrača k A. F. of L.
Kot znano je radi John Lewisa in njegovih metod prišlo do velikega spora v uniji avtnih delavcev. Končno je bil
Martin suspendiran, toda Martin je sklical svojo lastno konvencijo, ki ga je zopet izvolila predsednikom.
Kot zatrjuje Homer Martin šteje njegova unija še vedno 200,000 plačujočih članov, ki so zaposleni pri avtni industriji. Sedaj, ko je Martin spremenil svoje stališče, se pričakuje novih bojev v avtni uniji.
Pridružitev Martinove fak-cij^ avtnih delavcev pa glasom izjave Wm. Greena ne bo imela nobenega vpliva na mirovna pogajanja, ki so se začela za sporazum med A. F. of L. u-nijo in med C. I. O. organizacijo.
Workers' Alliance je baje komunistična
Washington, 18. aprila. Kon-gresmani so danes slišali zatrdilo, da je dobila tretja internacio-nala v Moskvi zmagoslavno sporočilo, da je Workers Alliance, ki obstoji iz WPA delavcev, komunistična organizacija. Pred kongresnim odsekom se je moral te dni zagovarjati David Lasser, predsednik Workers Alliance, ki je priznal, da je šel leta 1937 v Rusijo na stroške delavcev in to ob času ko je Rusija praznovala obletnico komunistične vlade. Pred kongresnim odsekom je Lasser priznal, da je bil svoječasno socialist, toda je zanikal, da bi bil komunist. Izjavil je pa, da ima simpatije s komunistično stranko.
V kratkem pride do f ran-cosko-ruske zveze
Paris, 18, aprila. — Ako izbruhne vojna med Anglijo, Francijo in Rusijo na eni strani in na drugi strani med Italijo in Nemčijo, tedaj bodo angleški, ruski in francoski narodi lahko postavili napram Nemčiji takoj prvi dan 12,000 najbolj modernih zrakoplovov. Anglija, Rusija in Francija so danes tako obrožene, da se ne bojijo več Nemčije. Nemčija in Italija razpolagati z nekako 10,000 zrakoplovi. Francija bo te dni enkrat sklenila izredno pogodbo z Rusijo. Dose-daj se Rusija ni hotela pridruži ti Angliji, dočim bi rada sklenila pogodbo s Francijo.
T-o-
Relifna zadeva
Te dni je bilo premeščenih mnogo relifnih uradnikov mestne vlade v druge urade, dočim so bili nekateri odpuščeni Kanarčki
V četrtek 20. aprila se vrši ob 6. zvečer seja Kanarčkov in sicer za pevce, za starše pa isti večer ob 8. uri.
Mestni proračun
Končno je mestna zbornica 26 glasovi proti 7 odobrila mestni proračun za leta 1940. Demokratski councilmani so sicer še zadnji trenutek hoteli proračun spremeniti tako, da bi bilo več denarja na razpolago za javno dobrodelnost in za WPA, toda jirh ni uspelo, ko je župan Burton povedal, da če proračun nei bo nemudoma sprejet z dvetretinsko. večino, da ne bo mogel noben izmed* mestnih uslužbencev dobiti plače za prihodnjih 40 dni.
Busi na Wade Park
BUsi, ki so bili vpeljani na Wade Park Ave., namesto dosedanjih vozov cestne električne železnice, so naredili splošno dober vtis pri potnikih. Potniki si od 118. ceste pa do Public Square prihranijo 5 minut dnevno na času, ker busi hitreje operirajo kot ulične kare.
Nepoznana ženska
V Lakeside bolnico so včeraj pripeljali žensko, ki najbrž trpi na amneziji. Neče nobene hrane in pijače in pravi, da sploh ne ve, kdo je. Pravi, da je tako dolgo hodila, da je na vse pozabila.
V New Orleansu
Mr. Anton Šubelj, naš operni pevec, pošilja pozdrave iz New Orleans, La., kjer sedaj gostuje Metropolitan operna družba iz New Yorka.
V bolnišnici
Z ambulanco je bila odpeljana v Huron Rd. bolnišnico Mrs. Ana Gačnik, 18915 Mus-koka Ave. Obiski zaenkrat niso dovoljeni.
Policija je huda
Pomožni načelnik prometnega oddelka mestne policije Mr. Blec-ke naznanja, da bo policija aretirala vsakega kršilca te ali one postave glede avtomobilov, ako se ob določenem času ne zglasi na policijski postaji in plača globo. V ječi bo taka oseba ostala toliko časa, dokler sodnija ne privoli, da se izpusti. Kršilci avtomobilskih postav se v mnogih slučajih ne zmenijo, da se zglasi jo na sodniji. "Ako ne bo šlo zlepa," je rekel Mr. Blecke, "bo šlo pa zgrda."
Društvo Najsvetejšega Imena
' Clevelandske podružnice dr. Najsvetejšega Imena, ki štejejo 80,000 Članov, so se pridružile Ligi, katere namen je boriti se zoper in proti nedostoj-nostim, katere prinašajo v javnost "gotovi krogi." Zlasti se bodo skupna društva Najsv. Imena borila proti danes prevladujoči modi ženskih kril, ki dovoljujejo ženskam, da se pojavljajo skoro napol nage v javnosti.
Težka poravnava
Štrajk lekarnarjev in njih pomočnikov pri treh največjih lekarniških podjetjih v Cleve-landu traja že od 1. marca. Zupan Burton si je sicer prizadeval poravnati štrajk, toda vse njegovo delo je bilo zaman. Posredovanje bodo sedaj prevzeli drugi krogi.
Nečak Mrs. Roosevelt ubit
Včeraj je bil v zrakoplovu ubit Daniel Roosevelt, star 21 let, ki je nečak predsednikove soproge. Nezgoda se je pripetila v bližini mesta Victoria, država Puebla, Mehika. Daniel Roosevelt se je z zrakoplovom vračal iz Mehike, kamor je šel na počitnice.
Capone zahteva svobodo, ker je predolgo v ječi
Los Angeles, 18. aprila. Al Capone, znani chicaški .gangster je potom svojih odvetnikov danes zahteval od zvezne vlade, da. ga izpustijo iz zaporov, rekoč, da je presedel v ječi že en mesec več kot pa je odredila sodnija. Vlada pa pravi, da ga bo držala v zaporih do 19. novembra, 1939. Capone je bil obsojen v 11 let zapora, ker ni plačal dohodninskega davka. Vendar je bila medtem vložena tožba na zvezni sodniji in sodnik Han-zer je obljubil, da se bo zavzel za stvar. Ko bo Capone oproščen ječe bo moral plačati še $20,000 globe.
Nadlodaril
Pri prireditvi, ki se vrši nocoj večer v pritličju nove cerkve sv. Vida vkorist čč. šolskih sester bo razdeljenih nad 70 daril navzočim. Ker je namen prireditve tako blag upamo, da se bodo fa-rani in drugi prav radi odzvali in napolnili prostore nocoj večer. Vsi ste prav prijazno vabljeni.
--o-
Prodajne znamke Znamke,. ki jih boste dobili od 1. maja naprej, kadar kupite kako blago v trgovini, bodo nekaj vredne za vas, ako jih hranite. V promet pridejo popolnoma nove prodajne znamke. Na primer ako boste imeli 10,000 prodajnih znamk, vsaka po centu, vam država izplača v gotovini $3. Država je dala natiskati 385,-000,000 teh novih znamk. Sedanje prodajne znamke niso vredne ničesar. Kadar torej kaj kupite po 1. maju, zahtevajte prodajne znamke. Mogoče boste nekega dne za nekaj dolarjev bogatejši. Otrok oropan 14 letna Betty Wagner, ki stanuje na 602 E. 107th St., je bila napadena od nekega okrutnega roparja, ki ji je vzel prstan in uro. Ropar je grozil dekletu, da jo ubije, ako mu ne izroči zahtevane ure in prstana.
Igralec Chaplin Včeraj je bil znani filmski igralec Charles Chaplin star 50 let in obenem je praznoval 25 obletnico, odkar je prvič nastopil pri filmski družbi. Chaplin je dobil ob tej priliki tisoče pfiznalnih brzojavk.
Mirovna parada
Zveza ženskih klubov v Cle-velandu je tudi letos sklenila, da bo priredila mirovno parado, ki se bo vršila na Materinski dan dne 14. maja.
AMERIŠKA ff DOMOVINA
SLOVENIAN MORNING
_- «NrtA^uACE ONLY_AMERICAN HOME_ DAILY newspa?er
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 19, 1939	LETO XLII. —VOL. XL1I.
°°Sevelt ne bo spremenil K pznačaje diktatorjev
■L r|s> 18. aprila. Nihče v H ClJi ni prepričan, da bi K, J'eltova poslanica Hitlerji, 1 Mussolini ju spremenila ■L 2načaj ali njih osvojalne K ,ne> Italija kot Nemčija dno odločeni, da izavjati K^ijo nad Evropo in BL Sredozemskim mor-■ ' katerega gospodar je bi-■itle0sedaj Anglija. Mnenje Bjjarja je, da ako ima . An-K °liko kolonij in gospod-H J1^ svetom, zakaj ga ne ■Šjj Nemčija? Angležev ■L 0 45 milijonov, dočim je ■Nh ^ nrilijonov. Kdo je K b°lj upravičen gospoda-
*	al' narodom, Nemči-(»n 1 Anglija? Obenem so Bn j. / državniki mnenja, ■Lj'^a ne bo dolgo sledila ■j&j]^1.' ^aJti nemški in itali-■pj^, 'nteresi se bodo začeli ■k ^ Hitler preveč zahte-■j Sebe, dočim pripusti I talk,1110 toliko, da jo obdrži
I žilico.
|L -0-:--
I * Postava proti tuje-
I^cem nameravana
■Lhingt°n> 18. aprila. — ■ii(j najvišja sodnija odlo-ML*?eki John Strecker ne (fe! ^Portiran, ker je bil M Htl° član komunistične Ki i,' So šli razni kongres-, ML delo da naredijo novo P^jj, Proti tujezemcem, ki ' fca ° ostra kot dose-: P^^ova postava bo naj-; »i! vj^ovala, da sleherni, ki
■	v. an komunistične stran-; KrJJeteklosti, je lahko de-' (^lu' ^omunistična stran-
(?*it|le Za P°rušitev obsto-I, P SQei'iške vlade. Pred naj-9 ■ ^ J'0 se nahaja še en 1 (\ko°iunista Bridges, ki s- BSjjj1 delavski vodja v Ca-
< BiH i** Je bil svoječas-' ■ munist in bi moral \, l%0rtiran. Bridges trti K 1 v®č komunist. '' Plfjfj ----
Je skoro zgorel par-fcj^aris v Havre
»o^ ^ancija, 19. aprila. \ BiSw] žtlani parnik francoske r BS • družbe "Paris," s ka-j; (J, j8 Je vozilo že toliko naših
■	Hc)29^ v torek zvečer v e fetitj, in gorel je še v sre-J, BNlo^' Parnik je vreden
*	se, da bo £ (Ni g-f Uničen. Na parniku
m* ^a ^ragocenosti, kate-poslala na sveto-
(Na v New Yorku" Su"
r {P* 36 zažgal neki laški de-
I	*-----'
^ »i -
s' ji Ce2*i zameti
državah so ime-j dovolj snežnih za-
t iz£ledal° kot da nT Za<*el državo Mon-
J« Hr Nebrasko in Illi-
*	B^' Zameti s0 bili na"
*	P i v Cleveland' to"
I^Su Sapa odnesla bolj
? Kfe^vič boljša
». IKH Jankovič iz 682 E.
