Uto. Wug* dva krat [ , .J NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. T. 62. — NO. 62. CLEVELAND, OHIO.TORBK, 3. VELIKI SRPAN 1915. LETO Vin. — VOL. Mestne novice. ^Politični položaj med demokrati in republikanci za jesenske volitve v Clevelandu še sedaj 114 čist. —Le tri mesece je še do jesenskih volitev za, župana, in republikanci se še danes niso zjedinili, kdo naj prevzame kandidaturo. Dosedaj imajo dva kandidata, in sicer Miner Nor-tona in Harry Davisa. Toda oba moža sta neprestano silje-na od voditeljev republikanske stranke naj odstopita v korist Win. Boyida, znanega odvetnika, ki naj bi bil edini republikanski kandidat. •Toda nihče neče odstopiti, Boyd pa ima i preveliko odvetniško prakso, ki nese veliko več kot čast župana. Zato se tu«di on ne sili. Med demokrati tudi ni vse jasno. Sicer je indorsiran od stranke Peter Witt, sedajni cestni.komisar, toda 'on ima nasprotnika pri "pravih demokratih" v ose-tot Charles P. Salena. Ta Salen je sedaj davčni komisar, in ga je guverner Willis baje imenoval samo raditega, da nastop: kot županski kandidat, da naredi nered in razkol v demokratični stranki. Pa tudi Salen se še ni odločil. Tri - mesece pred volitvami, pa se še ne ve, kdo je pravi kandidat za župana, raz ven socijalistov, ki imajo .že zbranega. Poleg županskih volitev bo-demo jeseni glasovali še za kakih 30 različnih stvarij. Najbolj važno med njimi je vprašanje prohibicije. Letos se bo glasovalo, da se vprašanje prodaje opojne pijača tako uredi, da se sme le vsakih šest let o tem glasovati, ne pa vsako leto kot silijo temperenčni fanatiki. Važno je tudi vprašanje, če bodejo volivci dovolili, da se državni, county in mestni bondi ali zadolžnice oprostijo državnega davka. Te bonde je sedaj teško prodajati, ker so mesta že precej zadolžena, in če se odpravi davek na nje, bo njih prodaja bolj ugodna. —V torek opoldne bo župan Baker govoril po telefonu z županom v San Franciscu. Telefonska družba je priredila za to posejben aparat. Za zvezo med Clevelandom in San Francisco je bilo treba postaviti 130.0U© • kolov in potrebovali so 5.920.-000 funtov bakrene žice. —Poročila sta se John Novak in Nežika Kos. Naše častit-ke. —V več pismih, ki jih dobijo rojaki od svojih prijateljev in sorodnikov iz Rusije, kjer se nahajajo avstrijski ujetniki, se vidi, da bi tamošnji ujetnikf ja-ko radi brali kake časopise. Kdor dobi tak naslov, od kake-ujetnika, bi dobro storil, če bi istemu poslal naš list. Seveda, list bi hodil tja po 5 ali mogoče celo 6 in 7 tednov, prišel bi pa tja vseeno in razveselil rojaka v ujetništvu JPoštnina za list je samo en cent, in če je nfc osmih straneh, 2 centa. j—Staro pokopališče na E> 9. cesti južno od Huron Rd. hočejo odpraviti. iDdbiti morajo še dovoljenje nekaterih družin, da prenesejo ostanke svojih ranjih na druga pokopališče. Na protoni sedanjega mirodvora hojo zgraditi velikansko dvora-o za konvencije. , —Znani Ulmer, ki se mudi daj na Ogrskem, in ki stoji sodnijsko varščino $20.000, je pred sod ni jo po Ifrivem segel, je dobil odlog do me-a novembra, da pride pred Jnijo Zjed. držav. Ulmer ima ej 3 mesece časa, da se vrne ogrske. Če ne pride 1. no-bra, zapade varščina $20.- $18.000 čistega dobička. Letos pa se je pojavil deficit, ki znaša $2000. 'Mnogo novih stavb in slabo vreme je krivo, da mesto zgubi. —Tuk. nemški dnevnik, ki je desetkrat požrl celo rusko armado in vse ruske prebivalce, kar jih je v Rusiji in Sibiriji, poroča, da so v Petrogradu umorili poveljnika baltiškega ruskega brodovja in ves njegov štab, kakih 14 najvišjih Častnikov. Od nemškega časnika pričakujemo še, kdaj'naznani, da je ves svet polbit in pomor-jen, in da ostane samo še nemški kajzer in njegova milost božja na svetu. —V Lorainu, Ohio, imajo 15 avgusta veliko slavnost, katero priredi tamošnja podružnica Slov. Lige in Hrvatski Savez v Maksum prostorih. Znani slovenski govornik in operni pevec Mr. Trošt bo govoril. Pričakuje se tudi odličnega govornika Grškoviča iz Clevelanda. Delavski položaj. Razne tovarne delajo tako velike dobičke z vojnimi naročili, da so zvišale delavske plače. i j Voungstovvn, O. 31. julija. Tukajšne tovarne delajo š polno paro. Kot so naznanili vodje tovaren, primankuje delavcev. 24 ur na dan se dela v nekaterih tovarnah. South Betlehem, Pa. 31. jul. E. G. Grace, predsednik "Betlehem Steel Works" je naznanil, da bo kompanija zboljšala od pondeljka naprej vsem delavcem njih plače. Sedaj dela pri tej kompaniji 17.000 delavcev. Ti bodejo dolbili deset procentov zboljšane plače. Kom-panijski razglas se glasi: Upra- Ruska armada gre iz Varšave. Pri napadu na Varšavo so imeli Nemci velike zgube. Med umikajočimi Rusi in zasledujočimi Nemci se vršijo krvave borbe, pri katerih Nemci jako trpijo. Pri Lublinu je padlo 70.000 Avstrijcev in Nemcev. Nemci trdijo, da so Rusi zgubili tekom julija 95.000 mož. Italijani trdijo, da so porazili Avstrijce, in iz Dunaja trdjjo, da je laška ofenziva zlomljena. va tovarne naznanja, da bo od Ves slovenski Lorain zajedno s 1. avgusta naprej prostovoljno hrvatsko naselbino se udeleži zvišala plačo vsem delavcem v vseli oddelkih. Tb se je ukrenilo kot v priznanje delavcem, ki so delali neumorno, in ker se je delavski položaj jako zbolj-šal. Vse tovarne delajo s polnimi silami. Bridgeport. 31. julija. The Locomobile Co. je naznanila, da bo povišala vsem svojim de- slavnosti. —V New York je dospel znani slovenski sokol Kari Fuks, ki je v Pragi, v Turinu in v Luksemburgu pri vseslo-vanskih sokolskih izletih dobil prve nagrade. Mr. Fuks je ob pričetku vojne bival v Srbiji kot inženir in se je sedaj preselil Eno leto boja. Popolnoma natančno soditi vse zgube vojne tekom prvega leta vojskovanja, je skoro nemogoče, ker vSe države ne pri-občujejo rednih zgub. Vendar smatrajo vojaški izvedenci, da je sledeča tabela precej natančna : INemške zgube: Nemčija .......... 2.300.000 Avstrija........... 1.900.000 Turčija ............. 230.000 Skupaj 000 il v ^Ameriko. Ta novica bo za- lavcem, 3000 po številu, njih Belgija ' plače. The Colt Firearms Me-1 Srh'ia nimala marsikoga, ki je tega odličnega rojaka poznal v stari domovini. —V bolnišnico sv. Aleksija na Broadway je bila odpeljana Mrs. Ana Maver, stanujoča na Superior ave. in 43rd St. Želimo, da bi se kmalu zdrava vrnila k svojim dragim. —-Dr. Mir, št. 142 SNPJ praznuje v nedeljo, 8. avgusta petletnico svojega obstanka. Ob tej priliki priredi društvo na Reharjevih prostorih v Euclid, O. zanimiv piknik z jako srečno izbranim programom. Bratska društva so vabljena k obilni udeležbi. —Na nekem plesu v New-burgu je bil v nedeljo smrtno ranjen Peter Luncič. Vzrok — lepa deklica. Lunčič ni pustil svojemu nasprotniku, da bi plesal z dekletom, zakar je bil napaden od tovariša z nožem. Dobil je štiri nevarne ubodlja-je, in zdravniki v St. Alex bolnici pravijo, da bo umrl. Policija je zaprla štiri pretepače. —600 laških rezervistov je odpotovalo v petek iz Clevelanda proti New Yorku. Vsega skupaj je odšlo iz