137. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. junija 1898. XXXI. leto. »»n umi aiuitir, uiiuii uvuoij« ui ; j:**uj>i ter isiia pu poni prejeiuan ta »f iiiv-u|«riii osme a m leio >u d ItMStOMM patit-vri»t« /o fl kr., Ce be /tnainlo ledenkrnt liska, po ft kr ae dvakrat, m po 4 kr., ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi oajj M «vn;« fr.|Q1 > vat. ""»opisi sc ne rračajo. — Uredništvo in u pr • oifctvo je na Kongresnem trgu at. 12. 0 p■ a v .■ tfi t s'. ",aj Bi blnpovoHio pošiljati naročnine, rek lamani le itrar.nl« t ' administrativne stvari. Telefon 6t 3^. Palackega slavnost v Pragi. Jc Prage, 18. junija. Vsled usada, kateri se je udri pri Št. Uju nad Mariborom, amo se zakasnili in prišli smo v Prago šele v jutro dne 18. t. m. Južna železnica nas je pri Št. Ilju pustila brez vsake pomoči, tako da so popotniki morali svojo prtljago sami nositi pol ure daleč, od Gradca pa se je brzovlak spremenil v poštni vlak, tako da smo šele ob 4. uri dospeli na Dunaj. Za tako zanikernost gre južni železnici pač najostrejša graja. V Pragi so bili vsi izletniki kar najsijajnejše sprejeti. Zlata slovanska Praga se je zaodela s praznično obleko. Povsod vihrajo češke zastave, povsod kamor človek pogleda, vidi podobe očeta Palackega. V petek zvečer je bil prijateljski sestanek v krasnih dvoranah na Zofijskem otoku, kjer je praški župan Podlipnv pozdravil goste in so govorili zastopniki raznih slovanskih narodov. Danes, v soboto je bilo slovesno odkritje Palackega kipa v panteona češkega muzeja. Ta ogromna dvorana napravlja velikanski utis. Dame so bile zbrane na galerijah, drugo občinstvo pa v dvorani. Slavnosti so se udeležili namestnik grof Coudenhove, deželni maršal knez Lobkoeic, zastopnik naučnega ministerstva, najodličuejši javni funkcijonarji in tuji gostje. Posebno pozornost so mej gosti obudili general K o m a r o v , profesor L a m a n s k y , vodja poljske deputacije, Ivovski župan Malacbovvski, izredno lep človek, dr. K a n d a s svojim nenavadno inteligentnim obrazom, knez Jurij Lobkovic, ki je živ kakor živo srebro, in zelo simpatični grof Jan Ha r rac h. Mej udeležniki je bil Palackega sin profesor Jan P a 1 a c k y in zet Palackega dr. Fr. L. R i e g e r. Slavnost se je pričela z lepo kantato, katero je zložil Vrchlickv, uglasbil pa Bendel. Pelo se je jako dobro. Potem je predsednik muzeja grof H ar-rac h pozdravil navzočnike, za njim pa je Si »let ni zgodovinar prof. To mek živo in navdušeno govoril slavnostni gov( r. Ob gromovitih Slava-klicih je padlo zagrinjalo in se je videl krasni kip Palackega. Ko je utihnilo oduševljeno klicanje, pristopili so odposlanci zunanjih akademij in vseuč'lišč. J a g i 6 je govoril v imenu cesarske akademije dunajske dr. S m o I k h v imenu poljske akademije v Krakova, Tade Sna i čik las v imenu jugoslovanske akademije in „Matice Hrvatske", profesor Lamanskij v imenu petrogradskega vseučilišča, profesor B ra nd t v imenu moskovskega vseučilišča, profesor Florjanskij v imenu Sv. Vladimirskega vseučilišča v Kijevu, profesor Orot vimeni varšavskega vseučilišča. Vsi govorniki so več ali manj razvijali isto misel: Palackv je znamenit in prezaslužen ne samo za Cehe, temveč za slovanstvo splob. Velik utis je napravil general Komarov, kateri je z vojaško kratkim, jedrnatim govorom v imeni ruskega naroda izročil velik srebrn venec. Slavnost se je zaključila s končnim govorom grofa Hrirracha. Deputacija ljubljanskega obč. sveta je na to < bi.sk;'Ih župana dr. Podlipnega in njegovo soprogo ter bila preprijazno sprejeta. Tam hb je srečala s poljsko deputacijo iz Lvova. Nizdol S Špansko gre nizdol. Čedalje jasnejše se kaže, da je sedanja vojna mej Špansko in Zjedi-njenimi državami zadnji poskus pirenejske države, ohraniti si svetovni pomen, ostati kolonijalna država, in da bode konec te vojne tudi konec Španske kolonijalne posesti. Priznati se mora da se bori Španska hrabro in junaško za svojo posest, tako da občudujejo njeno neustrašenost in požrtvovalnost celo njeni sovražniki, ali pomoči jej ni in tudi Številni papeževi blagoslovi jej ne bodo pomagali. S Špansko gre nizdol. Svoj čas sta bili Španska in Portugalska jedini kolonijalni državi Papež je bil ves izvenevropski svet mej nju raz delil, in dobivali sta iz svojih kolonij neizmerne zaklade, tolike, da bi bili lahko za vse večne čase osigurali srečo svojih narodov in svojo lastno su prematijo. Toda kmalu sta se pojav'li Angleška in Nizozemska in začeli zahtevati svoj delež. Poraz velike armade je bil začetek propadanja Špenske kot svetovne moči, konec pa mu bo izguba Kube in Filipin. Filipinski otoki, ki bo približno tako veliki kakor cela Italija, so že izgubljeni. Najnovejša poročila javljajo, da eo nstaši premagali špansko po-eadko, da so zaseli tudi že mesto Manilo. „Times* pa javlja, da je tudi že zapovednik manilske trd njave kapituliral. Špansko vladanje na Filipinih je pri kraji. Navzlic vsem simpatijam, kar jih imamo za Špance kot slabejse v vojski z malo simpatičnimi Amerikanci, ne moremo trditi, da bi Spanci ne bili zaslužili usode, katera jih je zadela na Filipinih. Spanci so bili kruti gospodarji teh bogatih in lepih otokov Gospodovali so brutalno in brez usmiljenja izse-ovali avtobtonno prebivalstvo. Malajci so bili slabši kakor sužnji, Špan.:, pa bo živeli na Filipinih kakor pravi parasiti. Za blagor dežele, za blagor prebivalstva niso ničesar storili, pač pa z grozovi-toBtimi vseh vrst vzdrževali svoje gospodstvo. Kaj so ti ponosni