PoStnina platana v gotovini.
Do$lo ■ 14. IX. 1930	-+~t7
__------ pnlog.
Jugoslovan
Cena Din 2*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po pras> nikih. — Posamezna številka Din 1’—, na 16 straneh Din 2'—« mesečna naročnina Din 20 —, za tujino Din 30—. Uredništvo r Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
Rokopisov na Tratam«.
— Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
T Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podrulnica v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju,
St. 89
Ljubljana, nedelja, dne 14. septembra 1930
Leto I.
»Noben narod ne teptaj naravnih pravic drugega”
Pretresljiv članek nemškega lista o tržaški tragediji - ,,Pravica je gotovo na strani Slovanov** - Kaj zahteva tržaški ,,Piccolo“ od jugoslovanske manjšine v Italiji
Innsbruck, 14. septembra. V Inomostu izhajajoči list »Der SUdtfiroler« objavlja v evoji zadnji številki, ki je danes izšla, na uvodnem mestu članek, posvečen tržaškemu procesu. Članek nosi naslov »Krvava obsodba v Trstu« in posnemllje najprej že znane obdolžitve iz obtožnice, naperjene protli aretiranim Jugoslovanom, priznava, da so se šole res požgale, da se je ljudstvo faktično vzpodbujalo k odporu proti režimu in da sta bili obe bombi (v uredništvu »Popolo di Trieste« in pri svetilniku »Zmage« položeni, seveda pa sta veljali — dodaja — objektom in ne osebam. Potem nadaljuje:
Delovanje lista »Popolo di Trieste«
»Daleč smo od tega, da bi branili ilegalna dejanja. Treba jih je obsojati, naj se vršijo kjerkoli". Toda tukaj se vendar moramo vmešati v duševnost posiljenega naroda.
»Popolo di Trieste« ni delal od 1. 1920. dalje nič drugega, nego da je propovedo-val iztrebljenje Slovencev, ki da niso ni-kako pleme. Slovanski jezik ni nikak jezik, temveč pasje lajanje. Slovanska kultura se je pri vsaki priložnosti poniževala, skratka, ta list je prekipeval naravnost fanatičnega sovraštva proti vsemu, kar je slovansko. »Popcdo di Trieste« je ščuval k vsem požigom, ki so jih zagrešili fašisti nad slovanskimi društvenimi domovi.
Proti temu se na slovanski strani ni držalo križem rok; razširjali so se tajni listi »Borba« in »Svoboda«, v katerih se je proti »Popolo di Trieste« ostro nastopalo. Fa-šištovski uredniki so se označali kot zločinci, ki spadajo na vislice. Tako se je širilo sovraštvo na obeh straneh in prišlo je nazadnje do bombnega atentata, katerega žrtev je bilo eno človeško življenje.
»Da se spravi atentat v pravo luč«
Da pa se spravi ta atentat v pravo luč,» je treba pomisliti še na sledeče:
Storilci so vsi mladi ljudje, idealisti, ki so tvegali za svojo narodnost življenje. Ravno v najbolj sprejemljivi življenjski dobi so gledali ona nasilja, ki jih je fašizem nekaznovano vršil v prvih letih svojega obstoja. »»Edinost«, najvažnejši slovenski list, ni bila v 1. 1922. napadena in zažgana nič manj nego petkrat. V 1. 1925. je bila tiskarna zopet petkrat napadena in opustošena. Enaka usoda je zadela tudi druge tiskrne, tako da ni mogel izhajati v začetku 1. 1929. več nobeden od petnajstih slovanskih listov, ker se je pozneje poleg omenjenih sredstev še odrekalo priznanje odgovornih urednikov; tako so morali ii-stj prenehati.
Mladi ljudje so doživljali in videli, kako so fašisti uredništva tiskarne in društva, ki jim niso bila všeč, iz »narodnih razlogov« požigali; politične nasprotnike zlo-stavljali in pobijali, kako so se taka nasilja proslavljala po fašistovskih listih kot junaštva, kako se je fašistom, ki so imeli pri takih nasilnih početjih kako škodo, plačevala od države odškodnina in se sikrbelo za njihove preostale, kako je bilo v 1. 1927. celo z zakonom določeno, da se zločini in prestopki, napravljeni iz »nacijonalnih motivov« (razen umora) nimajo beležiti v sodne kazenske sezname, a tisti, ki so že zabeleženi, da se imajo brisati. Vse to so morali ti mladi ljudje doživeti ravno v oni dobi, ko v mladih srcih idealizem najvišje plamti. In morali so doživeti, da je Fran-cesco Giunta v 1. 1920. navalil na »Narodni dom« v Trstu in ga zažgal, pri čemer je zgubilo več Slovencev življenje in je ena ženska skočila iz gorečega poslopja na ulico ter se ubila. In Francesco Giunta ni bil samo nekaznovan, temveč je postal deležen posebne Mussolinijeve dobrohotnosti in zavzemlje danes v Rimu eno najvišjih mest, je državni podtajnik v predsedništvii ministrskega sveta. Je pa še več tega: Te-imu možu, kd je naskok na »Narodni dom« osebno vodil, je bila oelo odkrita marmorna plošča v spomin! Tako se je ozračje sistematično zastrupljalo in meje med pravim in krivim, med zaslugo in zločinom, so bile že leta in leta popolnoma zabrisa-
ne. Ali je kako čudo, da je stališče, da je zločin iz nacijonalnih motivov upravičen, moglo najti med slovansko mladino svoje pristaše?
To je bil zgled, ki so ga dali fašisti in ki so ga mladi idealisti pač posnemali.
Nato navaja nemški list ona mesta iz »Foglio d‘ Ordine«, kjer se obtoženci iz zadnjega procesa označujejo kot izmeček človeške družbe, banditi, požigalci itd. ter se grozi z novim svincem v nove hrbte — in potem nadaljuje:
»Počasi, gospodje fašisti!«
»Počasi, gospodje fašisti. Samo ne tako naglo soditi! Slovanski idealisti so postopali po fašistoviskem zgledu! Vi tudi ne dopuščate, da bi se vaši Battisti, Oberdank, Filzi, Chiesa ali Giunta proglašali za bandite, požigalce in izmečke človeške družbe; torej ne delajte niti vi z vaše strani tega, kar bi vi sami morali neradi slišati. Med nacijonalnim idealizmom in izmečki človeštva jo tako velikanska razlika, ki bi jo vi kot poborniki nacijonalnih idealov morali najbolje poznati.
Če pri kakem ljudstvu, ki ga njegovi gospodarji sami označajo kot -miroljubno in ki v svojih prejšnjih letih nikdar ni uporabljalo terorističnih dejanj kot sredstvo za politične borbe, sedaj posamezniki vendar uporabljajo nasilna sredstva, tedaj se lahko sklepa, kako globoko sega razburjenje, ki ga je osemletno nasilno gospodarjenje fašizma tu povzročilo. Lojalno prebivalstvo je trajnemu nasilju zoperstavilo nasilje. Zgled Italije, proslavljanje Cesare Battistija, Oberdanka in drugov, kakor tudi fašistovskih »herojev« & la Giunta se je vsadilo v srca teh mladih ljudi in tudi oni so si hoteli priboriti nacijonalno slavo pri svojem ljudstvu. Glavni obtoženec Bidovec, 221etni mladenič iz zelo odlične družine, je rekel pri zasliševanju, da je čutil v sebi nagon k temu, da se ne ostane samo pri besedah, temveč da se dela tudi z dejanji.
»Ali se smejo fašisti pritoževati?«
In nazadnje vprašamo: ali se smejo fašisti pritoževati, da so njihove nasilne metode dovedle do nasilja? Da dž tlačeno ljudstvo svojim čustvom končno odduška in ne premisli več, ali je dejanje modro ali blazno? Gorje onim, ki so namesto ljubezni sejali le sovraštvo! Sedaj vidijo, da donaša sad, in če tudi štirje storilci zadnjih dogodkov niso več med živimi, ker je državna sila njihova mlada življenja nasilno ugasnila, bo pa ta krvava obsodba padla nazaj na fašizem in načelo: »Oko za oko, zob za zob!« pride šele prav za prav do veljave. Noben narod ne sme nekaznovano teptati pod nogami narodnih pravic drugega naroda, nobena vlada ne sme skozd leta in leta netiti sovraštva tlačenih do razbe-Ijenosti ...
Vnovič poudarjamo:	obsojamo	nasilje
proti državi: tlačena ljudstva se smejo boriti samo s_ pravnimi načeli in ne z bombami. Pravica je gotovo na strani Slovanov. In prej ali slej se bo uveljavila. Nasilje je škodljivo za obe strani, draži mogočnega in škoduje tlačenemu. Toda mogočni, ki svojo moč zlorablja, je izgubil pravico, da bi izrekel kazensko obsodbo.
»Kdor je brez madeža, naj vrže prvi kamen nanjo . . .«
»Piccolove« zahteve
Trst, 12. septembra. Ko je predvčerajšnjim goriški tednik »Novi list« objavil svoje poročilo
o	tržaškem procesu in o usmrtitvi štirih Jugoslovanov ter svoj komentar, v katerem spričo svojih krščanskih načel obsoja vsak zločin in v katerem pravi, da je krivo vsega tega zla in nesreče nezaupanje italijanskih oblasti naprain voditeljem narodne manjšine v Julijski Krajini, se je tržaški »Picoolo« silno razburil. Ze včeraj je objavil prevod celotnega komentarja v »Novem listu« in ga ožigosal kot »izraz perfidnosti in zavratnosti, danes pa se ta list še z vse večjo besnostjo zaganja v goriški tednik. S ponesrečeno kretnjo skuša zakriti svojo jezo in ohraniti razsodnost in avtoriteto, ko izvaja:
»Povrnili se moramo na članek malega slovenskega klerikalnega lista »Novi list«, ki uživa'toliko svobodo misli, kot če bi, postavimo, izhajal mesto v Gorici v Ljubljani pod banovim nadzorstvom. Ta list si upa trditi, da, »bi morda ne bilo prišlo do velikega procesa v Trstu, če bi bile oblasti predvsem v večji meri zaupale onim, ki so sredi svojega naroda že zaradi svojega božjega poslanstva zastopniki katoliškega avktoritetnega načela«. In v naslednjem list nadaljuje: V marsičem bi bilo drugače, že bi bile oblasti bolj zaupale odgovornim in zrelim možem našega naroda in če bi jim bile priznale iprimemo delovanje, tako pa je m.ladina ostala 'prepuščena sami sebi in je krenila po svoji poti.«
Tržaški list razlag« te besede slovenskega tednika, kot da so hoteli »stari voditelji slovenskih klerikalev v Julijski Krajini« na najbolj udoben način zavrniti vsako tudi posredno soodgovornost pri terorističnih dejanjih v zadnjih treh letih ter da so obenem hoteli speljati vodo na svoj lastni mlin.
Kljub tej tendenci svojega komentiranja se pa tržaški list vendarle dotika tudi vprašanja samega in pravi:
»V slovenskem tisku se večkrat ponavljajo primerjanje med italijanskim postopanjem z drugorodci v Julijski Benečiji. K temu je treba reči, da se napram italijanskim oblastem niti v najmanjši meri ne ponavlja lojalnost slovenskih klerilkalnih in n ©klerikalnih voditeljev, kakršno so izkazovali avstro-ogrskim oblastem. Ne ponavlja se niti sedaj, ko je italijanska država opustila vsako sovraštvo protii cerkvi in njeni duhovni oblasti.
Kje so pastirski listi primorskih škofov, se vprašuje list, ki bi govorili o dolžnosti župnikov, da pozovejo vernike, naj ne le formalno in pasivno klonijo pred zakonom, marveč naj izkažejo svojo ljubezen in priznanje Italiji. »Naj sa ti svečeniki«, kriči tržaški list, »izkažejo na-praim svojin vernikom kot pravi branitelji dobrih namenov Italije, kakor so se izkazali branitelji avstno-ogrskega carstva, pa jim bodo oblasti docela zaupale.«
Otvoritev kongresa gospodarskih zbornic
Velik govor ministra Demetrovica — Narodno in državno edinstvo absolutna potreba našega gospodarstva
Beograd, 13. septembra. AA. V slavnostni dvorani vseučilišča je bil danes dopoldne otvorjen osmi redni kongres zastopnikov gospodarskih zbornic in gospodarskih organizacij kraljevine Jugoslavije.
V imenu predsedništva ministrskega sveta je kongresu prisostvoval N. Nikolič, vrhovni inšpektor, kraljevsko vlado je zastopal minister za trgovino in industrijo Juraj Dcmetrovič, v imenu sveta zemalj-ske odbrane je bil na kongresu inšpektor celokupne vojske armijski general Kalafa-tovič, v imenu narodne banke Ignjat Bai-loni, njen guverner, Djordje Vaifert, bivši guverner, Andrija Radovič, član uprave, in vršilec dolžnosti direktorja dr. M. Pro-tič.
V imenu finančnega ministrstva so se konference udeležili dr. Fran Gospodnetič, pomočnik finančnega ministra, in Milorad Tosič, ministrski svetnik; v imenu poljedelskega ministrstva V. Stojkovič, načelnik ministrstva, v imenu prometnega ministrstva Josip Cugmus, referent ministrstva. Dalje so bili navzoči: M. Nešič, predsednik beograjske občine, M. Trebinjac, direktor uprave rečnega prometa, Milan Jovanovič, upravitelj uprave pomorskega in rečnega prometa ter zastopniki iz Češkoslovaške, Avstrije in Bolgarije.
Točno ob 10. dopoldne je predsednik beograjske trgovske zbornice Miljutin Stanojevič otvoril kongres in pozdravil vse navzoče. Takoj nato je predlagal g. Stanojevič, da se Nj. Vel. kralju pošlje pozdravna brzojavka te-le vsebine:
»Nj. Vel. kralju Aleksandru I., Beograd. Pred prehodom na dnevni red za pospeševanje narodnega gospodarstva in učvrstitev temeljev naše domovine pošiljajo zastopniki vseh gospodarskih zbornic in gospodarskih organizacij naše kraljevine svoje misli in želje k Vsemogočnemu za dolgo življenje in srečo Vašega Veličanstva in vsega svetlega kraljevskega doma v korist naroda in države. V imenu kongresa predsednik Miljutin Stanojevič.«
Nato je predsednik Stanojevič podelil besedo ministru za trgovino in industrijo Juriju Demetroviču, ki je imel tale govor:
Gospod minister Demetrovič je govoril zelo obširno o nalogah, ki nas čakajo na gospodarskem polju. Orisal je trajna prizadevanja vlade, da se zboljša splošno gospodarsko stanje v državi, analiziral gospodarsko krizo v naši kraljevini in v Evropi sploh, obrazložil težkoče v industriji in v poljedelstvu.
Obširno je dalje govoril o bukareški, sinajski in varšavski konferenci, naglašajoč veliko važnost teh sestankov, orisal politiko agrarnih držav v Društvu narodov itd.
Svoj veliki in globoko zasnovani govor je zaključil:
»Sedaj mi dopustite, da se ozrem še na naše obče gospodarske razmere. Naglasiti je treba, da potrebuje gospodarstvo in gospodarsko delo velika tržišča. Danes gr« za tem, da se ustanavljajo še večja tržišča in da se ustvari federacija Evrope. Tudi
misel naj služi razširjenju dosedanjih tržišč, ki so postala pretesna. Vse to delo gre za tem. da se najde možnost svetovne rešitve tega vprašanja, kajti svetovno gospodarstvo je tu in to gospodarstvo ima svoj svetovni gospodarski problem. Zato bo pač treba poiskati rešitev celokupnega gospodarskega vprašanja. Vse to je usmerjeno k temu, da se ustvari čim večja organizacija, da se o vsem tem razpravlja na osnovi mednarodnega gospodarstva, ki na) obsega ves svet.
S tem v zvezi hočem naglasiti nauk, da je našemu gospodarstvu absolutno potrebno edinstvo naše države. Naše gospodarstvo potrebuje politiko narodnega in državnega edinstva. Ta politika je naša gospodarska in življcnska potreba. Ideja narodnega in državnega edinstva je osnovna misel sedanjega režima, ki je bil uveden z zgodovinskim manifestom Nj. Vel. kralja.
S tem v zvezi moram podčrtati še drugo idejo, idejo, ki jo je treba imeti neprestano pred očmi. To je delo za čim tesnejšo harmonizacijo gospodarskih interesov pri izgradnji naše države kot gospodarskega poprišča, ki v njem hočemo storiti vse za pospeševanje poljedelstva, po drugi strani pa ravno tako skrbeti za industrijo in tr-govino. Kajti če bomo tako harmonično delali, bomo služili najvišjim državnim interesom in bomo pospešili razvoj in blagostanje našega celokupnega naroda in države.
Na koncu se je minister Demetrovič zahvalil prisotnim za pozornost, ki mu je bila izkazana, in je izrazil nado, da bo konferenca rodila smernice za nadaljno delo, in podprla vse, zlasti pa kraljevsko vlado, ki si prizadeva kolikor moči popraviti naše gospodarske razmere in pomagati našemu narodu in držaji.
Nato se je predsednik kongresa Stanojevič zahvalil ministru Demetroviču za podana pojasnila gospodarskim krogom, na-glašaje, da bodo gospodarstveniki postavili vse svoje sile v službo narodnega gospodarstva in s tem naroda in države.
Italijanski letalci v Bukarešti
Sofija, 13. septembra. AA. Italijanski letalci so po večdnevnem bivanju v bolgarski prestolnici odpotovali s svojimi letali v Bukarešto, kjer se bodo udeležili letalskih tekem.
Bukarešta, 13. septembra. AA. Italijanske letal* ce, ki se bodo udeležili letalskih tekem, je sprejel general Sarbu. J\Ta letališču je bila postrojen« četa z godbo.
stran 2	JUGOSLOVAN	Nedelja,	14.	septembra	1930.
■p.,,,,.,,,, n	       ,	,	,	„..  ,	,	,	...
v	‘t	>	Vj*
Ženevska debata o Panevropi
Spor med angleškim in francoskim stališčem ni še izglajen — Več' je zanimanje za manjšinsko vprašanje
Jugoslovanska akcija in bivše stfranke
V	svojem znamenitem govoru v Gardij-skem domu je govoril predsednik vlade, general 2ivkovič zlasti obširno o bivših strankah. Pri vsem priznanju zaslug, ki so si jih stekle bivše stranke za naše narodno življenje, so te vendarle samo ostanek preteklosti in zato ne morejo imeti v novih razmerah nobenega razloga za nadaljni obstoj. V novo dobo, ki hoče doseči popolno renesanso jugoslovanstva, treba stopiti kot cel mož in z obema nogama in ne samo z eno nogo. Bivše stranke pa morejo vstopiti le z eno nogo, ker je čisto izključeno, da bi se popolnoma otresle svoje preteklosti, iz katere so zrasle.
Da bo ta resnica ysem popolnoma jasna, je treba spregovoriti par besed o namenih, cilju in vsebini jugoslovanske akcije, ki naj ravno izvrši prehod vsega naroda v novo dobo. Kakor smo že naglasili, mora povzročiti jugoslovanska akcija popolno renesanso jugoslovanstva, celoten preporod, da se bodo podesetorile vse sile našega naroda. Jugoslovanska akcija hoče biti motor, ki zažene vse narodne sile v novo gibanje, da bo povsodi vzklilo novo življenje. Jugoslovanska akcija hoče povzdigniti vse narodne sile na najvšjo potenco možnosti in zato zbira vse, ki ljubijo svoj narod, pa naj so pripadali Jej ali oni stranki.
Ravno zato pa, ker hoče jugoslovanska akcija zbrati v skupni misli ter volji vse Jugoslovane brez izjeme, pa ne more delati z bivšimi strankami, zato pa tem bolj intenzivno z bivšimi strankarji. Drugače ludi biti ne moTe, ker so v bivšem strankarskem življenju sodelovali skoraj vsi Jugoslovani in so bili vsi več ali manj vneti strankarji. Iz tega enostavnega aritmetičnega računa sledi, da jugoslovanska akcija bivših strankarjev sploh ne moTe pogrešati, ker bi bila drujače mnogo premajhna organizacija. Zato hoče zbrati jugoslovanska akcija v svoji sredi vse bivše strcn-karje, pa najsi so bili nekoč še tako vneti in magari tudi brezobzirni strankarji.
Toda en pogoj pa velja tu brezpogojno. Vsi ti bivši strankarji, ko se pridružijo jugoslovanski akciji, morajo biti samo njeni in pozabiti morajo docela na vse nekdanje strankarske čase. Tako v popolnosti morajo prevzeti v svoje srce jugoslovansko misel, da se bodo kar čudili, kako to, da že od nekdaj niso pripadali jugoslovanski akciji. Strankarski časi se jim morajo zdeti tako daleč, da se jim ne zde več niti res. Ni mogoč tu noben kompromis, ker se drugače jugoslovanska akcija ne more razviti v vsem svojem obsegu. Če bi pristaši jugoslovanske akcije še vedno mislili na bivše stranke, če bi se še vedno čutili kot pristaši bivših strank, potem jugoslovanska akcije ne more z zmagonosnim korakom korakati k cilju, temveč kvečjemu krevsati oprta na palico. A jugoslovanska akcija je ne samo korakanje naroda k cilju, temveč naravnost polet naroda in zato hoče preroditi ves narod, da bo sposoben za ta polet.
Ne sme se oteževati polet naroda z ostanki iz preteklosti, temveč prost vseh ostankov mora poleteti narod navzgor k visokemu’ cilju. In da ti ostanki čisto zginejo, zato zbira jugoslovanska akcija bivše strankarje na novo podlagi, ki pozna samo interes celote in ne posameznih skupin. Zato apelira jugoslovanska akcija tudi v prvi vrsti le na patriotizem Jugoslovanov, ha domovinsko ljubezen, ki mora živeti v srcih vseh Jugoslovanov, pa naj so se včasih vsled strankarskih gesel še tako pobijali. Da si ne bodo več nasprotovali, temveč vsi složno zagrabili za delo, zato jugoslovanska akcija sploh ne omenja več teh gesel in nasprotstev. Zakaj omenjati )!o, kar nas je ločilo, zakaj vzbujati stare spomine nasprotstev, ne pa rajši poudarjati samo to, kar nas druži, kar nas veže, da pridemo čim prej do složnega dela.
Ne pozna jugoslovanska akcija bivših strank, pozna pa tem bolj bivše strankarje, če so se popolnoma izrekli za ;-qos!o-slovansko misel. V njeni široki podlagi, v njeni globoki vsebini, v njenem visokem cilju izginejo vsa stara nasprotja, da tem bolj zažari ljubezen do domovine, za katero smo pripravljeni žrtvovati vse. Viden izraz našega patriotizma je naše delo za zmago jugoslovanske akcije in zato ne sme manjkati noben Jugoslovan pri tem delu. V današnjih časih je ta potreba še posebej evidentna in zato naj seže opomin predsednika vlade vsem v srce, da bo jugoslovanska akcja čim prej čisto uresničeno dejstvo.
i	Ženeva, 13. septembra, n. Davi je na seji skupščine Društva narodov govoril švicarski zunanji minister Motta. Dejal je, da evropska unija ne sme biti samo postavljena pod okrilje Društva narodov, marveč, da se mora posluževati tudi njegovih organov. Vse države so se izrazile proti posebnemu tajništvu in posebnemu svetu evropske unije. Motta je predlagal, naj se vprašanje evropske unije odkaže v proučitev šesti, t. j. politični komisiji Društva narodov.
Ozadje tega Mottinega predloga je borba med Francijo in Veliko Britanijo. Francoska delegacija bi namreč hotela, da imenuje svet Društva nairodov posebno komisijo za proučevanje vprašanja o evropski uniji, britanska delegacija pa zahteva, da to vprašanje obdela šesta komisija Društva narodov, da bi tako mogla biti v tej komisiji debata o vprašanju Panevrope javna. Motta si je torej usvojil britansko stališče.