Clevelanda tekom dceh mesecev že 1500 mož. —'Hugo Gordon, stanujoč na 1072 Addison Rd. je «bil najden v nedeljo zjutraj mrtev na tlaku, nekaj korakov od svoje hiše s prerezanim vratom. Malo potem je bil aretiran Chas. Stump, 1087 Rd. in policija je dvignila proti njemu obtožbo umora prvega razreda. Stump in Gordon sta korakala skupaj po Addison Rd. in Stump pravi, da ga je Gordon udaril po obrazu, nakar je Stump potegnil svoj žepni nož in prerezal Gordonu vrat. —Umrla je v nedeljo zjutraj Mary Kramaršič, stanujoča na E. 34th St. Doma je bila izpod sv. Gregorija. V Ameriki je bivala nad 'i5 let. Ranjka je bila po Clevelandu znana kot dobra mati in pridna gospodinja. Zapušča tukaj stariše, moža in šest malih otrok. Bila je Ranica dr. Srca Marije, ki ji priredi v torek pogreb. Pokoj njeni duši! -Mesto prodaja v parkih »vrstne slaščice, cigare, to-male igrate, itd. Lansko služilo pri tem Boji mel Lahi in Avstrijci. Kot se poroča iz Rima, so Italijani začeli splošno ofenzivo na Tirolskem. Avstrijce so prisilili, da so izpraznili nekaj svojih utrjenih točk. Dalmatinski polki, ki so napadali Frei-kopf, so zgubili 50 odstotkov svojega moštva. Italijani so pre-foili drugo avstrijsko črto na Kraški planoti in uzeli več milj strelnih jarkov. nufacturing Co. je danes naznanila, da bo plačala vsem delavcem 13 odstotkov od vse njih plače, kar so jo zaslužili od 1. maja naprej. Calumet, Mich., 31. julija. Kompanije, ki operirajo Wol-verino in Mohawk rudnike, so danes pridjale vsem delavskim plačam še 5 odstotkom posebne plače, kar so je zaslužili tekom junija meseca. .Naznanilo se je, da kompanija plača ta pobolj-šek, ker se baker prodaja po iz-vanredno visokih cenah. Ta po-boljšek se bo plačeval, dokler trajd kupčija z bakrom na tej višini. Washington, 31. julija. Nemci so zopet potopili neki angleški parnik, ki je bil na potu iz Anglije v Ameriko. Med mrtvimi je tudi en Amerikanec. Nemci so na parnik najprvo streljali, potem pa ga torpedi-rali. V ameriških krogih vlada silno vznemirjenje, ker so Nemci torpedirali ta parnik, ki je imel v sebi blago, namenjeno za Ameriko. Ker predsednik Wilson ni navzoč v Washing-tonu, uradni krogi ne morejo izreči konečnega mnenja. Washington, 31. julija. Visoki uradniki v mornariškem oddelku so se izrazili, da bo kmalu prišel čas, ko bodejo morale ameriške čete zopet zasesti Vera Cruz, meksikansko pristanišče. Naznanilo se je tudi, da bodejo ameriške čete zasedle Mexico City in držale mesto v svoji oblasti, dokler se Mek-sikanci ne spametujejo in ustanovijo stalno vlado. Submarin potopljen. London, 2. avgusta. Pri pre-skuševalni vožnji med Kielom in Fehmarnom je bil potopljen eden najnovejših nemških. sut>-marinov. Dvanajst mož od posadke je utonilo. Nemci še niso v Varšavi* London, 2. avgusta. Dasi se je ruska armada že vsa umaknila iz Varšave, pa vendar Nemci še niso dospeli v glavno mesto. Glavni del svoie armade so Rusi srečno umaknili na Zgube zaveznikov: Francija........... t.400.000 Rusija .............2.900.000 Anglija ............. 480.000 ........... 260.000 ........... 240.000 Japonska*........1.200 Italija ............... 75.000 Črnagora ............ 30.000 Skupaj 5.386.200 To so zgube enega leta vojskovanja, približno deset milijonov ljudij na obeh straneh Od tega števila se mora odra-čunati one vojake, ki so bili ranjeni. pa so zopet ozdraveli in so zopet na bojnem polju. Te vojakov je kakih 3.000.000, do-čim so ostali ali mrtvi, ali ujeti ali pa tako pohabljeni, da niso več uporabni za vojno. Nemci zavzemajo Lublin. London, 1. avgusta. I^ublin, važno železniško križišče, 95 milj jugo-vzhodno od Varšave, je v nemški posesti, in s tem je Rusom odrezana ena pot iz Varšave, dočim tudi skupna av-stro-nemška armada prodira kolikor mogoče hitro naprej. Nobenega poročila ni, če so Nemci pri tem zajeli kaj Rusov ali ne. Nemška' poročila o tem popolnoma molčijo. Nemci silijo proti Vilni. ^Nemški general Buelow pritiska s svojo armado proti Vilni, da bi prestrigel severno železnico, ki vodi iz Varšave proti Petrogradu. Nemško prerokovanje, da bo cela ruska armada ujeta, se zna spolniti, če ni glavna ruska sila se že prej umaknila iz Varšave. Mnogo tisoč prebivalcev je že pobegnilo pred nemškimi hordami. Zbežali so tudi vsi poslaniki, razven ameriškega, ki se je izjavil, da ostane na svojem mestu. Varšava bo ohranjena. Vrhovni ruski poveljnik Ni-kolajevič je ukazal, da mora ostati Varšava ohranjena, in da se ne sme uničiti druzega kot kar je iz vojaških ozirov potrebno. Za vsako škodo posestva in pohištva bo pozneje ruska vlada plačala odškodnino prebivalcem, če bi se ihotela ruska armada umakniti iz Varšave nepoškodovana, tedaj li morale ruske čete na vsak način držati Lublin-Holm železnico. Sedaj ko je ta v nemških rokah, je odvisno od ruskega da Rusija zbere svoje .moč: va začne s svojo ofenzivo proti Nemcem. To se ne bo z^o lilo pred oktclbrom. Izjava ruskega poslanika Xc\v York, j. avgust?. Rus-Vi poslanik je d jI dane-i ameriškemu časopisu slede:«/ izjavo: Vzrok, zakaj so Rusi zapustili Varšavo je sledeč. Nemci so zbrali vse evoje vbjaštvo, kar ga nimajo na francoskih tleli, proti Varšavi. Poleg tes>3 pa je bila zbrara v južni Poljski vsa avstrijska armad;i. razven kolikor jo je bilo neobhodno potrebno proi! Itali!', in tej aramadi je pomagalo 70 nemških divizij s skoro vso nemško 1 avalerijo. V irtem časi* so tudi Turki ppČeli napadati v Kavkazu, tako da je Rusija morala tja po.inti večjo moč. Pomanjkanje oružja in strelii-va je prisililo Rusijo, da je ostali. v defenzivi. Toda kljub temu je iRusija skozi tri mesece zadrževala nemško moč pri Varšavi in prizadjala Nemcem hude zgube. U-» "»da vojne se ne rxfloci slem7' rb sovražnik zu-stde en del njerih dežel. Ruska moč je neizmerna, v?jnšfva iira v obilici, ir začela je šele vežbati najbolje; mo." i, dečim je Nemčija in Avstrija /e p c-cej izmučena p-ostor, kjer se je sedaj vršil boj. ni bit nikdar ugoden za Riifiio. Zato ie vlada že leta 1910 postavili svoje giavno olbrambeno črto zapad-no od Warshave, ob reki Nare-vi ter ob trdlnjavi Brest Lito v sk. Bog in nemški kajzer." London, 1. avgusta. Nemški kaizer je imel na dan obletnice rapovedi vojne celi Evropi, sledeč govor: Eno leto je preteklo, nikar sem pojclical pod orožje ves nemški narod. Nepopisno krvoprelitje je nastalo v Evropi. Pred Bogom prisegam, da sem jaz nedolžen na tem krvo-prelitju!!! Jaz nisem hotel vojne. (Kljub temu pa je kajzer napovedal sam najprvi vojno Rusom, Francozom in Angležem in Belgijo kar potlačil v prah.) iDtanes se poln hvaležnosti obračam k Bogu in trdim, da je Bog z nami. Nemci zasramujejo Amerikance. Zurich, Švica, 1. avgusta. V četrtek so nastale v Berolinu hude demonstracije proti Ame-rikancem, kakor pripovedujejo ameriški dijaki, ki so prišli iz /Nemčije v Švico. Velika nemška dnuhal se je zbrala predi poslopjem ameriškega poslaništva in ga zasramovala. Prišla je ko-nečno policija, ki je druhal raz-gnala. (Policija je prosila Amerikance, naj