španski kabaleri in toreri počenjali na Filipinih, da strabujejo ljudstvo, se ne da popisati, Torcjpuemada strašnega spomina je bil pravi nebeški blagoslov proti španskim gOBpodarjem na Filipinih. Pariški „Temps*, torej l»st, kateri stoji z vh« m simpatijami na strani Spancev, je v tem oziru priobčil pred kratkim take posamit-nosti, da se človeku ježe lasje, ako jih čita. Španci so uprav bestijalno postopali. Samo dne 9. januvarja t. I. so na promenadi v Manili ustrelili 473 Malajcev, kateri so bili na sumu, da so v zvezi z ustaši. Ječe manilske so bile tako prenapolnjene, da se je po 50 jetnikov na dan zadušilo. Španci so uporne Malajce, da so evojo nezadovoljnost le ponižno izrazili, pobijali kakor stekle pse. Postrelili so tekom nekaterih tednov več tisoč ljudij, na tisoče pa jih ječi v ječah, v katerih morajo do pasu stati v vodi. Kdor je sumljiv, da ve kaj o ustaškem gibanju, tistega so Spanci pribili na križ in ga bičali toliko časa, da je kaj priznal. Iztrga vali so jetnikom nohte, ščipali jih z razbeljenimi kleščami in se splob posluževali vseh grozovitostij tortur. Je- li Čuda, da 8e je ljudstvo uprlo takim gospodarjem, Če tudi jim papež pošilja svoj blagoslov, LISTEK. Ob stoletnici Palackega. (Spisal dr. Fr. Vidic.) V Pragi slavijo te dni slavnost, ki je pravi praznik ne le za Čehe, temveč za vse Slovane. Slovanski narodi so poslali svoje politike in znanstvenike na slavnostni dan v Prago, da proslavi jednega največjih Cehov našega stoletja, Frančiška Pala c k e g a 1 In slavlje, katero priredijo Cehi v spomin stoletnice rojstva svojega velikega sina, je povsem upravičeno, zakaj zasluge, katere si je pridobil Palackv kakor pisatelj v obče in posebno kakor historiograf, politik ter narodni voditelj in organizator, so neizmirne in neminljive. Po b tki na Beligori je začelo propadati češko narodno življenje vsled pešaj očega blagostanja in duševnega življenja po 30letni vojni. Toda svobodne naredbe „prosvitljene dobe", ki so spravile na dan stare duševne proizvode, so vzbudile tudi duševne sile slovaških protestantov, ki so podarile češkemu narodu najzaslužnejše može : Š a f u f i k a , Kol-1 a r j a in v prvi vrsti Palackega. Pesniki in nčenjaki, kakor Dobrovskv, j r e 1 a k o \ s k i . Jnngmann in cala vrsta slavnih mož, so povzdignili veljavo slovstva in jezika; skrit pa je bil Še najdragocenejši zaklad narodov, zgodbe davno minolih slavnih dni, — zgodovina češka je še čakala kraljeviča, da jo reši in obudi k življenju. In prišel je pričakovani odrešenik v osebi Palackega. Ta je bil icakor nalašč na svojem mestu ; zakaj dičil ga je bister, velik in kritičen duh, neumorna marljivost in nepopisno navdnšenje ter ljubezen do naroda in domovine, ki so mu omogočili, da je s svojim vsestranskim, uspešnim delovanjem storil toliko dobrega v znanstvn, politiki in v celem narodnem razvoju. Kot urednik muzejskega časopisa je dobil po zvezi z raznimi aristokrati veliko veljavo in je postal pravi organizator kulturnih stremljenj svojeg« naroda, tako da je v burnem 1. 1848 mogočno uplival na domače razmere in dobil naslov »očeta svojega naroda". Po rodu iz moravske, protestantske rodovine je bil v svoji mladosti fanatičen protestant, a za češfiino se ni posebno brigal in pravega narodnega čuta še ni poznal. Ko pa se mu je po čudnem slučaju vzbudilo to čutstvo, tedaj je mogočno vzplapo-lalo, in začel se je živo zanimati za vse, kar je bilo slovanskega. Romantična struja ni mogla ostati brez upliva nanj in občevanje s Šafahkom, vračajočim se iz Jene, je ta upliv le Še pospeševalo. In res je nabiral Palackv v počitnicah marljivo narodne pesmi, s Šafafikom pa sta izdala brošuro o prozodiji, s katero sta zahtevala novo smer v poeziji. Palackv je bil torej dete tedanje nove struje, bojne romantike. A kmalu je spoznal, da pesništvo ne more in ne sme biti njegovo torišče in sklenil je, posvetiti vse svoje moči znanstvu, dasi zato ni imel pravih študij. L. 1323. je obiskal Prago, da bi pronČil zgodovinske vire in spomenike iz husitske dobe, zakaj gojil je vročo željo, napisati zgodovino svojega naroda. Najprej je izdal češko literarno zgodovino za Poljaka Lindeja, ki je nameraval izdati zgodovino vseh slovanskih literatur; znamenita je marsikatera sodba Palackega v tem delu; predvsem pa odseva povsod njegovo domorodje, njegovo narodno navdušenje, katero je gojil za vse Slovane. Opetovano je izražal te svoje misli in čute n. pr. 1. 1814.: BTobč, dobrotivu. mati (domovina) posvčcen bud' znova život muj i dech muj"; in 1. 1820.: O, by mi požehnal Bfihshurv, abych život sviij vlasteneekemu snaženi tomuto posvetiti mobi; aby uskutečnil ve mnč onen ni Ii pravično, da je ljudstvo takemu gospodstvu naredilo konec? Filipini so padli in nikdar ne bo več na teh otokih vihrala zastava španska. Čegava zastava pride na njih mesto, tega pač še nihče ne ve. Filipinski otoki so važna postojanka v Velikem oceanu, na katero glodajo poželjivo Američani in Japonci, Rusija in Nemčija, in lahko je mogoče, da provzro<"e mej temi državami nevarne komplikacije. Najvažnejši del Španske kolonijalne posesti je izgubljen. Kako bo s Kubo, se še ne da proroko vati; to pa je gotovo, da Kuba, tudi če ostane formalno španska posest, ne bo dolgo trpela španskega gospodstva. Španska je bila že zdaj primorana, priznati Kubi avtonomijo in naravni razvoj razmer prinese temu otoku tudi neodvisnost. Bodi konec sedanji vojni kakršenkoli, španske kolonije so za špansko izgubljene. V 1 Jubilant, 