Naslednji govornik je bil britanski trgovinski minister Graham, ki je zagovarjal potrebo, da se Društvo nairodov intenzivnejše bavi z gospodarskim zbližanjem med poedinimi država>mi. Dejal je, da bi morale agrarne države ratificirati konvencijo
o	carinskem premirju pred prvim novembrom tega leta.	»
V	pondeljek govori na seji skupščine Društva narodov naš zunanji minister dr. Marinkovič.
Ženeva, 13. septebmra. n. Izgleda, da bo dobilo vprašanje manjšin letos jačji im-
Varnostni ukrepi v
Dobri izgledi za socijalno
Berlin, 13. septembra, d. Policija je za jutrišnji volilni dan ukrenila najobsežnejše varnostne priprave. Od jutri dopoldne naprej iima 15.000 policijskih stražnikov vBerlinu povečano alarmno pripravljenost-, tako zvani »veliki alarm«. V poli-cjskem predsedstvu računajo, da bo volilni dan potekel mimo. Policijski predsednik je novinarjem izjavil, da jamči za ohranitev miru po vsem Berlinu. Za jutri je policija izdala tudi omejeno alkoholno prepoved.
Beograd, 13. sptembra. AA. Na vhodni kretnici	Topčiderske postaje sta za-
dela drug v drugega dva tovorna vlaka, ki sta istočasno in vzporedno prihajala na postajo, prvi iz Beograda, drugi iz zemunske postaje. Zmlela sta se drug v drugega zaradi nepravilno postavljenih
pulz. Skupščina Društva narodov je sprejela danes predlog nemške delegacije, da se razprava o tem delu dela Društva narodov poveri 6. odseku. Politični krogi menijo, da bo Nemčija na tej razpravi v okviru 6. odseka Društva narodov ostro kritizirala delovanje Društva narodov v področju manjšinske zaščite z ozirom na publiciteto, ki se do sedaj ni posvečala v zadostni meri manjšinskim zahtevam. Nemčija je posebno nezadovoljna zaradi tega, ker se v tiskanem poročilu o letošnjem delovanju Društva narodov manjšinski zaščiti posveča povsem malenkosten prostor in je to proti lanskoletnim zaključkom zasedanja sveta Društva narodov.
Ženeva, 13. septembra, n. Danes je bila objavljena lista kandidatov, izmed katerih bo svet Društva narodov izbral sodnike za stalno mednarodno sodišče v Haag. Jugoslovanska kandidata sta beograjski vseuči-liški profesor Mile Novakovih in predsednik stola sedmorioe dr. čimič.
Posvetovanje državnikov Male antante
Ženeva, 13. septembra, d. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel zelo živahne in podrobne razgovore z zastopniki Jugoslavije in Romunije. Razgovori so imeli namen, določiti podlago za ustvaritev carinske unije med češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo.
V	poučenih krogih pravijo, da se je Henderson v privatnih razgovorih zelo energično zavzel za zboljšanje razmerja med Francijo in Italijo.
Nemčiji za volitve
demokracijo in centrum
Resni politični krogi presojajo prej ko slej izglede na volilni izid, da bodo socijal-ni demokrati izšil iz volitev neoslabljeni, če že ne ojačeni, na vsak način pa kot najmočnejša stranka. Tudi centrumu in nemški državni stranki napovedujejo dobre šance. Sploh upajo, da bodo stranke sredine dovolj močne, da skupaj s socijalnimi demokrati stvorijo močno vlado. Nerazjasnjen je pa seveda še, položaj na skrajni levici,, kakor tudi pri nemških nacijonal-cih in pri nemških nacijonalnih eocdjali-stih.
kretnic. Žrtev ni, gmotne škode pa je 5000 Din. Nekaj vagonov je skočilo s tira in se nekoliko poškodovalo. Proga je nekoliko pokvarjena, vendar se je potniški promet vršil brez zastoja. Odgovorno osobje je bilo suspendirano in postavljeno pred sodišče. — Iz kabineta ministra za promet.
Mednarodne tekme vojnih letal
Beograd, 13. septembra. AA. Davi ol> 8’50 je odletela v Bukarešto naša ekipa vojnih letal, ki bo 14. t. in. sodelovala na mednarodni tekmi vojnih letal na bukareštanskein letališču Pipera. Naša ekipa je sestavljena od 6 izvidniškili in 3 lovskih letal. Ekipa je pod vodstvom letalskega polkovnika pilota Dušana Radoviča.
Ekipa je sestavljena takole: 1. »Breguet 19« z motorjem »Lorenz«, pilot je letalski podpolkov nik Dušan Radovič, izvidnik pa Miroljub Kotu-rovič.
2. »Breguet« 19« z motorjem »Lorenz«, pilot je letalski podporočnik Miodrag Blagojevič, izvidnik pa letalski podporočnik Dobrivoj Popovič.
3. »Breguet 19« z motorjem »Hispano«, pilot je letalski podporočnik Nikolaj Teofilov, izvidnik pa letalski narednik Ignac Kostanjevic.
4. »Potez 26« z motorjem »Lorenz«, pilot je letalsk kapetan II. klase Aleksander Vidale, izvidnik pa je mehanik Branko Ristič.
5. »Pote* 26« z motorjem »Jupiter«, pilot je letalski podporočnik Boško Stanisavljevič, izvidnik pa je podporočnik Pavle Sič.
6. »Potez 26« z motorjem »Jupiter«, pilot je letalski podporočnik Mihajlo Akrt, izvidnik pa je mehanik Ivan Schauer.
7. Letalo s pilotom lovcem Ferdom Gradišnikom.
8. Letalo 8 pilotom lovcem letalskim kapetanom Josipom Baldakom.
9. Letalo s pilotom lovcem letalskim narednikom Jankotom Dobnikarjem.
Oprostitev davkov in doklad
Beograd, 13. septembra. I. Z rešenjem finančne* ! ga ministra izdanim v soglasju s predsednikom 1 ministrskega sveta, 60 bile nekatere ustanove popolnoma oproščene davka in samoupravnih do klad od dohodkov (po čl. 60 zakona o neposrednih davkih), a le pod pogojem, da njih predsednik vsakega pol leta predloži davčni upravi, na katere ozemlju se nahaja ustanova, natančen račun z izjavo, da je to samo njihov denar. Tako so bile oproščene davka: Narodna galerija v Ljubljani. Telovadno društvo »Sokol« v Novem mestu in Srpska pravoslavna cerkvena občina v Celju.
Dalje so oproščen od pridobnine po členu 47 zakona o neposrednih davkih in od samoupravnih doklad ti-le zavodi: Zavod šolskih sester v Repnjah, Uršulinski samostan v Mekinjah, Zavod »Marijin dom« v Kočevju, Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Društvo »Dijašk dom« v Kočevju in še nekateri. Oprostitev od davka velja od 13. septembra t. I.
Zakon o vodnih silah
Beograd, 13. septembra. AA. V ministrstvu za gradnje je bil sestavljen načrt zakona o izkoriščanju vodnih sil. Vodne sile na javnih vodah so po tem načrtu državna lastnina. V kolikor jih država ne bi mogla izkoristiti, bodo oddane drugim ^ osebam v izkoriščanje s primernimi olajšavami. Za te olajšave bodo pristojne banovine in ministrstvo za gradnje.
Preiskava proti poljskim poslancem
Varšava, 13. septembra. AA. Pat poroča v zvezi 8 poročilom, ki so ga prinesli poljski listi o aretaciji neke skupine bivših narodnih poslancev 10. t. m.:
11. t. m. sta dospela v Brest ob reki Bugu, kjer se nahajajo aretirani poslanci, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Potem ko sta zaslišala poslance, je bilo sklenjeno, da se začne predhodna preiskava in da zadržijo poslance v zaporu.
Briining proti Hugenbergu
Berlin, 13. september. AA. Državni kancelar Briinning je ostro nastopil proti politiki Hugen* berga.
Red in mir v Argentini
Pariz, 18. septembra. AA. Poslaništvo republike Argentine je izdalo poročilo, da vlada v Ar-gentini zopet red in mir.
Samomor v italijanskem poslaništvu v Parizu
Pariz, 13. septembra. AA. Nameščenec italijanskega poslaništva si je danes v prostorih poslaništva pognal krogljo iz revolverja v glavo. Bil je na mestu mrtev.
Smrtna nesreča z motocikljem
Novi Sad, 13. septembra, k. Včeraj so krenili z motocikljem proti Fruški gori Strahinja Ignjatovič, Djordje Slepčevič in Milan Jakovljevič. Med potjo se je vozilo zaradi defekta pri motorju prevrnilo. Ignjatovič je bil težko ranjen in je davi umrl. Slepčevič je dobil le lažje poškodbe. Jakovljevič je pa ostal nepoškodovan.
Vzroki letalskih nesreč v Franciji
Pariz, 13. septembra. AA. Letalsko ministrstvo je izdalo uradno poročilo glede poslednjih nesreč vojaških letal v Chartresu in Dijonu. Poročilo pravi, da je preiskovalna komsja ugotovila, da jo poslednjih in prejšnjih nesreč kriva napaka v konstrukciji letal. Radi tega je ministrstvo za letalstvo prepovedalo uporabo vseh letal te kategorije ter odredilo, da jih takoj preiščejo in prenovijo. (Havas.)
Tovorni vlak v ognju
Oklahoma, 13. septembra. AA. Včeraj se je vnel tovorni vlak. Pet ljudi se je pri tej priliki smrtno ponesrečilo.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 13. septembra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: V splošnem bo nestanovitno vreme trajalo naprej; tu in tam na-stopivše zboljšanje se najbrže ne bo ves dan držalo.
Otvoritev zagrebškega velesejma
se je izvršila včeraj v prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja
Zagreb, 13. septembra, k. Davi ob 9. uri je bdi na svečan način otvorjen Zagrebač-ki zbor z vsemi posebnimi izložbami in sejmi. Otvoritvi so prisostvovali general Stojšid kot zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik vlade finančna ministr dr. Švrljuga z gospo, zastopnik predsednika vlade ban dr. Silovit, zastopnik zagrebške občine dr. Srkulj in drugi odlični povabljenci.
Nekoliko po 9. uri je imel ravnatelj zbora g. Erber poodravni govor. Pozdravil je vse navzoče in z jedrnatimi besedami je označil pomen letošnjih jesenskih priredi-
Nova uredba naših vseučilišč
Včeraj se je vršila zadnja konferenca rektorjev
Beograd, 13. septembra, k. Na poziv prosvetnega ministra se že nekaj dni mudita v Beogradu rektorja zagrebškega in ljubljanskega vseučilišča. Namen njunega bivanja v Beogradu je, da se z rektorjem beograjskega vseučilišča domenita o splošni vseučiliški uredbi, ki je v glavnem že izdelana in ki se mora kontno redigirati in publicirati. Razen te uredbe se morajo pretresti posebne disciplinarne uredbe za veeučiliške profesorje in slušatelje.
Danes se je vršila poslednja seja teh posvetovanj med rektorji naših univerz. Vodil jo je prosvetni minister Boža Maksimovič. Na tej seji so končno pretresli uredbo, ki se nanaša na zakon o vseučiliščih. S to
Ali sta bila Žita in
Kljub demantijem trdi dunajski »Abend«, da sta bila
Budimpešta, 13. septembra. AA. Madjar-ska telegrafska agencija demantira najka-tegoričneje izmišljeno vest dunajskega lista »Wiener Arbeiterzeitung«, da bi se bila bivša cesarica Žita mudila na Madjar-skem dne 18. avgusta t. 1. s svojim sinom Otonom.
Budimpešta, 13. septembra. A A. MTI javlja: Glede na to, da je navzlic odločnemu
Železniška nesreča pri Beogradu
Dva tovorna vlaka zadela radi nepravilno postavljenih kretnic
tev Zagrebškega zbora. Na njegov govor je odgovoril finančni minister, ki se je spomnil modrega kraljevega dejanja z dne
6.	januarja in konstruktivnega akta z dne
3.	oktobra, zaradi katerih je dobilo naše narodno gospodarstvo velik impuk. Kraljevska vlada skuša na vse mogoče načine podpreti težnje našega gospodarstva in zadovoljiti njegove potrebe. Po daljšem govoru g. ministra je govoril drugi ravnatelj zbora Šafranek - Kovič. Nato so si gostje ogledali vse paviljone in oddelke Zagrebškega zbora.
splošno uredbo o vseučiliščih so določeni: število in imena kateder na poedinih fakultetah posameznih vseučilišč. Ob enem je v uredbi definirano, kaj je katedra in kateri so glavni in postranski posli poedinih fakultet. Razen tega je s to uredbo rešeno tudi vprašanje načina vpisovanja slušateljev, roka tega vpisovanja, trajanja rokov na poedinih fakultetah. Uredba se nanaša tudi na izpite. Kar se tiče polaganja doktorskega izpita, se uvaja francoski sistem na vseh fakultetah, razen na medicinski. Potemtakem se bo delal ta izpit odslej edino le na podlagi disertacije.
Oton na Madjarskem?
demantiju dozdevnega bivanja bivše cesarice Zite in nadvojvode Otona na Madjarskem, dunajski »Abend« obljubil, da more obelodaniti nove podrobnosti o tem gibanju cesarice in nadvojvode na Madjarskem, na pristojnem mestu demantirajo to vest kot brez vsake podlage in lažnivo, ravno tako kakor ono, ki je izšla v dunajski »Arbeiter Zeitung«.
Zapadni človek in mi
Kako malo ve človek zapada o temeljnih resnicah življenja, katerega hoče s svojo »kulturo« vsiliti »barbarom« Vzhoda! Zastonj mu je vse njegovo tehnično znanje, zastonj izobrazba njegovega uma. Ubožec; premagal je materijo in misli, da poleg nje ni nič drugega več. Zmagovalec materije je postal njen suženj.
Telo, misli človek Zapada, telo je vse. Duh, kaj naj bi bil duh? Tudi če je, je odvisen od fizične oblike. Zato sklepa človek Zapada: če hočem ubiti duha, je treba, da ubijem telo; ko ne bo več telesa, ne bo več niti duha.
V knjigi vseh knjig pa je pisano:
»Kar je rojeno iz telesa, je telo, a kar je
rojeno iz duha, je duh.
Duh veje, kjer hoče, njegov glas slišiš, a ne veš, od kod prihaja in kam gre...«
(Jan. pogl. 3.)
Ne, stokrat ne — kličemo mi »barbari« z Vzhoda, telo ni vse! Telo ni cilj, temveč sredstvo. Brez duha je ono mrtva materija in nič več. Duh si ustvarja obliko, da se more izraziti. Zato ne sme človek biti suženj ničesar, kar je materija.
Mi »barbari« z Vzhoda gremo še dalje in pravimo: je duh in duh je slab in dober duh. Oba se borita v človeku za nadvlado. Človekova stvar je, da da svojo pomoč enemu ali drugemu. V tem tiči vsa njegova odgovornost. Ako da svojo pomoč duhu zla, je od zla, ako pa da svojo pomoč duhu dobrega, se zlije ž njim. Človekova stvar je, za katero kraljestvo se odloči.
Človek Zapada ne priznava nobenega drugega duha razen svojega osebnega. Jaz sem _ pravi — alfa in omega, začetek in konec vsega. Zato naj se godi moja volja!
V tej svoji domišljavosti se napihuje in hoče postati zakonodajalec vesoljstva. Misli, da če napne svoje žile, da je s tem vse okoli sebe.že pokoril. Zato grmi kakor gromovnik in se čudi, da pni tem že vsled samega njegovega glasu ne umirajo narodi, se ne podirajo cesarstva.
V prazno zadeva njegov glas, a njegov gnev se obrača proti njemu samemu. Zastruplja mu kri in mu kljuje obisti. Zastonj je vse zunanje napihovanje, nekak črv grize na njegovem drobu. Kajti sovraštvo ni voda življenja, temvsč voda smrti. Mučno, neznosno žejo dobi, kdor se je napije. In ne pogasi je, razen v svoji lastni krvi.
Mi »barbari« z Vzhoda ■preziramo svojo voljo in, obračajoč se k duhu dobrega, pravimo: »Naj se zgodi volja tvoja!« Nas ne mori nikak pohlep po ustvarjanju zakonov vesoljstva, temveč se v svoji ponižnosti trudimo prilikovati se zakonom Onega, ki je edini zakonodajalec, edini Vsedržec. Kajti mi vemo, da ima pravico do življenja le oni, ki ne greši zoper zakone Večne Pravice. Zato se stavimo v službo Njej. Pripravljeni smo za Njo umreti, kakor smo pripravljeni za Njo živeti. Vse naše upe polagamo vanjo, a ne vase.
Temu našemu stališču ponižnosti se člo vek Zapada smeje in pravi: »Fatalisti, barbari!«, a mi odgovarjamo: že zato, ker pravimo, da je odvisno od človeka, za katero kraljestvo se bo odločil, nismo fatalisti; če pa priznavamo večne zakone in Boga, njihovega Stvarnika, je vprašanje, ali je to barbarstvo. Mi verujemo, da ni. Mi verujemo, da je ta naša vera plod visoke kulture srca in plod našega duhovnega očiščenja s pomočjo vekovnega trpljenja. Bodočnost bo sicer pokazala, kdo ima prav.
Človeku Zapada se zdi ta naš odgovor gol nesmisel. Posebno ga draži mirnost našega tona, s katerim odgovarjamo. On bi nas najrajši mahnil po glavi, da bi nas pri-
pravil k pameti. On dviga svojo pest, a mi niti ne trenemo.
Mirni smo mi »barbari«, ker verujemo, da je vsaka prava sila mirna in da ni potrebno jo rabiti na prazno. Mirni smo mi ne samo glede sedanjosti, temveč tudi glede bodočnosti. Mimi smo, ker verujemo, da Gospod ne bo odbil od sebe onega, ki nima druge težne, nego da postane Njegov sluga.
Zato vršimo mi svoja opravila in urejujemo svojo deželo. Slutimo, da se talent, ki nam je dan, pomnoži. Hočemo biti dobri sluga. Verujemo, da se bo onemu, ki ima, pridalo.
Ne mislimo, da bo naša sodba lahka. Vemo, da Gospod često skuša ravno onega, ki mu je drag.Pripravljeni smo na novo trpljenje in na nove žrtve. In prenašali jih bomo možato kakor do sedaj. Vedno z ve-
ro, da bo na koncu vse dobro. Kajti mi, »barbari«, verujemo v konoo zmago dobrega nad slabim. Verujemo, da pride Kraljestvo Božje na zemljo.
Kdaj bo to, ni naša stvar da vprašujemo. Naša stvar je delati za to z vsem svojim žitjem. Zato ne vsebuje naš nacijonalizem nič imperialističnega. Mi smo nacijonalisti, ker verujemo v misijo svojega naroda. Mi hočemo zgraditi svojo rasno kulturo, toda ne zato, da bi jo potem z mečem vsiljevali drugim. Mi verujemo, da dobro samo od sebe žari.
Resnost je na našem čelu, resnost in ponižnost. Gorje onemu, ki smatra to za malodušnost! Videl bo tedaj, kako gre narod z znamenjem križa in meča mirno, a odločno, morda na novo Golgoto, toda vedno z vero, da za njo pride Vstajenje.
(»Narodna Odbrana«.)
K današnjim volitvam v Nemčiji
Nemški narod bo danes z glasovnico v roki rešil uganko, ki tako močno razburja vso Evropo že par mesecev, povedal bo, katera izmed številnih smeri, ki se mu predlagajo za njegovo bodočo notranje- in zunanjepolitično linijo, mu je najbolj všeč, oziroma ali je letošnja volilna borba sploh ustvarila kako novo važno linijo in orijentacijo ali pa je ostalo vse pri starem.
Vsa Evropa in lahko se reče ves svet gleda danes z velikanskim .zanimanjem v ta veliki in pomembni volilni boj. Še bolj ko v Nemčiji se mu namreč pripisuje v inozemstvu naravnost zgodovinsko važnost. Propagandna gesla, s katerim je operirala večina nemških strank, se nanašajo predvsem na zunanjo politiko, na vprašanje revizije mirovnih pogodb. Nekatere stranke so v času volilne agitacije naravnost tekmovale med seboj, katera bo pred širokimi masami nemškega naroda bolj revizijonistična.
Dejstvo, da se je odpor proti mirovnim pogodbam in proti sedanjemu stanju v Evropi smatral kot posebno priporočilo pri volilcih, daje letošnjemu volilnemu nastopu nemških strank oni posebni zunanjc-politični pomen, vsled katerega bodo izidi današnjega glasovanja v Nemčiji odločilne važnosti tudi za nadaljnje mednarodno življenje Evrope. Zato je za zunanjega opazovalca važno, da si je na jasnem glede volilnih front in nastopov nemških strank predvsem s tega vidika.
Štiri in dvajset strank je mobiliziralo za danes svoje sile in postavilo skupno kakih 5000 kandidatov. V primeri z zadnjimi volitvami v 1. 1928. pomeni to nekak napredek, kajti teduj je šlo v volilno borbo kar pet in trideset strank s 6209 kandidati. Razdrobljenost in razcepljenost je pa kljub temu še ogromna. Poskusi za ustanovitev večjih volilnih blokov so se vsi ponesrečili in zato gredo posamezne stranke (razen konservativcev) na volišče ločeno in vsaka na svojo roko.
Nekoliko manjša postane ta strankarska razcepljenost, če pomislimo, da predstavlja nad polovico strank, ki nastopijo d&nes, le povsem neznatne politične skupinice, katere ne prihajajo dalje v poštev. Če odštejemo te strančice, potem nam nudi sistem nemških političnih strank sledečo sliko: na eni strani skrajna levica in levica-komunisti in socijalni demokrati, kateri pa se, mimogrede povedano, med seboj srdito pobijajo, a nasprotni pol tvorijo Hitlerjevi narodni socijalisti. Ta dva pola imata v svojem programu na levi obrambo delavskih interesov, na desni pa (narodni soci-jalisti) neskladne zahteve, ki Be dajo označiti z gesli »militarizem, antisemitizem in antikapitali-zem.«
Med tema dvema skrajnostima so potem nanizane vse ostale pomembne stranke: demokrati, ki so se pretvorili v novo nemško državno stranko (Kocli, Weser, Dietricli, Hoepke-Asrhoff, Mahrann itd.), katoliški centrum (Briining, Kaas), nemška ljudska stranka (Scbolz, Curtius), gospodarska stranka (Bredt), ljudski konservativci (Trevira-nus), agrarci (Schiele) in nemški nacijonalei (Hu-genberg). Med temi strankami so tvorili konservativci, ljudska stranka, demokrati in gospodarska stranka obenem s katoliškim ccntrumom koalicijo sedanje vlade, s katero je kancelar Brii-ning vladal do razpusta državnega zbora.
Vsa ta prejšnja koaleija gre sedaj ločeno v volilni boj, ker se ni posrečilo ustvariti volilnega bloka sredinskih strank za enoten nastop proti
obema skrajnima kriloma. Prav te sredinske stranke pa predstavljajo v Nemčiji one elemente, ki so do sedaj nosili odgovornost za politiko vsaj kolikor toliko lojalnega sodelovanja z ostalo Evropo v svrho konsolidacije iniru in splošne obnove političnega življenja v locarnskem duhu. Kljub znanim izpadom ministra Treviranusa proti vzhodnim mejam nasproti Poljski se vendar lahko reče, da predstavlja njegova skupina zadnjo mejo na desni, do kamor lahko še sega zaupanje Evrope.
Vse, kar je desno od nje, torej Hugenbegovi nacijonalci -in Hitlerjevi narodni socijalisti, gre v današnji volilni boj s programi in načrti, ki so odkrito sovražni mirovnim pogodbam, Joungove-mu načrtu, a na znotraj enako sovražni wcimar-ski ustavi in republiki 6ploh. Na enem izmed zadnjih volilnih zborovanj je Hugenberg brez prikrivanja priznal, da je vzpostavitev hohenzol-lernske monarhije eden izmed političnih ciljev nemških nacijonalcev. Obenem je povedal, da je pripravljen na najtesnejše sodelovanje s Hitlerjevimi narodnimi socijalisti, glede katerih ne more biti nobenega dvoma, da imajo glede monarhije isti program.