ne razobešajo svojih zastav. ' Izjava ruskega carja." Petrograd, i. avgusta. Ruski car se je izjavil: S tem slo-da ne bom poveljnika, kakšne načrte je vesno prisegam .drugo obrambeno črto, dočim naredil, da ohrani svojo arma- j sklenil miru, dokler sovražnik so pustili za seboj posadke, ki j do. Rusko časopisje napada! ne zapusti ruskega ozemlja se borijo obupno z napredujo-; francoske in angleške poveljni-čimi Nemci. Ti ruski boji zad- ke, ki so ves čas, odkar so se njih straž, so postali zgodovinski. S temi boji so Rusi preprečili, da bi general Hindeburg sploh kam prišel. Zadržali 90 ga na njegovem mestu, da ni mogel poslati Mackensenu pomoči. Iz iBerolina poročajo, da so Nemci tekom meseca julija vjeli 95.000 Rusi obupno borili proti Nemcem, stali mirno in ne vzdržali boja. Nemci »o nu ta način lahko uporabili silno množino vojaštva proti Rusom, dočim so v Franciji pustili le toliko moštva, da je zadrževalo Francoze. Kot poročajo vojaški krifi- časopisje komentira to carjevo izjavo z zadovoljstvom. V uradni Bourse Gazette se piše: Eno Ičto grozijo Nemci svetovni svobodi. Mi globoko uvažu-jmo pomoč naših zaveznikov, ki\se borijo proti nemški sili. Mi trdno zaupamo v konečno zmago za pravico. To zaupanje je bila naša zvezda vseskozi te- iMeseci, ki bodejo še prišli, in mogoče več let, tekom katerih lahko traja še vojna, nam ne more odvzeti tega upanja. Rusija pozdravlja svoje zaveznike: Francijo, Anglijo, Belgijo, Srl >ijo, Cmogoro, Japonsko in Italijo. Vsi stojimo trdno, dokler luč ne prežene teme. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 1. avgusta. Ruske čete so se v četrtek ponoči umaknile iz svojih postojank med reko Vjslo in Bug. Nihče jih ni nadlegoval. Odšli smo tudi iz mesta Lublin ter zapustili železnico med Novo Aleksan-drijo in Rejovec. Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 31. julija. Včeraj je avstrijska armada zasedla Lublin. Levo krilo te armade je prekoračilo reko Bistrico, da preganja sovražnika. Nemške čete so, prišle do reke Viperz. Sovražnik se je trdovratno ustavljal na mnogih krajih, toda smo ga povsod napadali. Laške operacije okoli Gorice so včeraj popolnoma prenehale. Ob koroški meji se je Italijanom posrečilp zavzeti naše strelne jarke prve vrste, toda po hudem boju smo Italijane konečno pregnali. Odbiti so bili tudi drugi laški napadi. Papeževo prizadevanje zaman« London, 1. avgusta. tPapež Benedikt je razposlal Okrožnico vsem vladam, ki se borijo, da sklenejo mir. Toda papeževa okrožnica, ki govori o "bratomorni vojni", je bila povsod zavržena. Angleži odločno protestirajo proti papeževemu ume sevanju v vojno in proti izrazu: ''bratomorna" vojna ter zvra-čajo vso krivdo na Nemčijo, ki je vojno začela. Lahi odločno odklanjajo sklenitev miru in izjavljajo, da se mora vojna nadaljevati, v dokler ni Nemčija strta. Nemčija odgovarja, da na mir sedaj niti misliti ni. Rusko umikanje. London, 3*1. julija. Vojni dopisniki opisujejo rusko umikanje kot vzorno. Glavna armada je skoro že vsa v novih postojankah, le kavalerija in del in-fanterije še napada sovražnika. Na ta način so pridobili Rusi več ur, da urede svoje čete. Rusko umikanje na Poljskem je podobno umikanju generala Kuropatkina, pri Liao-Yangu, katerega so Japonci zasledovali, toda se mu je posrečilo, da je prizadjal preganjajočim Japoncem večje zgube kot pa jih je imel sam. Med Servocokom in Pultuskom, kjer se steka reka Carev v reko Bug, trpijo Nemci najhujše zgube. Ruski bajoneti opravljajo tu strašno delo. V pokrajinah med Viepr-zom in Bug je nemški general ] Varšave, bi se lahko ustavljala Nemcem še tedne. 70.000 Nemcev padlo. Geneva, Svka, 2. avgusta. Nemški genral Warysch, ki je zavzel mesto Lublin, je imel pri tem 70.000 mrtvih in ranje-nilh, sporoča brzojavka. Štiri milje severno od Lublina se Rusi desperatno borijo za vsako ped zemlje. Nemški general Mackensen, ki je v soboto napredoval sedem milj, je pri tem napredku zjgubil 35.000 mož. Nemške armade se sedaj pomikajo iz Lovica in Ostrovi-ca pri trdnjavi Novo Georgi-jevsk in Ivangorod, katere trdnjave so Rusi začeli izpraznje-vati že v peteki Več kakor sto .vlakov napolnjenih s streljivom so Nemci poslali od 23. julija naprej proti Varšavi. Rusi, ki so napadli nemško armado južno od Prsasnyca so pobili 5000 Nemcev, ranili 8000 in ujeli 1300. Vse te čete so spadale k nemškemu 8. armadnemu ztkI-ru. Boji pri Kiwmu. 'Kot se poroča iz Petrograda so Rusi ustavili napredovanje generala Buelowa, ki je Ibil na potu proti trdnjavi Kovno. Če Rusi ne zadržijo napredovanje nemških čet proti Kovnu, tedaj je v nevarnosti tudi njih druga obrambena črta. Avstrijci, ki prodirajo iz juga so dobili sveže čete in pritiskajo severno od Lublina. Avstrijci se umikajo iz Trata? Iz Rima je prišla nepotrjena brzojavka, da so Avstrijci sklenili umakniti se iz Trsta. Iz Trsta so že odstranili vse stroje in tovarne za izdelovanje str^Ijiva. Trije Amerikanci ubiti. London, 1. avgusta. Ameriški konzul poroča v Washington, da so bili pri torpediranju parnika Iberian ubiti trije Ame rikanci in Štirje ranjeni. Izjava francoskega predsed-* nika- Pariz, 1. avg. Francoski predsednik se je danes izjavil: Leto je minulo, ko smo se trudili za mir, pa ste Avstrija in Nemčija začele s krvoprelitjem. Nikdar ni francoski narod še bolj plemenito branil svoje zemlje kot danes. Vsa Francija je da: nes zjedinjena, da konečno porazi ošabnega sovražnika. Francija danes bolj kot kdaj prej upa na konečno zmago. Francoski narod je toliko žrtvoval, da mu uspeh zmage ne mpre oditi. Borimo se za triumf svobode. Ruska duma zboruje. se ' vsi poslanci, zastopniki ba-Petrograd, u. avgusta. V so- Mackensen popolnoma izmučil boto je bila sklicana ruska du-svoje ljudi, katere je nepresta-' ni a ali državni zbor. Zbrali so seri3j dva meseca, kom strašnega krvoprelitja. . JU*. ' . no pošiljal v boj. dokler niso utrujeni odnehali. Rusi si niso dali počitka, te* so prizadevali strašne zgube Nemcem. Neprestano so morale nove remove v boj. Drugi dan je Mackensen prenehal z vsemi napadif. Na^levem bregu reke Bug so se trudili Avstrijci. En cel avstrijski armadni zbor je bil že skoro zajet, da nišo prišle tri nemške divizije na pomoč. Rusi so ujeli T 500 Avstrijcev. Ruska armada se bori kot levi, in da se ni prostovoljno umaknila iz 1 ........ •'""" '' se vsi, poslanci, zastopniki kabineta in diplomaticnih zastopnikov. il>uma je enoglasno o-dobrila nadaljevanje vojne ter se zahvalila zaveznikom, ki pomagajo Rusiji. Predsednik državnega zbora se je izjavil: Če je konec dober, je vse dobro. Nemci se sedaj smejejo, ko Še konca ni. Leta 1812 smo se umaknili celo iz Moskve, da zagotovimo zmago. Z\ je ravno ista. Zapu« Varšavo, da pozneje neje 1 UDOBNOST Kar se tiče udobnosti se ne more primeijati nobeno kurivo z naravnim plinom Ni vam treba nakladati premoga, ni pepela, nič smetij Naravni plin je vedno pripravljen za takojšno uporabo In naravni plin je čist, izdaten in ekonomičen. TkiE East Ohio Ga« Company Superior Ave., Opposite Hollenden Hotel Cleveland, Ohio itliiliili ill-l-■!