1» lik'''6'bSe ve(*n0 nahaja v ,o jI;Sof išnici, toda se že
' llfP' ^ u' 0biski so zda j. do-' INdsfaaia se v sobi št. 115,
II	opje'
IJLSij Sllu pijanec
l|r U^ 6 bil obsojen že osmi jjv ^ radi pijanosti. Pa-J^ lfJke otroke na ,Fair-
JmVm toda je bil tako pi"
W 1 V J6 Policija morala od-
1 e'
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 19, 1930
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Oruo ___Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta «3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
BESEDA IZ NARODA
Fantovščina Ložanov
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.	_
>83	No. 91, Wed., April 19, 1939
Cleveland, O. — Lansko jesen je društvo Ložka dolina priredilo kampanjo za nove člane. Bila je precej uspešna, ker dobili smo same mlade fante v društvo. Ampak kdor hoče biti res pravi Lo-žan, ni dovolj, da samo k društvu
Beseda predsednika Roosevelta
Pretekli; teden je naslovil predsednik Zedinjenih držav Franklin Delano Roosevelt, poslanico, namenjeno »Evropi, predvsem pa Nemčiji in Italiji. Predsednik je prosil, da se države obvežejo, da bodo najmanj deset let mirovale, da ne bodo začeli z nobeno vojno in da vsa svoja nasprotstva poravnajo na podlagi jasne pameti in prijateljskega sporazuma.
Svet je besedo predsednika Roosevelta sprejel z največjim veseljem. Celo oni, ki so mu poznani nasprotniki,, odobravajo njegovo idejo in so pripravljeni sodelovati s predsednikom, Državniki vseh držav sveta odobrujejo Rooseveltov nastop. Samo dve državi obsojati Roosevelta, in sicer Italija in Nemčija. Mi ne vemo sicer kakšno je mnenje laškega in nemškega naroda tozadevno, kajti časopisje mora v omenjenih deželah molčati, a spregovorila sta Hitler in Mussolini, ki sta izjavila, da se ne strinjata z idejami Roosevelta. Mi resno dvomimo, da bi Hitler in Mussolini govorila v imenu vsega nemškega, oziroma laškega naroda.
' Res je, da sta dobila Mussolini in Hitler po besedi predsednika Roosevelta eno najhujših moralnčh brc, ki so sploh mogoče. Zedinjene države lahko svobodno govorijo potom svojih izvoljenih zastopnikov, kajti nihče ne more očitati Zedinjenim državam ali oa ameriškemu narodu, da bi se rad okoristil s tem, da zasede tuje ozemlje ali si prilasti tujo lastnino kot to delata zadnje čase Hitler in Mussolini bodisi v Evropi aii kje drugje.
Značilno je, da je beseda predsednika Roosevelta prisilila nacijsko časopisje, da poudarja, da želi Nemčija mir. Hitler želi mir. On ne bi rad streljal, kadar ropa, pac pa bi rad neopaženo odnesel svoj plen. Hitler sam je od časa do časft poudarjal, kako on želi mir, dočim tega miru ne privošči nikomur drugemu kot morda samemu sebi. Sedaj ima priliko, ko je spregovoril predsednik Roosevelt, da Hitler v resnici dokaže, da je za mir, o čemur pa mi močno dvomimo.
Nemčija, pod pritiskom Hitlerja, bo odgovorila te dni predsedniku Rooseveltu. Enako bo storila Italija potom diktatorja Mussolinija. Pri tem nas veseli, da je Roosevelt uvrstil svojo besedo tako, da ne moreta niti Mussolini niti Hitler se potegniti iz zanke, katero je nastavil Roosevelt. Ni čuda, da je Hitler sklical nemški državni zbor, ker čuti, da sam ne'more prevzeti odgovornosti za odgovor Rooseveltu. In nekaj enakega se bo najbrž zgodilo tudi v Italiji.
V četrtek 20. aprila bo Herr Hitler star 50 let. Na ta dan je sklenil, da' nemška armada zasede Gdanjsk in- okolico. Rooseveltova beseda je torej prišla ob pravem času kot svečano svarilo Hitlerju. Ali bo Rooseveltov govor povzročil, da bo Nemčija prekinila z nadaljnim zasedanjem tujega ozemlja? Ako ne bo pomagal Rooseveltov govor tozadevno, tedaj smemo pričakovati, da bo Evropa v kratkem slišala vojne trobente in bo prišlo do odločilnega spopada med takozva-nami demokracijami in totalitarnimi državami.
Res je, da diktatorji nimajo niti volje, niti želje, niti zmožnosti, da bi ohranili mir. Seveda, oba diktatorja se bosta izpovarjala, da sta za mir, toda sta prisiljena v borbo, ker sta neprestano napadana. Od Mussolinija se pričakuje, da bo odgovoril Zedinjenim državam s tem, da bo trdil, da nihče ni ogrožen radi Italije? Toda zakaj je vendar Mussolini še pretekli teden sporočil Jugoslaviji, da garantira njene meje? Takih trditev smo od strani diktatorjev slišali že dovolj in najboljši dokaz, da so diktatorji roparji, je v enakih "obljubah," ki se dnevno kršijo.
Zakaj Italfja in Nemčija, oziroma njiju diktatorja, ne odgovorita direktno pozivu Zedinjenih držav, da pošljeti svoje zastopnike na skupno mednarodno konferenco, ki naj ukrene vse potrebno, da bodo narodi sigurni v krogu svojih mej in da bodo rooarski pohodi v bodoče izostali1?
Svet danes ve, kje stoje Zedinjene države, zlasti pa je to dobro znano laškemu in nemškemu diktatorju. Na naši strani so vsi svobodni ljudje, zlasti pa tisti, ki so zasužnjeni od strani diktatorjev. Ako bo beseda predsednika Roosevelta pripomogla, da nastane v resnici pravi mir, tedaj je Roosevelt storil največje delo v zgodovini sveta.
ustnico. Tu in tam sem si kar po domače pomagal z rokavom svojega suknjiča, ki se je na prizadetem mestu že sumljivo svetlikal.
Hodila sva že dobre četrt ure, ko oče zavije po strmini navzdol. Ustavi se pri stari votli bukvi. Prst je položil na usta v znak, , naj molčim. Dal mi je v roko se-pristopi ter mesečnino plačuje, za ■ kiro ter pokazal brez besede, naj kar dobi, seve, podporo ali smrt- pričnem sekati bukev. Oče je nino, ampak mora dati tudi za medtem vzel izpod suknjiča svoj fantovščino, da je deležen vseh pihalnik) ga spr,etno zložil in se pravic tudi izven društva.	I pripravil za strel. Pljunil sem v
In to je, kar bodo storili naši svoje že premrle roke ter se pomladi člani samostojnega društva gumno lotil debelega drevesa. "Ložka dolina" v soboto 22. apri- Vot]o gQ odmevali lKjarci moje la v Knausovi dvorani na St. Clair Ave. Dali bodo namreč za
stavil koš s prepovedano vsebino. Naročil mi je, da naj ostanem pri košu, katerega naj na dano znamenje prinesem za njim v trgovino. Komaj je bil oče na pol pota proti trgovini, ko stopita iz trgovine dva orožnika. Napotila sta se po cesti proti meni. Nekaka čudna toplota je takrat zapla-polala po mojih mladih žilah. Zde-lose mi je, da se mi hlače tresejo. Kaj naj storim? Ali naj bežim in naj pustim srnjaka tam? Nič, sem si mislil. Počakam, pa naj bo, kar hoče. Ako bosta pogledala v koš, jo bom pa ubral, kar se bo dalo. Oče je bil že pri trgovini.. Ne meneč se za ubogega fanta, ki je počival na mostni ograji, sta jo orožnika rezala mimo mene. Globoko sem si oddahnil. Končno se prikaže oče na pragu trgovine ter mi z roko pokaže, naj
fantovščino.
V starem kraju je navada, da fanta, ko stopi v 16. leto, sprejmejo odrasli fantje v svoje vrste. Toda izpolniti mora gotove predpise, ki so v vsakem kraju drugačni. Zanimivo bi bilo, če bi kdo opisal šege in navade iz raznih krajev. Ložam dajo za fantovščino kar v gostilni pri veseli družbi, medtem ko mlada dekleta in brezzobe ženice skozi okno kukajo. Kdor Ložanov bi ne dal za fantovščino, se ne sme zvečer pokazati na ulicah, ko se enkrat stori mrak. Dalje ne more dobiti dekleta, vsaj v Ložki dolini ne, ne sme kaditi viržinke s slamco, celo vidno je ne sme nositi. In kar je še najhujše, v nedeljo, ko gredo ljudje k maši, se ne sme ustaviti pred cerkvijo, kakor se sicer spodobi za prave fante. To so pravice, ki so več vredne kot vsa bolniška podpora ter smrtninie skupaj.
Torej v soboto večer 22. aprila bodo dali fantje od društva Ložka dolina za fantovščino v Knausovi dvorani. Prijatelji Ložanov lahko dobijo vstopnice pri Članih društva, ;ki'so brezplačne, ker zabava bo privatna. .
Math Zabukovec
sekire, v tiho in mrzlo zimsko jutro. Kar naenkrat poči očetova puška. Ustrašil sem se strela. Takoj po strelu mi pa pade na glavo mački podobna žival. Hotel sem Skočiti k očetu pa mi je spodrsnilo, da sem padel ter se skctalil po strmini navzdol. Končno se mi je posrečilo, da sem se ujel za mlado smreko ter pričel polagoma kobacati po strmini nazaj do očeta. "Kakšna pa je ta žival?" sem radovedno vprašal. "To je kuna. Najmanj goldinar dobim za kožo." Goldinar je bil v tedanjih časih za ubogega bajtarja že dokaj lep denar. V koš : sva naložila še nekaj suhih drv. ; Skrbno je pobral ves okrvavljen i sneg ter ga razmetal na vse stra-j ni, da je na ta način zabrisal za j seboj vše sumljive sledove.