Obe skrajni krili nemške strankarske diferenci-jacije zasledujeta torej enako katastrofične cilje, kajti eventualen nastop nacijonalcev in narodnih socijalistov za monarhijo in proti mirovnim pogodbam bi se po svojih nedoglednih posledicah v tem pogledu malo razlikoval od zmešnjave, ki bi nastala v slučaju izredno velike zmage komunistične stranke. Konsolidacija Nemčije in Evrope je zato odvisna od usode sredinskih strank, katoliškega centruma, nove državne stranke in ljudske stranke. Pozornost evropskega javnega mnenja bo torej obrnjena danes predvsem v to smer, 'kajti jasno je, da bi okrepitev teh strank pomenila okrepitev dosedanje Briiningove koalicije in da bi obenem bila jamstvo, da se bo nemška zunanja politika nadaljevala v smislu dosedanjih načel, t. j. brez pustolovščin, ki bi vodile do nevarnih pretresljajev.
Z ozirom na možnost bodočih koalicij pa ima veliko važnost tudi socijalna demokracija. Socijalni demokrat Braun, predsednik sedanje pruske deželne vlade, je v teku volilne kampanije izjavil, da je socijalna demokracija za sodelovanje s kancelarjem Briiningom in njegovo stranko, Briining ni dal nikakega jasnega odgovora. Na eni strani hoče najprej videti, na čigar račun se bodo okrepile desničarske skupine, katerim se prerokuje pri današnjih volitvah velik uspeh, a na drugi so tu antipatije predsednika Hindenburga proti socijalni demokraciji. Ta poslednji pa bo gotovo moral svoje antipatije potlačiti in pristati na to sodelovanje, če se socijalni demokrati vzdržijo na svojih dosedanjih položajih. Kar sc tiče evropskega javnega mnenja, pa je znano, da bi videlo v vzpostavitvi velike koalicije, katere jedro bi tvorila socijalna demokracija in katoliški centrum, najmogočnejšo garancijo proti vsem nevarnostim, ki bi sicer grozile s strani desničarskih monarhistov in revizijonistov.
Rezultati današnjega glasovanja bodo pokazali, v katero smer se nagiblje nemški narod. Namesto tozadevnih prerokovanj, ki nimajo nobenega pravega smisla, hočemo podati tu pregled moči posameznih pomembnejših strank, kot jo kaže število glasov, ki so jih dobile pri zadnjih volitvah (20. maja 1928):
Spričevala
zdravniških kapacitet potrjujejo
vsestransko zdravilno moč
SISAČKE MINERALNE VODE!
To je merodajno.
Tudi Vi morate v interesu Vašega zdravja piti samo zdravilno
SISAČKO MINERALNO VODO.
Vpisanih volilcev 41,295.000. Glasovalo jih je 31,145.000	(75’4%). Za socijalne demokrate
9,146.000; za nemške nacijonalce 4,376.000; za kat. centrum 3,711.000; za bavarsko ljudsko stranko 943.000; za ljudsko stranko 2,677.000; za komuniste 3,262000; za demokrate 1,478.000; za gosp. stranko 1,395.000; za narodne socijaliste 809.000.
Volilno pravico imajo v Nemčiji osebe obeh spolov, ki so dopolnile dvajseto leto starosti. Vsa država je razdeljena na 35 volilnih okrajev, ki so grupirani v 15 volilnih okrožij. Število poslancev ni določeno vnaprej, temveč odpade po en poslanec na vsakih 60.000 oddanih glasov. Pri podeljevanju poslancev posameznim strankam j« več skrutinijev, tako da pride po možnosti do veljave čim večji del oddanih glasov. Popolnoma se pa to ne da doseči, ker mnoge manjše skU' pine ne dosežejo kvocijenta in tako ostane la hko veliko število glasov brez poslancev. Pri zad njih volitvah je bilo okoli 1,200.000 takih popolnoma zavrženih glasov.
Vvhniha
Zlato poroko obhaja tovarnar in veleposes* nik g. Josip Lenaršič. Ob tej priliki mu je godba dne v petek, 12. septembra, priredila ob spremstvu številnega sokolstva pri lepi razsvetljavi i lampijon.čki in krasnoo krasen slavljenčevi hiši podoknico. V soboto je že opoldne prenehalo delo v njegovi tovarni pohištva in opekarni, nakar je bila za vse njegovo delavstvo prirejena veselica pod okrašenim kozolcem. Zlata poroka se je vršila ob pol 5. uri zjutraj v farni cerkvi. Častita-mo!
Renovlranje. Že dolgo časa je bila potreba re-novirati cerkev sv. Lenarta. Stvar pa je šele sedaj prišla na dnevni red po inicijatvi g. dekana J. Keteja in ključarjev. Delo ima v rokah podjetje Gašper Petkovšek. Upamo, da bo renovirana cerkev z lepo fasado v lep kras glavnemu trgu.
Koncert. Danes 14. t. m. se vrši v farni cerkvi sv. Pavla koncert pevskega društva sv. Cecilije. Začetek je ob pol 4. uri popoldne.
Vrhniška stavbna sezona je bila letos prav slaba. Zgrajeni sta bili le dve večji stavbi, hiš« gostilničarja g. Ig. Kunsteljna na Stari cesti in g. živinozdravnika Ivana Groma pri postaji. Vzrok temu je zastoj industrije, tako lesne kot tudi druge. Ob tem perečem vprašanju vrhniškega napred. ku ali bolje nazadovanja Vrhnika komaj pričakuje, kdaj začne z delovanjem češka tvrdka »Ju-gobruna«, ki je kupila tovarno nekdaj tako cvetoče mesne tovarne »Globus«.
Telefon 2718
SLOVENIA-TRANSPORT
Ljubljana, MlkloSICerva cesta Štev. 38.
Slike iz sodobne ruske vasi
Iz knjige1 »SocijalistiČni nastop in kulaški teror«. G I Z 1930.
Brez komentarja.
Groza te spreleti, ko v tanini noči zagrmi v vasi strel ali pa visok plamen goreče hiše ali atoga nepričakovano ožari okolico; ko zjutraj vsa vas molče strmi na truplo sredi ulice ali na dimeče ee pogorišče; ko se prenašajo zlovešče govorice, temna ugibanja, ki se strnejo v edini stavek: kmet se maščuje...
— Setev sem mu požgal zato, da ga ukrotim, maščeval sem se mu, ker me je spravil ob volilno pravico, ko me je izdal, da najemam delavca, ker je opozoril vaški sovjet na neprijavljeno setev, ker je moje gospodarstvo spravil pod individualni davek.
— Selški sovjet me duši z davki. Vsega je kriv Antipjev, z njim nam ni bilo več mogoče živeti. Moral sem ga ohladiti.
— Zaklal sem samo tajnika, predsednika nisem našel.
Taki in podobni so zagovori v kazenskih preiskavah.
Najrajše zagrabi kmet-kulak za obrez (vojaška puška z obrezano oevjo, da se lažje skrije) ali za nož. Na dejanje se skrbno pripravi, sproti zametajoč sledove. Včasih pa ne vzdrži napetosti razredne borbe, se ne obvlada več in nastopa odkrito. V tej odkritosti je njegova
usoda. Kulak s čudovitim preziranjem smrti stavi svojo ali tujo glavo va-banque!
Kajžar Filimonov iz vasi Mironovke je klical na shod radi notranjega posojila in žitne kampanje. Kulaka Gerasimov in Samsonov sta ob belem dnevu sredi vasi potegnila Filimonova s konja in ga pretepla do smrti češ: »Tu imaš kolektivizacijo, tu jo imaš!...«
V vasi Tatarinovo-Lebjažje je zadružnik Bo-slajev izsledil kmete, ki so skrivali žitne pre-viške, in organiziral rdečo kolono, da bi žito odpeljala.
Z besedami: »Tu imaš ti svojo kolono!« — mu je Zelenski zadrl nož v hrbet, da je Bo-slajev na mestu izdihnil.
*
— Jegor, tvoje stoge so že požgali, zdaj sem pa jaz na vrsti, vsak dan pričakujem smrti, — je rekel Prokop Mišenin svojemu sosedu-baj-tarju, ko mu je pomagal gasiti.
Že drugi večer je bil Mišenin ubit iz obreza izza vogala. Mišenin je bil aktiven udeleženec državljanske vojne, organizator sovjetske oblasti na vasi, neutrudljiv borec s partizani.
V vasi Izgolj, Tulupskega okrožja, je shod bajtarjev. Skozi okno zagrmi strel in predsednik sovjeta Suranov omahne za mizo e prestreljeno glavo ... Niti preiskave se izgubljajo. Pa se spomni vaški tajnik na neko grožnjo. In kulak Antipjev na sodišču izzivajoče cinično takoj prizna umor...
— Zakaj ste ga ubili?
— Zato, ker je zmešal vso vas in ni več miru med nami. Vsak je proti vsem, nihče nikomur ne zaupa.
Razredna borba pomeni v jeziku kulakov »mešanje vasi«.
Za vse svoje zločine plačuje kulak s svojo glavo; proletarsko sodišče v takih slučajih ne pozna milosti.
Kulak, vedoč, kaj ga čaka za umor, se ©prijemlje drugih metod borbe: agitacije, podkupovanja in napajanja. Ta sredstva se dosledno uporabljajo ravno tako pridno, ko nož in obrez. Za rubelj ali dva se podkupujejo berači, ki vpijejo na križpotih, da so bili v kolhozu, pa jih je kolhoz do dobrega obral. V celi vrsti vasi pskovskega okrožja se ženske bojijo kolhozov, češ da bi morale tam z vsemi spati pod eno odejo, pri čemer govorice vedo celo za dolžino te kolhozne odeje — 72 metrov. Tudi v tambovskem okrožju kroži ista govorica z edino razliko, da je odeja tam dolga 122 metrov. V TambovSčini je široko razširjena tudi pripovedka, da v kolhozih režejo ženskam prsi. In so ženske v druhali navalile na shod in ga razgnale s kriki: »Ne boste nam rezali prsi!...«
♦
V	vasi Udjelnije Uty, Brjanskega okrožja, se je pričelo z organizacijo kolhoza in je geometer Bolotov že začel ustanavljati meje, ko je gruča par sto ljudi, večinoma ženske, oborožena s palicami, kolini, burkljami in kosami napolnila cesto in je po njivah završalo:
—	Udri kolhoznike in zemljemerce!
Tolpa je delovala organizirano. Ženske so planile k ognju, kjer so delavci obžigali razmejitvene količke, moški so pa navalili na zemljemerca, ki je pobegnil, ne da bi bil mogel rešiti aparat.
V	vasi Taraskino, bivše Vladimirske gubernije, ee je sestavil kolhoz iz šestih kmetij. Ko sta si 16. maja agronoma Vasiljev in Zdanov ogledovala meje in preiskovala zemljo, sta pooblaščena od ostale vasi kmeta Holujev in Cu-ralev, ki sta vas zastopala pri razmejevanju, začela klioati vas k uporu. Zvonila sta v viseč« lemeže in vpila na zbor. Ker se je ljudstvo prepočasi zbiralo je Holujev stopil v zvonik in udaril plat zvona in tako hitro zbral tolpo tei jo odpeljal h kolhozu.
Med kriki: »Poženite’ju z njiv s kolhoznik) vred, razbij mu očala, vsadi mu sekiro v hrbet!« — je tolpa pognala v beg agronoma, razpršila delavce in izpulila količke ter jih zmetala v bližnje mlake.
*
Kulak divja, kulak terorizira. Na vse krip-lje se upira sooijalističnemu nastopu. Še obubožan rajše zapušča vas in gre v tovarno, kakor bi pa uravnal svoj korak s kolhozom. Tudi kot delavec v tovarni ne miruje. Hujska druge in sabotira. Meče opeko pod žage, železne odpadke v precizne stroje, presekava elektro-kable v šahtih, reže vrvi, kvari materi.jal in dela nepregledno, neprecenljivo škodo.
Kulak še ni dotolčen. Še dolgo se bo besno protivil. Svoje pozicije ne bo oddal zastonj. Še bo streljal izza vogala, še bo požigal stoge, mline, skladišča. S kulakom nas čaka še težki borba, ki mora biti neizprosna.
*
Tako sovjetski vir, ki mu nd treba komentarja, ker je dovolj jasen tudi — za nas.
Pedeina bilanca dela Zveze kulturnih Jrušiev v Mariboru
Maribor, 13. septembra.
Te dni poteka 5 let, odkar se je v Mariboru
Iiorodila misel, da bi se dotedanja podružnica jubljanske ZKD preosnovula v posebno samostojno centralo za takratno mariborsko oblast. Ta piisel je bila realizirana na ustanovnem občnem »boru dne 5. oktobra 1925., ko je bil izvoljen odbor zveze z ravnateljem pomožne šole in sedanjim referentom ministrstva prosvete v Beogradu g. Antonom Skalo na čelu. Kako potrebna je bila ta osamosvojitev, odnosno delitev dela, je pokazal razvoj v teh petih letih. Dočim je imela Ljubljana do tedaj v bivši mariborski oblasti sa-jno 80 včlanjenih društev se jih je zvezi v Mariboru že takoj spočetka prijavilo 140, danes jih pa šteje 248 z nad 15.000 člani, in članicami.
Ustanovitev ZKD v Mariboru pa ni bila potrebna samo zato, da zbere in enotno organizira kulturna društva, ampak da kot njihova centrala poskrbi tudi za to, da se delovanje pospeši in poglobi, posebno na meji, kjer je narodna prosveta najbolj potrebna. Uspeh je bil v polni meri dosežen. V vseh teh društvih je nastalo novo življenje, ki se očituje pri knjižnjirah, gledaliških igrah, glasbi, petju, predavanjih in raznih tečajih.
Posebno pozornost je ZKD posvetila obmejnim knjižnicam, kjer deluje v lepi slogi s tukajšnjo Prosvetno zvezo. Sama je v teh petih letih ustanovila 42 javnih ljudskih knjižnic, in sicer na Teznu, v Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Ločah pri Poljčanah, Pobrežju, Št. liju v Slovenskih goricah, Lebnu na Pohorju, Šmartnem ob Paki, Sv. Ani v Slovenskih goricah, Krčevini pri Mariboru, Odrancih v Prekmurju, Mariji Snežni, št. Vidu pri Grobelnem, Spodnji Kungoti, Žusmu, na Remšniku, v Sv. Petru pri Mariboru, Prvencih pri Mo-škanjcih, Melju, Slivnici pri Celju, Bogojini v-Prekmurju, Pekrah, Rogaševcili v Prekmurju, Mežici, Rečici ob Savinji, Gornji Radgoni, Kolobju, Žitečki vasi, Zrkovcih, Perncah nad Muto, Apačah, Dramljah, Skogovcih, Sv. Rupertu pri Celju, Lo-kavču, Majšperku, Stranicah, Sv. Janžu pri Dravogradu, Veliki Nedelji, Sv. Roku ob Sotli, Sv. Miklavžu pri Ormožu in Sv. Kuzmi v Prekmurju. Poleg tega ima 82 društev že od prej svoje knjižnice s preko 50.000 knjigami. Za nadaljni razmah knjižničarstva je uvedla obsežno akcijo za ustanovitev centralne knjižnice v Mariboru, ki bi s knjgami potem zmenoma oskrbovala vse svoje podružnice.
Enako veliko skrb kakor knjižnicam in čitalnicam, katerih ima 30 z nad 150 časopisi in časniki, je posvečala tudi diletantskim odrom. Sama je dala napraviti poseben model zložljivega odra po načrtu strokovnega učitelja g. Ivana Robnika, po katerem se je oskrbelo odre že za 10 pri ZKD včlanjenih društev. 72 društev ima svoje lastno odre že od prej. Vsa ta društva prirede vsako leto nad 300 gledaliških predstav. Nekatera v večjih krajih seveda, so uvedla celo že redne timske sezone. Zveza nudi vsem tem svojim članicam iz svoje knjižnice stalno gledališke igre Z vsem materijalom in kostume iz garderobe Dramatičnega društva v Mariboru, katerih sc dru-
štva zelo marljivo poslužujejo. Danes ima ta knjižnica na razpolago že 264 iger od burk do tragedij.
Glasbo in petje goji 45 društev in 37 društev ima svojo godbo, bodisi na lok, pihala ali tamburice. Zveza pomaga tem članicam tako, da je zanje porok pri tvrdkah, od katerih dobivajo instrumente na obročno odplačevanje ter jim iz-posojuje tudi notni materija), zlasti pa tambu-raške zbore. V zvezi včlanjena društva prirede vsako leto krog 80 glasbenih in pevskih nastopov.
Posebno poglavje tvori delo na širjenju kulture in prosvete med našim ljudstvom potom predavanj, tečajev in tekmovanj v kmetskih delih. ZKD pošlje vsako leto vsem svojim članicam seznam predavanj. Nekatera društva imajo v sezoni po 1 do 3 druga, pa tudi po 5 do 10 predavanj, tako da dosežejo vsa predavanja na leto že impozantno število nad 400. Društva v okrajnih kulturnih središčih pa pričenjajo prirejati tudi vsakoletne zadružne, kmetijske, knjigovodstvene in druge strokovne izobraževalne tečaje. V to področje spadajo tudi tekmovanja kmečkih fantov in deklet v kmetijskih, poljskih in domačih delih, s katerimi so društva kmečkih fantov in deklet v zadnjih dveh letih uspešno začela.
Nekatera izmed društev, ki so včlanjena v ZKD imajo že častno zgodovino skoraj 70-letnc-ga dela, druga pa so nastala šele letos. Najstarejša med njimi je Slovanska čitalnica v Mariboru, ustanovljena 1. 1861; za njo pride Bralno društvo v Rušah, ustanovljeno 1. 1865; sledi Narodno kulturno društvo v Mali Nedelji iz 1. 1876. Nadalje so učlanjena še 3 društva s 60 leti, 5 društev s 50 leti, 3 društva s 40 leti,. 8 društev s 30 leti, 6 društev z 20 leti itd.
Izven tega programa namerava mariborska ZKD posvetiti v bližnji bodočnosti posebno pozornost higijeni naših domov in družin in bo v ta namen organizirala »Teden narodnega zdravja«. V tem tednu bodo po vseh župnijah mariborskega okrožja zdravena predavanja naših zdravnikov. Kot drugo, nič manj važno programatično točko pa želi ZKD izvesti v vsakem okraju »Gospodarski prosvetni tečaj« ob sodelovanju naših uglednih strokovnjakov in po možnosti s pojasnjevanjem s filmi. Mimo tega bo posvetila posebne dneve propagandi za našo knjigo, glasbo in umetnost vobče.
Iz tega kratkega pregleda sledi, da je v dobi 5 let storila ZKD v Mariboru mnogo važnega dela za razvoj in procvit svojih društev, ki že od nekdaj delujejo na najbolj vročih tleh obmejnega kulturnega in nacijonalnega boja, vedno po geslu: Vse za napredek, svobodo in prosveto velikega jugoslovanskega naroda! V njej delujejo najodličnejše osebnosti raznih političnih struj, vodil pa jo je do svojega sedanjega odhoda v Beograd g. ravnatelj Anton Skala, ki je štiri leta opravljal tudi tajniške posle. V sedanjem odboru so še: Vekoslav Špindler, Ivan Robnik, Ivan Kejžar, Herman Vidmar, Rudolf Pivka, dr. Makso Kovačič, dr. Igor Rosina, dr. V. Rapotec, dr. Vekoslav Kukovec, Lj. Pivko in Franjo Bas.
Brezposelnost in socifalno stanje našega delavstva
Maribor, 12. septembra.
Med jugoslovanskimi mesti preživlja Maribor gotovo najtežjo krizo. Gradbena podjetnost je v popolnem zastoju; letos vse leto se gradi le ena sama večja stavba. Novih industrij ni, stare se pa omejujejo in reducirajo število svojega delavstva. K vsemu temu se pridružuje še veliko število tujcev, ki zavzemajo v naši industriji vsa boljša mesta in tako občutno večajo našo brezposelnost. Vse to stanje se najvidnejše izraža v Statistikah Borze dela, ki ima v Mariboru večji (promet nego one v mestih z dvakrat in celo trikrat večjim številom prebivalstva.
Zelo jasno nam govorijo tudi številke za mesec avgust, t. j. za čas, ko bi morala biti brezposelnost najmanjša. Tako je n. pr. iz meseca Julija ostalo pri Borzi dela v evidenci 12 uradnikov, 1 uradnica, 286 kvalificiranih delavcev in |>3 delavk ter 120 nekvalificiranih delavcev in J20 delavk; skupaj torej 562 oseb. Preseneča tu
tiosebno visoko število kvalificiranih delavcev n delavk, ker zavzema baš njihova mesta največ tujcev. V mesecu avgustu so bili na novo
(irijavljeni: 2 uradnika, 1 uradnica, 353 kvali-iciranih delavcev in 20 delavk ter 314 nekvalificiranih delavcev in 207 delavk. Skupaj je bilo v avgustu brezposelnih 797 oseb, z onimi, ki so Ostale v evidenci od julija pa 1359. Ker pa so jned temi mnogi družinski očetje, se število brezposelnosti prizadetih znatno pomnoži.
Od julija je ostalo pri borzi dela 281 prostih službenih mest, v avgustu jih je pa bilo prijavljenih še 607; skupaj je bilo tedaj v avgustu
«88 prostih službenih ‘mest. Delo so v avgustu obili: 2 uradnika, 137 kvalificiranih delavcev jn 22 delavk ter 143 nekvalificiranih delavcev iijn 180 delavk, tako da je ob koncu meseca jpetalo nezaposlenih 5 uradnikov, 1 uradnica, 211 kvalificiranih delavcev in 20 delavk ter §19 nekvalificiranih delavcev in 104 delavke; 'skupaj 560 oseb. Za vse te brezposelne ni ikoraj nobenih izdatnih podpor, kajti svote, ki jih ima na razpolago borza dela so minimalne. Tako je v mesecu avgustu izplačala samo 16 Osebam redno podporo, in sicer vsem skupaj 3416 Din, 11 osebam pa izredno podporo v iznosu 1530 Din. Za vožnjo na delo izven Maribora je dala 2 osebama 400 Din v gotovini, za 50% popust voznine ja pa izdala 133 osebam nakaznice v višini vrednosti 9444-50 Din.
Socijalno stanje našega delavstva pa kažejo najbolj plače, ki po večini zdaleka ne dosegajo višine stanja dnevnih cen. V mesecu avgustu je borza dobila sledeče prijave o plačah na novo uaposlenih delavcev in delavk: z dnevnim zaslužkom (računajoč 25 delovnih dni v mesecu) do 50 Din je bilo sprejetili 183 kvalificiranih delavcev in 15 delavk, do 70 Din 61 kvalificiranih delavcev in 6 delavk, do 100 Din 10 kvalificiranih delavcev, z več ko 100 Din 1 kvali-
ficiran delavec. Nekvalificirani delavci in delavke so bili zaposleni z zaslužkom do 20 Din dnevno 4 delavci in 2 delavki, do 40 Din 292 delavcev in 168 delavk, do 60 Din 18 delavcev in 30 delavk, do 80 Din 5 delavk, preko 80 Din 2 delavki.
Pri tem je treba računati, da je med temi zaslužki, posebno večjimi, rekordno delo. Nadanje je pa v Mariboru in v okolici mnogo brezposelnih, ki pri borzi niso prijavljeni, tako da je v Mariboru celo v poletnih mesecih stalno krog 600 do 700 ljudi brez posla in zaslužka, z rodbinskimi člani pa preko 1000.
Blefsko pismo
Bled v prvi polovioi septembra.