• il: SWilli UHl Hi !l ilHliili !li Itllli iliiiiiliilH Amm. i V TOREK IN MtT«K. i itovtlko p* 3 cm to. Vw pisma, dopisi in denar naj sc pošilja na: J CLEVELANDSKA AMERIKA, •lit ST. CLAIR AVE. N. C. _ CLEVELAND. O.__ ■DWAAD KALISH, Publisher. LOT7I8 J. PIRC. Editor. ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS. držav niti ozrla ni na od Nemčije plačan dolar jftroda Očeta, Sina in kakor tudi svojo mater in Hvala vam v u po- ke bili jt mu. .»-.v. ------ , - ^ - , ko so matere, katerim je slovanskih ujetnikov ,ki so da Rend by 15.000 81o»enl«ni (Kr*l«ier.) In tkeCItjr of Cleveland »od el»ewhere. Ad-er-tiring rate* on request. * TBL. CUV. PRINCETON 180 Entered »■ necond-claai matter January •th 19O0, at the piut office at Cleveland, O. ender the Act of March 8,18TB. (No. 62. Tue August 3. 1915 Za pravico in svobodo naroda. Nemčija je zadnje čase začela na svoj način nagajati Zje-dinjenim državam. Ni sicer napovedala vojne, ne bori se odkrito, ampak Inez .napovedi vojne ubija ameriške državljane in uničuje njih lastnino, 1K0 je na roparski način pokazala svoje razbojništvo pri Lusitaniji, je poskusila isto morsko razbojništvo, če me še slabše, pri Orduni. Prvič je Nemčija svoj razbojniški čin opravičevala s tem, da je Uisitanja vozila vojne potrebščine v Anglijo, toda sedaj nima niti tega izgovora, kajti parnik "Orduna" je pljul iz Anglije v Ameriko, torej brez vojnega kontrabanta. To pot nemški torpedo ni pogodil svojega cilja, to pot je oscat nemški zločin — samo poskusan umor. Ta nemški zločin bojevanja prenešen z morja tudi na tuho. 'V imenu človekoljubnosti in visokih človeških idealov je F. Holt pripravil dinamit in vrgel imbo v parlament v Wash-jtonu, pozneje pa je do zob oborožen udri v hišo Morgana, da ga ubije, ker je baje Morgan kriv prelivanja krvi in klanja v Evropi, ker omogočuje zaveznikom dobivanje orožja in stre-Ijiva, s katerim se braaiijo in odbijajo napade divjih nemških hord. Ta Holt, ki je ubil lastno ženo, je orodje v božjih rokah, njega se je previdnost božja posluži-la, da naredi koncc krvoprelkju in vojski sploh! Toda Holt in holtiči niso imeli uspeha, treba je delati na-prej. Oblasti Zjedinjenih držav nikakor ne morejo in tudi nečejo preprečiti tovarnarjem in trgovcem, da ne bi delali in prodajali vojni materijal, in sicer vsakemu, kdor ga hoče kupiti, naj šibo Nemec ali Anglež. Če bi Zjed. države prepovedale prodajo orožja, bi kršile pravico svojih državljanov in proglašeno neutralnost. Zavezniki kupujejo vojne potrebščini, ker ga lahko od tu prevažajo v svoje kraje. Nemci ne kupujejo vojnih potrebščin., ker jih ne morejo voziti domov, kajti nemško trgovsko brodovje je ali uničeno ali zaprto po lil« k ah, zato pa morajo "v imenu človekoljubnosti" narediti vse. kar se Mile in■ne sme, da zavezniki ostanejo brez orožja, in da ji!i Nemci in Avstrijci koljejo po mili volji. Kar se pa tiče nevtralnosti, so pokazali Nemci dovolj, koliko jo spoštujejo, ko so preko »nevtralne Belgije udrli na Francosko. Nemška komanda v Ameriki se je pokazala celo pri slovanskih listih s tem, da so nekateri listi podpisali nekake prošnje, v katerih se apelira na delavce, naj za božjo voljo ne izdelujejo orožja in streljiva, da 5 tem ne podaljšajo prelivanja krvi — •na slavo cesarja in straha božjega. v korist Nemčije, Avstrije in Turčije! In ko ti apeli za dolar niso ta, tevtonska horda pobila sinove pljunile na podpise teh siromaš nih časnikarjev, ko vse to sku paj ni nič pomagalo, pa so za čeli kričati, da morajo delavci izvojevati svoje pravice, da štrajkom prisilijo delodajalce na osemurni delavnik in boljšo plačo. Toda čudno, ta borba, štrajki, morajo biti samo v onih tovarnah, kjer se izdelujejo voj ne potrebščine za zaveznike, in Še bolj čudno je, da se to godi ravno ob času, ko je Nemčija napela vse sile, da zada smrten udarec vsemu — Slovanstvu. Mi že naprej vemo, kako bo de j o naši internacijonalci, ka dar se gre za "načelo", a Slovenci, kadar se gre za dolar, bodejo skočili na nas, da smo sluge in žandarji kapitalistov, da smo sovražniki delavcev, toda to nas ne bo zastrašilo in odkrito rečemo, da ta sedanja borba in štrajki delavcev v tovarnah za vojno orožje, ni mič drttzega kot plačana nemška spletka in lopovščina prve vrste, od katere si bodejo nabasali žepe nekateri delavski voditelji, raja pa ostane še nadalje zaposljena in izrabljevaua od špekulantov, ki se okoriščajo z "delavskimi borbami" od gospode, da po gospodsko živijo. iMi smo tekom zadnjih dnij čitali izjave poštenih delavskih voditeljev, ki se z dulo in srcem borijo za pravice potlačenih delavcev, mi vemo, da se nahaja v delavskih vrstah veliko števi-k> onih, ki obsojajo hujskanje delavcev v korist nemško-turš-ko-avstrijskega sporazuma. Jugoslovani, ne dajte se zapeljati i.n izrabljati od nikogar pa naj vam govorijo o človekoljubnosti in delavskih intenpsih, kajti vse to nima druzega cilja kot da se prif*ombre k nemško-turško-avstrijski zmagi, v korist Germanov, v sramoto in poraz ter največjo škodo Slovanov. nes v Srbiji, bliju Niša, in vam i i af solzami lahko pričajo, kako so jih avstrijski častniki z mi-. traljezami in topovi podili v prve vrste, da se borijo proti svojim srbsikim Ibratom. Ti av-strijski-slovanski ujetniki sedaj v Srbiji govorijo: Mi nismo ujetniki, ampak smo svobodni. Ujetniki so ostali še v Avsiriji, onstran (Drine in Save. Hvala vam v imenu mnogo tisoč sužnjev v ječah v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in drugod, hvala vam v imenu teh sužnjev, med katerimi dobite duhovne ' in urednike, politikarje in 'umetnike in gospodarje, ki že celo leto gledajo 11a svetlobo samo skozi gosto omrežje, in ki se ponoči v sanjah in podne-vu pri svetlobi vprašujejo, kaj delate vi, ameriški bratje, za njih svobodo? Hvala vam vsem, bratje, ki stojite z nami, z jugoslovanskimi borci! Vi delate našo bonbo lahko. Hvala tudi onim bratom, •ki so proti nam, kajti oni de- Hvala vam, bratje Jugoslovani. iBla je nedelja 25. julilja. Vi utrujeni delavci, ki šest dmij v tednu teško delate po tovarnah, bi lahko polegli in se odpočili od teškega dela. In kdo bi to vam zameril? Lahko bi šli v naravo, v gozd in okolico, in dobro bi vam storil sveži zrak. Toda vi ste svojevoljno vse to opustili in zbrali ste se v Bir-kovi dvorani. Dve uri je padal znoj z vaših čel in trpeli ste strašno žejo, toda kljub temu ste ves ta čas sedeli nepremično na svojih mestih. Kaj vas je pripravilo v 14 > dvorano, ta dan? Ne dobra jed in pijača, ne vesela predstava na odru, ne milodoneča pesem. Ničesar te-ija — pa ste prišli na narodu' klic, na poziv, da bo govoril z vami človek, ki je doživel vso vojno grozo v Kvropi in vam povedal, kar je videl na lastne oči, kar je slišal na lastna ušesa.','Pripeljalo \as je v dvorano prepričanje n silnem trpljenju slovanstva. prepričanje o heroični borbi slovanskih sužnjev proti germanskim gospodarjem, ker ste čuli, da so