20. junija. Protižidovski izgredi v zahodni Galiciji se množe ter postajajo čirn dlje večji. Doslej je na stavljeno že 32 kompanij pešcev po različnih krajih in več sto orožnikov ima službo noč in dan. Vlada proglasi menda obsedno stanje ter ponekod celo p rek i sod Ekscedentje se vedejo prav ka kor roparji, ki požigajo, rrpajo in pobijajo. Vsak dan mora rabiti vojaštvo orožje, in ranjenih je bilo že mnogo orožnikov. Število ubitih Ijudij znaša že nad 100. Z črnogorsko turške meje dohajajo slabe vesti. Okoli i-'O.OOO Albancev se pripravlja na boj s Crno goro in vsak dan se strelja na črnogorsko-turški meji. Na obeh straneh je bilo že več ubitih in mnogo ranjenih. V petek je trajal boj do 7. ure zvečer. Večje število žensk in otrok, ki so bežali v Črno goro, so Albanci zgrabili in pomorili. Albanci požigajo črnogorske vasi. Rusija je že interpelirala radi teh dogodkov. Porta hoče odstaviti kajmakana v Berani ter začeti stroge pr< .skave. Tudi hoče po slati baje večje čete, ki bodo brzdale divje Albance Rudini demisijoniral. Jedva dva tedna je bil na krmilu novi Rudinijev kabinet, ko je moral pasti. Skrajno reakcijonarni predlogi, s katerimi si jh hotela pomagati vlada v sedanjem težkem polo žaju, s katerimi pa bi se omejila osebna svoboda, kjer bi se zljubilo vladi, ter bi se zatirali vsi listi, ki bi ne bili prijazni vladi, taki predlogi so upropastili Rudinijevo vlado, kateri je izrekla zbornica svojo nezaupnico. Rudini je izjavil, da je položil svojo demisijo v kraljeve roke uvažuje parlamentarni položaj in da bi se ne prejudiciralo težkemu vprašanju vzdrževanja javnega miru. Španska reservna eskadra pod admiralom Camaro je torej 16. t. m. zapustil Kadiks. Morna-rični minister Anuon je spremil brodovje na visoko morje, da se sam prepriča, ali je brodovje sposobno za tako daljno pot. Španski vladi se je namrač hudo očitalo, da se je križarica „Reina Regente" le vsled brezbrižnosti odločilnih krogov sredi morja z vsemi možmi potopila. Da se izogne vlada novim takim očitkom, je šel mornarični minister osebno na ladi-jevje, da zabrani zopet kako nesrečo. Kam je od-plul Camira, nihče ne ve. Da bi se bil odpeljal na Filipine, je neverjetno, kajti do tja bi potreboval tri mesece, torej bi prišel že davno prekasno. Da bi hotel bombardirati vzhodno obrežie Zjedinjenih držav, je baje neverjetno, ker leže vsa mesta daleč od obrežja ter so, ako leže ob rekah, vedno dobro utrjena. Tu bi Camara ne imel ni kaki h posebnih uspehov, ki bi kaj uplivali na izid vojne. Sodi se torej, da hiti v luki Santiago zaprtemu admirala Cerveri na pomoč. Do Kube potrebuje tri tedne, torej more d speti okoli 10. julija že na lice mesta. Ali se posreči Amerikancem mej tem časom polastiti se Santiaga ter uničiti Cer veri ti o brodovje, je po sedanji počasnosti in neokretnosti pač malo verjetno. Vojna na Filipinih. Položaj Špancev postaja vedno obupnejši. Pojavlja se že lakota. Ustaši so obdali Manilo od vseh stranij ter streljajo na njo. Vse garnizije na deželi so premagane. Špancem primanjkuje že tudi streljiva. Ustaši so se polastili mest Las Prinas, Passanaipie, Tunguls, Pineda ter forta na reki Zapote. Španci so izgubili v soboto 90 mož, 7000 vojakov je zbežalo v Manilo. Manilski guverner je sklical vojni svet ter je predlagal, naj se mesto poda, kajti vsak nadaljni odpor je brez-naden. Vojni svet pa se je guvernerjevemu predlogu odločno uprl, zato je guverner odstopil. Njegov naslednik je preklical povelje odstopivšega guvernerja, naj f>e čete umaknejo. Splošno se misli, da se poda Manila v kratkem, če se že ni. Vsi tuji prebivalci v Manili so že v Cavitu ali na trgovskih ladijah, pod zaščito francoskih, angleških in nemških bojnih ladij. Poveljnik insurgentov Aguinaldo ima že 3000 ujetnikov, s katerimi se ravna bajd prav Ijudomilo. Mej ujetniki je tudi familiia in služabuištvo bivšega guvernerja. Spinskim vojakom se baje jako slabo godi. Vsak dan jih mnogo desertira in ubitih je bilo že več častnikov. General Peria se je pri Santa Cruz s 1000 možmi uda!. Položaj je torej za Špance skrajno slab. Dopisu Iz II. Bifttrice, 15. junija. Že dolgo let ni doživela 11. Bistrica tako lepe slovesnosti, kakor dne 5. t. m., ko so nas obiskali Hrvatje 8 Sušaka. Ko nam je cdb> r „Jadranske Vile" naznanil, da napravi s posebnim vlakom izlet v II. Bistr co ter priredi tu pevski in tamburaški koucert v prid družbe sv. Cirila in Metoda zi Kranjsko in I^ro, smo z radostnim srcem pozdravili to namero. V nedeljo ob 2. uri popo'udne zbrala se je na kolodvoru velika množica odličnega občinstva, da p -pozdravi vrle nam goste iz hrvatskega Primorja. Zastopani so bili tamburaški zbor „Ilirski Vila* iz Bistrice, narodna Čitalnica ter gasilno društvo z zastavo. D.i se bližajo izletniki svojemu cilju, naznanil nam je grom topičev na bližnjem griču, ob prihodu vlaka, s katerim je došlo 250 izletnikov, pa so zaorili „Ž'veli*- in „Slava" klici. Došle izletnike je najprej pozdravil tajnik narodne čitalnice, gosp. Fabij in; v imenu občine pa g. Josip Samsa, kot župan bistriški. V prisrčnih besedah se je zahvalil predsednik „Jadranske Vile", g. Milan Greraer. Ko sta se zastavi „Jadranske Vile" in gasilnega društva posestrili, začel m je pomikati veličastni sprevod milih gostov in domačinov skozi Trnovo v Ii. Bistrico Pred Jelovškovo gostilno pozdravljala sta izletnrke dva slavoloka, na kojih so vihrale hrvatske in slovenske t.robojnice. Na slavolokih stali so napisi „Dobro došliM, BSlava Jadranski Vili" in „Ži-veli bratje Hrvati !" Ko smo došli na slavnosten prostor, ki je bil v resnici lepo okrašen z zasta- ideal spisovatele a vlastence, jejž uatavičnš nosim v J praou 8vyh." In še leta 1848. je vzkliknil: Isem j Ćech rodu slovanskćbo, i s* všim tim nemnohym, co mam a co mobu, oddal j sem se zcela in na včxy ve službu svemu narodu". Pod vodstvom svojih praških prijateljev je krenil Palackv r.a pot, na kateri je postal češki historiograf. Včasih je prišel sicer ž njimi navsknž, zlasti s skeptičnii . Dobrovskim in tedaj je vskliknil nekoč: BJai pa, če bi bil tudi ciganskega rodu in tudi zadnji njihov potomec, smatral bi za svojo dolžnost, storiti vse, da jim ostane vsaj časten spomin v zgodovini človeštva." Sad tega navdušenja je bila najprej ustanovitev muzejskega časopisa, ki je izhajal v češkem in nemškem jeziku; zadnji je kmalu prenehal. Posebno pozornost je posvečeval zgodovinskim člankom. Kako dalekosežno in široko obzorje je imel Palackv, nam dokazuje, da je že 1. 1829 imel popoln načrt za „S 1 o v n i k Naudn^", ki je moral potem čakati do 1. 18G0. Kmalu je Palackv koncentroval svoje sile na zgodovino svoje domovine in svojega naroda. Kakor deželni historijograf spisal je češko zgodovino najprej nemški. Leta 1848. pa je začelo izhajati delo tudi v češkem jeziku, in podal je narodu krasno zgodovinsko delo trajne vrednosti. Da je moral izvršiti delo dobro, zato nam jamčijo njegovi nazori o zgodovini, o kateri je govoril z največjim spoštovanjem in navdušenjem ter jo imenoval najimenitnejši plod narodne omike. Palackv ni bil jednostranski historik, temveč na bogatem zakladu svoje vsestranske omike je vstvarit mojstersko delo. On ni samo našteval, kaj, kdaj in zakaj se je to in ono zgodilo, temveč je filozofski razpravljal o vseh zgodovinskih dogodkih, Zgodovina je morala biti po njegovih nazorih zrcalo, v katerem spozna narod samega sebe in vidi, česa mu je treba. S tega stališča je tudi pisano njegovo zgodovinsko delo. K posebnim zaslugam Palackega kot organizatorja narodnega dela je prištevati tudi to, da je koncentriral v Pragi najimenitnejše sile, Čelakov-ekega, Hanko, Šafafika in tako dosegel, da je postala Praga središče slavističnih stadij. Mož, ki se je odlikoval s tolikim duhom in duševnim obzorjem, pač toraj zasluži, da se te dni klanjajo njegovim manom vsi slovanski narodi; Čehom pa je na čast, da znajo ceniti njegove zasluge, in da slavijo v tolikem obsega stoletnico rojstva svojega genija. vami, venci in lampijoni, so se gosti malo odpočili ter potem si šli ogledat prijazno Bistrico, ki je v znamenje, d-i obhaja narodni praznik, okrasila vsako hišo z narodnimi zastavami. Izletniki ogledali si so izvir Bistrice, dva lepa vodopad« ter razvaline starega gradu, raz kateri je lep razgled po okolici. Dospe v ši nazaj bilo je Že veliko dragih gostov iz okolice zbranih, posebno duhovščina iz bližnje Istre bila je mnogoštevilno zastopana, tako da smo našteli do 60O gostov. Točno ob 6. ari popoldne pričel se je napovedani koncert pod vodstvom skladatelja in kapelnika, gosp. Vilj. G. Broža. Vse točke vršile so se po naznanjenem vzporeda. Pevci in tamburaši izvajali so vse točke fino in precizno, tako, da je imelo občinstvo res krasen vžitek, posebno odirala nas je irosp. Broža skladba „Venec slovenskih pesmij", kajti ko so nam zapeli milo zvoneči glasovi narodnih tamburic, bilo je občinstvo kar zamaknjeno. Viharno ploskanje in pozdrav s topiči za vsako točko posebej bilo je izraz zadovoljstva in srčne zahvale za prekrasne melodije, ki nam so jih izvabljali pevci in tamburaši „Jadranske Vile" Tudi gosp. Brožu priredilo je občinstvo burne ovacije. Z oztrom na velike stroške, koji so nastali ob prireditvi te slovesnosti, nabrala se j« še precej velika svota, katera se izroči obeuia družbama, da se je ob tej priliki š-» veliko več vdobilo, gre v prvi vrsti zahvala tukajšnjim narodnim gospicam, katere so prodajale tudi šopke v korist družbe sv. Cirila in Metoda, posebna pohvala, gre gospicam Pavli Cop Riziki Ličan in Mici Brinšrk, ki so se za to neumorno trudile. Po končanem koncertu vršil se je komers, pri katerem je bilo izrečenih mnogo kre kih besed. Prvi jo napil g. predsednik „Jadranske Vila", potem je g. skladatelj M Brajša povdirjal pomen družbe sv. Cirila in Metoda, Ceh gosp. župnik Vrchlicky nam je v lepih besedah na srce polagal hrvatsko-slovensko kakor vseslovansko vzajemnost ter h koncu i nt o niral „Kje domov muj", katero pesem je vse občinstvo z razkritimi glavami prepevalo Domači govorniki nazdravljali so hrvatskemu narodu, gosp. predsedniku kakor tudi , J tdranski Vili" itd Prezgodaj je prišla ura ločitve. Speniili smo mile nam goste mej švtganjem raket v razsvetljavi lampijonov in bengaličnih ognjev na kolodvor. Izletniki bili so navdušeni in veseli zagotovljajo nam krasen vžitek, kojega so doživeli v Bistrici v teku kratkih ur. V j slovo se nam je še g. predsednik v jedrnatih be-i st-dah prisrčno zahvalil za lepi sprejem ter da jim ostane ta dan v veJnem spominu. Ob slovesu stisnili 8ii>o si roke kakor brat z bratom, na to se je mej pokanjem topičev jel pomikati blapon proti njim dragi hrvatski zemlji, mi pa ostali in zaorili še kot zadnji pozdrav Slava! Na veselo svidenje! Dnevne vest L V Ljubljani, 20 junija. — (Denuncijacija in o pt ima forma ) Pred nekaj dnevi smo priobčili dopis od črnogorske meje, v katerem je bilo hladno in trezno povedano, kateri so cilji Ćrnegore, katnre so tendence njene mejnarodne politiko, in kako