Naslednji dan sva Šla v drugo smer. Oče je trdil, da je zasledil ' srno, kar je bilo v teh krajih nekaj zelo redkega. "Tam nekje bo, | pod skalami, kjer je še dovolj 1 zelenega srobotja." Ni se varal. ' Po polurni, dokaj naporni hoji se oče nenadoma ustavi. S previdno naglico pripravi puško. Z roko i mi da znamenje, da naj miru, i jem. Oči očetove so bile uprte
ga pojedel, sem rešen, potem me gotovo ne naznani; ako me pa, tedaj bo on tudi kaznovan." Težko je tisti večer oče pričakoval, da sem se vrnil. "Ali ga je vzel?", je z radostjo vprašal oče, ko je videl, da sem prišel prazen domov. "O, pa še prav rad. Prav lepo se ti zahvaljuje za tako čeden kos mesa!"
Vendar je na nekak način prišlo orožnikom na ušesa, da je bil v tisti okolici od lovskih tatov ustreljen baje srnjak.' Pričelo se je poizvedovanje in povpraševanje. Tudi pri sosedu Aleksandru so se glasili v nadi, da bodo pri njem gotovo zvedeli kaj bolj natančno.
"Ali kaj veste vi, Aleksander, če je bil res tukaj v um^m nekje ustreljen srnjak? Kaj pravite, kdo bi ga bil?"
"Guspud žandar," je rekel zvi-
I. Teržan:
Nekaj spominov
Bilo je pred kakimi petinštiridesetimi leti. Sneg je bil zgodaj v jeseni na debelo pokril širna brda in ravnine. Drevje je ječalo pod težo snežink, ki so se bile nabrale na še ne odpalem listju. Ptice so pritiskale k človeškim bivališčem ter si tam iskale vsakovrstne utehe za svoje prazne želodce. Potreba je gnala tudi divjad, da je zapustila svoja stalna bivališča in, ne meneč se za nevarnost ,iskala hrane v bližini človeških naselbin.
Moj oče, Bog mu daj miren počitek v večnih loviščih, je bil strasten, na vse načine nabrisan lovec, a ne na pravih potih, Vsakokrat, kadar je zapadel nov sneg, je navsezgodaj obhodil in pre
rta nizko, s srobotjem obrastlo smreko, ki je tvorila pravcati snežni šotor. Od tega šotora je-od čara do časa odletaval sneg. Kar se je nekaj prikazalo izpod tega snežnega Šotora, žival je z zadnjimi nogami stopila izpod smreke ter na ta način pokazala pol svojega života. Takrat je oče pomeril in ustrelil. Takoj je planil na doti-čno mesto "i'n mi dal z roko znamenje, naj mu sledim. Videl sem, da se je tam nekaj velikega zvalilo po tleh, pa takoj zginilo preko roba. Ko sem prišel tudi jaz na vrh, sem videl v snegu široko krvavo sled. Oče je znova nabasal puško ter se previdno podal po krvavi sledi, ki je vodila preti malemu gorskemu potoku. Prišla sva okrog ovinka. Tam se nama je nudil nekako .smešen prizor. V malem tolmunu, ki ga je napravil gorski potok, je sedel na zadnjici srnjak. Seveda, ko naju je ugledal, je planil po konci ' ter skušal ubežati. Zopet je za-
gledal bližnjo okolico ter z veš- grmel po tihem gozdu strel. Sr-čim očesom preiskal in preštel vse njak je padel nazaj v potok, ven-
Kaj pravile!
V četrtek 20. aprila obhaja nemški Dolfe 50 letnico svojega rojstva. Bog ve, če mu bo kdo priredil surprise party. Spodobilo
bi se in sicer en prav pošten surprise party!
* * *
Barbič France se spakuje nad lepim imenom Ave Marija, ki ga je prikrojil po boljševiško v — Ave Mici. Edino rdeč zagrize-nec in slovenski janičar je zmožen kaj takega. Toda takrat, ko je padel s porča na glavo, pa ni klical na pomoč "Ave Mici," če kaj vemo.
• * -m
Mrs. Andrew Lekšan je naprosila našega urednika, naj ne piše več od Jimmita in zajcev toliko časa, da se ji bo zacelila rana, ki jo je napravil zdravnikov nož pri operaciji. Drejče, njen prijazni soprog, je obljubil tožbo, če ne bomo tega upoštevali. Težko bo šlo, pa se bomo že premagali, ker tožba je huda stvar.
sledove divjadi, ki se je slučajno zatekla v ta kraj ali, kakor je oče rekel, v "moj rajon." Prišedši domov, je po navadi malo pose-del na gorki peči ter pretehtal in izdelal načrt.
Tako je bilo tudi tistega leta. Po zajtrku pravi: "Janez, obleci se, pojeleš z menoj!" To je bilo prvič, da me je povabil na svojo grešno pot. Jaz sem bil tega vabila jalto vesel. Mati je sicer svarila očeta, da naj me ne jemlje s seboj. "Še sina boš pokvaril," jo rekla. Oče je pa trdil, da brez meno danes ne more. Med tem kratkim prepirčkom je oče nabasal svojo enocevko "prednjačo). Prav spretno jo je zložil pod svoj koš, v koš pa dal sekiro. Tako napravljena sva se podala v mrzlo zimsko jutro. Oče naprej, jaz za njim. Govorila nisva nič. V obraz mi je brila tanka zimska sapica ter mi kakor oster nož rezala v mlado lice. Bolj in bolj gosto sem moral potegovati sapo v nos, da som si uganjal nazaj tekočino, ki mi je venomer silila na zgornjo
dar je še z zadnjimi življenjskimi silami poskusil, da si reši prostost. Toda prehitel ga je oče, ki je brž pograbil sekiro, ki sem jo
nosil jaz v košu. Z vso močjo je v hitrici tako nerodno udaril po srnjakovi glavi, da sta odletela oba rogova neznano kam. Tudi že itak tenka nit srnjakovega živ ljenja se je isti hip utrgala. Po-basal je srnjaka v koš, ga takoj odnesel domov, iztrebil in potisnil v vrečo.
S to vrečo v košu sva se potem napotila v dve uri oddaljeno trgovino. Trgovec, h kateremu sva :,e napotila, je bil lovonajemnik sosednjega lovišča. Bil je dober zaveznik lovskih tatov, kateri so mu za mal denar prodajali razno divjad, nalovi j eno v precej obil nam številu v lovišču, ki je bilo takrat last Planinske graščine Marsikateri goldinarček je priro-mal iz njegove blagajne v roke takratnim lovskim tatovom.
Kakih šestdeset metrov pred omenjeno trgovino je bil most. Na ograjo tega mosta je oče po-
mu sledim. Stopivši v trgovino, i je trgovec takoj glasno ukazal, da so slišali tudi drugi kupoval-ci:. "Kar tja v magazin nesita fižol." Oče je že dobro vedel za do-tični "magazin." Takoj je bil trgovec za nama, da se na lastne oči prepriča, kakšne vrste fižol imava. Grajal je očeta, zakaj je srnjaku odbil rogovje in da ima preveč razbit hrbet. Če bi tega ne bilo, bi dal več. Tako pa ne more vec dati kakor goldinar. No, pa za fanta žemljico, za očeta pa merico žganja povrhu. Kupčija je bila sklenjena, strah je minil in najbrž smo bili vsi skupaj zadovoljni.
Nekaj dni po teh dogodkih potrka navsezgodaj nekdo»na naša vrata. Oče hitro plane k oknu, da vidi, kdo tako zgodaj zjutraj kli-ie. S tiho kletvijo se obrne od okna, pove materi, da so orožniki in župan pred vrati. Puško je imel sicer dobro skrito. Toda preko palice nad pečjo je visela koža pred nekaj dnevi ustreljene kune.
Medtem pride iz kamrice teta, ki jo je nenavaden obisk tudi spravil iz postelje, pogleda okrog sebe in iped oblačenjem spravi kunino kožo„pod krilo. Orožniki so vse premetali in preiskali, a' našli niso niti najmanjše sumljive stvari. Ja^ sem ves preplašen iepel v kotu na peči. Orožnik se prav prijazno obrne k meni ter me nagovori: "Krajcar dobiš, ako poveš, kam ata skriva kože od raznih muck, veš, od takih hestnih muck." Boječe sem odgovoril: "Eno tako muco imajo eta pod kiklo." "R-res?" se je zadri že nekoliko-užaljeni orožnik. "Res," sem rekel, "taka rjava je." župan je takrat bušil v smeh, istotako drugi orožnik. 'Pojdimo," je rekel župan. "Prekleti smrkavec," je še zaklel orožnik ter zaloputnil vrata, še zunaj niso prenehali s smehom. Oče se je zadovoljno muzal za njimi, laz sem se pa čudil, zakaj so se smejali in zakaj nisem dobil obljubljenega mi krajcarja, ko sem vendar po pravici povedal.
Tisto poletje je ustrelil oče še snega srnjaka. Bilo je takole: Sosed pride mimo naše bajte in med raznim vsakdanjim pogovorom pove, da je videl tam v Zebi-oevi detelji srnjaka, kjer se pase. Takoj ko je sosed odšel, je oče poiskal svoj stari pihalnik in premenjal v njem šibre. "Da bo bolj gotovo," je dejal. Napotila sva se proti omenjeni detelji. Prišedši tja, je bil srnjak še tam, toda predaleč. "Ti ostani tukaj," pravi oče. "Skušal ga bom od druge strani zalesti." Posrečilo se mu je. Temu pa ne bo mogel gospod G. nič ugovarjati, ko ima ta-
ti Aleksander. "Ako bi jez* vedu, kdu ga je, al mislte, da bi vam puvedu. Jez bi šu sam kagor h grgaku, pa bi mu puvedu; dobr bi blu pet gulinarju, ku bi jih za tu dabiu."
To in še nešteto drugih lovskih doživljajev mi je polagoma vzbudilo in hudo podžgalo lovsko strast. Ko sem odrastel in me je usoda v borbi za vsakdanji kruh metala iz kraja v kraj, sem vedno in povsod hrepenel po raznih lovskih doživljajih. Ako sem, bodisi kjerkoli, stopil v kako gostilno in ako sem ugledal na steni lovsko trofejo, sem jo z velikim veseljem ogledoval in si pri tem vzbujal spomine na nekdanje dni. Ko sem se končno za stalno naselil v Trbovljah, je bila moja prva misel, kako bi prišel med lovce. Takoj, ko sem si gospodarsko nekoliko opomogel, sem si preskrbel lovske papirje, seveda tudi novo puško.