6. septembra na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se je vršila slovesna služba božja ob 9. uri, katero je bral duhovni svettnik g Oblak. Udeležili so se sv. maše poleg vojaških an oivdlniih drž. predstavnikov in šolske mladine z učiteljskimi zborom tudi mnogo ostalega občinstva. Po Bledu so plapolale državne zastave v znak sedem letnice rojstva prestolonaslednika Petra.
Pouk na tukajšnji osnovni šoli se je pričel 4. t. m. Ker je bilo premalo vpisanih učencev dn učenk za 8. razred ga je vodstvo ukinilo ter ga združilo z 7. razredom. S tem je Bled izgubil 8. razred, ki je 'bdi edini v radovljiškem okraju.
17.800 gostov.
Letošnja sezija letoviščarjev se bliža koncu. Do 10. t. m. je obiskalo Bled 17.800 tujcev, največ Jugoslovanov, Nemcev dn Avstrijcev ter Čehoslovakov. V glavni sezijii t. j. od 1. julija do 1. septembra je bilo na Bledu največ tujcev med njimi mnogo odličnih gostov — jugoslovanskih in inozemskih diplomatov. V tem času je bilo na dan 'povprečno 2500 do 8000 letoviščarjev na Bledu. Največ jih je bilo 3074.
Sedaj pir i bajajo na Biled irazne potovalne družbe, kakor Bayerische Reise Gesellschaft, Siern-imer itd. pa tudi posamezniki, tki so po večini nastanjeni v Park hotelu, Toplicah, Belvedere dn hotelu Petran. Dnevno prihaja in odhaja približno 150 gostov. Vseh skupaj je še povprečno 1600 tujcev, ki prirejajo krajše avto-dzlete k Savici dn v Kranjsko goro in občudujejo lepoto Bleda in naših planin Gorenjske, ki po njihovem mnenju prav nič ne zaostaja za Švico. Le eno poudarjajo, kar je vsekakor vredno uvaževanja, da sta Bled in vsa Gorenjska Nemcem in ostalim inozemskim tujcem še vse premalo znana.
Še več propagande.
V tem pogledu se je v zadnjih letih že mnogo storilo. Izdale so se že razne publikacije in brošure v nemškem in celo v francoskem jeziku,
Manufaktura	45.000
naših odjemalcev širom Jugoslavije ve, da so Trenchoati, dubli za suknje, kamgarni, svile, žameti itd. pri naši tvrdki najboljši in najcenejši.
Lfubljana, Aleksandrova c. 8 Nd obroke! ObiŠČitB I13S V trgOVllli!
ki so opremljene s slikami Gorenjske itd. Potrebna' je še večja reklama v Nemški Avstriji, Nemčiji in Madjarski zlasti pa v Ameiriki našim rojakom, ki vsako leto prihajajo v Jugoslavijo ter v pretežni večini ne vedo ničesar o lepoti Gorenjske!
Letošnja sezija ne zaostaja za lansko.
Letošnja sezija letoviščarejv prav nič ne zaostaja za lansko, dasi je bilo vreme manj po-voljno. Bled dnra bodočnost tujskega prometa in je baš na pravi poti, ako z vso vztrajnostjo dn gospodarsko možnostjo v konkurenčnem boju hiti in gradi nove hotele, depamda ter penzione. Lansko leto j$ bila zgrajena krasna in elegantna stavba Belvedere, perasion Mon Plai-sir, letos pa se je mogočno dvignil podaljšek Park hotela s prekrasnim razgledom na Blejsko jezero in Julijske Alpe, ter hotel 01ym-pik in nešteto se je renoviralo pensionov. Tudi cesta je bila v par mesecih z neverjetno naglico asfaltirana, ki izborno služi razvojni možnosti tujskega, prometa z Lesc do Bleda. Potrebno bo še marsikaj zgraditi in izvesti, pred vsem pa (regulacijski načrt, kanalizacijo, asfaltirati cesto okoli jezera, zgraditi javno stranišče itd. Pohvalno je omeniti dejstvo, da ima letos Bled svoj sadni trg,
Nov Sokolski dom.
Letošnjo jesen bo blejski Sokol gradil blizu osnovne šole nov Sokolski dom, ker je starega prodal trgovcu Izlakarju. V starem je sedaj razstava jugoslovanskih umetnin, kakor: narodne noše, razne slike, posode, noži, meči, razglednice itd. Kakor se čuje bo novi Sokolski dom dograjen na surovo že letošnje leto in se bo vzgajala sokolska mladina in članstvo še v vse večjem obsegu, kakor prejšnja leta. Sokolska telovadnica bo pa istočasno služila osnovnošolski mladini, kakor do sedaj.
Roparski napadi
Dva pekarska vajenca ,sta oropala kovača.
Pekovski pomočnik Robert Matevž in neki pekovski vajepec, oba uslužbena v Sevnici, sta v temni noči s kodi napadla posestnika in kovala g. Pečar ja, ki se je vračal domov z večjo
svoto denarja.
Napad se je izvršil na kranjski strani blizu mosta. Napadalca sta g. Pečarja večkrat udarila po glavi, da se je zgrudil nezavesten na tla in mu nato pobrala ves denair tor izginila. Vendar ju je napadeni še v zadnem trenutku spoznal. Po daljšem času se je osvestil in opotekajoč se prišel v gostilno g. Trapičarja, kjer so mu izprali rane in ga nato odvedli domov.
O napadu obveščeni zdravnik g. dr. Mušič je ranjenca obvezal in ugotovil pet težkih in nevarnih ran.
Orožniki so aretirali enega napadalca, drugi pa je pobegnil z brzovlakom proti Zagrebu.
Celjski kolesar prifet
Policija je aretirala nekega brezposelnega Jakoba Z., ki je v Gaberju prodajal novo kolo za 600 Din, dasi je kolo vredno 1500 Din.
Pri aretaciji je povedal, da je kolo kupil od znanca ter da je pred kratkim prodal neko drugo kolo za 400 Din, ki ga je kupil za 500 Din, da torej dela z »izgubo« dn že radi tega ne more biti tat koles. Orožniki pa so na njegovem domu zaplenili še dvoje koles, ki ju je seveda tudi »kupil«.
Kolesa se nahajajo na policiji in se jih naj lastniki ogledajo, da se jim vrnejo. Dve kolesi sta za moške ter imata znamki »Sleyer« dn »Peugeot«, tretje je pa ženske ter nosi znamko »Ipak«.
T&vtmj
Dečji dispanzer je začel poslovati 11. septembra v Štempiharjevi hiši I. nadstropje na Glavnem trgu. V delokrog dispanzerja spadajo sledeče občine: Kranj, Predoslje, Stražišče, Hrastje, Naklo, Sv. Jošt in Šenčur.
Popravila kranjskih cerkva. Radi nagnenja zvonika roženvenske cerkve po zadnjem viharju so ga izročili v popravilo. Cerkveno predstojništvo je sklenilo brez kakega kritja streho popraviti začasno na dolg, da se nc dela na zvoniku večja škoda. — V župni cerkvi so napravili pločevinasto streho. Ubita okna je bilo treba namestiti in poslikati. Delo je opravil tukajšnji slikar g. Bra-daška. Kaj je z zvonikom »pungrške« cerkve, ki je še vedno brez strehe?
Socijalne ustanove v Kranju. 1. Marijanišče, ki ga je ustanovil pokojni dekan dr. Koblar, je prva ustanova. V njem je nameščena sirotišnica in zimska kmetijsko-gospodinjska šola. 2. Dijaški zavod v »Škofiji«, ustanovljen v 1. 1929. Tudi tega je ustanovil dekan Koblar. V zavodu je precej dijakov, ki obiskujejo tukajšnjo gimnazijo. Stanovanjc in hrana se zaračunata po gmotnih zmožnostih dijakov. 3. »Dijaška kuhinja«, kjer dobivajo dijaki ceneno hrano. 4. Narodno-sooijalistič-na organizacija vzdržuje v gostilni na »Podrtini« delavsko kuhinjo. 5. Ubožnostni fond mestne občine vzdržuje hiralnico. 6. »Delavski dom«, ki nudi delavcem vso oskrbo. V poslopju je nameščena tudi javna borza dela.
Izredni občni zbor okrajne kmetske zvezo za kranjski okraj se vrši v ponedeljek, dne 15. septembra t. 1. ob pol 11. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma.
Poziv. Finančna kontrola poziva vse točilce alkoholnih pijač, da najdalje do 1. oktobra t. 1. izkažejo vse potočene alkoholne pijače v času od 1. julija 1929 do 30. junija 1930. Potrebne tiskovine za prijavo potočenih alkoholnih pijač (uradne prijave) se dobijo pri glavnem oddelku finančne kontrole.
Študentje se vračajo. V petek 12. t. m. se je vršilo na državni gimnaziji vpisovanje. Baje število učencev presega lanskoletno. Pretekli teden so se vršili popravni izpiti. Posebno veliko jih je bilo maturitetnih. Uspeh še ni znan.
Razširjenje obrata v »Jugobruni«. Tekstilna tovarna »Jugobruna« na Gorenji Savi se znatno povečuje. Zida se še kompleks, v katerem bo prostora za 100 novih pletilnih strojev. Preurejajo ee pa tudi skladišča.
Ponovna licitacija poštne vožnje Kranj kolodvor—Kranj mesto dn Kranj—Jezersko se vrši v kratkem. Prva licitacija od 10. t. m. je bila brezuspešna, ker sta se prijavila samo dva po« nudnika.
Logatec
Proslava N j. Vis. prestolonaslednika Petra se je vršila v soboto v dvorani ge. Kunc. Prisotni so bili sreski načelnik g. dr. Tekavčič, višji vladni prstav g. Bavdek, oficirski zbor, tukajšnje pogra-nične čete in zastopniki drugih uradov. Predsednik pevskega društva g. Punčuh, je s krasnim nacijonalnim nagovorom otvoril svečanost. Nato je pevsko društvo »Logatec«, pod vodstvom pevovodje g. Gučeka, zapelo državno himno ter več krasnih narodnih in modernih pesmi. Osobito je ugajala Hej trubaču, Slovenec, Srb, Hrvat in Pla-nula zora, ob katerih aplavz kar ni hotel pojenjati. Vsa čast pevskemu društvu »Logatec«, katero je edino priredilo proslavo.
Funtovska razposajenost je čim dalje hujša. Tako so v tekoči noči postavili cel volovski voz na kopo desk lesnega trgovca g. Šušteršiča. Kako so ga na vrh privlekli, je res uganka. Sicer pa pravijo, da tukajšnji orožniki že vedo in da se že kuha ričet.
Ogenj je nastal na praznik v dimniku tukajšnjega peka g. Gorjupa. Vnele so se saje in zastr-jena žlindra. Gorelo je v precej velikem obsegu. Večje nevarnosti ni bilo, ker je bilo ozračje mirno in so bližnje strehe krite z opeko. Neumestno pa je bilo postopanje nekega človeka, ki je poleg dimnika razbil 6treho, da so potem padale notri iskre.
Kopališče v Logatcu se krasno razvija. Vrvenje že kljub pozni sezoni je »t,	...o
močno. Sedaj se koplje vse, staro in mlado. Le škoda, da bode sezone že konec.
Nedelja, 14. septembra 1930.	JUGOSLOVAN	....	Stran	5
^^■uisaa^i.'-'-
Sveča nesli na Cplencu
Kraljevska rodbina v novi cerkvi — V ozadju nove freske, s katerimi je dal okrasiti
cerkev kralj Aleksander
Kovček z zemskimi ostanki Karagjorgja prenosijo kralj, knez Arsen, princ Pavle, predsednik Živkovič in štirje kmetje na lafeto
Sprevod z metropolitom Varnavo v novo cerkev — Spredaj stare srbske zastave
Sckclsivo
Pozdrav dr. Josipa Pippenbacher-ja zastavi
Iskren Ti sokolski pozdrav, sveta nova zastava 40. pešpolka Triglavskega, eden izmed ponosnih simbolov granitne skale narodnega in državnega edinstva, ki jo tvorita v skupnem delu naša hrabra viteška vojska in sokolstvo.
Določena Ti je sicer težka, toda najčastnejša In najplemenitejša naloga. Ko bo zadonel naravne pravice in domovine ukaz, zavihraj ve-Belo in vodi skupno s pobratimskim sokolskim praporom h končni zmagi v vzvišeni borbi junaške borce, navdušene za svetle ideale človečnosti. .
Dal Bog, da se izpolni ob usodni uri, ki mora prej ali slej priti, ta srčna želja zastopnikov Sokolske župe Ljubljana.
Prednjaški tečaj
Jutri ob 9. uri prične prednjaški tečaj ljubljanske sokolske župe, h kateremu se je priglasilo rekordno število udeležencev. Od 35 društev ljubljanske sokolske župe pošlje 24 društev 72 udeležencev in sicer 44 članov ter 28 članic. V tečaj pride po en slušatelj celo iz zagrebške in beograjske župe. Tečaj bo vodi br. U>jzc Vrhovec, predavali pa bodo naši najboljši tehniki. Trajal bo 14 dni. Člani bodo stanovali v akademskem kolegiju, članice v areni Narodnega doma. Hranili se bodo v Delavski zbornici.
Pozdravljamo v Ljubljani vrle Sokole in So-kolice, ki so se posvetili najidealnejši sokolski nalogi — prednjaštvu, z željo, da bo njihov nesebični trud kronan s popolnim uspehom.
Sokolski glasnik
Izšla je 22. št. »Sokolskega glasnika«, ki prinaša na naslovni strani obširno poročilo o velikih svečanostih v Beogradu, ilustrirano z nekoliko uspelih slik. Daljši članek z naslovom >Mu-liko uspeh’h:slik. Daljši članek z naslovom »Mučeniki« je posvečen tržaškim žrtvam. List prinaša tudi slike Marušiča, Bidovca, Miloša in P. . Kukca. I • kratke izjave novoimenovanega načelnika br. I. Bajžlja posnemamo, da bo svoje delo v prvi vrsti posvetil vzgoji dobrega pred-njaštva, poglobitvi stikov z ostalimi slovanskimi sokolskimi organizacijami, predvsem z češkoslovaškim Sokolstvom, z ozirom na veliki zlet, kii se pripravlja 1. 1632 v Pragi. Dr. J. Hoščalek r zpravlja o vprašanju kako in s čim se danes najbolje propagira Sokolstvo. Važen je odgovor Saveza S K. J. z naslovom »Konec debate« na Članek »Stari ali novi Sokol?«, M je izšel 6. t. m. v »Slovencu«, v katerem se citira: I. Telegram Nj. Vel. kralja od 28. januarja t. 1.
II. Clan 1. statuta o organizaciji in poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije. III. Drugi odstavek iz manifesta Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije od 28. januarja t. 1. IV. Govor Nj. Vel. kralja Sokolstvu na Vidovdan 1930 v Beogradu.
Na temelju teh dokumentov je vsaka polemika odveč.
Iz češkoslovaškega Sokolstva
Sokolsko društvo v Libercu na severnem Češkem slavi letos v dneh 13. do 15. septembra 45-letnico svojega obstoja s prireditvijo velikega zleta, ki se ga bo udeležilo 11 sokolskih žup. Velik pomen tega zleta v kraju, kjer je Češkolovaški narod v manjšini, je spoznala tudi zveza petih pražkih žup ter je sklenila, da se ga udeleži v čim večjem številu.
Sokol v Libercu se je moral boriti pred svetovno vojno v zagriženo nemški okolici z največjimi potežkočami. Društvo in posamezni člani so bili izpostavljeni brezbrižnemu preganjanju od strani mestnega magistrata, ki je celo samovoljno prepovedal nošnjo sokolskega kroja, in od strani okrajnega glavarstva. Kljub vsem tem potežkočami je bil Sokol v Libercu izredno agilen ter je postal kmalu ognjišče češkega Sokolstva na severu. Iz njegove srede je izšla cela vrsta odličnih sokolskih delavcev, med njimi tudi br. Franta Hofman, ki je odšel v Srbijo, kjer je sprejel ime Miroslav Vojinovič, ter postal načelnik in organizator srbskega Sokolstva. Od združitve plemenskih Sokolov v Jugoslaviji do danes zavzema mesto saveznega podnačelnika, v ministrstvu prosvete pa vrši funkcijo referenta za telesno vzgojo.
Ali se udeleži č. O. S. olimpijade v Los Angeles?
Kot je znano, se bo vršila X. olimpijada leta 1932. v Los Angeles. V češkoslovaških sokolskih krogih se pojavljajo pomisleki proti udeležbi. Prvič zaradi velike oddaljenosti in zaradi ogromnih stroškov, ki so s tem v zvezi. Računajo, da bi potrebovali za ekspedicijo v Ameriko skoraj pol milijona dinarjev. Drugič pa zaradi vsesokolskega zleta, ki se bo vršil isto leto v Pragi. Ako bi se udeležili olimpijade, bi bili izločeni iz zleta in zletnih tekem ravno najboljši telovadci. Neglede na to pa kritizirajo češkoslovaški Sokoli program in način tekme v Los Angeles, ki je tokrat še bolj prikrojen specializaciji in individualizaciji poedinih tekmovalcev kot je to bilo že na zadnji olimpijadi v Amsterdamu. Ta smer spreminja telovadbo v panogo športa in ne vzgaja telovadcev zdravih in lepih teles, ampak samo akrobate, ki imajo na poedinem orodju navežbanih nekoliko vratolomnih prvin. Ker se to popolnoma protivi Bokolski smeri v telesni vzgoji, je že zdaj skoraj popolnoma gotovo, da se C. O. S. te olimpijade ne udeleži.
Višnja fjova
Blagoslovitev motorne brizgalne. Na Magdale-nino žegnanje letos je kupilo gasilno društvo Križka vas pri Višnji gori novo motorno brizgalno (agregat) ter je društvo imelo 8. t. m. blagoslovitev brizgalne in veselico. Na čast tudi podjetnim gasilcem, ki so tako v kratkem času si ustanovili prepotrebno brizgalno, kajti gasilno društvo Križka vas je v hribih in eno uro oddaljeno od drugih društev.
Renoviranje starinskih oltarjev. Uro hoda od Višnje gore proti Krki stoji na prijaznem hribčku cerkev sv. Duha. V tej rcnovira 3 starinske oltarje po vsej Dolenjski znani slikar in podobar Franc Vodnik iz Novega mesta. V nedeljo 14. t. m. bo ondi blagoslovitev nove motorne brizgalne.
Brežice
Osebna vest. Zapušča nas šef davčne uprave g. Janko Stanič. Kot miren in značajen mož si je pridobil v krajih ožjega in širšega občinstva popolno zaupanje in velike simpatije. Želimo simpatičnemu in priljubljenemu možu na njegovem novem mestu v Celju veliko sreče!
Sprememba posesti. Trgovino z mešanim blagom od gospoda J. Greglna je prevzel g.
F.	Novak iz Št. Jerneja. Znano gostilno v Št. Lenardu pri Brežicah »Pod Orhom«, je kupil od g. Bogoviča za 200.000 Din g. Jože Priver-šek, ki se je po 17 letih vrnil iz Amerike. Kakor izvemo, bo novi lastnik dosedanje prostore popolnoma preuredil. Velike sadne in rastlinske vrtove, z malo hišico v koncu mesta je kupil dimnikarski mojster g. Konig od brivskega mojstra g. G. Paidascha. Gosp. Konig bo spomladi postavil tukaj lično vilo.
Krka in Sava. Kopalna sezona, ki je bila menda v zadnjih mesecih na vrhuncu, pojemlje pa tudi njuni stalni gosti so odšli. Krka je bila privlačno tudi za Zagrebčane.
Vreme. Hitro prihaja jesen. Kostanjev drevored, priljubljeno šetališče Brežcanov, je poln
kostanja in odpadajočega listja. Noči in jutra so že hladne. Deževje pa precej ovira delo na njivah in travnikih.
Športna bilanca. Letošnja športna bilanca ni nič kaj posebno pestra, se veda ni krivda na športnikih. NSSKJ Brežice je odigral C tekem z raznimi klubi. Od vseh šestih tekem je zgubil samo dve v razmerju 4:2 in 5 :3 skupni seore znaša 22 :18 za Brežice. Kakor večina provinci-jonalnih klubov se je moral tudi NSSKJ Brežice boriti z velikimi težkočami, ki so mu škodovale pri razvoju. Nogometašem je sedaj odstopila tukajšnja posojilnica za nogometen prostor velik travnik , kar je vse hvale vredno.
Citajte! V papirni trgovini gosp. Antona Uineka, se dobi dnevnik »Jugoslovan«, Brežiča-ni, segajte po zanimivem časopisu!
Kamnih
Velika gasilska vaja. Danes popoldne se vrši v Kamniku velika gasilska vaja, katere se udeleži 14 gasilskih društev kamniške gasilske župe. V akciji bo 11 motornih in 3 ročne brizgalne ter okoli 350 gasilcev.
Nevihta. V petek okrog pol 1. popoldne je prihrumela nad Kamnik silna nevihta z velikim nalivom. Parkrat je tudi močno treščilo. Na Produ je strela udarila v visoko jagnjed in jo preklala na dvoje. Na Starem gradu se je odtrgalo par skal in se prikotalilo v dolino, vendar k sreči brez škode. Proti večeru se je nebo popolnoma zjasnilo, ponoči pa je zopet treskalo in grmelo, da je bil strah.
Konj se je splašil. V soboto ob 7. uri zjutraj se je na dvorišču Knafličeve tovarne usnja nenadoma iz neznanega vzroka splašil konj in jo z vozom v silnem diru ubral čez novotrški most naravnost proti Weissovi žganjarni. Maloštevilni gledalci so s strahom pričakovali, da se bo konj z vso silo zaletel v hišo, k sreči pa je v zadnjem trenutku napravil oster ovinek in samo z vozom zadel ob vrata ter jih močno poškodoval.
Pcl/čaijc
Popravilo planinske restavracije. Tukajšnja podružnica SPD je preuredil in popravila planinsko restavracijo pri Sv. Miklavžu na Baču. Ker je v deževnem vremenu streha propuščala, so jo nadomestili z cementno ploščo, tako da bo v lepih dneh zdaj ravna streha prikladna tudi za solnčenje. Okoli restavracije bo zasajen lep cvetlični vrt ter bo ves prostor imel lično ograjo, kar bo nedvomno napravilo na posetnike ugoden vtis.
Izredno srečo je imel te dni Anton Zorko, po domače Florjanov. Ujel je v pest izredno velikega jazbeca v svojem gozdu, ki mu je že dolgo delal občutno škodo med poljskimi pridelki. Že večkrat mu je nastavil past, pa je vedno srečno ušel s pastjo vred. To pot pa je bil Zorkov premenetenejši; privezal je past za drevo ter tako ukanil debelega ščetinca. Ko so mu udrli dragoceno kožo, so našli pod njo za prst debelo masti.	^
Sevnica
Zgradite rezervoar! V pogovoru z nečelni-kom gasilnega društva g. Rudolfom Oimperškom in poveljnikom gasilske čete g. Alfonzom K *e-licem, je bilo ugotovljeno dejstvo, da v bližini novo zidanih stanovanjskih hiš, ki so zgrajene ( letos, ni nobene vode in bi bilo toraj v slirtaju požara gašenje nemogoče. Zato bi bilo zelo koristno, da bi se na primernem kraju v bližini teh hiš 'zgradil rezervoar, iz katerega bi lahko črpali potrebno vodo. Zelo potrebno pa bi bilo tudi, da se sedaj, ko so nove hiše že dograjene, zgradi ali vsaj popravi cesta, ki je v nerabnem stanju. Pri tej priliki opozarjamo »Olepševalno društvo« v Sevnici, da ukrene potrebno, da izginejo leseni plotovi, ki so večkrat celo preveč pomaknjeni na cesto. ‘
Operaterska kabina je premajhna. V Sevnici se je sestala komisija strokovnjakov iz Ljubljane, Novega mesta, Brežic in Sevnice, da si ogleda operatersko kabino v Sokolskem domu. Komisija, v kateri so bili zastopniki gradbenega odseka, politične oblasti, gradbene direkcije, sevniški župan in zastopniki sevniškega Sokola, je ugotovila, da je operaterska kabina premajhna, in se mora razširiti vsaj za en meter, da bode odgovarjala potrebam. S tem se je otvoritev kina nekoliko zavlekla.