je zlasti v zadnjem času jela energično demonstrovati proti temu, da je AvstroOgerska okupirala Bosno in Hercegovino in da misli ti dve deželi anektirati. Povedali nismo mč'sar posebnega in ničesar novega, vsaj ničesar, j kar bi ne bilo znano grofu Goluchovvskernu, a dasi j smo bili v^doo in pmo še danes za to, da se Bosna Iin Hercegovina združita 8 Hrvatsko in z Dalmacijo, nas je včerajšnja nNeue Fr. Presse" vender , denuncirala, češ, da igramo pod jedno odejo 8 črno-| gorskim knezom. Kdor je tako omejen, da verjame ,N. Fr. Pr., tistemu pač ni pomoči ! — (Za mestne ubogo volila je nedavno v ; Ljubljani umrla gospa Fani G al le znesek 100 j goldinarjev. — (Slavčeva vrtna veselica.) Na obširnem in lepem vrtu „Narodnoga duma" se je vršila sinoči Slavčeva veselica, ki je privabila prav mnogo izbranega občinstva. Vzpored veselice je bil iako ukusno sestavljen ter je obsegal kompozicije Cajkovskega, Tovačovskega, Zajca, Foersterja in drugih slovanskih komponistov. Pevski zbor se je pod izbornim vodstvom g Beniška prav odlikoval ter J4 moral večino točk ponavljati. A tudi vojaška godba pod voditeljstvom g. Friseka je igrala prav točno in marljivo. Zabava je bila prav prijetna, zlasti ko so začele prodajati dražestno gospice srečonosua ljubavna pisemca ter so začele v ozadju vrta pokati rakete ter goreti čarobni umetni ogenj. — (Občni zbor gasilnega društva.) Prostovoljno gasilno društvo ljubljansko imelo je včeraj v dvorani starega strelišča svoj letošnji občni zbor. Pozdravivši županovega namestnika, gosp. svetnika Vončino otvorit je g. načelnik Dober le t zborovanje, opozarjajoč, da je preteklo letos trideset let, kar deluje društvo v pomoč someščanom ter izrazil željo, naj bi tudi v prihodnje delovalo isto tako složno in uspešno, kakor doslej. Poročilu o delovanju društva posnamemo, da ima ljubljansko gasilno društvo sedaj 202 člena in sicer 99 izvršu-jočib, 9 častnih in 94 podpirajočih členov. Lansko leto bilo je društvo v 20 slučajih poklicano na po- moč ter se je v vseh slučajih posrečilo lokalizovati požar. Računski zaključek izkazuje 4G18 gld. 60 kr. dohodkov in 853 gld. 98 kr. blagajničnega ostanka. Podporni fond imel je 1551 gld. 82 kr dohodkov in 1019 gld. troskov, mej slednjimi 734 gld. 70 kr. za podpore bolnim členom. Premoženje podpornega fonda znaša 12 332 gld. 82 kr. Obe poročil' vzel je občni zbor odobrnjć v znanje. Potem vršile so se volitve in so bili dosedanji funkcijonarji za dobo dveh let zopet izoljeni. Namesto gospoda župana, ki se je pismeno zahvalil za povabilo ter društvu za njegovo človekoljubno delovanje izrekel priznanje, pozdravil je g. svetnik Vonftina občni zbor in zopet izvoljenega načelnika ter izjavil, da se bode kmalu izpolnila želja gasilnega društva glede zgradbe gasilnega doma. — (Zanimiva knjiga.) Die Karstaofforstung in Krain. Aus Anlass des 50jahrigen Regierungs-jubilaums Sr. k. u k. Apost. Majestiit Kaiser Franz Josef I. ni d 1'iir die \Vohlfahrts Ausstellung in Wien, herauegegnben von der Aufforatungs C >mrnission fiir dan Karstgebiet des Herzogthums Krain. To je naslov jako zanimivi in poučni knjigi, katero je sestavil gosp. višji gozdni svetnik Vaclav Goli, kateri si je za pogozdovanje Krasa pndobd neprecenljivih zaalug. Knjiga je okrašena z lepimi ilustra cijami in pi.daja skrbno iu spretno sestavljen popis Krasa in njegovih razmer ter obse&a poročilo o pogozdovaimh delih in uspehih. Goep, Oolln gre za to važno in temeljito delo najtoplejše priznanje, čemu pa je izdano v nemškem in ne v slovenskem jeziku, to nam ni umevno. — (Pri sv. Petru v Ljubljani) vršila seje včeraj velika cerkvena slavnost. Cerkev, ki ima sedaj tudi lepo zunanje lice, dobila je lep nov glavni oltar, kateri je včeraj knezoškof dr. Jeglič slovesno blagoslovil. Vse St. Petersko in deloma tudi Poljansko predmestje bilo ji tem povodom z zasta vami odičeno, na treh krajih pa so bili postavljeni slavoloki. — (Okrajno društvo poslovodij,) strokovnih nadzornikov in v svrho rednega delovanja v večjih podjetjih, tovarnah in pri stavbarstvu nameščenih strokovno izobraženih uslužbencev prve splošna avstr. zveze na Dunaji, snuje se v Ljubljani. Namen društvu je organizacija doslej skoro popni noma omamljenih delovodij raznih kategorij, kateri imajo preteiavno DalfgO, zadovoljevati tako delo dajalca s kolikor možno vspesuim delovanjem in pa dandanes vzgledno orgaaizovanim d^lojernulcera s previdnim in modrim ravnanjem vcepljati veselje do dela in zanimanje za prospeh podjetja. Društvo bode v neposredni zvezi s splošno zvezo na Duaaju ter bode svojim članom preskrbovalo brezplačno posredovanje pri iskanji službe, pravovarstvo pri nezgodah in prepirih, podporo v raznih slučajih, prispevke ob smrti, strokovno izobrazb^, podporo vdovam in sirotam ter bode podpiralo v službi ostarele in onem< gle člene. V kr, t k-m vršil se bode ustanovni občni zbor, h katerem so povabljeni vsi zavedni poslovodje, da se pouče natančno o namerah snujočega so društva in v obilnem številu zglasijo svoj pristop. Dan )n kraj zborovanja naznanil se bode pravočasno po ljubljanskih dnevnikih. — (Mestni vcdovod.) Omrežje mestnega vodovoda se bode tudi letos znatno razširilo. Pred kratkim položile so se vodovodne cevi po nekaterih cestah Vodmatskih, pretečeni teden pa po novi cesti tez Ceškov svet. — (Potrjen zakon.) Cesar je Rankcijoniral v dež. zboru kr;inj«kem sprejeti zakon o napravi okrajne teste od Št. R u p e r t a do Rakovnika, — (Morilec svoje matere) Tovarniški delavec