Sedaj hodim postavno pot. Ne posnemam očeta in ne' hodim po njegovih stopinjah. Marsikateri-krat mi pa koristi tudi očetov nauk. Najbolj sem si zapomnil očetove besede, ko mi je rekel: Fant, kadar boš streljal na beže-co žival, ne meri dolgo. Kakor hitro vidiš žival na muhi, stisni pest, misleč: jo že držim."
Največkrat se spominjam oče-La v času brakad. Še ni dolgo od tega, ko stoječ na odkazanem rfti stojišču, zaslišim pasjo gonjo, ki se mi je vedno bolj približevala. Pripravljen na strel, ugledam srno, ki jo reže naravnost proti meni. že sem pritisnil puško k licu in pomeril. Nisem pa še skrivil usodnega prsta, ko zagledam sr-njačka, mladiča, ki je le s težavo sledil materi srni. Skoraj ustrašil sem se pri misli, da bi bil kmalu ubil mater vpričo otroka. Komaj pet korakov pred menoj je srna obstala. Zdelo se mi je, da vidim na njenih očeh skrb za drago dete, ki je, ne daleč od matere, trepetaj e obstalo v gostem robidov-ju. Srna mati je toliko časa stala pred menefj, da so se ji psi približali v neverjetno bližino. Toliko da je niso ujeli. Tedaj pa, da Ste jo videli. Z velikanskim skokom se je pognala po strmini na .vzdol, kar preko psov. Vso pozornost psov je .obrnila nase, ki so se usuli za njo in zagnali tako lepo godbo, da se mi je srce od radosti smejalo. Le s težavo se je mladič skobacal iz robidovja ter prav počasi odšel ravno v nasprotno smer kakor poprej mati srna. Mislil sem si: Ako bi bil stal na tem mestu moj oče, bi prav gotovo padla srna mati in še morda mladič, če bi pa slučajno mladiča ne ustrelil, bi ga
ko lepe roge. Za tega bo moral dati več kakor goldinar, sem modroval. Med najinim pomenkom jo primaha iz gozda proti nama sosed Aleksander, ki je bil na glasu kot velik čvekač. 'Sedaj sem izgubljen, ta me gotovo naznani," je vzdihoval oče. "Ali si ga?" se je namuzal sosed. "Tam v mojem vinogradu je pa srna, saj to je srnjak?" Očeta je skrbelo, ako ga bo Aleksander naznanil. Rad bi bil srnjaka prodal. Končno se je odločil. Dal je srnjaka iz kože in mene poslal s srnjakovim stegnom k sosedu Aleksandru. Rekel je: "če bo vzel tole stegno in
j-prav gotovo raztrgali psi. Nekako lahko mi je bilo pri srcu. Zavedal sem se, da sem podaril življenje dvema nedolžnima živalcama.
Vsem lovskim čuvajem bi polagal na srce tole: Tudi v lovopu-stu naj večkrat neopaženo obiščejo lovišča, ki so jim zaupana. Posebno naj opazujejo na samem in v bližini gozda stoječe hiše. Prepričan sem, da jim bo kmalu postalo kaj sumljivo. Vedno mora lovski čuvaj misliti na to, da lovski tat nima lovopusta, nima smisla za gojitev. On samo mori, samo da zadosti svoji lovski stra-
sti, ki je pr i marikatereffl "J kakor pri nastavljenem nem lovskem čuvaju. ^arS] (i ri lovski čuvaj je samo zat0 ^ čuvaj, da si lahko Presk y poceni lovske pravice, ne, njuje pa svojih dolžno|W|l tudi taki lovski čuvaji, ki ^ Ijajo svojo lovsko pravil praviceno v
lastno korist. _____
IZ PRIMORJA
-~ -i p
—Velik požar v
21. marca je bil v Lok^ požar, ki je uničil do*11 ^ zahteval tudi človeško | Na prvi znak so bili tak^Jl mirani karabinerji, jI čelo goreti v hiši PoS\jl Andreja Mavriča, star. let. Domnevajo, da se 3 {f Mavrič podal v sked^j garo v ustih, kjer se Je pš previdnosti vžgalo sell0.(( . di burje je bilo takoj
nju in iskre so se r ^ i vsem stanovanju tei' ^ ■ netile domačijo, ki J i jetno hitro postala P1 .J ; menov. Zgleda, da Je J i poskušal gasiti, pa . > zaradi velike starosti ^
-	le težko šlo izpod rok- ^ |
i	je morda padel in ®f JI
!	onesvestil ter tako ^ .J
)	Na skednju je bilo jfi
i	sena in 150 slame,
I	radi ostre kraške b^gli i	s silnim plamenoim ^ m
-	vnuk se je še pi-avoca^^ ,	iz goreče hiše.
, gasit tudi tržaški ^jjr.l 3 da znaša okrog 80,01 fi)i
-	plo nesrečnega starC ^M
-	šli po požaru že cel M ma zogljenelo.	y Kj
e —Huda nesreča. j ra
0	ljah na Krasu, v 0 aM . na, se je pripetila s ^ Ji v sreča. Mlad P°seS e J il Semolič iz Brestovy M : leta 1902, je Pri^!spti
nico v Vižovlje ob' cg»:l i. ga prijatelja, 40 ,i ta Legišo. Ker sta » posle v Sesljanu, naložil Legišo na sV katerim sta se ge^ d niz po klancu Pr°tl,eSiiil
II	Edina zavora pri ' f, a po nesreči odpovej v
oba prijatelja zte obcestno drevo; 1 razbil lobanjo in Je ^ 11 mestu mrtev, Senio ^ 11 prepeljali v tržaf K | f" co. Njegove P°sK ;
hude.	. fiHj:
11 —Kako rešujejo P 1?» u novanjsko vprašaj .^j« tudi v Trstu P^eC if ia manjkanje stanov^ / 11 nib lokalov, to
jejo zadnji str°!L#ieJ 3" so jih izdale	„3 J
sti, in ki se nana^ la vanjsko vprašanj i dan je po tem gt/J :o vsak Inks us £le pr/j la Kdor ima kakšn« f^i J novanje ali Pr0 *V'i a" mora te prazne P*^ fj r- prijaviti društva ^ 50 nikov. V primeru, ^ ni posestnik ne P jH >d pra-nega stanova™, 3e la, ga zadene pre^j ^ ia zen. Vsaj v neki ^ a" fašistične oblasti	\
a- način tudi stano^ »il Sanje, ki je v Trs* K3'
bi gih primorskih lT1("
in cej pereče.	^ji
1
a-	.v	niode ni J
Najnovejše	" jC A
^ spomladanske elct<>0 A
lahko .naročite "1 ^ j
varne po niši1'1 Vi
kje drugje pri , fif
BENN0 B.
1034	;
m	ENdicott g( j
e. Prosim offl«*1^ F' lu telefonirajte, da y o-; tovarno.	,(l s< j 1
la! Sedaj je ča8'eiefl A ia! FUR COAT 0 j meri za pr^°dlU a-1 najnižji ceni.
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 10, 1933
WINNET0U
Po nemškem Izvirnika K. Maya
Sarn je vzrojil v ponarjeni jezi.
"Sir, poslušajte, če mi bode-te dajali take moralične zaušnice, bo kmalu vse pri kraju med nama! Jaz — pa da bi jih ne opazil! O, Samove oči so majhne, pa zelo bistre!
Apači namreč ne bodo privreli kar v trumah, ampak bodo poslali svoje oglednike naprej. In ti se mi ne morejo skriti, se bom tako postavil, da jih bom moral videti. Na preriji je dovolj takih mest, kjer tudi najfinejši scout ne najde kritja, ampak mora ven na odprt svet. In tako mesto si poišče, kdor hoče oglednike zalezovati . Zapomnite si to!
In brž ko jih zagledam, vam pridem javit, da se kar mogoče nedolžno in brezskrbno vedete, ko bodo naš tabor zalezovali."
"In takrat bodo videli Kio-we —! Vrnili se bodo in Inču čuna bo poslal po več ljudi ir ves naš načrt bo splaval po vodi —!"
"Koga bodo videli? Kiowe? Človek, greenhorn in častivredni mladenič, ali mislite, da ima Sam Hawkens vato in papir v glavi mesto možganov? Bom že poskrbel, da Kiow ne bodo videli, niti sledu o njih, niti najmanjšega »sledu ne! Razumete! Naši dobri prijatelji in bratje Kiowe se bodo namreč zelo dobro poskrili in se pokazali šele o pravem trenutku. Kajti samo po sebi je umljivo, da smejo ogledniki Apačev videti le tiste ljudi, ki so bili v taboru, ko sta nas Winnetou in njegov oče obiskala."
"Ah, ta je seveda druga!"
"Kajne! Ogledniki Apačev nas torej lahko čisto mimo pridejo gledat, prepričali se bodo,, da prav nič hudega ne slutimo. In ko bodo odšli, bom 1 *zel za njimi in poizvedel, ke-daj pride glavna četa. Prišla pa seveda ne bo po dnevi, ampak po noči. In priplazila se bo kar moč blizu. In potem bodo planili na nas —."
«— in nas bodo vse zajeli in morebiti celo pobili, vsaj nekatere, če se ne motim!"
"Čujte, sir, res škoda je za vas! Študirali ste, pa še tega
Državljanska vojna
ne veste, da mora bežati, kdor se noče ujeti dati! To ve dandanes že vsak zajec, ve celo že tista majhna, črna, zbadljiva živalica, ki stošestdesetkrat više skoči, nego je sama dolga. In vi — vi pa tega ne veste! Hm, ali tega niste brali v svojih slavnih knjigah?"
"Ne. Kajti pameten west-man ne bo skočil stošestdeset krat tako visoko, kakor je sam dolg.
Mislite torej, da se moramo na varno spraviti?"
"Da. Zakurili bomo lep, ve-i lik ogenj, da nas bodo prav dobro videli. Dokler bo gorel, nas bodo gotovo pri miru pustili. Ko pa bo dogorel, bomo zlezli v temo in šli po Kiowe Apači nas bodo napadli,— in našli tabor prazen, hihihihihi! Se bodo seveda silno čudili in ne bodo vedeli, kam smo izginili, pa bodo upihali nov ogenj in nas iskali. In pri svitu ognja jih bomo* prav tako dobro videli, kakor oni nas prej.
In tedaj se bo zgodilo narobe. Prej so mislili Apači nas napasti, potem pa bomo mi nje. Kako se bodo prestrašili! To bo udar, ki bodo o njem še dolgo pripovedovali po taborih divjega zapada! In dejali bodo: Sam Hawkens je bil tisti, ki si ga je namislil, če se ne motim."