vaše rojake v stari domovini pognali prve v lbojn6 vrsto, ker so na stoti-ne vaših ljudij v ječah podavili in jih še na tisoče danes- tiči po ječah. Povedal sem vam en del teh strašnih dogodkov. Ah, da bi vedeli, kako je vse to malenkostno napram resničnim dogodkom! Moje pripovedovanje je bilo samo slab odmev onega imivo iz Kajifl nia slovanska borba za svobodo je ravno zato velika in slavna, ker malo kompanij, ki bi dale delo ima mnogo nasprotnikov, mno go nasprotja 1- delavcu, ki je star nad 45 let. V velikih klavnicah in skladi- Hvala vam vsemibratje, ki ste ščili mesta (do leta 15J01) se je razumeli čas in uvideli, kam je tako pritiskalo na delavce, da usoda obrnila točko zgodovine Hvala vam vsem, častite slovenske duše, ki tega še niste u-vidile in še ne razumete, in se nezavedni obračate sedaj na le-o, sedaj na desno. Vi sicer o-težujete naš položaj, toda narodne svobode ne morete preprečiti, Mi verujemo v skoraj-šno osvobodenje vsega slovanskega naroda. J^iliko ulbijete na-e telo, toda te naše vere ne morete ubiti, Bratje Jugoslovani v Ameri-cit Bodite vsi enodušni v mislih pri delu, kakor ste bili na zborovanju, v Clevelandu. Vaša enofhisnoFt pri protestu proti rivici in pri iskanju svobode in pravice za vse ljudi na svetu, >a tudi za nas 'Slovane — ta asa enodušnost vas bo uspo-obila za svobodo, ki je vsem atko draga. Ta svoboda vam mora biti dražja kot lastno živ-jenje. Toda življenje žrtvujejo asi ruski in srbski bratje v Evropi, za svobodo vseh Slovanov. rtvovanje življenj je tudi žal, sedaj v polnem teku od strani asih bratov Slovencev v Evropi. Ne za svobodo, ampak za idaljevanje teme. Vi pa jugoslovanski bratje v Ameriki, pomagajte z umom in požrtvovalnostjo, da zasine čimprej ,11am vsem skupaj dan — svobode. Nikolaj VelimiroviČ, Delavec in starost. Se pred kratkim se je culo mnogo izjav delavcev, ki so šli v tovarne prosit dela, da so jim v tovarni rekli: "You are to old, we don't want you!" (Prestari ste, mi vas ne potrebujemo, ) Mnogo taki zavrženi delavci mogoče niso spolnili še 40. leta. in jako se čudijo, ko se jim reče, da so prestari. Vprašanje je. kdaj postane delavec v resnici prestar za delo? Na to vprašanje dobimo odgovor v listu "American »Statistical Association", ki je glede tega prinesel poseben članek pod naslovom : "Starost in industrij al na drvarnica'". V tem članku'se piše med drugim to: "OPopis prebivalcev v Zjed. državah od leta iHgo kaže, da je bilo med 100 moških delavcev, ki so delali. 13.5 odstotkov v dobi od 45-54 leta, osem odstotkov jih je bilo v dobi 45*64 zemeljskega groma, od katere ga še danes trese vsa Evropa, leta, in 5.3 procenta delavcev, To je bil <*amo slab odmev bor-! ki so bili stari dela , ^^ ljudij? Oni clelavci, ki pridejo iz stare Evrope, ih ki so prekoračili dobo 40 let, skoro gotovo ne dobe dela, in večinoma se morajo naslanjati na podporo svojih rojakov. Vrsta dela ima velik upljiv na starost delavca. Pri poljedelskih, uradniških, poseljskih je odstotek zaposljenih delavcev, ki so stari nad 45 let, skoro dvakrat večji kot pri delavcih, ki delajo v tovarnah, pri železnicah in ostalih vrstah industrije. Statistika nam nadalje kaže, da izmed tisoč delavcev jih doživi samo 444 starost 165 let, 556 pa jih umre prej, ker so se pri delu ponesrečili ali so pa radi dela zgubili svojo življen-sko moč. Ponavadi vsi ti delavci umrjejo iz vzrokov, kateri f>i se lahko preprečili. Več kot polovica delavskih sil se zgubi in izrabi, predno je čas za to. Odstotek smrtnih slučajev v posameznih delavskih poklicih je prevelik. Pri nekaterih delih skoro ne morete najti delavca, dei p. d. Knez.. Dosegel j docenti italiani Gorizia" v Go- je lepo starost 80 let. rici. "Societa Ginnastica Paren- Roparska tolpa. Iz Bjze]j»ke- fcina", Club «iautico Parenting", lajo našo borbo slavno. Naša starega več kot 50 let V Zjedinjenih državah je le so bili ''znojili celi dan, popol noma izmučeni zvečer, in ko sq dosegli starost 40 let, niso bili za nobeno delo več.;' Neki strokovnjak jeklene industrije pripoveduje, da v zapadni Pen-nsy Ivani ji "silijo delavca na mukotrpno delo z vso hitrostjo, luije kot bi priganjali konja, ki ne more speljati teškega tovo-ra.'* Ta. strokovnjak sicer ni izdal nobene statistike, toda povedal je, da 12 urno delo sedem dnij na teden povzroči, da postane delavec, ko doseže 40. leto. popolnoma zrel za drvarnico, to, je prostor, kamor -S£. mecfje vsa nepotrebna ropotija. F. A. Vanderlip, predsednik Nationa) City Bank v New Ytorku, se je izjavil na konvenciji dobrodelnih organizacij, da je po preiskavi več stotin ameriških tovaren dokazano, da je treba samo nekaj let, pa se de-iavca popolnoma izmuči, da je nesposdben za vsako delo. In tako kažejo vse druge statistike. Dočim se je pred nekaj leti trdilo, da je delavec zgubi vse svoje moči, ko je postal 45 let star, pa danes tovarne gledajo, da ne sprejemajo več niti 40 letnih mož, kajti kdor je star nad 40 let, je že zrel za "delavsko drvarnico." Res je, da ni pri vsakem delu enako, toda če se oziramo na sem doseljene delavce, vidimo, da ti delavci, ki so preskušeni še v ameriških navadah in običajih, največ trpijo, in največ je teb delavcev, ki morajo slišati besede: Prestar si. nq potrebujemo te. Naš narod pričenja jako trpeti raditega, kajti naš narod je zaposljen pri najtežjih delih v tovarnah kot v rudnikih, kjer silno žrtvuje svoje moči, da se izkaže kot "dobrega" delavca. Malo Je mož med nami, ki bi delali v tovarni nad 50. letom. Samo delavske organizacije morejo ustaviti to brezprimer-110 izkoriščanje delavskih nio-čij. Le trdna delavska organizacija more pomagati delavcem, da niso vrženi med smeti, ko spolnejo 4°- leto. Rojaki, pristopajte k delavskim organizacijam. podpirajte in bodite člani delavskih unij. Iz stare domovine. V Ljubljani je umrla Marija Kolesa. Ukraden 1000 kronski bankovec. Neki vdoveli posestnici Podgorice pri Ljubljani je ___________________ _______ _____ ______ vec kot 65 let. be, katero vodijo Jugoslovani j Devet desetin moških delavcev ukradel do sedaj še neznan tat in vs'i Slovani za svoje konečno jp bilo zaposljenih med letom iz zaprte omare .tisočkronski O tatu ni nobenega ga poročajo: 10. julija zjutraj je napadla kakih 10 mož močna roparska tolpa kmeat iPutri-ha iz Brezij, ga pobila na tla, tako, da je bil napol mrtev ter mu vzela okrog 1000 kron. Nato se je podala roparska tolpa k posestniku Franu Balonu, strahoVala rodbino, ki je zbežala na podstrešje, s stre, razbila vso opravo in okna ter odnesla okrog 3000 kron denarja. Ob pol 3. ponoči so se roparji odstranili. Neki sosed je vse slišal, a se ni upal v bližino. Umrl je v Gradcu bivši ravnatelj , trboveljskega rudnika Martin Terpotitz v 76. letu svoje starosti. Pokojnik, sin slovenske koroške rodbine, se svojega pokoljenja ni zavedal. Justifikacija. Vojno sodišče v Gradcu je kot preko sodišče obsodilo v Ptuju vojaka ,17. peš-polka Valentina Sporerja radi ropa na smrt na vešalih ter iz-ključenje iz armade. iSporer jej napadel v noči na 31. maja v, družbi z nekim tovarišem pri Rogoznici posestnika Markeža, ter mu vzel 154 K, nikljasto uro in več drugih drobnarij. Pristojni vojaški poveljnik je. spremenil kazen obešenja v ka- j zen ustreljenja. Obsojenemu Sporerju je preko sodišče v pe-j tek 18. junija ob en čert na 4. popoldne sodbo razglasilo, nakar je bila kazen istega dne ob en četrt na 6. izvršena. Razpušlčena italijanska .društva. Tržaško namestništvo je odredilo razpust sledečih društev : ''Societa alpina delle Gi-ulie", "Societa Ginastica trie-stina", "Associaziaone triesti-per 1' educazione fisica", "Lega delgi in^egnanti di Triest", Audax podistico italiano*', "Cir colo di eoltura", "Fascio gio-vanije friulano", Club icilistico dejte, da ne dobite pona-redb, ki niso nič vredne zahtevajte pravi Pain Expcller s sidro znamko, kot jo vidite tukaj. 