Fran Btirg*! iz Zg Pirnič je prišel 15. t m. k orožnikom v Medvode in jim je naznanil, da je našel svojo mater ubito na polju. Oroittiki so Sli na lice imsta in so tam našli ženo mrtvo Imela je grozne rane. R slične okolnosti so obudilo BORI, da je Fran Ihirgnr sam umoril svojo mater. Vsled tega so orožniki tturgerja prijeli, in ta je priznal, da je mater umoril — (V Litiji) dobiva se v prodajalnici go-epice Amalije Jenko, družbo „Sv. Cirila in Metoda" : kav«, svinčniki, už galice in razne razglednice. Z ozirotn na korist pievažne družbe opo zarjamo na to prodajalnico. — (Pevsko društvo „Zvon* v Šmartnem pri Litiji,) združeno z domačini tamhuraškem zborom, razvilo bode tekom meseca avgu ta svojo zastavo. Ilogato okrašeno delo oskrbele bodo gdč. Jakličevi in domači gdč. učiteljici. Natančneji vspo-red blagoslovljenja prijavil se bodo v kratkem. S tem si. brat -ka društva i u druga narodna društva prijazno opozarjamo, da nas v dan slavnost i v čim večjem svojem številu posetite. — (Strela) je dne IG. t. m. pri Kranju ubila posestnico Marijo Likozar. — (Detomor.) V Prečini pri Novem mestu je te dni neka 18letna samska prodajalka povila dete ter je vrglo v vodo. Morilko so že odpeljali v zapor. — (Toda) je v okolici Krškega zlasti okrog Trebelnega naredila veliko škodo. — (Ulom.) V noči od 15. na 16. t. m. vlomil je neznan tat v poštni urad v Št. Jerneju ter pokradel večino poštnih vrednostic in blizu 400 gld. denarja. — (Poskusen umor.) Na Rogatem hriba tik Kočevja je IG. t. m. poskusila pocestnica Jera \Volf umoriti svojega moža Petra \Volfa. Napadla ga je v hlevu, mu vrgla pepela v oči in ga poskusila b sekiro ubiti. Mož je bežal in žena ni mogla izvršiti svojega namena, dasi je moža na vratu, hrbtu in na roki ranila. Prihitelim sosedom se je žena izvila iz rok. Zbežala je pod streho in se tam poskusila obesiti a ljudje so jo rešili in jo izročili sodišču. Wolf. najpremožnejši mož v vasi, ni srečno živel s svojo ženo. Ual se je vedno, da ga žena ubije in deponiral svoj denar pri Sod<ŠCQ. Zena je bila izposlovala, da so moža postavili pod koratelo, a do denarja le m prišla. — (Nalivi.) iz Rujheuburga se nam piše 18. t. m.: Od y—1U. smo imeli tu grozna nalive. »Sava in IJre.stenca sta bili naiaslh kot redkokdaj Hudourniki so nam raztrgali ceste in učinili stra-šauske škode po vinogradih. Same pečine, s katerih je voda odnesla vso prst, je v»deti sedaj. Pota so vsa zasuta. Zabeležiti nam je tuJi drugo nesrečo, sinoči se je vračal vpokojeui okr. komisar, bivši dež. poslanec, cen. svetma g. Jos. Jerman iz Toplic domov. Jiii/.u Jlaiheuburga je bila cesta zasuta Prišt-d do tja, se inu je zvrnil voz »n nesrečnež je odletel drsa glavo tako silovito in se poškodoval tako zelo, da se bojimo za njega življenje. Popoldan so ga obhajali. — (Vipavska železnic*.) Akcijska družba „Vipavska zelenica" s sedežem na Dunaju se je te dni konstituirala. Namen družbi je, zgraditi nar-malnotimo lokalno železnico od Gjrio« da Ajdovščine. Akcijska glavnica znaša 150 000 gld., ki je razdeljena ua 1500 akcij a 100 gld. Družba ima pravico najeti s 4°/0 obiestujo-e se prjontetno po Hojilo do najvišjega zueska 1,510.000 gld. Država jamči za letni čisti dobiček 04.500 gld V upravni svet bili so izvoljeni naslednji gospodje: Alfred grof C o r o n i n i, dr. Ant. Gregorčič, Mat Š a v u i k, dr. S. W e r n e r, dr. Aieksij li o j c in Viljem G o-d i n a. Načelnik upravnega sveta je grof C o r o n i n i, C. kr. vlado zastopata v upravnem svetu baron P a s c o t i n i in dr. Klemeus iS e ž u n, dež. odbor goriški pa dr Henr. Turna — Zavod za brezposelne služkinje) so I nekatere rodoljubne dame zasnovale v Trsm. — (Morski vola.) Prijateljskemu pismu iz Dubrovnika posnemamo: Dne 12 junija so v luki Gruž pri Dubrovniku ne ujeli, ampak harpuniraii morskega volka, dva ia pol metra dolgo samko, [ katero so potetn na suho potegnili ter raztelesili, i Našli so v njej 14 mladičkov, malih, skoraj po */4 j metra dolgih morskih volčkov. Mladiče so v špirit i vložili in večina njih bda je pokupljena pj lw-tu I bivajočab izletnikih, ki jih soboj vzamejo kot „dosto-i pamijatnost" na južno Dalmacijo. Ako bi se bih j vsi ti nadepolni mladići, morske akule, v bližini I Dubrovnika za stalno naselili, ne bi bilo to po-i nebno prijetno sosedstvo za prebivalce teh krajev, j osobito pa za one, ki se radi kopljejo v proziačnih I volnah sinjega Adrganskega morja. No, pravočasno J ubita moreka volkula ni bila onega roda, ki ima po tri vrste zob, temuč ima le jbdno vrsto zob, i katero pleme ni tako nevarno človeku kakor oua , prozna žival, ki jo bratje Rusi kratko imenujejo j ^človeška akula". Vkljub temu je seveda boljše, da I se napom mani obisk ni puiavijal m to v času sv. Janeza Krstnika, ko se z^čno blagorodni JJu- brovčani in Dubrovčanke kopati. — (AkademiČno društvo .Slovenija" na Dunaju) priredi v soboto due 25. rožnika t. 1 prvi izvanredni občni zbor s sledečim vzporedom : Čitanje zapisnika, čitanje zapisnika bratskega društva .Triglav" a, poročilo odborovo spremembi poslov nika, slučajnosti. Lokal: Kastneijeva restavracija „Zum Magistrat", 1 , Lichtenfelsgassse. Zauetek točno ob polu 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli! — (Razpisane službe) V Faravasi in pri sv. Gregorju mesto učitelja voditelja povsod z letno plačo 500 gld. in doklado o0 gld. Prošnje do 3 0. junija pri okr. šol svetu v aočevji. — Na dvo-razrednici v Doherniku II uČ. mesto s plaćo IV. razr. Pn Soje do konca