"Da, vse lepo in prav! Če bo le vse tako prišlo, kakor ste si namislili!"
Danilo se je. četrtega dne. Vse je bilo že izgubljeno, a podala se ne bosta. Splazila sta se na streho in čakala na vojake, ki bodo prišli pač precej, ko bo svetlo. To bo zdaj kmalu. Tam v daljavi je bilo močno streljanje strojnic in nad eno četrtjo je bilo nebo rdeče, pa ne od motne zarje vzhajajočega sonca, marveč od temnordečega odsija s črnim dimom pomešanih plamenov, ki so prasketaje sukljali in se skokoma prenarejali v pošasti. Vstran na desni pa so med strahotnim bobnenjem padala križem po široki cesti bruna s pregrade. On-di je bil obkoljen republikanski glavni stan, ki bo zdaj, zdaj zavzet.
Tukaj sta čakala dva moža na strehi neke javne hiše v ozki, umazani ulici, čakala sta na smrt. Hudo je bilo.
Štirje dnevi. Kako se je vse predrugačilo! Prašna temna streha je bila razvlečena v tiho gra-pasto ravan vseh neštevilnih mestnih streh, pod katerim je toliko ljudi spalo. Spali so in smrčali v miru, ker je bilo tako po vsem. Republikanci -so podlegali in konec se je že videl. Štirje dnevi in vse nagnetene gruče vs-tajnikov, ki so se bili z blazno vnemo v očeh naglili na odkaza-na mesta, se razkropili, zaprli, pobili in ranili; nekateri so se skrivali v hribih.
Ona dva moža sta se s pištolama v rokah stisnila k strehi in čakala vojakov, ki so imeli priti. Eden je bil poročnik Jim Dolan, ibek, mlad mož dva in dvajset let, uradnik. Na sebi je imel novo modro obleko, ki si jo je bil kupil nalašč za vstajo. Zdaj je oila vsa raztrgana in zamazana. Bledi, vdrti mladi obraz je bij neprespan in vročičen. Dobro se mu je videlo, kako silno se boji umreti. Drugi je bil kvartir-mojster Tim Murphy, delavec nenavadno majhne postave, bikov-skega tilnika, Širokega rjavega obraza z rdečo skranjo na štiri ogle, ki je molela navzen ko velik, navzgor ukrivljen krempelj-. Nos je bil top, majhne oči sive in skrite v nabuhlem mesnatem obrazu. Odločen fanatičen bojevnik, brezčuten in neukrotljiv.
Murphy je ležal na trebuhu in se s prsmi opiral ob plitev strešni lijak. Glavo je zmašil med dimnike, ki so bili postavljeni od strešnega ogla sem. Pištolo je držal v roki tesno ob desnem očesu. Srepel je v prazno pred seboj in z nedopovedljivim sovrašt-. vom pričakoval prve glave, ki se je imela prikazati. Ostalo mu je še za trideset strelov. Potlej bo smrt. Izgubljeno je tako vse. Po-čemu naj bi neki še živel. Smrt.
Dolan je klečal na desnem kolenu in se z živetom opiral n^ peto. Tudi on je držal v roki salho-kres. Toda on je meril s cevjo v lijak in zobje so mu šklepetali. Njega ni bila -volja umreti. V glavi mu je razbijalo sovraštvo; sovražil je ljudi, ki so spali; sovražil je vojake, ki so na oddaljeni cesti zažgali ogenj in ki se bodo med hišami priplazili do njega, ko se bo razsvetlila podne-vnaluč. A umreti ga ni bila volja. Smrti se je bal. Zobje so mu šklepetali od strahu..
Razvneto je mislil . . . mislil na dvoje mrtvecev na stopnišču, ki ju je prejšnji dan ubilo. Vojaki so bili s tovornim avtomobilom privozili mimo in vrgli bombo, ki se je bila z oglušnim treskom razletela na stopnicah. Slišalo se je kričanje. Moštvo se je do kraja zmedlo. Trije so z dvignjenimi rokami planili ven na cesto, da bi se podali. Tudi on bi se bil rad podal. Toda Murphy je bil zraven njega ob oknu v najviš-jem nadstropju. In Murphy je ustrelil, enkrat, dvakrat, trikrat Trije možje so se zapovrstijo zavrteli in padli na cesto. Spet je ustrelil. Nekdo je zavpil v avtomobilu, ki je pri priči z največjo naglico oddrvel. Hkrati je v vozu šinilo kvišku neko zeleno ob-
čeno telo z ukrivljeno hrbteni-
co in se nato zgrudilo med vojake, ki so zgrbljeni čepeli drug ob drugem.
Ta dva sta ostala sama. Sam je bil z Murphyjem, ki se ga je bal. Po naredbi poveljništva je resda imel zapovedovati. Vendar je bila pravi poveljnik ta pošast z bikovskim. tilnikom. Povelj ni štva že ni bilo več! Bila sta sama. In Murphy je bil hudič.
Murphy se je bil obrnil k njemu. Imel je penasta usta in s pištolo ga je sunil v prsi. Zarjul je vanj: "Prekleto — da boš ostal pri meni. Slišiš, zmene? Zapovedujem jaz in podati se — ne bo šlo."
To je bilo snoči. Kakšna noč! Tišina, v daljavi streljanje, na stopnicah podgane, misli o ženi. Murphy tiščita skozi pregrado, ker jima je do ropanja. Streli, kletvine, uro otorej plezanje na streho in zdaj . . . čakanje na smrt. Podati se — pa ne gre.
Dolan je mislil na svojo ženo. O Bog! Kako čudno je bilo! Ali so minili štirje dnevi, ali tisoč let? Zdaj je-ni ljubil. Sploh ne. Izginila je iz njegovega življenja. Ostali so mu samo spomini na njene ozke drobne roke, na nežna rožnata lica, na svetle kodre ob ušesih in na velike bledomodre oči. Popolnoma nemogoče mu je bilo, da bi ji bil kaj razložil. Ničesar ji ni bil povedal. Nobenega sporočila ji ni bil poslal, ko je pred štirimi dnevi stekel iz urada na odkazano mesto. Saj bi nič ne razumela. Samo zato je zdaj mislil nanjo, ker mu je pomenila obljuden svet v primeri s to puščavo, kjer je bil on docela odrezan od življenja in je imel za druščino hudiča.
Zakaj, zakaj ne more klicati na pomaganje? Zakaj ne more stisniti zob in obrniti svojega nabitega samokresa v shuljeni Mur-phyjev hrbet zraven sebe in streljati, streljati, streljati, dokler ne bi bilo šest krogel v tem prekletem telesu?.Potem bi bil prost. Mogel bi steči po stopnicah mimo. . .. Ne. Mimo mrtvecev bi ne mogel iti. O Bog! Mrtvec na stopnicah!
Klečal je in šklepetal z zobmi. V glavi ga je strašno bolelo in po vsem telesu čudno žgalo. Slednji živec mu je trepetal. Drobovje je bilo težko kakor iz svinca narejeno in ga je neznansko tiščalo nekam doli. Tako.se mu je motilo, ko da bi ga imela vsak hip napasti blaznost. In ko bo blazen — je mislil — bo za vedno cdšei stran, da bo vsevdilj blodil med brezni, kjer prebivajo hudiči, ki brez konca in kraja streljajo, vrešče in kolnejo.
Murphy se ni niti malo premaknil. Njegovo negibno telo je bilo nagnjeno naprej in meso je tako narahlo objemalo trde kosti ko kakšni zveri na preži. Svetloba se je širila, belila, bleščala in grela streho. In glasovi so se bližali.
Najprej je bilo slišati trenje gumijevih koles in podmolklo pu-hanje nekega motorja. Nato je nekaj počilo in trenje je prenehalo. Potlej so zatopotale noge. Murphy je hrlmil, premaknil komolce in stegnil pete močno vsaksebi. Počasi je okrenil glavo in zapičil pogled v Dolana. Oči je imel krvavo podplute in priprte
"Gredo," je dejal. "Pa zbogom Dobiva se v peklu."
Mesnate mošnje njegovih lic so se stresale, ko se je z zaprtimi usti natihoma smejal. Še nekaj trenutkov je srepel v Dolana, preden se je obrnil spet k nadstreš-niku. Zaškripal je z zobmi in počasi nameril svojo Mauserjevo pištolo tjakaj, odkoder je bilo slišati glasove.
Tudi Dolan je otrpnil. Skra-nje so mu odrevenele. Oči so se mu na široko odprle, brezčutno gledale in nič videle. Jenjal je misliti.. Telo pa je prizakovalo. česa ?
nemu, navznoter uslocenemu pročelju prodaj alnice z belim nadpi-som J. Walsh, špecerija v belem na črnem, na cesti posušene konj ske fige in gol zid. V to troje je budal Dolan, najprej v enp, potlej v drugo.
Hipoma sta se spodaj pojavi la dva zeleno oblečena moža, ki sta šla vsak po eni strani ulice. Puški sta držala visoko predse in čepici na glavah sta imela oba-dva postrani poveznjeni. Eden je žvečil dolgo belo slamnato bilko, obadva pa sta gledala kvišku v hišna okna. Ustavila sta se in si nekaj rekla. Nato se je eden ozrl nazaj in pomahal z desno roko nad glavo. Malo je postal z dvignjeno roko, potlej sunil z njo naprej in jo spustil spet k boku. Znamenje. Naprej, šla sta dalje. Še dva moža sta se pojavila. Nato še trije in vsi so stopali počasi s puškami visoko pred seboj.
Murphy je nekaj zamomljal. Telo mu je kar pridvigovalo, ko je natihoma klokotal v smeh. Oni spodaj so šli v njegovo past. Tako jih je čakal! Skoraj bodo dovolj blizu. Potlej bo ustrelil. . . .
Toda Dolan. . . . Komaj jih je zagledal, že mu je začelo srce divje tolči in možgani na novo delovati. Njih se ni bal. Pozabil je, da so sovražniki in da se je štiri dni boril proti njim. Saj ni bil nič več vstajnik. Tu doli pa je bilo upanje na osvobojenje. Rad bi bil može na ulici okriknil in .jim pomahal z rokami. A Murphy ga je imel tako v oblasti, da ni mogel nič. Jezik se mu je prilepil k nebu in roke so mu omrt-vele. Mogel je samo trepetati in blede ustnice nerazumljivo premikati.
Prišli so bliže. Razločil je že gumbe, ki so se svetili na njihovih vojaških bluzah in čudno ne-brižen izraz na obrazih —ko da bi jih nič ne skrbelo in bi kar tako .pohajkovali. O Bog! Zakaj ne morejo vedeti, da je on tu v smrtni nevarnosti? Zakaj gredo sem tako tjavendan, ko... Prekleto!