KieŠhc
Pive ni. Tukajšnji gostilničarji se upravičeno togote nad pivovarno in njenimi zalogami v Rajhenburgu, ker ne dobavljajo svežega piva.
Je res potrebna gostilničarska pivovarna!
Ogenj jo nastal v četrtek v skednju Karoline Volavšek, posestnice v Krškem. Neki sosed je zapazil, da se iz skednja dviga gost dim, obvestil je brž bližnje gasilce, ki so s pomočjo sostanovalcev v nekaj minutah ogenj zadušili. Po neznani krivdi je začelo goreti ovseno snopje in mrva na podu in le hitrost gasilcev se je zahvaliti, da ogenj ni upepelil celega poslopja.
Cel/e
* Seja mestnega občinskega sveta bo v petek 19. t. m. ob 18. v sejni dvorani mestnega načelstva.
* Iz državne službe. Višji veterinarski sodnik g. Vojteh Hrabalek je od sreskega načelstva v Celju premeščen k banski upravi v Ljubljani.
* 130 dijakov in 50 dijakinj se je letos vpisalo v prvi razred celjske realne gimnazije. Takšnega števila novih učencev celjska gimnazija še ni imela.
* Smrtna kosa. V petek je umrl v javni bolnici 411etni zidar Miha Trnovšek iz Velike Pi-rešice.
* Celjsko pevsko društvo ima redne pevske vaje ob torkih za moški, ob sredah za ženski in ob petkih za mešani zbor. Novi člani se sprejemajo le še ta teden. Odbor CPD.
* Koroška razstava v Celju. Vse one, ki so pripravljeni dati na razpolago spominske predmete (lepake, brošure, slike in sl.) za koroško razstavo, ki se priredi v Celju ob priliki 10-let-nice koroškega plebiscita, naj jih izroče z označbo svojega imena do 20. septembra t. 1. na naslov: Dr. E. Mejak, Celje, Prešernova utioa 15. Poslane stvari se takoj po razstavi vrnejo. — Prireditveni odbor.
* Požar. Ob hudi nevihti, ki je v petek popoldne razsajala nad celjsko okolico, je strela udarila v neko posestvo v okolici Nove cerkve. Celjski gasilci so bili ob pol 16. alarmirani in so se s svojim avtomobilom odpeljali v omenjeno smer. V Gaberju pa so bili obveščeni, da je požar že končan in so se vrnili.
* Veliko ljudsko veselico priredi danes v nedeljo ob 16. v Sokolskem domu v Gaberju Osred. društvo nižjih pošt. uslužbencev Celje pod pokroviteljstvom upravnika celjskega poštnega urada g. O. Boca. Na sporedu je godba, ples, šaljiva pošta, igra na steklenice, medsebojni telefonski promet na veseličnem prostoru za ljubezenske in prijateljske razgovore, vedeževalke itd. Ker se vrši prireditev v dobrodelne namene, vabimo cenj. občinstvo iz Celja in okolice, da nas poseti v mnogobrojnem številu. Če bo slabo vreme, se prireditev vrši v dvorani. — Odbor.
* Ukinitev električnega toka. Danes med 8. in 9. dopoldne bo ukinjen električni tok v mestu in v okolici.
* Izguba, Služkinja Marija Petelinšek je na poti od Glavnega trga do pošte izgubila 100-dinarski bankovec. Ker bi moralo revno dekle škodo povrniti iz svojega žepa, se pošteni najl ditelj naproša, da odda bankovec na policiji.
* Avtobus Celje-Ljubno, ki vozi iz Celja dopoldne ob 11.10 in se vrača popoldne ob 15.35, bo od ponedeljka 15. t. m. naprej vozil le do Na-zarja (Turnšek) in ne več do Ljubnega, medtem ko druge proge v Gornjo savinjsko dolino proti Gornjemu gradu in Logarski dolini še do nadaljnega ostanejo neizpremenjene.
Vse šolske potrebščine in knjige
priporoča M. Tičar, Ljublj ana
377	Selenburgova 1 in Sv. Petra 26
Dnevne vesii
— Nemški profesorji geografije v Dalmaciji.
Včeraj je dospela v Split večja skupina profesorjev geografije iz Nemčije. Profesorji so na študijskem potovanju. Obiskali bodo tudi Dubrovnik, Šibenik in slapove Krke.
— Angleži bodo elektrificirali Hercegovino. Pripravljen je načrt za elektrifikacijo Hercegovine. Za to se je začela zanimati neka angleška družba, ki bo poslala strokovnjake na lice mesta.
— Našli so zanimiv zgodovinski napis. Pri podiranju hiše Viktorja Altaraca v Splitu so našli vzidan napis izza časov krvatskik kraljev v 12. stoletju. Altarac je daroval kamen z napisom muzeju.
— Majetič bo igral v Zagrebu 100 ur na tamburico. Rekordni igralec na tamburico Dragu-tin Majetič, ki smo ga videli tudi že v Ljubljani, hoče v Zagrebu doseči nov nekord. Igral bo na tamburico neprenehoma 100 ur, nakar bo odpotoval v Ameriko, kjer bo z rekordom zaslužil dolarje.
— Načrt zakona o umetniških šolah. Ministrstvo prosvete je izdalo načrt zakona o umetniških šolah. Pa načrtu tega zakona so te šole prosvetne ustanove za strokovno izobrazbo in umetnosti ter glasbene in gledališke umetnosti. Te šole bodo pod vrhovnim nadzorstvom ministrstva prosvete.
— »Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske banovine, št. 25 z dne 13. septembra ima sledečo vsebino: Zakon o državni trošarini. Zakon o trgovskem sporazumu, sklenjenem v Bukarešti dne 4. avgusta 1930. — Pravilnik o ustrojstvu zavoda za preizkušanje gradbenega materijala. — Pravilnik o delu agronomov za čas prestajanja enotnega staža. — Ukinitev zavoda za pospeševanje industrije in obrti v Ljubljani. — Izprememba v razpisu C. štev. 47.615/28. — Izprememba v razpisu C. štev. 29.297/25. — Izprememba v pravilniku o uslužbencih rečne plovitbe. — Dopolnitev razpisa C. št. 36.813/28. — Navodilo za izvršitev odločbe št. 15.205/IV. iz 1. 1930. o oprostitvi uvozne carine za preparat »Parazoja B«. — Pojasnilo 2. odst. navodil C. št. 53.994/29 za uporabo določil glede uvoza suhega grozdja. — Razne objave iz »S’už-benih novin«.
— Mestna občina ljubljanska oddaja mesto hišnika za mestno hišo na Poljanski cesti št. 15. Samo zdravi moški prosilci, stari do 45 let, ki čez dan niso izven hiše zaposleni in so v Ljubljano pristojni, naj vlože ponudbe do 25. t. m. Nadaljnje informacije, glede razpisanega mesta Nadaljnje informacije, glede razpisanega mesta, se dobe v mestnem gospodarskem uradu, soba štev. 13.
— Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani ima Avojo slavo v ponedeljek 15, septembra 1930. kot spomin na dan, ko je bila prebita solunska fronta leta 1918. Na ta dan se bere ob 7. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi zadušnica padlim tovarišem in umrlim članom. Zveza vabi vse rezervne oficirje, da se te zadušnice v polnem številu udeleže. — Zveza rezervnih oficirjev Ljubljani.
— Družba sv. Cirila in Metoda prosi vse podružnice, da čimpreje dopošljejo članarino za tekoče leto. Nadalje se opozarjajo podružnice in prijatelji, da je družba založila 2 vrsti novih razglednic, ter prosi naročila.	418
— Na VI. mednarodnem kongresu dentistov. Evropske zveze defltistov — Evrope Dentists Union v Dresdenu, zastopa Zadrugo konces. zebotehnikov v Ljubljani delegat g. Ivan Radovan.
— Rodovniško društvo Nedelica, p. Turnišče za gojo in mlečno kontrolo, si mod elskega goveda, obvešča cenjene živinorejce, da je kr. banska upTava tukajšnjo razstavo, katera bi se imela vršiti dne 18. septembra t. 1., preložila na dan 30. septembra t. 1. Začetek prireditve je ob pol 8. uri zjutraj v Nedelici, na prostoru pri gostilni g. Ružiča. Na katero ponovno vabi vse, ki se zanimajo.
— Slovenski tečaj za izobražence, ki čutijo potrebo po temeljitejšem znanju slovenskega jezika, se namerava. Prijave se sprejemajo 15., 16. in 17. septembra od 17. do 18. ure v čakalnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti (glavna veža na desno). Tam dobite tudi vsa pojasnila.
— Privatni večerni tečaji za računstvo, knjigovodstvo, spisje, slovenščino in tuje jezike se otvorijo. Učnina 40 Din mesečno. Vpisovanje 15., 16. in 17. septembra od 17. do 18. ure v čakalnici Delovske. zbornice na Miklošičevi cesti (iz glavne veže na desno).
Privatni tečaj nemščine za šolsko mladino. Začetniški in nadaljevalni. Po 2krat na teden. Mesečna učnina v oddelku a) 40 Din, v oddelku b) 20 Din (v b bo več učencev). Vpisnine ni, pač pa je pri vpisu treba plačati učnino za prvi mesec, t romašni lahko prosijo za popust in je take prošnje treba prinesti seboj. — Vpisovanje bo v ponedeljek, torek in sredo 15, 16. in 17. septembra od 17.—18. ure v čakalnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti (iz glavne veže na desno).	413
— Zobni atelje je otvoril v Ljubljani, Pražakova ulica 15 (Palača Pokojninskega zavoda) konc. zobotehnik Lujo Schubert.
407
— Šolske zvezke kupujte pri tvrdki M. TIČAR, prodajajo se v pirid Jadranske straže.	399
— Pomotoma je ustrelil tovariša. V Novi Gradiški je stražnik ujel nekega potepuha, ki je pobegnil iz Sunje. Na stražnici je potepuh zopet pobegnil. Pet stražnikov je šlo za njim. Trije so potepuha kmalu ujeli. Stražnik Tur-kalj je pa prisopihal nekoliko pozneje s samokresom v roki. Tedaj se mu je samokres sprožil in krogla je smrtno zadela njegovega tovariša stražnika Rosiča.
— Vol ji je razparal trebuh. Ljuba Islamovič se je sprehajala v Sarajevu pri Saškovem igrišču, ko jo je nenadoma napadel vol, ki je ušel seljaku Koseniču. Vol je z rogovi razparal dekletu trebuh, da so ji izpadla čreva. V brezupnem stanju so jo odpeljali v bolnico.
— Zagoneten nestanek na legarju obolelega vajenca. Kotlar Josip Orsak v Zagrebu je naznanil policiji, da je njegov sin Stjepan, brivski vajenec, izginil brez sledu od dneva, ko so ga kot bolnega na legarju odpeljali v bolnico.
— Adamit v Zagrebu. V Moravski ulici v Zagrebu se je pred dnevi pojavil na ulici nag moški. Bil je neki slaboumnež, ki so ga nato spravili v bolnico. Predvčerajšnjim se je pa nekdo, ki gotovo ni bil slaboumen, slekel pri vodnjaku za restavracijo »Kolo«, se skopal, nato pa počasi zopet oblekel in odšel.
•ELITE
II
« %m d. Z O. Z. LJUBLJANA, Preiernova ulica 9
prodaja damske, moške In deške konfekcije. Na drobno i	Na debelo 1
Prvovrstno izvrševanje po merif
Zobni atelje
Miroslav Mušič
Ljubljanska c. (dr. Gregorčeva hiša)
je cene za vse tehnične naprave znatno znižal in sprejema dnevno od 8h do 12h in od 2h do 6h popoldne. Ob nedeljah le dopoldne.
"B....................................
— Velika nevihta nad Zagrebom. V petek popoldne se je nebo nad Zagrebom stemnilo in začela je velika nevihta z bliskom in treskom. Nevihta je trajala skoro pol ure. Strela je udarila v dimnik neke hiše v Borkovičevi ulici.
— Avtobanditi v Slavoniji. V četrtek so avto-banditi ustavil na cesti pri Osjeku avto beograjskega trgovca Živojina Panduroviča, ki se je peljal z ženo z Dunaja domov. Mož je hotel av.to ustaviti, žena je pa spoznala nevarnost in rekla možu, naj avto požene. Tedaj so banditi začeli streljati na drveči avto, ne da bi koga zadeli. Orožniki napadalcev še niso izsledili. To je na tem kraju v štirih tednih že drugi napad s samokresi na avto.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1II1IIIIIIM
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
POSEZIJA V ŠMARJETSKIH TOPLICAH
Jugoslovenski Gastein
od 1. septembra do 30. septembra. 14dnevna penzija s kopelmi Din 560-—.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoooooooooooooooofaooooonnonnnorv^tvv^^og
IlllillllllllllllllllllillllllllllllllllllilllliilllllillllllllilllllllUlllllllllllllilll
— 16-Ietni prihranek mu je nekdo ukradel.
Josip Kovač se je nedavno vrnil iz Amerike, kjer je garal 16 let in prihranil 350 dolarjev. Pri Jastrebarskem se je pred dnevi napil. Ko se je streznil, je videl, da mu je nekdo zmaknil denarnico z vsem 16-letnim prihrankom.
— Krvna osveta. Na cesti med Klošnico in Dervišem se je odigrala drama, posledica sovraštva med dvema kmetskima družinama. Kmet Ilija Barač je počakal svojega sovražnika iz iste vasi Nikolo Uvaliča, ki se je vračal ponoči domov, in ga je ustrelil. Maščeval se je nad njim, ker je pred leti v nekem prepiru ranil njegovega brata.
— Življenje za en dinar. V Rači Kraguje-vački sta kvartala 43-lotni Božidar Cvetkovič in Kristofor Djosič, 63 let star. Položila sta na mizo 2 Din. Tedaj je nekdo v šali vtaknil v žep Djosičev dinar. Djosič se je razburil zaradi tega in napadel Cvetkoviča z nožem. Zabodel ga je v srce, da je obležal na mestu mrtev.
— Leto dni je živci samo od vlomov. V Jaru-nu so aretirali nekega 35-letnega Dragotina Murka, ki je prodajal kmetom ukradeno blago.
Bil je že lOkrat predkaznovan. Sam je priznal, da živi že leto dni samo od vlomov. Izvršil je zadnje čase 18 vlomov na podstrešjah. Izgovarjal se je, da ni mogel dobiti službe, živeti pa je morah
Gjubliana
Nedelja, 14. septembra 1930, 14. pob. Pov. kr. Pravoslavni: 1. septembra, Znanoslav.
Ponedeljek, 15. septembra 1930, Nikodem. Pravoslavni: 2. septembra, Svegoj.
Nočno službo imata danes lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. Jutri pa lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesta.
*
■ V počaščenje spomina pok. Maksa Cotiča, svojega idealnega in požrtvovalnega narodnega sotrudnika .daruje dr. Gustav Gregorin fondu »Kluba Primork« za podporo revnih dijakov -emigrantov 50 Din. — Denar hrani uprava.
■ Pouk živih jezikov nemščine, francoščine, angleščine, srbohrvaščine, španščine, italijanščine v skupinah in za posameznike. Poučujejo po direktni metodi, kvalificirane učne moči. Prijave od pol 7. do pol 8. ure zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje, levo. — Prof. Sid. J. Jeras.	421
■ V kleti najdeno kolo. Slavič Ana, hišnica neke hiše na Rimski cesti, je našla v kleti hiše pred drvarnicami kolo, katerega je neznan moški pred tremi dnevi pustil na tem mestu. Kolo je bilo najbrže kje ukradeno ali pa je bil njegov lastnik pijan.
Josip olup
W LJUBLJANA, Stari trg 2.
Za gospode in dečke velika izbira oblek, klobukov, čepic, kravat in perila lastnega izdelka. Po najnižjih konkurenčnih cenah.
Dr. me J. Lojze Kramarič
špecijalist za kirurgijo ordinira ody22 — x/24 pop.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 18/11.
■ Ogrožanje osebne varnosti. Poslovodja avtobusnega podjetja »Magister« g. Fran Magister je naznanil policiji, da je v njegov avto na Celovški cesti zadel avtobus tvrdke Čarman, katerega je šofiral Josip Bajt. Pokvaril mu je blatnik in napravil za 200 Din škode. Ker je Magister vozil po izkopu za cestno železnico, je bila ogrožena varnost vseh potnikov.
■ Avtobus podrl kolesarja. Mestni tehnični uradnik Mlakar Željko je javil policiji, da je v Kopitarjevi ulica zadel obenj po krivdi šoferja avtobus št. 2-1352. Željko je padel s kolesa, a se k sreči ni poškodoval,.
lllllllllllllllllHllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllll
Vsled študijskega potovanja v Inozemstvo
specijalist za ušesa, nos in grlo
DR. JANKO HAFNER
od 15. septembra do 15. oktobra t. 1. ne ordlnfra.
■ Čudna šala. V kavarni »Leon« so aretirali čevljarskega pomočnika Viranta Rudolfa, ki je prišel v lokal preoblečen v žensko in se ponujal nekemu moškemu za 100 Din. Na policiji se je izgovarjal, da se je hotel samo šaliti.
■ Aretacije. Včeraj so aretirali 4 berače, nekega moškega zaradi suma tatvine, neko žensko radi suma tatvine, neko žensko radii vlačuganja. Prijavljen je pa bil neki trgovec zaradi kršenja odredbe o zapiranju lokalov, 3 šoferji radi kršenja avtopredpisov in 7 voznikov zaradi prestopka cestno - policijskega reda. Neki možakar je bil prijavljen zaradi izgreda in pijanosti, eden pa radi prestopka po obrtnem redu. G. Perko je preklical tatvino psa, Gestrinova pa pobeg svoje hčerke od doma.
■ Radi izkopa ceste za tramvajski tir se bo od ponedeljka dalje do preklica zaprl promet na Celovški cesti od gostilne Keršič do mitnice v šiški.
Mfflpifees
m Mariborska deputacija v avdijenci pri Nj. Vpl. kraljici. Včeraj je Nj. Vel. kraljica Marija, ki se mudi na Bledu, sprejela v avdijenci de-putacijo društva za zdravstveno zaščito mladine iz Maribora. V deputaciji so bili ga. Maj-strova kot predsednica društva, ga. Pinterjeva kot blagajnica in g. Dimnik kot društveni tajnik. Izročili so Nj. Vel. kraljici lep album z mnogoštevilnimi fotografičnimi posnetki iz kolonije na Pohorju ter ji izrekli zahvalo za pokroviteljstvo in dovoljenje, da se sme kolonija imenovati Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju.
m Za primorske begunce je bilo v zadnjih dneh zbranih v Mariboru 3200 Din. Prispevke sprejema tudi podružnica našega uredništva na Aleksandrovi c. št. 24.
m Kazgias. Mestna občina mariborska proda najboljšemu ponudniku svojo hišo v Slovenski ulici št. 12. Hišo je podreti, na isto mesto pa je postaviti novo trinadstropno hišo po navodilih mestnega gradbenega urada ter je z gradbo pričeti spomladi 1931. Natančnejše informacije se dobe pri mestnem gradbenem uradu v uradnih urah. Ponudbe je nasloviti najkasneje do 20. septembra 1930. do 12. ure opoldne v zaprti kuverti na naslov mestnega župana. — Mestna občina bode prodala hišo onemu ponudniku, ki ga smatra za najboljšega ne glede na ponujeno kupnino. Načelnik: dr. Juvan s. r.
m Docent primarij dr. Matko se je povrnil s svojega enomesečnega študijskega potovanja po severni Evropi. Prepotoval je Dansko, Norveško, Švedsko,, Finsko, Estonsko, Letsko, Litvo, Poljsko, Češkoslovaško in Madjarsko. Zbral je ogromno znanstvenega materijala, zlasti iz medicinske stroke.
m Pogreb Maksa Cotiča. Vsi Primorci in vsi mariborski narodnjaki se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže danes ob 16. uri na Pobrežju pogreba pokojnega primorskega borca in voditelja, ravnatelja Maksa Cotiča!
m Znižanje vožnje. Za sokolsko slavnost, ki bo danes popoldne v Št. liju v Slov. Goricali, je prometno ministrstvo dovolilo znižanje vožnje in sicer za telovadce 75%, za ostale udeležence pa 50%.
m Dobra hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A razredu opoldne in zvečer Din 8 30, v B razredu Din 12 30, v C razredu Din 14-30. Priglašajte set	316
m Zahvala. G. dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, je podaril Rdečemu križu na Pobrežju za novi oder 200 Din namesto venca na grob pokojnega vrlega koroškega rodoljuba Andreja Vidmana, posestnika v Loki pri Glinjah na Koroškem. Za to velikodušno darilo se mu odbor najprisrčneje zahvaljuje.
m Na naslov javne bolnice smo prejeli pritožbo, da je hrana na oddelku za tuberkulozne bolezni v zadnjem času po zamenjavi neke sestre, kakor tudi postrežba v obče, mnogo slabša, kakor je bila poprej in včasih nezadostna. Želeli bi, da vodstvo to zadevo preišče in uredi.
m Mariborski gledališki abonma. Še enkrat opozarjamo, da so abonentom rezervirani lanski sedeži do četrtka 18. t. m. Novi abonentje se sprejemajo pri gledališki blagajni vsak dan do četrtka 25. t. m. in prosimo,- da se čimprej prijavijo. Bodoča sezona obeta marsikaj zanimivega i v dramskem i glasbenem repertoarju.
m Trg za seno. Na sobotni trg za seno so okoličani pripeljali samo dva voza. Spočetka so ga ponujali po 75 Din za 100 kg, pozneje pa so ga prodali po 100 Din in dosegli v ceni letošnji rekord.
m Konjske dirke na Teznu se včeraj v soboto radi močnega dopoldanskega deževja niso vršile, vršijo pa se danes v nedeljo popoldne.
m Dirka. Kolesarski klub »Perun« priredi danes popoldne ob 13. uri izpred Špacekove gostilne dirko v Št. Ilj v Slovenskih goricah, kjer bo prvi sokolski nastop.
m Mariborski skavti imajo danes v nedeljo ob 10. uri dopoldne v državni realki letni občni zbor, na katerem se bodo sprejemali tudi novi člani.
m Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru ima v torek 16. t. m. ob 20. v Narodnem domu svoj redni občni zbor.
m Rezervnim častnikom in bojevnikom. Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov slavi vsako leto 15. septembra svojo krstno slavo v spomin na proboj solunske fronte. Pododbor združenja v Mariboru jo bo slavil letos na Trgu svobode. Pozivajo se vsi rezervni častniki in bojevniki, da se je, kakor doslej, polnoštevilno udeleže. Zbor bo 15. t. m. ob 10-15 na Trgu svobode. Uniforma svečana ali v civilu z znakom.
m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima od danes v nedeljo opoldne do nedelje 21. t. m. opoldne lekarna Albaneže »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici.
m Prof. Strohschneider nastopi na svoji žici na Glavnem trgu tudi še danes v nedeljo popoldne in zvečer.
m Planinska koča na Urški ostane odprta Še do konca tega meseca. Ker je v jeseni s te naše gore najlepši razgled, se bo povzpelo na njen vrh gotovo še mnogo podjetnih planincev.
m Najdeni predmeti. V avgustu so bili pri predstojništvu mestne policije oddani, odnosno prijavljeni sledeči najdeni predmeti: aktovka žepni nožič, avtomobilsko kolo, srebrni uhan
2	uri, odeja, 2 prstana, par damskih čevljev] ročni voziček, jedilni nož, tuba kalodonta, zlata’ ogrlica, tobačna doza, naočniki, razne ženske ročne torbice in razni manjši denarni zneski.