junija pri okr. šolskem svetu v Novem mestu. — Mesto kancelijskega pomočnika za okr. sodišče v Cirknici. Plača po dogovoru. — Na d vorazred uici v koč. Reki H. učno mesto z letno plačo IV. razr. Prošnje do 30. junija na okr. Sol. svet v Kočevju. — Diurnist, ki je zmožen obeh deželnih jezikov, se sprejme s 1. julijem pri okr. glavarstvu na Krškem. — (Neljuba pomota) se je vrinila v sobotno našo brz>javko iz Prage. Tam je rečeno, da je Jagič govoril srbski, dasi je Hrvat in more tedaj govoriti li hrvatski, kadar ae poslužuje svojega tna-ternega jezika. Sicer pa Jagid ni govoril ne hrvatski, ne srbski, ampak češki. * (Redko svečanost) je slavil posestnik Danzer v Pvhrabrucku. Danzer je imel namreč zlato, njegov drugi sin srebrno, njegov najmlajši vnuk pa svojo „zeleno" (prvo) poroko. * (Pes nsmrtil otroka.) V Sauerbrunu pri Dunajskem Novem mestu se je igral otrok nekih letoviščnikov s povsem krotkim psom. Mahoma pa je planil pes nanj ter mu tako ogrizel obraz, da je otrok umrl še predno je prišla pomoč. * (Družbo ponarejaloev denarja) so zaprli pred kratkim v Nov Yorku. Nje načelnik, Sch uer- macher je zamenjal tri ponarejene avstrijske bankovce pri newyorŠki banki Leogyet, Kramer & comp., katera ni zapazila, da denar ni pravi R-tdi tega je ponudil Scheuermacher g Lengjelu 20 000 deseta-kov za 30.000 dolarjev ter mu je zaupal, da so bankovci ponarejeni. Lengvel se je delal, kakor da je zadovoljen s tem predlogom ter je naročil Scheuer-macherju, naj v par dneh zopet pride po denar. Mej tem Časom pa je naznanil ponarejalca avstro ogrskemu generalnemu konzulu. In tako so prišli vsi družbi na sled, katera ni ponarejala le desntakov-, marveč tudi rublje, lire, dolarje, dinarje iti. Ves ta denar pa ni nikdar razpeeavala v deželah, kjer je v rabi, temveč vedno v tujih krajih, ker je bila tako tem gotovejša, da ie ne zasačijo. Daril«, i Uredništvu našega lista so poslali: Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Pri koncertu v „Narodnem domi" v Brežicah so darovali tamošnji rod..ljubi 2 5 kron — Živeli rodoljubni darovalci! Naj bi našli prav obilo posnemo valcev ! Telefonična in brzujavna poročita Rajtienburg 20 junija Os. svetnik Jerman, bivši poslanec, je včeraj cb 2. uri popoldne umrl Dunaj 20. junija. Ebenhoch pojasnjuje v Bvojein listu, da se vlada nt uda pritisku nemških Btrank. Ako se pri predstojećih pogajanj h doseže mej Nemci in mej Cehi porazumljenje, pottin razveljavi vlada jezikovne naredbe in jih nadomesti z zakonom, sicer pa ne, Gradec 20. junija Profesor Karol Ro-kittmski je umrl. Bivši naučni minister CniraJ Eibesfrld je na smrt bolan Praga 20. jutii solidarni i vsemi drugimi Suvani. Kar |e Palackv 1. 1848 le sanjal, ko je rekel, da Slovani nimajo nobenega interesa na ohra rntvi ATStrijS; *ko ne postanejo ravnopravni, to se odloČi kmalu. Hettild je govirii ctlo uro Potem, ko so odlični gostje s kladivom udarili ob temeljni kamen, se je slavnostni sprevod vrnil v istem redu v in*sto. Praga 20. junija. Pri banketu slovanskih časnikarjev so se pobratili Rusi in Po ljaki. General K omar o v je povd rjal, da imajo Slovani Bsmo jednega sovražnika, katerega napade morajo z sdruženimi močmi odbijati. Rusi goje za vse Slovane jednako ljubezen. Mir nastane šele tedaj , kadar odteče valovje, ki se je zagnalo proti Slovanom. Ka« dar zmaga Slovenstvo, se bodo lahko poravnale vse diference mej slovanskimi narodi. Poljsk Szezepanski je izrek* 1 žeho, da bi vsi Slovani v bratsvu in v ljubezni bili jedini z llusi. V istem smislu je govoril tudi slavni literarni zgodovinar S pa sov ič Poljaki in j Rusi so si pot« m napivali in se vpričo drugih slovanskih zastopnikov objeli in poljubili. Praga 20 junija. Shod slovansk h no vinarjev se je vršil včeraj opoldne. PreJsedni i kom je bil izvoljen ljubljanski župan Hribar, podpredsednika sta bila dr. Mazzura iz Zagreba in urednik Philinskv iz Krakova. Sbod je poslal cesarju udanostuo brzojavko iu je brzojavno pozdravil ministra dra. Kaizla in Jedrzejovvica. V imeni Prage je novinarje po zdravil župan dr. Podlipnv. Shod je sprejel več važnih resolucij. Narodno-gospodarske stvar* — Državne železnice. Dne 1 junija so je otvorila mej postajama Nakfi Netolice in postajico Libejice na lokalni progi N-ikfi-Netolice in Netolice-j mesto ležeča postajica Radomilicd za osebai in j prtljažni promet. — Dne l. junija sta b li otvor-1 jeni proga HeiligeuHtadt-Meidling^r H iriptstrasss in I MeidimgerlIauptstras8e-lIUtteIdorf Hicking duuajskt* ' mestno železnice. I mrli so v ffjiibljanl: Dnć 18. innija: Marijana Herblan, gostija, 72 let, Rilije ulice It 7, ostarelost. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem .Vtf'2 m. "5 a čas opazovanja Stanje h.iro-raetra v mm. Tempera-! tura v °C Vetrovi Nebo i S S 18 19. n S*, zvečer 7. rjutraj 2. popol. 787*6 737 B 735 2 14 2 10 6 18*6 hI. jvzh. brezvetr. p. m. j zali. jasno jasno del. obl. 00 n 80. * 'J. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 734-ri 714 1 733 6 17 3 15 4 22-4 sr. jzah. sr. Bvzh. sr. vzsvzh. oblaftno del. obl. oblačno 00 Srednja temperatura sobote in nedelje 14 9 in 171", rn 32* in 11" pod normalom. dnp 20. junija 1898 Skupni državni dolg v notah..... 101 irld. 66 kr. Skupni državni dolg v srebru . . '. 101 , 40 „ Avstrijska zlata renta....... 121 „ 35 , Avstrijska kronska renta 4°/t..... 101 „ 1** « Onemka zlata renta 4«'„....... 191 , 90 , Ogerska kronska renta 4u/0..... 98 , i*0 t Avstro-ogerske bančne delnice ..SIJ, , Kreditne delnice......... 