Murphy se, je zganil. Desna roka se mu je učvrstila. Kratko in debelo žrelo pištole je premišljeno pomolil navzdol. Streljati namerava. Dolan je zakričal in se vrgel na njegovo naprej nagnjeno telo. Murphy je zarenčal, sunil s komolci nazaj in se ga ot-resel. Dolanova drobna postava je odletela in zropotala na škril-nato streho. Padel je vznak in z obrazom zgoraj postrani zdrčal v ijak. Sklonil je glavo pokonci in uprl oči v Murphyja. Murphy je nameril pištolo v Dolanov obraz. Nato je presunljivo počilo. Dolan je mislil, da je mrtev. Toda zadet, je bil Murphy. Usta so mu zazijala in zvrnil se je na hrbet. Ko se je malo nato prevalil, je čudno trzal z vso desno stranjo1. Z levo pa ni mogel nič. Dobil je kroglo v gornji del prsi pod 'evo ramo. Obstrelili so ga s ceste.
Dolanu je glava omahnila nazaj. Ležal je razprožen in še vedno mislil, da je mrtev. Možgani so se mu neznansko naglo vili naokoli. Pred zaprtimi očmi so se mu vrteli rdeči obroči. Roke in noge je imel ko trdno zvezane z nečim grozovito težkim, kar ga je neprenehljivo in počasi vleklo navzdol, pri tem pa telo pustilo strehi. Čakal je,v strašni tišini in ni slišal ničesar.
Kakor hitro so vojaki sprožili, so stekli vkreber malo na levo od ceste in se zavarovali za neko ograjo. Murphy je na slepo še dvakrat ustrelil, a ni nikogar zadel. Krogli sta štrknili v okraji-no črnega pročelja in napravili tam dva motna bela madeža,, enega zraven drugega. Nato je čakal.
Mahoma je znova počilo in Murphy je ves strepetal. Glava mu'je omahnila nazaj. Z desno roko se je prijel za grlo. Spet je bil zadet, v levo ramo blizu vratu. Skozi modri sviter je precej
Top, top, top. Grozo. A videti jih še vedno ni bilo. Kakih sto metrov dalje zavije ulica na levo. Ko bodo - kmalu - na tem ovinku, bodo šli vzdolž belega zidu,-ki je nasproti črno prepleska-
pricurljala kri. Zazijal je in jezik se mu je stegnil ven, nato sta se ustnici zaprli in priprli konec jezika. Zamižal je z levim očesom, s silnim naporom prislonil svojo
pištolo k dimniku in meril. Pre-molk. Resk, resk, resk. Trikrat je sprožil, bliskoma. Spodaj je nekdo vrisnil, dvignil roko s puško vred, ki jo je držal napošev in se ukrivil navznoter. Murphy se je nagnil naprej in se zleknil počez med dimnike. Zelo je že opešal. Zdolaj je neka nizko k tlom sklonjena postava poskusila odvleči ranjenega moža. Murphy je znova ustrelil. Oni drugi se je umaknil. Zadet?
Dr-r-r-r. Višje zgoraj je začela štrkati krogle Lewisova strojnica. Mimo Murphyjevega obraza se je udrla brneča reka izstrelkov, ki so se pomikali v zraku z ene strani na drugo, ko so brneli na tesno ob njegovih licih. Prihu-lil se je in ležal pri miru. Resk, resk, dr-r-r-r, resk. Vsi so se spravili nadenj, z vseh strani so treljali vanj. Na hrbet so mu padali okruški opeke z dimnikov in kosci strešnega škrila. Potuhnil se je v lijak in čakal. To pot ga ni nobena krogla zadela.
Med čakanjem se je zmislil na Dolana. Zdaj ga bo spravil spoti, izdajalca. Čutil je, kako naglo ga zapuščajo moči. Samo po eni strani je bil še živ. Toda to zmene bo vseeno še pokončal. Počasi se je plazil z glavo ob nizki steni lijaka, da jo je zaokrenil in le ne pridvignil nad Skril, kamor so udarjale krogle. Nato se mu je bilo treba upreti na desni komolec, premakniti desno koleno in se prekobaliti. Dolgo se je ve-žil in ječal, ker so ga rane strašno bolele.
Dolgan ga je slišal premikati se in je prestrašen bušnih pokonci. Kretnja ga je zdramila iz mr-tvice, kakor zbudi koga iz more-čega spanja ropot v sobi. Dvignil je glavo, odprl oči in zagledal krvavi Murphyjev obraz, ki je bil obrnjen vanj. Videl je tudi žrelo Murphyjeve pištole. Vrtelo se mu je. Dolan je zakričal, sunil komolce podse in se po lijaku pognal nazaj. Murphy je zarenčal, se hipoma zganil in malo pridvignil, da bi hkrati naperil in sprožil pištolo. Prav ko se je dvignil, se mu je glava sunkovito pognala kvišku, krogla iz njegovega orožja je zletela navpik v zrak, on pa je padel vznak in udaril z glavo ob lijak. Ustreljen je bil v možgane. Ležal je čisto tiho.
Streljanja je bilo konec. Vojaki so se pogovarjali preko ceste. Dolan je ležal popolnoma pri miru in gledal Murphyjevo telo. Ali bi se zdaj sklonil pokonci in dvignil roke nad glavo? Ne. čim jo resno pomislil na vojake, se mu je povrnil strah pred njimi, fznova se je zavedel, da so oni njegovi sovražniki. Vse telo mu je oblil mrzel pot. Sključil se je še niže k strehi in se poskusil zriniti skozi škril. Samo kam skriti se! Nato se je stisnil tesno k strehi in mirno obležal.
Molk ... dolg molk. Vse je bilo tiho.
Potem so se zadaj za njim o glasile stopinje. Slišal jih je, planil pokonci in zakrilil z rokami nad glavo. Nato je padel na kolena, mlaskal in frfavo kremp-ljal prste..
'Pomagajte mi odtod. Pomagajte mi odtod. Streljal nisem jaz. Streljal nisem jaz. On je bil blazen. Moja žena, moja žena. Bog mi je priča, da nisem nikogar ustrelil. Dva moža na stopnicah. Piše se Murphy. Pomagajte mi odtod."
Poldrugi meter od njega sta se dva vojaka razgledovala preko strešnega slemena. Videti je bilo le obraza, roke in dve puški. Dva okrutna, mrzla obraza sta neusmiljeno bodla vanj- čim dlje ju je gledal, tem bolj: sta bila mrzla in brezčutna. Nazadnje so se jima usta grdo razvlekla in oči zožile. Eden je rekel: "Počiva že tega zmeneta."
Oba sta ustrelila naravnost v njegovo glavo.
(Angleško: Liam O'Flatherty.) -o--—
—V Sostrem pri Ljubljani je umrl Josip Svetek, gostilničar, posestnik, mesar in trgovec.
Španija bo igrala vlogo, pravi Franco
Seville, Španija, 18. aprila General Francisco Franco je imel včeraj zmagoslaven vhod v to špansko mesto Seville. Takoj ,po svojem prihodu je imel pomemben govor, tekom katerega je poudarjal, da ima Španija 1,000,000 dobro oboroženih in izkušenih mož, s katerimi bo moral svet računati. Španija bo igrala pomembno vlogo v svetovni politiki. Prebivalstvo je sprejelo generala Franca s tem, da je sipa-lo cvetlice p6 cestah, kjer se je vozil novi španski vladar. -o--
Vlada je znižala obrestno mero pri posojilih
Washington, 18. aprila. — Jesse Jones, načelnik RFC u-rada za vladna, posojila je naznanil, da je vlada znižala obrestno mero na posojila feego-vinam od 5 na štiri odstotke. Ta odredba bo v veljavi tri leta ali toliko časa, dokler se razmere bistveno ne spremenijo.
Zanimive vesti iz slovenskih naselbin
V	La Salle, 111., je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za mestnega supervizorja rojak Math Vo-grič. Je to prvič v zgodovini la-sallske naselbine, da je bil Slovenec izvoljen v tako važen urad.
V	bolnišnici v Hobokenu, N. J., je umrl rojak John Sme, ki je bil star 62 let in doma iz Domžal na Gorenjskem. V Ameriki je živel 33 let in zapušča tu ženo, tri sinove in tri hčere, četrti sin je pa padel v svetovni vojni kot rmeriški vojak.
Mednarodne tekme v strojepisju se bo med drugimi v New Yorku udeležila tudi Slovenka Margaret Orner iz Johnstowna, Pa. Teffma se vrši 16. in 17. junija. Miss Omer je bila zmagovalka v lokalnem kontestu strojepiscev.	,, (
V	Lebanon, Pa., se je pred nekaj dnevi smrtno ponesrečil rojak Frank Klančar, star 17 let in rojen v Ameriki. Na potu iz višje šole'je padel iz truka. Zapušča starše, tri brate in dve sestri.
MALI OGLASI
Delo dobi
moški na farmah. Se mora razumeti na karpentersko delo. Plača po dogovoru, poleg stanovanja. Pišite tozadevno na Jos. Grame, Route No. 3, Geneva, Ohio-_ (91)
Fanta ali dekle
Na stanovanje s hrano ali brez se sprejme poštenega fanta ali dekleta. Vprašajte na 1083 E. 67th St.	(9i)
Proda se
dobro obstoječa gostilna v slovenski naselbini. Ima dovoljenje za 6 odstotno pivo in vino. Proda se po nizki ceni. Poizve se na 4018 St. Clair Ave.	(92)
Delo dobi
srednje star moški, ki se razume na delo na farmi. Plača po dogovoru. Oglasite se pri Jos. Zupančič, Route No. 1, Box 50, Thompson, O.	(92)
Stanovanje
se odda. Pet čednih sob, parna kurjava. Vprašajte na 6400 St. Clair Ave.	(92)
Samski mož
debi delo na farmah. Se mora razumeti na delo s konji. Telefonirajte CLearwater 0184 ali vprašajte na 21566 Mastick Rd.
_ (93)
V najem
se da stanovanje obstoječe iz štirih sob. Vse na novo deko-rirano. Stanovanje je na 1003 E. 63rd St. Vpraša se na 1007 ,E- 63 St. _(93)
Delo išče
ženska za splošna hišna opravila, j Z:t naslov se poizve v uradu tega i lista.
i "S
*	LV°bče ne bodeta mogla
*	^'.Zagrabili ju bodo, pre-I i ljn zvezali, preden se bo-
.t Zavedla, kaj in kako da "./Jima." Tak
k 0 — ? In kako si obče mislite, stari Sam?" i dostavno. Apači bo-Po čisto dobro zna-
f 'Poti a i •
r ' Ali morebiti uganete, 5 J10 Uteri?"