25c in 50c po lekarnah in naravnvost od RICHTER CO. 74—80 Washington Street New York, N.Y, "Associazione italiana di bene-fizenza" v tPoreču. "Circolo di lettura" v Visnjanu in slednjič šolsko društvo "Lega naziona-le" in njene podružnice v Pri-morju. Glede te poslednje družbe pravi odlok ministerstva za notranje stvari, na podlagi katerega je namestništvo odredilo razpust, da je "družba razvijala delovanje nevarno za državo in da torej ni več odgovarjala zahtevam zakonitega obstanka. Split v temi. V Splitu so u-stavili večerno in poriočno mest no razsvetljavo s plinom. Kdor hoče zvečer na ulico, mora i-meti leščerbo. Iz Gorice. Mariborska "Straža" priobčuje pismo iz Gorice, rapnel ja pretresa Sec^so •• streljati tudi ponoči. Itahj ska granata in šrapnel c\ kot pes, za tem pok in nje, da je groza. To je sedaj tretji teden. -Preje smo gle( to v okolici, a sedaj švigajo m našimi glavami, nikjer nI čK vek varen, vsak trenotek smo izpostavljene smrti'. V nedeljo je pričel sovražnik prvič ponoči ob pol 3. uri streljati tako grozno,, da smo bili vsi naenkrat na prostem, in sicer so padale granate prav v naši bližini. Stašno je bilo, granate in šrap-neli so padali na naš vrt, hiše piso zadeli. To je trajalo do 11. ure. Popoldan je pričel streljati na hrib sv. Valentina.... so naši zakopani, vrh je sovražnikov. To je bilo grozno. Ves hrib je izgledal kot vulkani sovražnik je meril večkrat preda-Dalje na tretji strani. r Na želodcu bolni Gotovo, da že dolgo iSčete olajšbe. Ne dajte se prevarati. Ne posku&aite. Rabite Severa's Balsam o! Lile BE krepilne in tonične kakavosti. ----------r . v«, Uika pr«b«v*. sap«k«, mnlfc« I« . ' in slabotni ljudj« bodo tudi naili njagovo rabo (Severov Življanski Balzam) tar bote kmalu opazili nj«gova krap Posebno m priporoča pri zdravljenju ne] Okrevanci, atari zelo koristno. Kotno sdnrj« j« odvisno vetlnoma cl mila, katerega rabite. Mi vam prlporoCamo SEVERA'S Medicated Skin Soap (Sevmvo Zdrarilno Mllo) m viakda-.Jo rabo xa kopal), toaleto, hritar In Umivanj* las. Caaa 95 oentov. Cena 75 centov. > ČitaJte, kaj nam Ja pwd kratkim pisala (i. Mart. PagaC, ia Moquah, Wl>.: "Zahvaljujem m Vam ia Severov iivUenekl Baltam. Trpela aem na Moden, ter iem bila aelo slabotna ter niiem Imela nobene slasti. Porabila aem eno steklenico Sevwovega tivljesskeca Balaams ter so TM te neprlUke lxftnlle. Proelm objavite moje pismo v Časopisih v kortai villi tiatih, ki enako trpijo-" w. F. SEVERA CO* Cedar Rapids, Iowa. teas V' ifi L Skok, 4118 St. Clair Avenue. Prvi in edini slovenski klepar in streini krovec in barvar hiš. Vsako delo garantirano. Nizke bankovec sledn. Umrl je po daljši bolezni v mgati, ko se vlada Zjedinj. telesu. osvobodenje. 120-65. prebivalstva leta Pazljivo ste me poslušali in 1,910 pa je popolnoma drugačen i/ vse duše vam kličem: Hva- glede delavske starosti. Ta po- . . la. j pis dokazuje* da je število ne- Predlogu pri Radoljicl Tomaž Hvala vatli v imenu močne [zaposljenih delavce v, ki so pri-, Šuštersič, oskrbnik. Kit^ije. zaščit nice vseh Slova- Šli setiviz stare domovine, v Sta-' Pri Žužemberku so orožniki ki je velika na duši in na rosti 55 let ali več, znatno večji zasačili dva ruska vjetnika, ki kot število brezposelnih Ameri- sta pobegnila iz taborišča pri Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno denarje v staro domovino. Pošiljatve ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovniku t roke, pač pa v teku 20 do 24 dni. 100K velja sedaj $16.00 s poštnino vred. Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava. Prank Sakser 82 Cortlandt Street, 6104 S New York, N. Y. TI--' ' ' IZVRftEVAL.NI ODBOR: Frank Sakssr, predsednik, 82 Cortlandt St. New York, N. T. UpraVnl tajnik: Edward Kal lah, «119 St.Clair Ave... Cleveland, Ohio. ' Literarni tajniki: Ivin Blatnik, General Delivery, Seattle, Wash. Rudolf Trott, 393 W. Central Park, New York, N. Y. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave., So. Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga podruinlca sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jagru. Vplačana svota bode potrjena po blagajniku ln razglašena po slovenskih ltBtlh. Istočasno naj tudi obvestijo gl. tajnika, koliko denarja so poslali. Nadaljevanje iz 2. fttrani. leč in zadet svoje. Nad iooo strelov je padlo, -naši iz... so mu jih poslali 99. V pondeljek je pričel streljati na most čez Sočo, ki je podminiran in kake 4 minute oddaljen od nas. Sodni dan menda ne bo hujši. 123 gra«nat je padlo, več hiš je popolnoma porušenih, d>ruge nimajo streh, pri eni manjka cel vogel. Ranjenih je mnogo, mrtev eden. Ubita sta tudi dva vola in en konj. Na ulici smo stale z inašimi častniki in z grozo opazovale, kdaj da bo zadela granata most, dobro vedoč, da nas tedaj čaka smrt. Vsaka granata je grozno učinkovala. Zatulila peklensko, zarila se s silo 4 m v zemljo, razpočila in bruhnila nad 20 m visoko. Rav-notako je bilo videti v ognju, kakor bi peklenščeke .nazaj metalo. Naenkrat zatuli in pade, kakor na most. Soča se dvigrfe visoko kot stolp in z groznim šumom pade nazaj. iStali smo kakor okameneli in ko se je zopet zjasnilo, vidimo, da je most se cel in vzkliknemo hkrati: "Čudež!" Avstrijci so jim baterijo razstrelili, nastal je molk, le vpitja zbeganega ljudstva in ranjencev ter tulenje živali se je slišalo. Vsak dan je huše. Kroglje iz strojnih pušk^sp neznansko sikale okoli-nase hiše, niti na prosto si nismo upale. Šipe v oknih so že večinoma potrte, zidovje razpokano, vse se ziblje, me pa že od same nervoznosti pri vsakemu strelu od strahu poskočimo. Drobil v Tretu. Ker je v Trstu zmanjkalo drobiža, se je na posredovanje primorskega primorskega namestništva poslalo iz "Ljubljane za 450.000 K drobiža v Trst. Ovčje meso za Trst. Tržaška deželna vlada je nakupila v svrho aprovizacije mesta večjo množino ovc. Pričeli so prodajati ovčje meso za^poskuš-.njo po sledečih cenah: Sprednji del pp 1 K 40 v, zadnji del 1 K 80 v, drob po 1 K 50 v in glave po 30 vin. Zvonenje je prepovedano tuna Reki in v Sibeniku, dočim se v iSplitu, kakor poroča ondot-ni list, zvoni sedaj veliko več, kakor