?rezid
Nesreča. Na parni žagi g. A. Vilharja se ponesrečil Jakob Ožbolt iz Prezida. Zlomilo n
i? in tU(^ na 8lavi ie zadobil precejšn poškodbe.
Smrt. G. Vladimirju Potočniku, pekovskeir mojstru, je umrl šest mesecev Mar otrok.
Sokol. Prezidanski Sokol se marljivo pripravi za akademijo, ki bo 1. decembra t. 1., obene se bo vršila slovesna zaprisega članstva.
Vodovod popravljajo. Vse pokvarjene cevi i deloma nadomestili z novimi, tako da bodo kratkem vse črpalke aktivne.
Popravite ceste. Cesta je pa še vedno v zel slabem stanju; zadnje popravilo je zaleglo malo. Pod vsako kritiko je pa pot, ki pelje Novi kot. Zadnji dež je že itak slabo pot i nekaterih mestih popolnoma izruval. Skrajni č je, da se vsaj nekoliko zasujejo nastale jam da se tako omogoči vsaj siguren prehod.
Mussolinijevi načrti so se zrušili
ELIDA ^Trgr^ Mirn
»Venkov«, glasilo češkoslovaške agrarne stranke piše pod tem naslovom: »Stara praksa državnikov je, da skušajo obrniti pozornost javnosti čez meje, kadar jim gorijo tla pod nogami. Kot se zdi imajo tržaške justfflkadje isti cilj. Čim dalje več poročil prodira iz Italije, da je gospodarska situacija slaba, da so se zrušili vsi Mussolinijevi načrti.
Uničujočo kritiko o stanju stvari v Italiji je napisal francoski publicist George Valois, ki je, kot sam priznava, spadal k onim, ki so pred nekoliko leti pravili, da demokracija, izgubljajoč čas s praznim govorjenjem na sejah, ni sposobna delati zaključkov in da samo razsipa z javnim premoženjem brez organov, ki ba do-ločaili odgovornost posameznih oseb. — Valois je zato sodil, da je tukaj potreben vodnik naroda, ki bo naredil konec praznemu besedičenju, ki bo primoral državljane, da plačajo svoj ded izdatkov in bo državnim organom prepovedal pleniti skupno lastnino. Valois se je postavil na čelo fašistične organizacije v Franciji. Dane« je od tega izlečen, predvsem na temelju brižnega študija Mussolinijevega režima.
V	knjigi »Italijanske finance« podaja veliko množino podatkov, vzetih, iz fašističnih statistik. Opisuje splošno situacijo v Italiji, kijer je vse gospodarsko življenje v potežkočah. Tu je industrijska, trgovska, agrarna In finančna kri-*a. Vsi sloji so v težki situaciji. Državr. in občine imajo previsoke izdatke. Morajo se nalagati novi davki in skoraj nemogoče je zaklju-Jitii v inozemstvu novih posojil, ker veliki ameriški bančniki nimajo več zaupanja v trdnost fašističnega režima.
Od tega časa, odkar vlada Mussolini, stalno narašča število toonkurzov. Najresnejši eo kon-kurai bank. Komkurzi so bili razglašeni pri več ko 800 bankah in kreditnih društvih, ki eo mogla svojim akdjonarjem izplačati le 10 do 20 odstotkov njihovega kapitala. V Milanu je bilo lansko leto več konkurzov, kot v vsej Franciji.
Industrijska kriza je velika. Kovinska in tekstilna industrija ter plovne družbe komaj životarijo, akoravno ima delavstvo mizerne plače.
Elektrarna Fala d. d.
Razširjena vest v »Novostih« št. 233, 239 in 243 od 24. in 30. avgusta odn. 3. septembra t. 1., da je v zadnjem času precejšnja listnica delnic »Elektrarne Faile« prešla v italijanske roke, je docela neresnična.
Temu nasproti je resnica, da eo od obstoja naše družbe udeleženi na delniški glavnici samo jugoslavnski in švicarski, na predujmovni glavnici pa le švicarski interesenti in da ni glede te razdelitve glavnice nastala nikaka bodisi taiko malenkostma sprememba.
Zato je pa tudi kritika v »Novostih« nastala na podlagi te napačne domneve neosnovana. Popravka na običajen način nismo hoteli zahtevati od navedenega lista, ker je po načinu pisave jasno prišla do izraza namera, da se hoče škodovati našemu podjetju, kvariti njegov ugled in kredit ter prikazati skupino, kateri je pred kratkim mestna občina v Beogradu poverila gradnjo in obrat električne centrale, kot deželi sovražno in nasprotno podjetje.
V	taikih okolnoetiih smatramo edino javno t. j. eodnjieko razpravo kot primemo zadoščenje za talko zlorabo ter bo uredništvo »Novostii« imelo priliko navesti vire, iz korjiih je črpalo znanje o poslovanju našega podjetja.
Elektrarna Fala d. d.
Gospodarske vesti
X Analiza letoSnjega pridelka sliv. Po analizi letošnjih svežih sliv, ki je bila izvršena po na-redbi ministra za poljedelstvo na enološki postaji v Bukovici pri Negotinu, je kvalitetni rezultat analize sliv tale: Vode 75‘84, sladkorja 1012, koščice 3 52, citronove kisline 0 81, ostanki mesa 8 06, beljakovine 1 08, pepela 0’57, skupno 100.
X Podunavska agrarna zajednica. V vprašanju ustanovitve Podunavske agrarne zajednice zavzemajo jugoslovanski gospodarski krogi sedaj stališče čakanja, ker hočejo biti prej na čistem, kako nastopita Madjarska in Bolgarija. Sodijo, da bo konferenca, ki se bo v kratkem vršila, najbrže v Bukarešti dala ugodne rezultate, kar bi bilo zelo koristno za vse Podunavske države.
X Balkanska konferenca. Za balkansko konferenco v Atenah se delajo velike priprave. Posebna pozornost se bo posvečala gospodarskim in prometnim problemom Balkana. Govorilo se bo o zgraditvi železnice od Drača preko Elbasana na Solun in Carigrad. Proga bi šla po stari rimski cesti. To vprašanje bo sprožil albanski delegat, ki pripravlja tudi celo vrsto drugih predlogov o gospodarskih problemih zapadnega in srednjega Balkana.
X Vplačilo delnic PAB. Na svojem zadnjem sestanku je upravni odbor Priviligirane agrarne banke razpravljal o vprašanju vplačila ostanka delniškega kapitala banke, in je glede na letni čas, ko je likvidnost bančnih delničarjev največja, ter glede na to, da se je banki posrečilo plasirati ves dozdaj vplačani delniški kapital in da je s svojim dosedanjim delom zagotovila izplačilo prvega kupona svojih akcij, sklenil tole:
1.	da se vplačilo tretjega in četrtega obroka bančnih delnic izvrši istočasno od 1. oktobra do 30. novembra t. 1. 2. da se o priliki teh vplačil izplača delničarjem banke prva akontacija na račun dividende za leto 1930 v višini 6% na leto, kolikor jim je zajamčeno od države za do zdaj vplačane obroke. Dalje, da se izplača akontacija dividende na tretji in četrti obrok za december 1930, katera obroka bosta vplačana do konca novembra t. 1., v višini pol odstotka. Vplačevanje se bo vršilo pri pooblaščenih poverjenikh, pri katerih so se vršila že vplačila prvega in drugega •broka. Podrobnejše podatke in navodila glede
Nezaposlenost ni bila nikdar tako velika kakor sedaj. H koncu leta 1930 je bilo priglašenih
488.000	popolnoma nezaposlenih oseb, ampak v zadnjih dneh so se navajale še hujše številke.
Mnogokrat se je pravilo, da je italijanski diktator obnovil finančni red in da je spravil proračun v ravnotežje. Mnogo ljudi to veruje. Vendar to ni res. Državni izdatki so narasli na fantastičen način. Največji del gre za državni dolg, za penzije, za vojsko, fašistično milico in za policijo. Finančno ministrstvo je zdaj objavilo rezultate upravnega leta 1928/29. Dohodkov je bilo 23.015 milijonov, izdatkov pa 25.960 milijonov, torej znaša deficit skoraj 3 milijarde lir. Ravno tako je v velikih mestih, ki jih upravlja »podesta«, ki ga imenuje Mussolini in ima diktatorsko moč.
Zadnji razglas finančnega ministra od 31. maja t. 1. se končuje z besedami: »Mussolinijeva vlada si ne prikriva potežkoč sedanje dobe, ampak ni pristopna dvomom in ima neomajno vero v globoke sile v obnovljenem duhu italijanskega naroda, ki vstrajno nadaljuje na svoji poti v bodočnosti.«
Vse to eo samo besede. »To je burka v tragediji«, pravi Valois.
Kdor zna čitati uradne dokumente fašistične vlade, mora konstatirati finančno bedo države in gospodarsko anemijo italijanskega naroda.
Tudi Mussolinijeva kampanja za zvišanje natalitete se je končala z neuspehom. V 1. 1922, pred diktaturo, je bilo sklenjenih 365.460 zakonov. V 1. 1928 samo 285.089. Število porodov, iki ije bilo v 1. 1922 1,175.872, je padlo v 1. 1928 na 1,071.061. V 1. 1922 je prišlo 30 porodov na tisoč prebivalcev, v 1. 1928 eamo 26.
Valois pravi: »Poskus je že odločen. Fašizem je zaradi svoje finančne situacije obsojen k padcu. Evropske države imajo interes na tem, da zgine čim prej. Za Evropo je nevarno, da bi nekakšen »condottiere« sistematično odvračal velik narod od dela in da bi ga s stalnim draženjem in z blaznim finančnim sistemom gnal v mora in zločinska pustolovstva.«
vplačevanja gornjih obrokov ter izplačevanja akontacij na račun dividend bo banka objavila v domačih listih in preko oblastev pred 1. oktobrom t. 1. Podpisovalci delnic se opozarjajo na naredbo čl. 9 zakona o Privilegirani agrarni banki, ki se glasi: »Če kdo ne izvrši naknadnega vplačila v predpisanem roku, gre ono, kar je vplačal, v korist rezervnega fonda banke.« Banka je takisto že pri koncu pripravljalnih del za tiskanje svojih delnic, ki jih izda v začetku pri-hodnjega leta.
X Indeks cen na debelo. Indeks cen v trgovini na debelo za mesec avgust t. 1., ki ga je izdelala Narodna banka, prikazuje sledeče:	Rastlinski
proizvodi 93'9, živinorejski 96'7, rudarski 88'6, industrijski 79'7, totalni indeks 87'7. Po skoku v mesecu juliju je totalni indeks ponovno v mesecu avgustu padel in sicer za eno točko. Izmed posameznih indeksnih skupin je indeks rastlinskih pridelkov najbolj popustil in sicer za tri točke. To izvira od velike razlike v ceni novega pekmeza (ki so ga v prejšnjih mesecih računali po ceni starega pekmeza s 83 točkami), razen tega je tudi kodelja popustila za 4 točke, med tem ko se je ccna pšenice, ječmena, fižola in sena dvignila. Indeks živinorejskih proizvodov je popustil skupno za eno točko. Padle so tudi cene jagnjetine in jančjih kož, kakor tudi zaklane perutnine. Večji skok se opaža pri volovskih in govejih kožah in jajcih. Indeks industrijskih proizvodov in mineralnih je padel vsak za pol točke. Pri industrijskih proizvodih so popustile cene sveže moke, železnine, superfosfata, bom-baževinastih izdelkov, medtem ko so cene me-kinj poskočile. Pri ostalih predmetih so cene ostale neizpremenjene.
X Pomoč romunske vlade za nakup poljedelskih strojev. Romunsko poljedelsko ministrstvo je dovolilok redit 30 milijonov lejev za nakup poljedelskih strojev. Razdelitev tega prispevka se bo vršila na ta način, da bodo deležni bonifikacij pri nakupu strojev v prvi vrsti oni poljedelci, ki so dosegli v zadnjih treh letih najboljše uspehe v pridelovanju pšenice.
X Bata snuje tovarno koles. Praški listi poročajo, da je Bata prevzel znano tovarno emajlirane posode v Budjevicali, ki že dalj časa ne obratuje. V tovarniških prostorih namerava Bata urediti tovarno koles.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe glede dobave meril, bičev, uzd, vijakov, zakovic itd. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1800 kg betonskega železa.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg kompresorskega olja, 1000 kg cilindcrskega olja in 3000 kg strojnega olja.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1 kompletnega hladilnika za avtomobil, 1 kompleUie žage za drogove, 4 komadov polnih gum, 1 svinčenega kabla, raznega jeklenega materijala, 800 kg vijakov ter glede dobave 1 jeklenega peresa za avtomobil.
Dne 26. septembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu licitacija glede dobave skretnic; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave brezovih metel in raznih ščetk. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 ma navadnih šip in 7 m’ keramičnih plošč; do 22. septembra t. 1. pa glede dobave
40 kg šivalnih jermenov, 3000 komadov topo-rišč, 400 komadov smrekovih drogov ter glede dobave 700 m3 gramoza.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 24. Beptembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 m žice iz silicium bronce, 500 kg železne žice, 50 žebljev za podkve, 20 komadov žag, 500 komadov žag za kovino itd. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
26. septembra 1930 bo v Računsko-ekonom-skem oddelku ministrstva za gradnje, Masary-kova ulica št. 2/1, ofertalna licitacija za zavarovanje leve obale Dunava v bližini Dalije (km 1356 do 1357). Proračunska svota znaša Din 1,155.833-73. Kavcija za naše državljane je
108.000	za inozemce 216.000 Din.
24. septembra 1930 bo v Računsko-ekonom-skem oddelku ministrstva za gradnje, Masary-kova ulica št. 2/1, ofertalna licitacija za razno blago, potrebno za instalacijo električne razsvetljave v novi zgradbi kontrolnega oddelka ministrstva za gradnje. Licitacija bo po posameznih cenah, ki jih bodo ponudniki vpisali v predračun brez cen. Za naše državljane znaša kavcija 10%, za inozemce 20%. Predračun brez cen in tehnični pogoji se dobe za 50 Din pri blagajni ministrstva za gradnje.
Borzna poročila
dne 13. septembra 1930.
Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale.
Na ljubljanskem tržišču so se v prostem prometu imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22'74, Berlin 13‘45, Bruselj 7-88, Budimpešta 9-89, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-98, London 274-60, Newyork 56'38, Pariz 221‘79, Praga 167-22-168, Trst 294-70-296-70.
Dunaj, 13. septembra, d. Berlin 168-575, Amsterdam 284-93, Kopenhagen 189-35, Stockholm 190-25, Newyork 708-10, London 34-415, Pariz 27-775, Bruselj 98-69, Praga 21-0167, Beograd 12-5375, Budimpešta 123-93, Bukarešta 4-225, Varšava 79-36, Sofija 5-1325, Milan 37-075, Curih 137-39.
Curih, 13. septembra. Beograd 9-12875, Pariz 20-2425, London 25-0537, Newyork 515-525, Bruselj 71-87, Milan 26-9975, Madrid 56-25, Amsterdam 207-47, Berlin 122-775, Dunaj 72-80, Sofija 3-7325, Praga 15-2925, Varšava 57-75, Budimpešta 90-25, Atene 6-70.
Vrednostni papirji.
Dunaj, 13. septembra, d. Bankverein 17-90, Kreditni zavod 47-50, Dunav-Sava-Adria 11-97, Prioritete 90-50, Ruše 35-50, Trbovlje 48.
Notacije naših posojil v inozemstvu.
London, 13. sept. 7% Bler. 86—86-50.
Newyork, 13. sept. 8% Bler. 96-75—97-75, 7% Bler. 85-50-86-25, 7% pos. drž. Hip. b. 84-8750-85-25.
Žitna tržišča.
Novi Sad, 13. sept. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 26 vagonov, koruza 57 vagonov, moka 10 vagonov, otrobi 12 vagonov. Tendenca: mirna.
Budimpešta, 13. sept. Tendenca za pšenico trdna, za ostalo slabša, promet srednji. Pšenica: okt. 15-76—15-83 (15-82—15-83), marc 17-11-17-18 (17-18-17-19), maj 17-50-17-63 (17-54-17-55). - Rž: okt. 9-15-9-40 (932 do 9-34), marc 10-30-10-55 (10-43-10-45). - Koru z a : sept. 13-75—14-15, maj 13-38—13-58.
Spori
Program plavalnega dvomatcha ZPP : LPP
Danes se vrši v kopališču SK Ilirije plavalni dvomatch med reprezentancama zagrebškega in ljubljanskega plavalnega podsaveza s sledečim programom:
A. Program dopoldne s pričetkom ob 10. uri:
1. 10-00 uri: gospodje 50 m prosto;
2. 10‘15 uri: dame 50 m prosto;
3. 10-30 uri: gospodje 100 m prsno;
4. 10-45 uri: gospodje — skoki z deske;
5. 11-15 uri: gospodje 200 m prosto;
6. 11-30 uri: dame 100 m hrbtno.
B. Program popoldne s pričetkom ob 15. uri:
1. 15-00 uri: dame 100 m prsno;
2. 15-15 uri: gospodje 100 m hrbtno;
3. 15-30 uri: dame 4X50 m prosto;
4. 15-45 uri: dame — skoki z deske;
5. 1615 uri: gospodje 4X100 m prosto;
6. 16-30 uri: gospodje — skoki s stolpa;
7. 17-00 uri: waterpolo.
Haik : Ilirija.
Danes ob 16-30 se srečata na igrišču Ilirije naš prvak in zagrebški prvak. Tekma se vrši ob vsakem vremenu.
Odlike Haška so nam dobro znane. Moštvo zagrebških akademikov je nestor nogometa v Jugoslaviji in spada med elitna moštva v naši državi. Hašk je slejkoprej zastopal moderno šolo. Goji nizko, prizemno igro, ki je postala v moštvu že tradicijonalna. Najboljši češki trenerji so dali igralcem sistem, posebno v tehničnem pogledu je enajatorica na višku. Hašk je sedaj dobil novega trenerja v osebi Dunajčana Uridila, nekdanjega najpopularnejšega igralca Rapida. Ime Uridila pozna vsa Evropa. Bil je strah in trepet vseh vratarjev, ima celo svojo lastno popevko: »Heute spielt der Uridil«.
Ta znameniti igralec že dva tedna trenira Haška. Prvi sadovi se bodo videli danes v igri z Ilirijo.
Ilirija nastopi v svoji najmočnejši sestavi. Kako bo zaigrala, ne vemo. Ima preveč menjajočo formo. Ako bi se držali tradicije, bi morala Ilirija zmagati. Zanimivo je dejstvo, da je preteklo že skoro 10 let, odkar je Hašk v Ljubljani zadnjikrat premagal Ilirijo. Oba kluba sta se sicer pozneje še večkrat srečala; v Zagrebu je Hašk vedno visoko zmagal, v Ljubljani pa se mu je v najboljšem slučaju posrečil neodločen izid — večinoma pa je zmagala Ilirija. Zgodilo se je že opetovano, da je Hašk dominiral tekom tri četrtine igre, Ilirija pa je zabijala gole in zmagala.
Izid današnje tekme je v toliko lažje uganiti, ker Ilirija danes ne razpolaga s takim napadom in takimi strelci kot prejšnja leta in je v tem pogledu bolj enaka Hašku. Vprašanje je le, kateri napad bo bolje streljal.
tEdvavniska ‘posvetovalnica.
G. R. O. v V. G. Če bi kdo prinesel potrto žepno uro k peku ali mesarju, ter ga vprašal za svet, kako jo je popraviti, ni dvoma, da bi eden kot drugi odgovorila, da se obrnite na urarja, ki se je v svoji stroki izobrazil in jo obvlada. Za mnogo bolj kompliciran mehanizem človeškega telesa pa nista nikoli ne Peter ne Pavel v zadregi. Dasi se nobenemu izmed njih o medicini ne sanja, se ne bo pomišljal noben izmed obeh, in bo točno vedel svetovati tudi v najtežjih prilikah. Ali res ne uvidite kako nezmiselno se je obračati v medicinskih stvareh na neuke ljudi?
»Filozof«. Anonimno. Koš.
G. V. L, v S. p. T. Vročinska kap nima s prekomernim solnčenjem, odnosno z uplivom svetlobnih žarkov ničesar opraviti. Bistvo tega obolenja je prevročenje telesa, vsled česar se kri, ki je izgubila preveč svoje vode, zgosti. Poleg tega se z vodeno paro prenasičeni zrak ne more napajati z vodo še nadalje, tako da revročeno-telo ne more oddajati več potu iz ože. Iz tega sledi, da nastanek vročinske kapi ni vedno enoten dn časih kombiniran. Enkrat nastane radi pomanjkanja vode v zgoščeni krvi
—	n. pr. v puščavah — da privzamemo najizrazitejši primeri — drugi pot, ker zastaja pot radi nezadostne ventilacije — n. pr. v pragozdu, kjer je čisti zrak tako močno prepojen z vodo, da ob opoldanski vročini slično de^ju z listov kaplja. Zato 6e pogosto v tropah zgodi, da takim ljudem naraste telesna toplota na 40 in tudi več stopinj, kar se lahko zgodi tekom pol do ene ure.
G. M. L. v V. Lekarnarski tarif je enota. Lekarnar nastavka ne sme prekoračiti, podenj gre pa lahko. Če ste torej isto zdravilo kupili po različnih cenah, se vam je tam, kjer je cena bila nižja, popustilo na njej in jo dobro-voljno znižalo. To sme seveda storiti vsak lekarnar.
G. D. L. v R. p. L. Vzrokov za Vašo slabovidnost je nebroj. Brez strokovne preiskave pa ni moči ničesar reči. Tudi veste, da pravi pregovor: »za oči je najboljše — nič«. Zato Vam tudi mi ne moremo drugega svetovati kot jedi-no to, da se čimpreje obrnete za svet na okulista.
G. D. L. v S. T. Imena zaželjenih zdravnikov izveste lahko v vsaki lekarni. Mi načelno ne moremo nikogar priporočati.
G. A. O. v K. Vaše ogorčenje je čisto odveč, vsaj kolikor se nanaša na našo adreso. Odkar poslujejo pošte, so se posamezna pisma izgubljala in tako menda tudi vaše. Če bi nam prišlo v roke, bi bili nanj nedvomno odgovorili, kakor smo in odgovarjamo na druge.
»Mara«. Tako »prave« kot »pasje« kamelice so glede svojega terapevtičnega učinka jedna-ke. Zdravilni njihov princip je poleg grenila
v	njih se nahajajoče eterično olje, ki vpliva na peristaltiko in bodreč črevesno pregibanje pomaga odvajati pline.
C.	P. S. v N. Vsi primeri seveda niso ozdravljivi; nekateri so dostopni zdravljenju z malenkostnimi operacijami, a tudi z drugo specifično terapijo. Dosihmal skrbite zato, da se bolnik dobro iztrebi. Ob bolečinah gorke kopeli, tople obkladke in morda par noževih konic natrijevega bromida na dan.
G. R. P. v V. K. Pojavu treba dognati vzrok, kar pa more dognati samo strokovnjaška preiskava, brez katere je vsak resen nasvet nemogoč. Obrnite se torej na strokovnega zdravnika ali napotite dekleta v bolnico.
G. M. R. v S. V. Najbolje je, da ješ, osobito poleti, pred kratkim časom vjetc, odnosno pravkar iz vode vzete in ubite ribe. Ribje meso posebno v vročem in vlažnem zraku naglo razpade, se osmradi in prične gniti. Izmed naših domačih rib je lipanovo meso v tem pogledu najbolj občutljivo. Tudi pri ribah, importiranih v poletni vročini na ledu, je treba pazljivosti. Riba z odrtimi očmi in bledimi škrgami ima veljati kot ne-sveža. Strupi, ki nastanejo v pokvarjenem ribjem mesu, so jako učinkoviti in nevarni. Prištevajo jih splošno k skupini ptomainov, vendar ni njihova kemična konstitucija kemično dognana. Najbolj znan in rezširjen izmed njih je ptomatro-pin, ki slično učinkuje kot atropin, strupeni alkaloid, nahajajoč se v volčji črešnji. Eno stotinko ptomatropina je smatrati že za smrtno dozo, količina, ki jo je dobiti že v 10 dkg skvarjenega ribjega mesa. Drugi nekoliko manj nevaren strup je soroden gobjemu otrovu v mušnici in jo po svojem učinku podoben muskarinu.
umotvor
Scih
(Od našega posebnega dopisnika.)