M < JJa Vr.	»
y ' težko uganiti. Sli \ fe aBN.Prvo na kraj. kjer so m^481*- In potem bodo eno-|p!ije Pr°£i> katero smo j 6 izmerili. Saj smo ;i	dovolj jasno sled."
'j L ' Niste tako čisto ne-
4	»i lk or bi človek po va-
5	C?sodiL '
j h •' kar morjamo vedeti,
a jp j
l°rej znano, namreč bodo prišli. Dru-1m . Moramo vedeti, pa je #a j da bodo prišli." ■iaT 110 da izračunati. Pač
4	!»[) lahko uganemo."
I jtj' Kdor ima kaj soli v jjjbo lahko uganil. Toda I Tkanje nam nič ne koti^ j, K(J°r bi v takem nevar-1 °Žaj'U' kakor je naš, ■L. Svoje ukrepe samo po m|JU' ta bi čisto gotovo mL zSubii ali pa vsaj skalp. fflfejj ln zanesljivo moramo m' ke(Jaj bodo prišli." »DoV k°mo le zvedeli, če jm s'jemo Oglednike napro-'fk^dnikov ne marate v
JjV aju'ljubi Sam-De'
jm ' ^a bi nas njihova sled
'R? r^čih oglednikov! Do-JL !te' sled rdečih, sir! ®|. !ejo Apači, da smo tu-®HjCe Najdejo sled belega,
■feo SUmlJiva- Ako pa ■L v.st°pinje Indijancev,
St>0(jClHto druga. Sumljive
||L 0 silno bodo pazili.
tako izredno pame-
si lahko tudi misli-
5	V b°do zasumili —." l< \ 0 Kiowe v bližini."
''i itj Iies ste uganili! Da j I«, Č moje dragocene la-J 86 vam v globokem i	kar sedaj le od-
J \ vsaj mislite, da sem I V resnici odkril!" \ ;,)va' Sam ! Upam, da se |f '«LSe spoštovanje ne bu spet v pesku raz-
j ■ \ ,
j \ alie! Mislite torej, da ^-PaČem bele ogledni; ?.!» Plvoti poslati, ne pa rde-
V \ ,
$ \, a samo enega."
4 X Jemalo?"
^ tisti eden je fant, 1« h J lahko zanesete. Ime ®iie ^ Sam Hawkens, hin Poljske mi-T	bi! Ali ga more-
•'itW^e, tistega dečka?"
prikimal. "Ce se
Vhl!1 tega P°sla' mu se" brez skrbi zaupa"
n ^ 0 se dal Apačem uje-
X
ne. pač pa se1
VV*1 videti." Ji Videti —V'
j ,V; Va,s bodo in ubili!"
^ h 6 b° bodilo na misel, [j NJjePametni! Bom stvar da me bodo morali m lti s&njati se jim ne '.rn' I(| .ltlaamo Kiowe v go-JlV-se bom takole či-' t>t ° brezskrbno spre-J C lyjj6^ njihovimi očmi, si > kal da se P°čutimo l)'	0r v Abrahamovem
i;'V borili mi ne bodo ,|i I	vejo, da bi vam
t VM	če bi se ne vr-
j '}|J tv0 prePričani, da me
/ K>> 3 ali slej itak dobili
v
f P. J°vejte, Sam, kako i C1'. Vj °do Apači sicer vas 'i ^ Apačev ne bodete
4	AMERIŠKA DOMOVINA. APRIL 19, 1939
Orelj se ni pečal s tako težkimi in žalostnimi mislimi kot predstojnica. On poči s svojim bičem in zapoje neko rusko narodno pesem.
Predstojnica ga je poslušala in ona se zamisli.
Tedaj jo prebudi nenadoma iz premišljevanja nek čuden dolg ton, ki je prihajal iz goz-
deta dobila zobi — samo lepo mirujta, tudi vama moram skriti glavi v vrečo.
Toda tuja konja nista imela volje trpeti vrečo na glavi, kakor je izgledalo. Oba zarezge-četa, tako da se je slišalo daleč v gozd.
—Naj vaju vrag vzame! — vzklikne Orelj. — Da vaju ne bi nikdar odpeljal iz hleva, — privabila mi bodeta volkove, pri Bogu, evo jih zopet. Ali slišite, častita mati?
Tretjič se je slišalo grozno tulenje.
In predno je mogla predstojnica odgovoriti, se je slišalo desetkratno strašno tulenje, ki je donelo, kot da je pekel v tem gozdu.
—Ne bo nam preostalo nič drugega, — reče Orelj, — kot da se bomo zaupali hitrosti naših konj.
(Dalje prihodnjič)
ša kmet. — Nekaj moramo skleniti.
— Ali naj poženem konje dalje ali se naj vrnemo?
—Ali misliš, da ne bo zavohal naše sledi?
—Izgleda, da je še zelo daleč, — odvrne Orelj. — Morda bi nam pomagali, ko bi hoteli naši konji mirno stati.
—Postoj! — ukaže predstojnica, — in pazi, da nas ne bodo izdali konji z rezgetanjem.
—Vem, kaj bom storil, — reče kmet in skoči s sani. — Potegnil jim bom vrečo na glavo.
On se poda takoj na delo in potegne svojemu konju vrečo na glavo.
—Tako, — reče Orelj, — moj vranec je krasna žival, vedno je ubogljiv in dober. Ne, ne, volkovi ti ne smejo ničesar storiti, a ko dospemo v Moskvo, boš dobil dvojno poročijo zobi.
Potem se obrne k izposojenima konjema. — Tudi vidva bo-
Bil je to šum, kot da nekdo zamolklo tuli za drevjem.
Čim je slišal Orelj te glasove, se mu začno tresti uzde v rokah.
Tulenje je postalo vedno močnejše in se je vedno bolj približevalo.
Orelj se obrne in zašepeče predstojnici:
—Ali ste slišali, častita mati?
Predstojnica ga začudeno pogleda in odvrne:
—Ali misliš to glasno lajanje in tulenje? Gotovo je za-blodil neki pes.
—To ni pes, gospa predstojnica, to je ono, česar se bojimo, — odvrne Orelj.
—Za Boga, vendar ni —.
—To je volk, ki je za nami, vzklikne kmet.
— Bog pomagaj! — reče predstojnica in objame Klari-so.
—Kaj naj storimo? — vpra-
____
Uslužbenci poljskega časopisa Nowy[ Swiat v New Yorku, so dali svojo enotedensko plačo za obrambo svoje rojstne domovine Poljske.
V SPOMIN
DVAJSETE OBLETNICE SMRTI NA ŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Matija Gberstar
ki je preminil 19. aprila 1019
Dolgo let že v grobu spavaž, nisi pa pozabljen Se; vsak dan molimo v nadi, da vidimo v raju se.
Žalujoči
Johana, soproga Jean, Alice, Mary, Matthew, otroci
V Neiv Yorku so dečki iz raznih krajev kazali svoje ljubljence iz živalstva. Prvo nagrado je dobil koširun "Bum,'" last Viktorja Angerame. Koštrun zna igmtina orglice, kar mu je prineslo nagrado.
Cleveland, Ohio, 19. aprila 1939
Brusimo in popravljamo stroje za rezanje trave (lawn mowers). Izdelujemo vsake vrste ključe. Delo garantirano. Oglasite se ali pokličite
LADDIE'S KEY SHOP
1051 E. 67th St. Tel. ENdicott 3769
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE, KO SMO K VEČNEMU POČITKU DNE 18. APRILA 1938 POLOŽILI NAŠO LJUBLJENO SOPROGO IN MATER
ali
GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave.
V BLAG SPOMIN
3RVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGO POKOJNEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA NAM SOPROGA IN OČETA
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
Mary Tomazic
Draga soproga, ljubljena in nezabna mama. Ob obletnici, ko smo izročili materi zemlji Tvoje drago telo, klečimo na grobu in kličemo k Vsefhogoč-nemu: Daj ji mirni počitek do svidenja nad zvezdami!
Žalujoči:
SOPROG in OTROCI.
John Spilar
ki nas je za vedno zapustil dne 16. aprila leta 1938
Pred enim letopi nas zapustil, za vedno se od nas ločil, v duhu pa še vedno boš pri nas, dokler ne pride smrt po nas.
V družbi mater in očeta uživaj tam veselje sveto; milost Srca Jezusa naj ti v raju prostor da. Žalujoča:
Mary Spilar, soproga John, sin Cleveland, Ohio, 19. aprila 1939.
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena & O ftf in stane samo:	9 (UaUl
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O
Cleveland, O., 19. aprila 1939,
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN
—V saneh je nekaj hrane — reče Akušna — a razen tega gem priložila tudi steklenico vina Ako se bodete želeli na potu okrepčati, se samo poslu-žite.
Predstojnica ji poda roko.
—Kako se ti naj zahvalim za tvojo dobroto? — reče ona.
—Bagosovi me! — reče Akušna.
Predstojnica ji položi roko na glavo in moli.
Sedaj vstopi Klarisa. Bila je oblečena in na prošnjo stare Akušne je obula tudi par toplih kožuhovinastih čevljev.
—Tako, srce moje, — reče starka, — sedaj greste lahko mirno v mrzlo noč. Samo da vas ne bi napadli volkovi.
—Saj imamo orožje v saneh, /— reče Orelj. — Ne boj se, stara. Že cesto sem potoval po noči skozi gozd, pa me še nikdar niso napadle te zverine.
_Pravijo, da volkovi ne zasledujejo toliko človeških kot konjskih stopinj. Toda Bog vas bo obvaroval, on ne bo hotel, da bi izgubila na . ta strašen način svojega dobrega, starega Orelja.
Ona objame svojega moža ter ga poljubi.
Nato odidejo iz hiše, Predstojnica in Klarisa se še enkrat zahvalita za gostoljubnost, a nato požene Orelj konje.
Orelj si je izposodil v vasi še dva konja, tako dg. je imel sedaj tri.
—Naprej! — ukaže predstojnica, — da pridemo čim preje v Moskvo. Kedaj bomo v mestu?
—Ako poženem konje, dospemo tja. morda še pred zoro, — odvrne Orelj.
Mati Anii objame Klariso ter jo pritegne k sebi.
—Ali te zebe, otrok moj ? "— vpraša ona.
—Ne, mati Ana, dobro mi je, Čaj me je ogrel.
—Poskušaj spati.
—Poskusila bom, ko pridemo iz vasi. Dokler ne pridemo na cesto, ne bom imela miru — bojim se, da nas bodo ustavili.