v .normalnih časih. Razpuščena društva v Dalmaciji. Namestništvo je razpustilo več italijanskih društev v Zadru. Tragedija v planinski koči. lBletni sin nekega posestnika iz 'Rožne doline je naznanil o-rožnikom na Črnučah, da je 7-julija napravil izlet s svojo ljubico izlet v Kamniške planine, in tam vlomil okno v Šinidim-gerjevi koči in ostal tam z dekletom do 10. julija. Ovaditelj je rekel, da je dekle najprej iz samomorilnega namena sama sebe ustrelila, a ker je je slabo zadelo in veliko trpelo, je še fant nanjo oddal strel in jo usmrtil. Truplo dotičnega de kleta so našli v rečeni koči in tudi revolver. Nadzorovanje Jadranskega morja. Francosko mornarično ministerstvo razglaša, da delujejo frameoske in angleške vojne ladije skupno z italijanskimi, vsled česar ji mje mogoče izdar tno nadzorovati Jadransko morje. Ladije aliirancev iščejo posebno petrolejske zaloge nemških podmorskih čolnov. Poiar v vjetnlikem taborišču na Štajerskem. Dne 16. julja je Izbruhnil najbri fvsled neprevidnosti v vjetni-škem taborišču Rusov v Knittelfeldu v neki novozgrajeni baraki za mo-fttvo požar, -ki je uničil poslopje. Og-njegascem se je posrečilo omejiti požar na to barako, dkoda znaša kakib 60.000 kron. Na Dunaju se uradno raagla-6. do 12. Junija je obolelo 13 na Dunaju. V in Bukovlni se je naananllo od 6. do 12. juija 688 slučajev. V ostalih deželah se je pripetilo 40 slučajev kos ln sicer v Gradcu 3, v" Voitschbergu 2, v Koeflachu 1, ostali slučaji se poraz-dele po drugih deželah. Pegasti legar. Na Dunaju se razglaša: V času od 6. do 12. junija je bilo naznanjenih tt Galicije In Bukovine 218 slučajev pegastega legarja. V ostalih kronovlnah sta se pripetila dva slučaja v begunskih taborifičlh. Iz bolnic In koncentracijskih taborfc&č je bilo naznanjenih 90 Blučajev pri vojaških osebah, vojnih vjetnlkih ln tujcih Is Galicije. Ubegla vojna vjetnlka. SrbakI po-poročnlk Mllofievič Vataš je bil v vjetnlftkem taboru v G rod Igu na Sol-nogra&kem. Iz tega tabora je pobegnil in sicer v uniformi avstrijskega Oficirja; kako si je preskrbel tako uniformo, še ni mano. Z nJim vred Je pobegnil tudi njegov aluga Ivan PtopiČ. \ Poštni promet S Puljem. Uradno se razglaša, da je promet s privatnimi poštnimi zavoji s Puljem zopet sploš no pripuščen, prepovedano pa je dajati zavojem kaka pisanja ali kaj zapisati na sprejmloe. V zagrebu se nahaja 15.000 begun-cov. Utonil je v Dolini pri Tržiču delavec Janez Welsslisen. Nosil Je drva čez vodo po brvi. Najbrie ga je zadela božjast, kateri je bil podvržen. SIcer je bil dober in pošten mladenič. Umrl Je Andrej Wieser, posestnik p. d. Sošel v Slov. Pllajbergu. — Umr| Je v tržaški bolnišnici Valentin Družina, posestnik ln mliar. Samoumor v Tretu. v Trstu je skočil skozi okno 44 letni Alojzij Grego-rin ter obležal na mestu mrtev. Padel je na severnem bojišču g. Vinko LavrenčAk, kadet 17. pešpolka. Iz ruskega vjetnlttva sta se oglasila Josip Zurc, krojaški mojster ln posestnik v Predtrgu, ln Valentin Dež man, posestnik na Lancovem pri Ra dovljlcl. Tržaško namestnlštvo. Prezldtj tr Saškega namestništva uradu je zopet v Trstu. Tudi namestnik Je tam in je le čez noč v Sežani. Okrajno aodllče v Kanalu Ima za sedaj svoj' s&deS v Grosupljem na Dolenjskem. Apel na slovenske In hrvatske pr vake in poslance. pod tem naslovom poživlja tržaška "Edinost" slovenske ln hrvatske poslance. Javne korpora clje ln slasti občine, da se obrnejo do kompetentne vlade in pričnejo akcijo, da preneha potujčevanje slovenskih in hvatsklh krajnth Imen, ka kor je bilo dosedaj v navadi — na uslugo bivčemu zavezniku. Izdatna obsodba. Na Dunaju je bila 17. junija obravnava proti tvrdkl Ed Sachs In Co., člje lastnik sta neki Mihael Lichtenstern in J. Zeiger. Ta tvrdka kupčuje z mastjo In Je na Du naju, v Ljubljani, v Gradcu, v Celov cu In drugih krajih prodana maat dražje kakor Je znašala tržna cena. Od decembra do marca je vedno prodajala kilogram masti za 2 do 66 vinarjev na najvišjo dunajsko ceno. Sodišče je obsodilo Lichtensterna in Zel-gerja vsakega na 42.000 K oziroma vsakega na 14 dni j zapora in je proglasilo za sapadlo vso mast, kar jo je oblast pri tej tvrdkl zaplenila. Te zaplenjene masti Je 25.00/) kilogramov ln Je vredna 1SO.OOO K. če se da sta obsojena dražilca zapreti, Ju bo njiju početje veljalo le 150.000 K. če pa ne bodeta marala Iti na rlčet, pa bo draženje masti veljalo Bkupaj 234.000 kron. 234.000 kron — to pa res niso mačje solze. V Ljubljani na Sv. Petra nasipu 39 Je umrl Ivan Grllec, tajnik "Ljuddke posojilnice". ^^^^^^ st St. blizu superior, 11 sob, 3 druž. lot 40X 82, ceha $4100. Hiša 7 sob, za 2 druž. na E-72. St. cena $2700, Takoj $700, drugo po $75 na 6 mesecev. Hiša 8 sob, 2 druž. velik lot na E. 70. cesti. Cena $2750 Hiša 5 sob, 1 druž. na E. 63^ cesti južno od Superior, velik lot, cena $2650. Hiša 6 sob, 2 druž. na E. 76. cesti, kopalna soba, velika klet in peč za gorkoto, cena $3400. Takoj $900, drugo na lahke ob-Toke. Hiša 6 sob, za 2 druž. skoro nova, na E 76. cesti, cena $2850 Takoj $800 drugo po $15 na mesec. Slovenci, kadar ste namenjeni kupiti hišo, oglasite se pri meni, ker sem že mnogim dobro postregel, skozi pet let in pol, odkar sem začel prodajati hiše. Jaz prepisujem hiše sam zastonj vsem svojim odjemalcem in izdelujem prepisne listine ter jih notarsko potrjujem. Zavarujem proti ognju hiše, trgovine, pohištvo, konje,, avtomobile in vozove in šipe pri trgovinah in za slučaj nevihte. Garantiram svoje delo, ako Ibi kaj ne bilo tako, kakor se pogodi, sem jaz odgovoren. John Zulich, 1165 Norwood Rd. Tel. Princeton 1298 R. (65) Gordon, Colo.. Cenjeno uredništvo. Prosim, priobčite moj dopis v našem listu. V Gordon je mala naselbina, večinoma sami pečlarji, ki brez pečlarskega reda niti živeti ne moremo. Kar se tiče dela tukaj, je jako slabo. V juniju smo pričeli delati, in delamo po 1 do 2 dnij v tednu, zadnji teden smo pa zopet začeli rove zapirati za nedoločen čas. \*e svetujem torej niko/nur sem hoditi za delom. Priporočam pa onim, ki nameravajo pristopiti k polica jem, naj pridejo sem, ker tu jih nujno potrebujemo. Po mestu razgraja namreč ponoči in po dnevu huda lakota, toda naši policaji je ne morejo ujeti, in če uspešna policija ne bo kmalu prijela in zaprla lakoto, bode 1110 morali iti vsi tja, kjer ni muh. Sedaj pa pozdravljam vse naročnike pa Ameriki, in listu pa želim obilo uspeha. John Marc. Hiša naprodaj, vredna $2000, samo ta teden za $1750. Jako čedna hiz az lepim lotom. Takoj $600, ostalo pa po $25 na tri mesece in obresti.1 Blizu stop 117. Vprašajte na 15714 Trafalger ave. ✓ JiflgMtttesSc MF M J K ' JI V« ■ * * A * * ■ 1 _ ■ I ' 'irv!^ EBO ^VfiGAREnES M ®5 CORK TIP Kpk Ul J a ft • ■UA/v/f* Fomtfaia P ♦ -8 $1500 plačate takoj za dve lepi, dolga prosti hiši. Ena front hiša za 2 družini in ena hiša zadaj za eno družino, tri kleti, lep vrt, vse v najboljšem stanju, rent $311 na mesec. Cena $3200. Lastnik 1556 E. 45th St. blizu Superiror (63) Oglas. Vsem članom dr. Glas Clev. Delavcev št. 9. SDZ se naznanja; da se gotovo udeležite prihodnje redne mesečne seje, 15. avg. ker je freba več stvari raz-motrivati, in obenem se bo vršila volitev tajnika. Z bratskim pozdravom Steve Pimat, tajnik. Proda se dober <4€andy Store" in biljardnica, kar je jako pripravno za Slovenca, Proda se radi bolezni. 