360 , 25 „ London vista.......... 119 , 90 Nemflki drž. bankovci za 100 m.irk . . . 58 „ 82' , , 20 mark............ 11 t 74 , 20 frankov........... 6 » M1/« [talijanski bankovci.....; . . 44 „ 30 „ C kr. cekini........... 6 . » . ?fl 1 Najglobeje žalosti potrti, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminula naša iskreno ljubljena, nepozabna ■oproga, oziroma hči, snaha, scsira in svakinja, gospa Beti Andretto m. Achtschin ki je po kratki, jako mučni bolezni danes zjntraj ob 4' , uri v 26. letu svoje dobe mirno » Gospodu zaspala. Smrtni ostanki predrage pokojnice se hodov sredo, dne '<Ž2. t. m. ob 3. uri popoludtie slovesno blagoslovili v nisi žalosti na Viču Štev. 38 in potem prepeljali na pokopališče k sv. Krištofu ter tam položili v rodbinski rnkvi k večnemu počtku. Pogrtbol kondukt bode šel od mitnice poleg talmčne tovarno. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 20. junija 1899. (909J Raj m and Andretto, hišni in tovarniški posestnik. — Albin C Aohtaobin, Ana Aohtaohln, roditelja — Albin, Ernest Anton. Viktor Aob.teob.in, bratje — Josipina Andretto. talca. Slak«, Albin ln Artnr Andretto, J C Praunaele svaki. - Jo se fina Achtshln. roj. Andretto. Arpalioe Praanieii, roj, Andretto; svakinji. i PretuJnim prcem j*\ljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo, našo preljnbljeno in skrbno mater, gospo Marjeto Galle zanidmico dne V0. junija 1898 <>b 1 uri po noči po dolgi in mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu v boljie življenje pokhcati. Pogreb predrage ranjce bode v torek dne 21. junija t. 1. oh 1 ,7 uri popolndne iz hiše žalosti, Prečne ulice štev. 4, na pokopališče k s». Krištofu. Sv. maše zadušnice so bodo brale v mnogih cerkvah. Drago ranjco priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. (968) V Ljubljani, dne 20. junija 1898. Jožef, Frano, sinova — Marij«, Rosa Janda roj. Galle, hčeri. liro:/'. i»«>M**l>ito objave. Prodajalko pop« Inouca veščo za trgovino z mešaniui blagom. takoj vzprejme (915—3) pleskarske pomočnike vzprejme takoj v trajno delo tvrdka Brata Eberl v Ljubljani. (954-2 Pa^ZaTXXXaTa^a^ A Usojara si naznaniti slavnemu občinstvu, da stra 1 zaprićel ^ »ppsf u (637-8) < trgovino za komisijonalno i in špedicijsko poslovanje. Naročila, in sicer mala v pošiljatvah po 5 ktj po ^ p ••'iti in od 30 kij naprej po železnici, izvrševal bom ^ točnu in ceno. * Razpošiljal bom r.izen kol4»nl)»ln«*i£*i lil ca tj tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: ei»it|e, ^ #.«>!« j|hvii, i-iJ>«- i. dr. Pečal ne bom i. ntii»ro- * «lts%Hii}eiii «t«Miiii«*ili pridelkov« h |>rl|*-ina-ii j*-iii blfiglt v «111 m ftklttlfliAlM, «li»|wl UM min jt ii]»(»l»«i (»* in ponrediivsl dolično prodajo 1 m m UitrUt lMMtiiikit. ^ Trgoval bom tudi s vinoui i» debelo. ^ Npre|niem mitopnita trdnih — za konku- ™ renco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo. 4 Nadeja;e se, da se me sorojaki domislijo, ostajam Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. j unija 189 8. leta. O«lho5 m. popoludne, ob 6. nri SO ir. ivečer — Prihod v Ljubljano j. k. Prog« la Trbiž«. Oh 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak a Dunaj t via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varu v, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Bndejevio, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Behaka. Fran'.eusfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. nri 17 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geueve Curiha, Bregencat Inomosta, Zelta ob jezeru, Lend-Oasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pou tabla. — Ob 9. nri 6 m. zvečer oaohni vlak z Dunaja, Lipaka, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Huba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega VBako nedeljo in praznik ob 9. uri 55 m. vlak iz Lesc-Bleda. — 1'rogn la N«»vej(e meata Iu le Koec»v|a Mršani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. nri 32 m, popoludne in < h 8. uri 3b m. zvečer. — Odlao«! la l.|ul>-IJhii«- d. k. v Haznsiib. Ot i. ari 23 m. zjntraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 u in ob 10, nri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — l*rllio«i v LJubljano d. k. Is Heuielke, OL 6. ari 56 m. zju traj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, oh 6. ur; 10 m. in ob 9. ori 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—137> Dijak, dobro izvežban v glasbi, želi podlijevati na klavir in kako pevsko društvo petje iu sicer takoj ali mej počitnicami, po zelo znižanem plačilu. Izve se pod naslovom: ,.J. H., dfja'c, poste r«*-M t h u te L|nbl|aua*». (959—2) Učenec H let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, ki ima veselje do kupčije, bi rad vstopil v proda-jalnico e ep^cerijskim ali medanim blagom. Ponudbe na upravniatvo „Slovenskpga Naroda" pod F. H. (965—1) Prodaja hiše. (963 l) Podpisanec n -»zn-uijam, da bodem prodal hlio po očitni Arnf.Mm katera se bo vršila «Im6 3.1. luiiljte t. I. Hiša je cenjena na 2000 gld. pri njej je tudi hlev, kozo'c in vrt ter je pripravna za kako trgovino, ker je ravno v sredi vasi. Franc Mlake v Dolenjem Logatci h. št. 17. priporoča Nesrodna Tiskarna. K št. IS900. ,9*1-1) Zaradi zagotovitve zakupne dobave kruha in ovsa za čas od dn«'; 1. septembra 1898, oziroma 1. oktobra do konca septembra 1898 vršile se bodo pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinov, in sicer v nastopnih postajah H. julija is«m, „ li. 1*9*,