Predstojnica je zamolčala, 5 da se tudi ona tega boji.
Že so prišli do konca vasi, , ko se prikažeta na pragu ne- ] ke hiše dve redovnici.
—To sta poslaniki sestre Ga- , brijele, — pomisli mati Ana. j — Gorje nama, ako naju spoznata.
Tudi Orelj je opazil nevarnost.	j
On poči s svojim bičem tako da je moral vsakdo paziti, . da ne pride preblizu k vozu.
Toda redovnici sta ju spo- . znali. Oni začneta kričati in ■ predstojnica je jasno slišala njune besede:
—To sta goljufinji! Evo jih! Ustavite ju!
Nekoliko mož pribiti iz hiš in hoče napasti sanj, toda Orelj požene še hitreje svoje konje, predno so jih možje mogli dohiteti.
Ko so prišli na odprto cesto, ustavi on konje.
—Sedaj smo varni, — reče on obrnivši se k ženama, — sedaj nas ne bodo dohiteli, a ko bomo enkrat v gozdu, se jim bomo smejali.
Uro pozneje so se nahajali naši potniki sredi gozda, ki je ležal med vasjo in Moskvo.
Okrog njitt je vladala noč, sneg se je bleščal, a Orelju ni bilo lahko orientirati se.
Tik ob cesti je rastlo drevje, bilo je mnogo poti tako da je bilo treba paziti, da ne bi zašli.
Klarisa in predstojnica sta molčali.
Mlada deklica je položila glavo na ramo svoje prijateljice, zaprla svoje oči, zaspala je.
—Spi, dobro dete, — zašepeče predstojnica, — spi in sladko sanjaj. Življenje je slično razburkanemu morju, na katerem si že dovolj pretrpela.
—Oh, Mihajlo Bakunjin, — nadaljuje predstojnica, — pregrešil si se nad to deklico. Iztrgal si jo iz očetovske hiše, iztrgal si jo iz kroga njenih dragih, vrgel si jo v temen samostan.
—V samostan!
—Mar nisem tudi jaz doživela v svoji mladosti težka razočaranja, ki so me prisilila, da sem postala redovnica?
—Storila sem to, odgovori mati Ana, sama sebi — storila sem to zato, da se pokorim za težko krivico.
—Krivico — smrt svojega moža.
Grozen spomin prevzame dušo te junaške žene.
Ko bi morala danes izbirati — nadaljuje ona svoje premišljevanje — med smrtjo in samostanom, mislim, da bi si izbrala smrt.
Življenje v samostanu me je hudo razočaralo.
Četudi sem dosegla najvišjo čast, ki jo more doseči žena v samostanu, četudi sem lahko opravljala dobra dela, L pomagala nesrečnežem, vendar mislim, da izgreši svoje življenje vsak, kdor gre v samostan.
Samo oni je 'lahko dober človek, ki živi z ljudmi.
V samostanu naj živijo svetniki.
Lahko je biti človeku svetnik, kadar zbeži pred vsemi skušnjavami in kadar mu ne preti nobena nevarnost.
One deklice, ki stojijo v življenju in na katere delujejo vsak dan skušnjave v najlepših oblikah, one so mnogo hra-brejše in boljše, ako ostanejo
. plemenite, kot one, ki bežijo | v mračne samostanske celice.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostni in globoko potrti naznanjamo vsem sorodni^ prijateljem in znancem to bridko vest, da je nemila • tako nepričakovano zahtevala življenje
prcljubljenega
nikdar pozabljenega soproga in dobrega očeta
Frank Debevc
rci
ki je nanagloma izdihnil svojo blago dušo dne H. 1939 v starosti 56 let. Doma je bil iz Žirovnice pri Cer ^ K večnemu počitku smo ga položili dne1 15. marca J51 p0. opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida in na Calvary . kopališče.
V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se .. lepše zahvalimo Msgr. Rt. feev. B. J. Ponikvarju za SP itl stvi iz Anton Grdina in Sinovi pogrebne kapele v ce_ -e iP na pokopališče, za opravljene cerkvene pogrebne obl<:lcpS» za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Ravno tako n»J „3. hvala Rev. Ludwig Virantu in Rev. Matija Jagru za vzočnest pri sveti maši.
Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili s pomoč in tolažbo ter nam kaj dobrega storili na en ali dtugi v teh težkih in najbolj žalostnih dnevih.
Enako lepa hvala tudi vsem, ki ste ga prišli Pok^ vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete . in ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti "a pališče.
Obenem in d i iskrena hvala Mr. John Prim0Z-j['V tHidillebranch, Ohio, ki je prišel sem in se udelez :;reba.
. vs«"'
• Naša najglobokejša prisrčna zahvala naj	t0 f
M cc c krasnimi venci v zadnji pozdrav okrasili kr< kojiuga in c;icer: družina Anton Debevc iz Madison. družin?, Louis Debevc, družina John Zust Jr.. 0 p? Joseph Uršič, družina Jerry Ogrinc, družina ■'"''"pj«1 Sr., Edna Ave., Mrs. Mary Bradač in Albert,	itf
Sesek, Mr. Paul Gerdosic, družina Frances MihelcIC' pj-žina Louis Belle, družina Louis Cimperman, druzi" irilnic Lusin, Perscnell Dent. — Willard Storage j'-diuštvo Presvetega Srca Jezusovega, društvo sv. * (rofl> 25 KSKJ, društvo Dvor Baraga št. 1317 C.O.F., Boy» E. 61st St.
0
Piisrčno se želimo zahvaliti sledečim, darovale svete maže, ki se bodo brale v mirni pokoj blaSe ^ družina Anten Debevc iz Madison, Ohio, družna pij' Debevc, družina John Zust Jr., družina Louis Svi£eJj jjiJ port, Ohic, družina Josoh Uršič, Mr. John Primože"' tftr dlebraneh, Ohio, družina John O green, Mrs. Frances die, Mr. William Muhic, družina John Snable, drtt«1" jjr* kn Koshel, družina Joseph Perpar, Mr. Anton Ahc 'g(er» Mary Tomsic, Glass Ave., Mr. John Hrovat Sr., ^'pj^ družina, družina John Zust, Edna Ave., družina jir družina Joseph Deželan, družina Nick Spclic, Mr. j(:\f Steve Svekric, družina Tomažin, Bonna Ave., druzM ffn' ry Bavcdek, Mr. in Mrs. Michael Kolar, družina jp-c'han, E. 55th St., Mr. Edward Korenchan, Mrs. 'v. * rinkc, Mrs. Helen Tirbic, Mr. in Mrs. John JeraJ, drU' Mrs. Mike Gergetich, Mr. in Mrs. J. Centa, E. 74 * " žina Lah, E. 61 St., družina John Brodnik, Edna A v - ^ Antcnia Jevnik, Mr. in Mrs. Andrew Poklar,	jjfl*
Jenc, Mr. Frank Klaus, Donald Ave., Mr. Joe' K',a j(r. Ave., družina Anna Zust, Mr. in Mrs. Lckse Sr., S<-Mis. Louis Lekse Jr., Mr. in Mrs. J. Zakrajšek, E- ^ Mr. in Mrs. A. Drobnick, Mr. in Mrs. Edward V Jii^ družina Joe Mcglich, Mr. in Mrs. Perme, Mr. in	Mr
Zakiajšek, Carl Ave., Mr. in Mrs. Zupan. Hale A joH» Anton Grdina in družina, družina J. Jozel, družin p-Adainic, E. 66 St., Mrs. Frances Germak družina, J ton Pcnikvar, Mr. in Mrs. John Winter, Mr. in W genfus, Mrs. Mary Bizjak, Miss Jane Intihar, Mr- jF Btldin, E. 147 St., Mr. in "Irs. Frank Zaller, Mf- A,f' Clayton Debout, Mr. in Mr- * "ph Hrovat, družina Mrs. Frances Mihclč.č, Mr. Anthony in Mrs. Adolph Maccrol, E. 61 St., družina Uhle, 1 GO\o»'' Ohio, Mr. Frank Simoncic Jr., družina Josephine ^r1' Mr. in Mrs. Franfc Golobic, Mrs. Mary Bradač jk, 5 Mr. John Peterlin, E. 60 St., družina Frank Suhadc'^fjii' Clair Ave., Mr. in Mrs. John Mlakar, Dibble Ave« yjj> Erbeznik, Boys from E. 61 St., Mr. in Mrs. Andre ^ in gar Jr., Mr. in Mrs. Joseph Brcdnik, Muskoka AVpado''^ Mrs. John Sterk, E. 73 St., društvo sv. Antona skega št. 138 C. K. of O.	..
U sv
Našo iskreno zahvalo naj prejmejo vsi, ki so sKf' avtomobile brezplačno na razpolago pri pogr€bU .c Mr. Louis Debevc, Mr. Louis Svigel, Mr. Joseph v K Anthony Zust, Mr. Ed Drobnick, Mr. Frank Cow Albert Giambetro, Zupan družina, Hale Ave., ' j£>'r Belle, Mr. Andrew Vidigar, Mr. Vincent Kovach, 1» ' Mihcvc, Mr. Joseph Sieminskl.	^.j'
Enako tudi iskrena zahvala Mr. in Mrs. Gef^' St., Miss Amelia Dolenc za poslano pismeno sožalJ • ^
Ravno tako tudi lepa hvala članom društva J^iH^ raga št. 1317 C.O.F., društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. Presvetega Srca Jezusovega in društva sv. Anto pCgT? vanskega št. 138 C. K. of O. za lepo udeležbo P/1 ^petin nosilcem krste, ki so ga spremili in položili « počitku.	^ ^
Iskreno zahvalo izrekamo pogrebnemu zavod11 ^ \ef Grdina in Sinovi za vso prijazno naklonjenost in urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
"	P
Slučajno, če se je katero ime pomotoma '7PUS simo oproščenja ter se jim ravno tako prisrčno ljujemo.
Preljubljeni in nikdar pozabljeni zvesti soprog gpC^flv, skrbni oče, ostal nam boš za vedno v sladkem f3-y Božja volja je bila, da si se moral tako neričakova ^ ločiti od nas in naj Ti bo Bog sedaj pravičen s ^ P^j globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo Ti feIinJu'č n*^ čivaš sedaj mimo v zasluženem počitku. Večna sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
JULIA DEBEVC, soproga FRANCES poročena Zust, hči FRANK, ERNEST, EDWARD, sinovi JOHN, zet	ELAINE, vnukinja pef
zapušča tukaj tudi žalujoča brata Anton in Lou geStr'
v stari domovini pa brata Matija in Janeza »e Ivana Svet ln Marija Urbas
Cleveland, Ohio, 19. aprila 1939.