1014 E. 63rd St. Naprodaj je hiša za dve družini, skoro nova hiša. Proda se na lahka odplačila. 14113 ^' via ave. (64) POZOR! Sklepom seje 23. julija, »1915, opozarjam vse članstvo dr. Z. M. B. da se brezpogojno udeleže javne društvene veselice dne 8. avgusta na prostorih g. Drugoviča, stop 125 Nottingham, O. Ker je to prva društvena veselica v treh letih, ne sme vsled tega manjkati nobenega društvenega člana. Pridite bratje, pokažimo, da nam je mar za naše društvo, da smo pripravljeni delati za prospeh naše organizacije. Vsak brat naj bo na določenem kraju najkasneje do 10. dopoldne. Z bratskim pozdravom (63) Al. Mrhar, tajnik. Lepa soba za 2 fanta se da v najem. 6401 Spilker ave (62) Naprodaj je fina hiša za 2 družini na Addison Rd. blizu Bonna ave. Jako lep porch zgorej in spodaj, jako fina škriljeva streha, kopališče in toilet. Lot 40x150. Zelo poceni. Vprašajte 1379 E. 65th St. '(63^ NAPRODAJ je vsa zaloga Kleinove trgovine z oblekami, moško opravo iti čevlji. Vse se proda ali odda napol zastonj. Naprodaj so tudi police, trgovske oprave, mize, skladišče, luči, pisalna miza, električna naprava, dvajset ogledal in drugo. Prav poceni. Klein Bros. 6019 St. Clair ave. (62) Naprodaj sta dve hiši in dva lota,, proda se tudi vsaka posebej. Lota merita 50x138 in 35X 144. V sredini slov. naselbine v Euclid. Na frontu treh cest. Le 3 minute od mestne meje. Plačate samo $400 takoj, drugo TVi J* !• ll •i*!*'"«'*^ I mI»M m. ' VaMsdrmBU --»- iij , fcilijn nif-'- Swssm fa I MS-. d— Vm .kanrji. Goeotbers Sit ven. Addison Rd. ve«al St. Clair Ara. Cuy. Central 5848 R. Cuy. Central G. TRAVNIKAR & J. JARC, Slovenska javna notarja Slav. slovenskemu občinstvu naznanjava, da sva otvorila nov urad na 0t. Cialr ulici, kjer bodeva izdelovala vsa v notarski posel spadajoča Poleg tega pa bodeva kupovala In prodajala lote in hiše. Vsa dela, 1 prepis zemljišča ali hiše, vpis (mortgage), pogodbe, pooblastila sa tukaj 1 staro domovino, se lzgatovljo v pisarni; za pošteno in solidno delo se ; Zavarujeva poslopja vsake vrste proti ognju ali nesreči, kakor tudi opravo, hlev«, avtomobile in velika stekla v izložbah. Posredujeva za vs ki Ima opraviti z sodni jo. — Priporočava se slavnemu občinstvu in oblj jeva, da bodeva za vsakega storila, kar bo v najinih močeh. 5600 ST. CLAIR AVE. Res.: O. Travnikar, 1357 East 55th St Res.: Jos. Jare 1358 Marquette POZOR! Pomlad je tu, treba je popraviti, kar je uničila zima pri gospodarskih poslopjih. Priporočam se za vsakovrstna popravila in nova dela. Oglasite se sedaj, ker Čas je ugoden. Delo izvršim v zadovolj-nost vseh. FRANK HOČEVAR. Stavbenik. 1099 E. 64th St. (66) FINO VINO vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, ni a gara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos-Kozely, 4734 Hamilton ave. Pravi starokrajski brinjevec Cena 6 steklenic . . $6. Cena 12 steklenic . . . $13.( Cista slivovka kuhana iz pravih češpelj. Cena 6 steklenic . $6. Cena 12 steklenic . . . $13.1 Imamo najfinejši tropinjevec in drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina p Galona . . 50, 55, 60 in 65c ICatavba in Delavare vino , 80 in 85c gal. r Vinska posoda ob 5 do 10 gal. velja $1.00, za 2! gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brezplačen. Te cene to samo za na debelo. Nato- j cilu naj se priloži denar in natančni naslov. _____ ■ The Ohio Brandy Distilling Prva slovenska družb« za prodajo finih pijač. a 6102-04 Si Cfair Ave. - - Cleveland, 0. iiiiiiiiin ........................* CHARLES ARMBRUS MESNICA PRVE VRSTE NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO 6112 ST. CLAIR AVE. .......MM....................... immiiiiiw ROKA" Roman. NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO". SPISAL DUMAS-LE PRINCE. \i XV. POGLAVJE. Benetke. Tekom prvih dnij leia 1841 se je nahajal v Benetkah mlad Francoz, ki sicer ni pripadal prvi pariški družbi, kot to ljudje imenujejo, ki je pa kljub teuiji bil potomec izvrstned rt.iinc, je imel popolno izobrazbo in vzgojo, tako da je lahko nastopil kot prvi kavalir. Ta mladi mož se je imenoval Maksimilijan Morel. Bil je ože-njen. Njegova žena, hčerka bivšega uradnika, je bila po materi v sorodu s slavno družino markiza de Saint Me ran. Bila sta poročena dve leti in pol, toda med tem časom se med Valentino in Maksimilija-no ni pojavil niti najmanjši nesporazum. Živela sta v popolni harmoniji med seboj, da se je zdelo, da imata oba ene in iste misli. Nobene zabave ni imei mož, "O.otovo si slišala, kako je ta človek rekel, da bo zanj čast, če sme naju peljati. Giacomo, zdi se mi, tla si vrl mož!" "Tisočkrat hvala nebesom za take besede in patronu BenetK, sv. Marku! Kar se tiče mene, ostanem vedno surovež napram vasi ekseletici in signori, ki je tako dobrotna, da me pogleda. za krstno ime Francoza, sem pa zvedel za njegovo družins ko ime." "In kako se imenuje?" "Prav navadno: Morel". "Morel!" ponavlja prvi tujec, kot bi se mu zdelo to ime nekako znano. "In kje stanuje?" SV bližini židovskega tlela mesta, v malem hotelu, ki ima 'Glej, glej! Brez dvoma ogle-1 na eni strani izhod na veliki ka- clnjf dobro obleko kakor tudi *vojo snago. "Kes je," pravi Valentina, "kar občudovati moram tako čistost pri možu kot je gondolier" Gondolier ničesar ne odvrne, pač pa se globoko priklone "Kako se imenuje tvoja gondola?" vpraša Maks. "Valentina," odvrne gondolier "Kaj je rekel?" vpraša gospa Morel, ko začudeno pogle da svojega moža. "Rekel je, da se imenuje nje Če SO s k ribi m žalost nadlego-, - T^ 1*1 ^ go v a gondola Valentina! No, vale zeno. Debla sta skupa) f , , : . . ,T . . . . .... • ' „ kai ie čudnega pri tem. Vožnja lost in veselje, in zena ni ino- lJ f 1 J h . v . .»i - po Hen e tka h \r gla biti žalostna, ce je bil mor. 1 . . » • _____1 i •«: pri tem. Vožnj nama bo toliko vesel, in mož ni mogel biti . . , • - „ Dobro torej, Giacomo, po- žalosten, kadar se je zena ve- , . ■ \ 1 z l* 111 gondolo! selila. Valentina ni imela otrok. Bila je šele tako kratek čas porojena, da še ni občutila onega >željenja, da postane mati, in itero poželjenje se brez dvo-poloti vsake žene takoj po roki. Ločila se od Maksa I ar ni; videla ga je vsako iro, vsak trenutek med dne->m, in ljubkovanje moža ji nadomestovalo ljubkovanje >ka. wci-ax* Ta mladi par je sprva živel djučno v Franciji, kmalu pa je polastila želja pogle-iti tudi druge kraje, in tako ta se oba odločila za Benet- Tako sta se torej Maks in 'alentina mudila v Benetkah uživala rajski zrak Italije in veselila krasne narave, tki ju je obdajala. Ob uri, ko je Ince pošiljalo svoje zadnje nice «a katedralo in se zgub-lo v velikanskih tirolskih go-na severu, sta šla Valenti-;na in