I.	kolo 7. septembra.
Niemcovič toži, da ni disponiran. Res danes proti Listu ni igral posebno dobro. Prišel je celo v nekoliko slabšo pozicijo, potem pa je znal partijo koniplicirati in List v veliki časovni zadregi ni našel najmočnejšega nadaljevanja, mogel bi bil na več načinov forsirati remis. Potem pa ga je Niemcovič na jako originalen način sredi deske postavil pred mat in List je moral kapitulirati. Kashdan je imel Orbacha za nasprotnika. V španski partiji je prišel polagoma v prednost, ki je, deloma radi slabe obrambe nasprotnika, zadostovala za zmago. — Drugi zastopnik Frankfurta, prof. Mannheimer, je igral s Pircem. Kot beli je sicer v prednosti, potem pa je forsiral dubijozen načrt, ki ga je Pirc hitro ovrgel. Kljub neenakim tekačem je imel Mannheimer nevzdržno končnico in se je že po 30. potezah vdal. Nemški prvak Ahues je lepo porazil Colle-ja.
Igra z damskim kmetom.
Beli: Colle	Črni: A Imos
1)	d4, Sf6, 2) Sf3, e6, 3) Sbd2, d5, 4) e3, c5,
5)	c3, Sc6, 6) Ld3.
To je takozvani Collejev sistem damskega gambita.
6)........ Ld6,	7) 0-0, 0-0, 8) dc5:, Lc5:,
9) e4, Dc7, 10) De2, Ld6, 11) Te 1, Sg4!
Jako močna poteza, ki ji je N. Aljehin v sličnih pozicijah že često uporabil. Črni mora braniti polje e5.
12) h3, Sge5, 13) Se5:, Se5:, 14 Lbl.
Colle pripravlja napad, ki pa se ponesreči. Mnogo bolje je Lc2, Colle pa hoče iineti polje c2 za damo.
14 ) Ld7, 15) ed5:.
Ta zamenjava je samo za črnega ugodna, ker odpira linije.
15).... ed5:, 16) Sf3, Tae8, 17) Le3, Sc4, 18) Sg5.
Beli nima več pravega nadaljevanja.
18) .... g6, 19) Sh7:?l
Ni jasno, ali je to obup ali pa samo konsek-ventno nadaljevanje napadalnega načrta belega.
19).... Te3:t, 20) Sf6+, Kg7, 21) Sh5+, gh5:, 22) fe3:, Th8, 23) Khl, Lc5, 24) e4, Dg3, 25) e5, Se3!
Beli se vda, ker proti grožnji Sg4 nima prave obrambe
*
Mieses je igral proti Siimisclm V Carokanu-otvoritvi dvomljiv gambit. Samicsh ni najpre-cizneje igral, prišel celo v slabšo pozicijo, potein pa je še mogel likvidirati na remis. Przepiorka je prekinil s Thomasom. Slednji je bil skoro celo partijo v veliki prednosti, v končnici trdnjav pa je izgubil kmeta in se bo še moral boriti za remis.
II.	kolo.
Ntemcoviču bo predvidoma današnja partija prinesla prvi poraz. Przepiorka ga je v damskem gambitu kot beli nadigral, prišel do nevarnega napada in dobil kvaliteto. Ob prekinit-
vi	ima Niemcovič popolnoma izgubljeno pozicijo. Pripomniti je treba, da je igral Niemcovič otvoritev nenavadno slabo, kar kaže, da trenutno ni v pravi formi. Colle je Samischa porazil že po 22. potezah. Samisch je Imel že dobljeno pozicijo, potem pa je v svoji znameniti časovni zadregi napravil težko napako in izgubil. Kashan je z lahkoto odpravil Mannlieimerja, ki ni dal skoro nilcakega odpora. List je po dobro igrani partiji porazil Miesesa v končnici.
Pirc je igral z Ahuesom živahno partijo, ki pa je končala remis.
Damski gambit.
Beli: Pirc	Črni: Ahues
I) c4, Sf6, 2) Sf3, e6, 3) d4, d5, 4) Sc3, Sbc7, 5) Lg5, c6, 6) a3.	.
Beli se hoče po nepotrebnem izogniti Lam-bridge-Springs varijanti.
6).... Le7, 7) e3, Se4!
Najmočnejša poteza v tej poziciji.
8) Se4:, de4:, 9) Le7:, De7:, 10) Sd2, f5.
To pozicijo označuje teorija kot boljšo za črnega, najbrže po krivici, Bogoljubov vsled tega priporoča v 8. potezi Le7:, De7:, 9) Ld3.
II) c5!
Prav za prav edino nadaljevanje, kajti na kraljevem krilu stoji beli slabše in mora torej v centru operirati.
11)	.... 0-0, 12) Sc4!, e5, 13) Sd6, ed4:, 14) Lc4+, Kh8, 15) Dd4:, Se5, 16) Tadl, h6.
Grozilo je seveda 17) Se5:, De5:, 18) Sf7+ in Td8. Bolje pa je mogel črni to parirati s Sc4: in Le6.
17) 0-0.
Sedaj šele sme beli rohirati, ker ga silna pozicija v centru zasigura pred napadom črnega.
17) .... Tab8, 18) Le2, Df6, 19) 14!, ef3:e.p.,
20)	Lf3:, Le6, 21) ^e2, Sd7, 22) Ld3, g6, 23) b4, Kg7, 24) Lc4.
Tu se je beli odločil za likvidacijo, ker se je bal prodora b6. V poštev je prihajalo g4, Dd4:, 25) ed4:, fg4:, Tfel, Tf6, 26) Se4 itd., kar pa bi najbrže vodilo tudi samo do remisa.
24).... Dd4:, 25) ed4:, Lc4:, 26) Sc4:, Sf6, 27) Sd6, Se8, 28) Se8:, Tfe8:, 29) d5, cd5:, 30) Td5:, 31) Tfdl, Td5:, 32) Td5:, Kf6 remis.
Lord Thomas je igral z Orbachom. Kot črni je v indijski igri prišel v prednost in dobil kme-nih variacij in drznih prostih skokov. Seveda zanj.
*
III.	kolo 9. IX.
Priepiorko so nekateri osumili, da ima tajne namene, postati prvi v turnirju, zlasti po njegovi včerajšnji zmagi nad Njemcovičem. Danes pa se je pokazalo, da ni v forini.
Caro — Kann.
Beli : Mieses	Črni	: Przepiorka.
1. e4, c6, 2. d4, d5, 3. Sc3, de4 :,Se4 :, Sf6,
5.	Ld3. Ta nekorektni gambit je poskusil Mieses tudi proti Samischu, ki pa pozneje ni našel najboljšega nadaljevanja. 5. . . . Se4 :. Neverjetno, da si Przepiorku ne upa vzeti kmeta, ki bi vendar moral ob pravilni igri zadostovati za zmago. 6. Le4 :, Lf5. Ta poteza je sigurno slaba ko beli dobi s preganjanjem ekspanirane črne dame pozneje nekoliko tempov. 7. Lf5 Da5+,
8.	c3, Df5 :, 9. Se2, Sd7, 10. Sg3, Db5, 11. Dc2, e6. V poštev je prihajalo e5. 12. a3, c5, 13. c4, Dc6, 14. d5! Sedaj seveda je stari gambitni igralec Mieses v svojem elementu. Žrtev kmeta, ki omogoča otvoritev linij, odloči partijo. Seveda je moglo priti do tega samo vsled izredno nepazljive igre nasprotnika. 14. . . . ed5 15. cd5 :, Dd5 :, 16. 0-0, 0-0-0, 17. Lf4, Dc6,
18.	Tfdl, Le7, 19. Sf5, The8, 20. Td61 Jako eleganten konec! 20. . . . Dc7, 21. Se7 :+, Te7 :, 22. Td7 :! črni se vda, ker sledi na Dd7 :, 23. Dc5+ in De7 :.
Njemcovič je zmagal nad Orbachom, ki se je jako žilavo branil, šele po 70 potezah. Profesor Mannheimer je napravil svojo častno točko. Sir Thomas ga je podcenjeval, napravil v otvoritvi težko napako, ki je stala kmeta, pozneje ni mogel več izenačiti in je izgubil. Jako razburljivo je potekala partija Kashdan-Pirc. V slovanski obrambi damskega gambita je Kash-dan v otvoritvi žrtvoval kmeta in prišel vsled netočnega Pirčevega nadaljevanja v prednost. Imel je močno napadalno pozicijo, Pirc pa je imel zadostno obrambo. Potem je Kashdan žrtvoval figuro, misleč, da dobi z dvema kmetoma nazaj, spregledal ipa je pri tem večpotezno kombinacijo, ki ga je stala damo in konja za dve trdnjavi in 3 kmete. Pirc bi bil mogel potem v srednji igri hitro zmagati, pa v trenut-
leto za letom. Če kupčija uspeva, prodajajo zu« naj preko košnje, za katero poskrbe same žene.
Domača lesna obrt preživlja pri nas torej večino kočevskega sreza in mu je glavni vir dohodkov. Merodajni činitelji naj bi v bodoče še bolj podprli to panogo v našem gospodarstvu in uredili vse glede izvoza v sosednje države, zlasti v Madjarsko, kjer bi Ribničani našli za svojo suho robo novo važno tržišče.
S&ccdžo
Ljubljana, nedelja, 14. septembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 Kmetijsko predavanje. 11.00 Koncert radio orkestra. 12.00 Tedenski pregled. 15.00 Nasveti za ikmeta. 15.15 Taimburaški klub »Kri-maši«. 16.30 Averčemko: Igra e smrtjo, komedija (Št. Jakob. gled. oder). 20.00 Samospevi g. Milana Juga. 20.30 Jugoslovanska glasba, izvaja radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Plesna glasba, izvaija radio orkester.
23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 15. septembra. 12.00 Dnevne vesti, plošče. 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. 18.00 Rad:io-orke»ter. 19.00 Poljščina, poučuje prof. Tine Debeljak. 19.30 Dr. Franc Debevec: Jetika otrok. 20.00 Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan,
Zagreb, nedelja, 14. septembra: 11.30 Koncert vojaške godbe. 16.00 Prosto za športna poročila. 20.30 Kulturna in društvena poročila. 20.35 Pesmi in arije. 21.45 Poročila in vreme. 22.00 Lahka večerna glasba.
Ponedeljek, 15. septembra: 12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Prenos tonfilma. 18.30 Poročila.
20.00 Književna ura. 20.15 Kulturna in društvena poročila. 20.30 Rezervirano za prenos. 22.30 Poročilo in vreme. 22.40 Prenosi.
Beograd, nedelja, 14. septembra: 9.00 Prenos h Saborne oenkve. 10.30 Plošče. 12.30 Narodne melodije (ciganski orkester). 13.30 Poročila.
16.00 Narodne melodije (koncert orkestra). 17.05 Poljedelsko predavanje. 17.30 Koncert orkestra.
20.00 Koncert akademskega okteta. 21.00 Večerni koncert radio orkestra. 22.10 Poročila in čas. 22.15 Koncert zabavne glasbe.
Ponedeljek, 15. septembra. 10.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert kvarteta. 13.30 Poročila. 17.05 Prenos tonfilma. 19.30 Franooščina. 21.00 Koncert na mandoline. 20.30 Pevski koncert (Fr. Volecač in Pinterovič, člana Beogr. opere). 21.30 Poročila in čas. 21.45 Večerni koncert radio kvarteta. 22.45 Plošče.
Tovarna pohištva IVAN MA T HIAN
arhitekt za interiere (LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14 priporoča svojo veliko zalogo najmodemej-j Sega pohištva s priznano prvovrstno izde lavo, kakor tudi vsa tapetniška dela po naj-nižjih cenah.
ni nepazljivosti ni naše! odločilne poteze. Tudi končnica je bila zanj še dobljena, potem pa je v časovni zadregi napravil grobo napako, tako da stoji po drugi preložitvi Kashdan bolje, Pirc pa bo najbrže mogel držati remis. Neodločena je ostala tudi partija Ahiies-Siimiscli, ena-kobo končala predvidena partija Colle-List.
IV.	kolo 10. IX.
Njemcovič je igral originalno partijo z Mann-heimerjem.
Francoska obramba.
Beli : Mannheimer	Črni	:	Njemcovič.
1. e4, e6, 2. d4, d5, 3. Sc3, Lb4, 4.ed5 :, ed 5 :,
5.	Sf3, Se7, 6. Ld3, Sbc6, 7. h3, Lf5, 8. Lf5 :, Sf5 :,9. 0-0, Lc3 10. bc3 :, 0-0, 11. Dd3, Sd6. Črni igra na slabe točke c4 in e4. To je mogel sedaj beli enostavno parirati z 12. La3, Sa5, 13. Se4 in potem Ld6 in c4. 12. Sg5, g6, 13. Lf4, Df6, 14. Ld2, h6, 15. Sf3, Kh7, 16. Sh2, Dh8. Ta nenavadna poteza je potrebna, ker bi na Dg7 sledilo Sg4 in Lh6. 17. De3, Dg7, 18. Df3, Se4, 19. Lel, f5, 20. Dd3, Sa5, 21. f4, Dd7, 22. Sf3, Dc6, 23. Se5, De6. Beli je igral brez načrta in tako si je mogel črni pripraviti silno napadalno pozicijo. 24. Tabl, b6, 25. Kh2, Sc4, 26. Le3, g5, 27. g3, Tf6, 28. Tbel, Tag8, 29. Lel, b5, 30. Sf3? Težka napaka, ker omogoča črnemu otvoritev linije. 30. . . . g4, 31. hg4 Tg4 :, 32. Sgl, Tfg6, 33. Tf3, Dg8, 34. Se2, h5, 35. Kg2, h4, 36. Thl, Th6, 37. Th3, Dg6, 38. Le3, Da6! Črni a kmet naj torej odloči! Grozi tudi Sb2. 39. Ld2, Da2 :, 40. Lel, a5, 41. Kfl, Dbl, 42. Sgl, a4, 43. Ke2, a3, 44. Tfl, a2. Tu si je Njemcovič iz sosednje mize vzel še eno damo, nakar se je beli vdal.
Kashdan je po jako dobri in solidni pozicijski igri porazil Thomasa v damskem gambitu. Colle je porazil Przepiorko že v 24 potezah. Remis je končala partija Pirc-Siimisch. Samisch je sicer dobil v srednji igri kmeta, Pirc pa je znal partijo komplicirati, prišel celo v boljšo pozicijo, potem pa je dal Samischu kljub njegovi ogromni časovni stiski remis. Mieses je remiziral z Orbachom, List pa z Ahuesom. Slednji bi bil mogel svojo prednost bolje uveljaviti.
Domača obrt, ki preživlja 20.000 ljudi.
Ribniška domača obrt preživlja 20.000 družinskih članov in je zato velikega narodnogospodarskega pomena. 250 dni v letu porabijo za izdelovanje omenjenih predmetov in le malo dni odpade za kmetijstvo. Suho robo razpečavajo največ s krošnjarenjem ali s pomočjo eks-portnih tvrdk. V Sodražici je n. pr. 129, v Jurjevcu 89, v Danah 54, v Ribnici 34, v’ Doljnji vasi 24, v Sušjah 21 krošnjarjev. V Jugoslaviji ltrošnjari 107 ribniških krošnjarjev. Mnogo jih je tudi v Nemški Avstriji in Julijski Krajini. Vsak krošnjar ima svoj okoliš, ki ga obiskuje
Domača lesna obrt \ Ribniški dolini
Na letošnji gozdarski in lovski razstavi je bila zastopana tudi najstarejša domača obrt iz Ribniške doline, ki izvira že iz 11. in 12. stoletja. Svobodni razmah trgovine s suho robo so ovirali cehi. Zato je izdal Ribničanom leta 1492. nemški cesar Friderik III. dovoljenje za prosto krošnjarstvo po vseh avstrijskih dednih kronovinah. Ribničani so lcrošnjarili na severu in vzhodu do Donave, na zapadu po Furlaniji in Tirolski, na jugu po Hrvatski in Dalmaciji ter od leta 1880 po Bosni in Hercegovini.
Krošnjarenje v sedanji Avstriji in Italiji je urejeno s konvencijo. Po konvenciji od 3. septembra 1925 imajo pravico krošnjariti prebivalci kočevskega, novomeškega in črnomeljske-ga sreza po Nemški Avstriji. Konvencija z Italijo od 14. julija 1924. leta dovoljuje krošnjarenje prebivalcem kočevskega, črnomeljskega in logaškega sreza. Pogodba z Madjarsko še ni urejena.
Na letošnji razstavi so bili zastopani vsi lesni izdelki ribniške domače obrti, in sicer obodar-stvo, rešetarstvo, škafarstvo, žličarstvo in stru-garstvo. Razstavo je okusno uredil strokovni učitelj meščanske šole v Ribnici gosp. Janko Trost. Vse predmete pa je dala na razpolago znana trgovska in industrijska tvrdka Evgen Ivanc iz Sodražice.
Obodarstro.
Obodarstvo je posebno razvito v občinah Sodražica, Sv. Gregor, Velike Poljane, Rob, Sušje, Jurjeviča in Ribnica. Največ obodi naredijo v občini Sodražica. Letna produkcija obodov dosega do 50.000. Obodi se uporabljajo za različna sita, rešeta itd. V naši državi jih porabijo 86%, v Nemški Avstriji 6%, v Italiji 4%.
Rešetarstvo.
Rešetarstvo je razvito v občinah Sodražica, Ribnica, Dane in Jurjeviča. Železne podne za sita in rešeta izdelujejo dve mehanični in tri ročne delavnica. Lesena dna do 35.000 komadov
izdelujejo samo v ribniških vaseh. Največ se jih izvozi v Nemško Avstrijo (60%), v Italijo (10%), ostalih 30% pa uporabi naša država.
Škafarstvo.
Škafe, čebre, brente itd. izdelujejo v okolici Sodražice, Velikih Lašč, Sv. Gregorja, Roba in Starega Loga. Letno jih narede do 25.000. —
V	Jugoslaviji, jih porabimo 80%, v Italiji pa ostanek.
Žličarstvo.
Kuhalnice, nože, vilice, lopatice, vejavnice izdelujejo v okolici Sodražice, in sicer letno do
20.000	komadov. Trg Sodražica izdela od teh do 4.000 tucatov. Žličarstvo je razvito predvsem v okolici Log in Sv. Vida. V vaseh Ravne, Topolj, Sv. Trojica, St. Vid in Vrh pri Sv. Trojici. Pred vojno je bila letna proizvodnja mnogo večja. Mnogo žlic so izvažali v inozemstvo. Največ kuhalnic in žlic porabijo Du-navska, Savska in Dravska banovina. V Nemško Avstrijo jih gre 20%, v Italijo pa 5%.
Strugarstvo.
Strugarstvo je razvito v občini Sodražica, ki ima več parnih strugarskih delavnic ter več strugam na vodni pogon, kjer izdelujejo valjarje, kladiva, krožnike, pipe, kuhinjske garniture in druge take kuhinjske in hišne predmete. Precej teh proizvodov se izvozi v Nemško Avstrijo in Italijo.
Paličarstvo, zobotrebčarstvo in orodjarstvo.
Paličarstvo je razvito v občinah Dolenja vas, Gotenica, Kočevska Reka, Stari Log, Mala gora, kjer naklestijo po svojih gmajnah butare
1	m dolgih in 3 cm debelih palic za izdelovanje lesenih dnov itd: Zobotrebčarstvo je razširjeno v občinah Turjak, Rob, Golo. Izdelujejo jih v raznih oblikah in razpošiljajo v tu-in inozemstvo. Lesno orodjarstvo je razširjeno v občinah Ribnice in Velike Poljane.
na Masarykovi cesti
mačih rokah.
Palača stoji na vogalu Masarykove in Miklošičeve ceste, dolga je 90 m, visoka pa 22 m. Stavbno vodstvo je prevzel arh. Tomažič, stavbo samo je pa gradila in izvršila znana stavbna tvrdka Ivan Ogrin.
Arhitektonski
S palačo Vzajemne zavarovalnice je dobila Ljubljana arhitektonski umotvor, za katerega je napravil načrte naš mojster prof. Plečnik.
Vzajemna zavarovalnica obstoja že 30 let in je danes eden najmočnejših zavarovalnih zavodov pri nas, gotovo pa edin, ki je samo v do-
Univ. profesor dr. Franc Ramovš
Malo je znano življenje in delo našega znamenitega jezikoslovca dr. Franca Ramov»a, profesorja univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Da pa se javnost spomni odličnega moža, ki je '-.a j večje okrašenje naše kulture zadnjih desctlot j, je zaslužil v najvišji meri kot daleč v svetu proslavljeni znanstveni in javni kulturni
delavec, in to toliko bolj, ko goji nacijonalno znanost par excellence, proučevaje slovenski jezik v vseh njega zgodovinskih fazah in zemljepisnih smereh od zapletenih sodobnih živih narečij preko ostalih slovanskih jezikov tja do praslovanske in indoevropske celice. V njem ge je potenciralo slovenistično delo njegovih predhodnikov Valjavca, Štreklja, Škrabca, Oblaka do vrhunca, in obširni posel, ki si ga je dovčerajšnja slovenistična generacija družno delila v enem obdobju, je sedaj združen in sija -no zastopan v eni sami genijalm osebnosti profesorja Ramovša, tako da-je poznavanje našega jezika nft sodobni višini znanstvenih metod kot drugi, svetovni jeziki.
Rodil se je prof. Ramovš 14. septembra 1890. leta v Ljubljani, kjer je 1910. leta končal srednjo šolo. Slovansko filologijo in primerjalno gramatiko indoevropskih jezikov je študiral na dunajskem in graškem vseučilišču ter 1. 1914. v Gradcu promoviral za doktorja filozofije, potem ko je še poprej prepotoval srednjo in severno Evropo, kjer je študiral in vsestransko izčrpal redke slovenske tiske 16. stoletja, ki so kot edinstveni zakladi shranjeni po tamošnjih knjižnicah. Tako temeljito pripravljen se je leta 1918. na graški univerzi habilitiral za slovansko filozofijo. Vedno iskren rodoljub se je ob prevratu mnogo udejstvoval tudi kot izrazit nacijonalni delavec ter m. dr. v svojstvu tajnika vseučiliške komisije z veliko vnemo in uspehom vodil akcijo za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Leta 1919. je bil imenovan za rednega profesorja na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer predava historično gramatiko slovenskega jezika. V letih 192G/27 je bil tudi dekan filozofske fakultete.
Ni da bi se tu spuščali v podroben razbor njegovih številnih razprav, študij in samospi-sov, ki jih je vsega okrog 80, vendar pa radi popolnosti slike moramo omeniti, da je stalen sotrudnik malone vseh slavističnih glasil in večjih lingvističnih revij doma in na tujem. Prva leta je premnog izsledek objavil v domačih revijah, v Slovanu, Ljubljanskem Zvonu, mariborskem Časopisu za zgodovino in narodopisje i. dr. Bil je med ustanovetlji glasila ljubljanskih slavistov »Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino«, ki mu je v uredniškem odboru osrednja gibalna sila. Urejuje tudi »Razprave« Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani, čigar spretni tajnik je od prvih let ustanovitve; naša kulturna zgodovina mu bo morala zapisati v dobro njegov veliki idejni in tvorni delež, ako se bo le-to društvo per tot discrimina rerum prej ko sle spojilo z Narodno galerijo ter tako spremenilo v novo toli zaželjeno in potrebno akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki brez nje skoro ni kulturnega naroda. Odlično je sodeloval tudi pri ministrstvu prosvete v komisiji strokovnjakov za izenačenje srbsko-hrvatskega
pravopisa, ki je v končnem elaboratu dobil za vse področje srbskohrvatskega jezika splošno obvezno moč. Prav tam je član centralne terminološke komisije, ki ima izdelati enotno strokovno izrazoslovje. Njegov chef d’ oevre pa e »Historična gramatika slovenskega jezika«, katere drugi del je izšel 1. 1924., medtem ko ostalih šest knjig na veliko žalost in neučakanost znanosti še čaka objave, zakaj ta gramatika je delo, ki se v svoji veličastni zasnovi more kosati z vsemi podobnimi deli drugih slovanskih in tudi svetovnih narodov. Kar imajo drugje že davno, to sedaj po njem stoprv dobivamo toliko zreleje in vzorneje izgrajeno. Z genijalno invencijo rešuje stotine doslej komaj dobro načetih in prečesto diletantski obravnavanih problemov, ki so dobili v njem suverenega tolmača.
Razume se, da je bil učenjak, kot je profesor Ramovš, kmalu deležen visokih časti in odlik, ki z njimi razpolaga znanost, in tako je član Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani, School of Slavonic Studies v Londonu, Jugoslavenske akademije v Zagrebu, Srp-ske kraljevske akademije v Beogradu, Slovanskega ustava v Pragi. Tudi doma — kaka izjema! — je vsepovsod spoštovan in vpoštevan, a njegova univerza, ki mu je pravo ljubljeno torišče znanstvenega izživljanja, ga šteje med svoje najodličnejše člane, v katerih zboru je njegov tehtni glas vsekdar visoko cenjen. Kot izvrsten akademski učitelj je ljubezniv svetovalec in podpornik svojim številnim slušateljem, ki so mu z iskreno privrženostjo hvaležno vdani za njegov resnično neumorni trud na katedri, raz katero jim v mojstrsko dovršenih predavanjih, kot zna to le on, razlaga prečudno zamotano usodo slovanskega Benjamina.
Nove muzikaHiie
Po prenehanju revije je Glasbena Matica v Ljubljani začela zopet agilno delovati kot založnica. Predvsem izdaja za enkrat instruktivna dela. Pravkar je izšla Josip Pavčičeva zbirka »Našim malčkom« v drugi, popravljeni izdaji. Mladinske pesmice, stavljene za klavir. Besedilo je nad gornjim glasom, v kaiterem je melodija. Zbirka je prav bogata, vsebuje nič manij ikakor petinpetdeset pesmi. Klavirska obdelava pesmic je preprosita, saj je namenjena začetnikom. Hkrati je zbirka urejena tako, da bo mogoče jemati pesmice precej po vrsti. Spredaj so najlažje, proti koncu se zahteve malo stopnjujejo. Tenorski načini do Starih zvišajev, odnosno znižajev, so vsi zastopani. Zanimiva je Pavčičeva »Umrla sirota« (št. 8), edino skladba v molu z bogato harmonijo in Adamičeva »Vrana« (št; 17), ki konča z netonatoo disonanco.
Zbirka je izvrsten pripomoček za učitelje klavirja na najnižji stopnji in je uvedena tudi na Soli Glasbene Matice v Ljubljani. S pridom jo pa bodo uporabljali zlasti privatni učitelji glasbe in &ole pri pevskem pouku. Tisk in oprema sta vzorna. »Naše malčke« dobite v Glasbeni Matici, v matični knjigarni in v vseh trgovinah s knjigami in muzikalijami. Ako hočete mladega pianista vzradostitii, poklonite mu »Nase malčke«.	Slavko	0sterc-
*
»Mladina poje« je naslov zbirki za male pianiste, ki jo je sestavil naš komponist in klavirski pedagog Josip Pavčič. Zbirka obsega sedemintrideset priljubljenih slovenskih šolskih pe-semc v najlažjem slogu. Dodano je tudi besedilo ter je izvajanje mogoče za petje in klavir. Najprimernejši prstni red ima skoraj vsaka nota. S tem je prihranjeno učitelju obilo dela in časa pri pouku. Tudi mladi amaterji-samouki bodo radi tega obvarovani marsikaterega pogreška. Pri tonovskih načinih s predznaki (zvišaji in znižaj i) je vstavil Pavčič predznake ne le v začetku vsake vrste, temveč tudi pred vsako noto, kjer bi utegnil mali pianist pozabiti nanje. Zbirka je primerna zlasti kot učni pripomoček za najnižjo ■stopnjo na glasbenih šolah, marsikaj se pa bo tudi v osnovnih šolah dalo izvajati kot unisono-petje razreda s spremljeva-njem klavirja kakor pri pouku petja samem, tako pri nastopih ob priliki kake slavnosti.
Note so litografirane (vzorno), besedilo je
tiskano. Zbirko je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in se zbirka po svoji pedagoški vrednosti ter prav lični vnanji opremi sama priporoča.	Slavko	Osterc.
Nova filmska sezona
Naj mislimo o teh stvareh kakorkoli — zvočni film je postal junak dneva, dočim je njegov starejši nemi brat nekam hladno stavljen na stran. V človeku bo pač vedno gorelo navdušenje za nove stvari — za nove stvari, ki mu nikakor ne morejo bdti nevarne in ki Mca sveta skoraj nič ne spremene, in pri tem svojem navdušenju nikoli ne bo kdovekaj kritičen. In tako je zvočni film postal pri nas naglo popularen, dasi je vse, kar pod njegovim imenom prihaja k naim, komaj rahla slutnja o tem, kar bo ta industrializirana umetnost lahko še kdaj dala, vse so šele prvi borni, okorni začetki in poizkusi, Id prav pogostem ne uspO.
Eno je treba pribiti: današnji zvočni film razen mašinalne tehnike, razen igranega zvoka ni prinesel v nobenem pogledu nič novega. Pa saj tudi industrializacija glasu ni nič novega pod solncem. Še huje pa je s snovjo, s fabulo in umetniško obdelavo vsega tega. Zvočni film ni odkril nobenih novih prostorov v človeku in v svetu, nobenih novih sižejev, nobenih novih življenjskih problemov in njegov odnos do občinstva ni, kakršen je odnos umetnosti: da namreč z živimi, resničnimi primeri življenja in človeških usod razgiblje, presune, ruši in gradi človeka pred seboj, da ga v najlepšem, najres-ničnejšem pomenu besede vzgaja. Njegova misija je, kakor je bila misija starega filma: malo zabavati, mailo kdaj pa kdaj morda celo poučevati (kakor so od nekdaj poučevali popularizatorji znanosti, neznanih dežel, tujih običajev, znamenitih dogodkov — stvari, ki človeku nič ne pridenejo niti odvzamejo, razen malo časa in pa denar). Njegova oblika je, kakor je bila oblika nemega filma: zgodbe na tisti stari, idilični motiv, da se dobro plačuje in hudo kaanuje, in površnost v izvedbi, ki prihaja v veliki meri tudi od dejstva, da je zvočni film v tej svoji prvi zlati dobi nekak »Massen-artikel« — nemške in ameriške družbe bruhajo iz sebe strahotne produkcije. In vrhu vsega: v svoji začetniški dobi zvočni film ne more odo-leti malce megalomanemu veselju, da zna predvajati glasove, in se neprestano žene za stvarmi, ki k filmu prav nič ne spadajo, posnema kakšne originalne scene in zvoke, ki bolj motijo potek sanfe stvari, kakor pa ga podčrtavajo, se peha za vsemi mogočimi glasovnimi perver-zitetami itd. Zvočni film bo v resnici šele moral poiskati svojo mero in svoj mir.
Zadnje dni smo videli v Ljubljani dva nova nemška zvočna filma: Večnega vagabunda in Sinjega angela. Večni vagabund (Gustav Frole lioh im Liane Haid), ki je brez dvoma eden redkih lepih filmov, kar smo jih videli v Ljubljani, in ki je jasno pričal, da se je nazadnje vendarle tudi nemška filmska režija nekaj naučila od Rusov, se vendarle ni mogel izogniti happyendu in nekaterim pretiranim zvočnim primitivizmom. Sinjega angela, ki mu je sledil, pa ni mogel niti Janniegs s svojo silno, izredno igro niti Heinrich Mann, ki je soodgo-vanjal za rokopis, rešita pred fabulističnim kaosom, nesmislom in neresnico.
Človek ne ve, kdaj bodo tudi največji igralci in pisatelji nehali biti žrtve filmskega komer-cializma.
Kulturne vesti
Dolžan Franc: Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din 68. — Vendar jc izšla knjiga, ki so jo naše srednje šole pogrešale že deset let in s katero bodo gotovo zelo zadovoljni učenci in profesorji. — Pri opisu kristalov jc avtor prav posebno upošteval notranji ustroj in somernost, ne pa samo zunanjih geometričnih oblik, kakor jc bilo dosedaj v navadi. Tudi pri razporedu kristalnih sestavov se je držal didaktičnih načel, kar je za srednješolski učbenik gotovo najbolj umestno. Obširneje so obdelane optične lastnosti kristalov. — Med opis rudnin je vpletel opis kamenin in nekaj primernih odlomkov iz splošne geologije. Pri rudninah, posebno pa pri kameninah, je posvečena posebna pažnja njihovemu postanku in izpremembam. Ta-ko je poživil avtor rudninsko sistematiko, ki jo sicer najsuhoparnejši oddelek prirodopisa. — Geo-
loški pojavi so opisani prav poljudno in nazorno. Ta oddelek bo zanimal tudi turiste, ki si hočejo poglobiti pogled v veličastno delavnico prirode. Knjiga je opremljena s številinimi slikami, pa vkljub temu cena ni visoka. Ker navaja avtor pri opisih vedno splošno znane primere iz domačih krajev, bo knjigo lahko razumel tudi nestrokovnjak. Prav toplo jo zato priporočamo vsakomur, ki se zanima za veličastvo in tajnosti prirode.
Na našo notico o oceni Kreftovega romana v Hrvatski reviji nam je prof. L. Žimerek poslal sledeči odgovor: Na prvo trditev, da Krefta primerjam s Cankarjem, moram reči to-le: Kreft brez dvoma piše naturalistično. A da je Cankar med svojimi prvimi povestmi napisal nekaj naturalističnih, je znano vsakemu pazljivemu či-tatelju njegovih del. A zakaj bi Kreft ne bil sličen tem prvotnemu Cankarjevemu pisanju? Na drugo pripombo o Preglju in Bevku bi rekel to-le: Dejal sem, da je Kreftov roman pisan tako, »kakor običajno ne pišejo priznani slovenski pisatelji s Pregljem in Bevkom na čelu«. Kaj ni točno, da Pregelj in Bevk ne pišeta tako kakor Kreft — t. j. naturalistično? — Mojo trditev, da slovenska mladina vidi v glavnih osebah romana svoje ideale, pa je bilo v stvarnem tekstu razumeti tako, da so bile osebe, o katerih avtor govori, svoj čas vzori mladine, ki jo Kreft opisuje. In to, mislim, je točno. Ladislav Zimbrek, profesor.
lirošura o rdečem križu. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa je ob prvi desetletnici svojega delovanja izdal drobno, lično knjižico ■ naslovom: Rdeči križ. Čemu je." Kako deluje. knjižica, ki jo je spisal Josip Wcster, prosvetni inšpektor v pokoju, prijetno informira o postanku in razvoju Rdečega križa, o njegovem delovanju v mirovni dobi in njgovih mirovnih nalogah ter prinaša pregledne poduke o organizaciji Rdečega križa v naši državi in v področju Ljubljanskega oblastnega odbora.
Prosvjctui Pregled. V Zagrebu je začel izhajati nov kulturno-propagandni mesečnik Pro-svjetni Pregled, ki bo prinašal članke o vseh kulturnih in gospodarskih problemih domovine in sveta. (Uprava Zagreb, Savska c. št. 107.)
George de Porto Riche, znani francoski dramatik in član Akademije (r. 1849.), je pred par dnevi umrl v Parizu.
Eugen Diederichs, znani založnik v Jeni, ki je v zadnjih tridesetih letih dal nemškemu slovstvu celo vrsto novih imen, je pred dnevi umrl.
Cankarjevo Pohujšanje- v Pragi. Praško Mestno komorno gledališče je vzelo v repertoar Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini šentflorijanski.
Dramska šola mariborskega gledališča. Kakor že, javljeno se otvori še tekom meseca septembra dramska šola j>od vodstvom višjega režiserja g. J. Koviča, če se bo javilo dovoljno število reflektantov. Predavanja bodo o gledališču, gledališki umetnosti, vobče o režiji, nje zgodovini od Grkov do najnovejših reprezentantov moderne režije. O književnem, oderskem jeziku s posebnim ozirom na fonetiko ter o zgodovinskem razvoju drame bo predavala profesorica na tukajšnji realki gdč. Silva Trdina. Ves pouk bo zvezan s praktičnimi vajami. Prijavni rok je podaljšan do 20. t. m. Prvi sestanek vseh pri-javljencev bo v nedeljo 21. t. m., o čemur bomo še poročali. Prijave, ki so lahko pismene ali ustmene se sprejemajo pri gledališki blagajni od 9. do 12. in od 15. do 17., ali pa pri režiserju g. Koviču na privatnem stanovanju od
18. do 19. (Gregorčičeva 26, I. nadstr., desno). Program praškega kongresa kritikov. 4. mednarodni kongres gledaliških in glasbenih kritikov v Pragi se prične v petek 19. septembra. Dopoldne tega dne bodo razdeljene udeležencem informacije; ob 15. uri se vrši otvoritev kongresa v veliki dvorani mestne knjižnice in volitev načelstva kongresa. 20. septembra dopoldne in popoldne: referati in predavanja Nedelja 21. sept.: zbiranje češkoslovaških delegatov. Za tuje goste krožna vožnja po Pragi in izlet v Karlstein. 22. sept. referata in predavanja. 23. sept.: potrjen je statutov internacijonal-ne konfederacije kritiko., volitev načelstva itd.
—	Pisarna kongresa uraduje dnevno od 16. do
19. ure v Pragi III., UmCleckd Beseda. Dosedaj so javljeni sledeči referati in predavanja: »Kritika kot poklic — kritika kot poslanstvo« (M. Glinški). »Kritik in propaganda« (St. Niewia-domski), »Sedanja situacija kritike v Angliji« (Danton Green), »Vrednost in plačilo kritikov« (P. Stefan), »Temeljne linije mednarodne organizacije kritikov« (K. IIoll), »Kaj je kritika?« (J. Bab). »Kako pišejo o muziki«. (0. Bie). »0 novih področjih kritike: gramofonska plošča, zvočni film.« (F. Warschauer) »Kritik in čas« (P. Eisner), »Umetnik kot kritik« (K. B. Jirak). »Literat kot kritik« (E Steinhard), »Kritika v resnici in resnica v kritiki« (J. Loevvenbach), »Kritik kot domačin ljudstva« (J. Bartoš) — P. M—k.
Friderik Mistral:
Sirahovi
Okoli 1820. ali 1825., za točne časovne podatke nam tu ne gre, je preminul v Maillani neki Olaudillon. In ker ni imel otrok, je ostala njegova hiša zaklenjena pet ali šest mesecev. Na-eadnje pa se je vendar nastanil v njej najemnik in okna so se zopet odprla. Toda po nekaj dneh je krožil po Maillani čuden glas: pri Claudillonovih straši.
Novi Stanovnik in njegova boljša polovica sta slišala vso noč premikanje in brskanje: svojevrsten šum, kakor da brbaš po papirju. Cim eo prižgali svetil jko, se ni čulo nič več; a brž ko so jo ugasili, se je skrivnostno šušljanje pričenjalo vnovič. Zaman sta stikala po vseh kotih v hiši, čistila jedilno shrambo, gledala pod posteljo, pod stopnišče — opazila nista nič, kar bi utegnilo pojasniti nočni nemir, in ta hrup se je ponavljal vsako noč. To pa tako, vam rečem, da eta se ta dva človeka poplašila in se izselila, rekoč sosedom: »Naj tu spi, kdor hoče, v Clau-dillonovi hiši: tukaj straši.« Pa sta šla.
.Sosedje so se sicer tudi bali, vendar eo hoteli videti, kaj se godi. In najhrabrejši so oboroženi z vilami in s puškami prihajali zapore-
doma spat h Claudiillonovim. A kakor hitro je svetilnica ugasnila, se je vražji trušč oglašal na novo; papir se je mečkal — dognati pa nisi mogel nikoli, odkod prihaja hrušč ...
Stražniki so se križali in govorila besede, s katerima se odganjaijo duhovi:
Ce si blaga duša, se oglasi kaj, če si hudoba, beži v kraj!
To je bilo bob ob steno in ropotu ni bilo ne kraja ne konca. Pred pečjo, v mlinu, na peri-šču, na preji so se ljudje menili zgolj o duhovih ... In vsakdo je dodal kaj iz svojega: na vrhu stopnic se je našel škorenj, svetlo zlikan škorenj; nekateri so videli pošast v plamenu, ki se je bližala po dimniku!
Ljudje so se ob nedeljah zbirala pri vaškem vodnjaku in se vsi pogovarjali o tem: >Cl®u-dilkm, ubogi Claudillom je bil vendar poštenjak, on to ne more biti.«
»Kdo pa naj bi bil potem?«
Velika Karel, šaljivec, ki se je znal resno držati in se ga je vse balo, kajti obvladal je vse, tako po stasu svojega velikanskega telesa kakor po možatosti svoje besede, je pokašljal in dejal:
»Mar ni to jasno? Ker se pač premetajo papirji, morajo to biti notarji.«
Ljudje pa vsi v en glas:
»Veliki Karel ima prav, notarji morajo biti, ker preobračajo papirje.«
»Veste«, je dodal stari učitelj Ferrut, »sedaj senn se domislil, ta hiša se je v moji mladosti prodala na sodišču. Prihajala je iz dediščine, za katero so se kakih dvajset let teža rili v Ta-rasconu. Toliko so grabili in gulili beležniki, odvetniki, tožilci, da se je, bogme, vse potrošilo ... Nič čudnega, če hodijo zdaj vohljat po spiskih in listinah, ki so jih napravila.«
»Notarji so! notarji so!« Drugega poslej ni bilo čuti kakor to po maillaneskih ulicah. Mail-lanci radii tega niso več mogli spati in kadar se je pomenek zasukal na stvar, jih je spreletavala zona.
»Ha! bomo že videli, ali so res notarji!« je hladnokrvno izustil g. Jerko.
Moj rajna stric Hieronim je svoje dni služil pri dragoncih, kjer je bil podčastnik v Bona-partovem času, in je samozavestno nosil nad nosom slavno brazgotino po krasnem udarcu s sabljo, ki mu ga je v bitki pri Slavkovem krepko prisoTI nemški husar. Obkratkem, g. Jerko je nabil svoje pištole in pokojno, kakor bi šel na oipe, v mraku krenil na dom ubogega Olau-dillona. S seboj je imel alepdoo, ki jo je prekril
s svojim plaščem, se zleknil na dva stola in čakal, kedaj bodo notarji začeli škrabati po papirju.
Zdajci pa šuš-šuš, kr-kr! papir jame šelestitd ... Moj stric brž odkrije slepico in kaj vidi? dve podgani, debeli podgani, ki bežita proti podstrešju.
G. Jerko je stopil na podstrešje in na deskah našel kratko in malo plast suhega trtnega listja. Rajni Olaudillon je bil po vsem videzu pred smrtjo shranil svoje grozdje na izbo ter ga razgrnil po sloju trsovine. Ko je umrl, so podgane požrle jagode, in čim je bilo grozdje obrano, so te mrcine slednjo noč prihajale štefnjat pod lepenje ter iskat zrn, ki jih je bilo morda še kaj. Maj stric je odnesel trtovino ter odšel spat. Ko se je drugo jutro pokazal na vaškem trgu, so mu rekli kmetje:
»No, gospod Jerko, nekam bledi ste videti! So se notarji prikazali?«
G.	Jerko se je odrezal: »Vaši notarji niso bili nič drugega ko par podgan, ki so škrebljale po suM trtovini, nastlani po podu na podstrešju.«
Silen smeli je popadel vrle Maillance in po-sihdob moji sovaščani! niso več verjeli v strašila in prikazni.
Manjšinski kongres y Ženevi
(Od našega posebnega dopisnika iz Ženeve.)
Ženeva, 8. septembra 1930. Kakor znano, se je vrSil med 3. in 5. septembrom v Ženevi šesti kongres evropskih narodnih manjšin, kateremu je predsedoval dr. Vilfan, bivši narodni poslanec v rimskem parlamentu. Ker je vprašanje narodnih manjšin in njegovo tretiranje pred mednarodnim forumom tudi za nas Slovence od največje važnosti, je Vaš dopisnik zaprosil predsednika kongresa, dr. Vilfana, da mu v par potezah karak-terizira potek in delo letošnjega ženevskega sestanka. Dr. Vilfan je tej prošnji na najljubeznivejši način ugodil, ter v nevezanem razgovoru dal Vašemu dopisniku za »Jugoslovana« te informacije:
Sesti kongres evropskih narodnih manjšin, ki ie je vršil v dneh od 3., 4. in 5. setpembra tukaj v Ženevi, je na podlagi že naprej določenega dnevnega reda razpravljal o problemih, ki vam jih lahko konkretiziram v treh točkah!
a) razpravljale so se načelne ugotovitve o stanju in položaju poedinih narodnih manjšin na podlagi izčrpnih poročil, katere je zbral in sestavil stalni sekretarijat nacinalitetnih kongresov;
b) načelno stališče napram raznim projektom evropskega ujedinjenja in
c) vprašanje organizacije narodov kot takih. Prva točka se je razpravljala na osnovi zaključka lanskoletnega kongresa, na katerem je bilo sklenjeno, da izda letošnji pripravljalni odbor zbirko vseh poročil o položaju poedinih manjšin. Radi raznih tehničnih ovir so bila do otvoritve kongresa sestavljena samo nekatera poročila (tako na primer: poročilo o položaju Madjarov in Nemcev v Jugoslaviji, Nemcev v Italiji, Madjarov v Čehoslovaški in Romuniji, Ukrajincev na Poljskem). Glavni tajnik dr. Amende je izločil načelne ugotovitve na podlagi teh poročil ter je na osnovi zbranega ma-terijala prišel do zaključka, da problem manjšin še ni rešen, niti ni urejen. Kongres je sklenil, da bodo ostala poročila v najkrajšem času sestavljena ter da bodo do 1. novembra t. 1. objavljena v skupnem elaboratu. Za nas bo velike važnosti In interesa poročilo o naših narodnih manjšinah v Avstriji in Italiji, ki bo sestavljeno na podlagi zanesljivih in objektivnih podatkov.
Na samem kongresu je predsednik dr. Vilfan povdarjal, da posamezne manjšine ne morejo jamčiti za resničnost in točnost poročil o drugih manjšinah. Glavna naloga tega elaborata je, da d£ evropski javnosti pregledno sliko stanja manjšin v posameznih državah, kar bo omogočilo primerjavanje prilik ene ali druge manjšine s stanjem in tretiranjem manjšin v drugih državah.
K drugi točki programa kongresa se je prijavilo mnogo govornikov najrazličnejših narodnosti, med njimi tudi dr. B e s e d n j a k, ki je v svojem referatu povdarjal pozitivne strani Briandovega načrta. Kongres je sklenil, da pošlje Briandu kot predsedniku Evropske konference posebno pismo, v katerem ga informira o Btališču manjšinskega kongresa. V tem pismu je konkretizirana solidarna izjava vseh manjšin, da se trajno in solidno sodelovanje evropskih držav more zasnovati edino le na podlagi kulturne svobode in harmoničnega sodelovanja posameznih narodov. (Narodov etničnem smislu.)
Za tretjo točko dnevnega reda je prevzel referat sam predsednik dr. Vilfan. Vprašanje organizacije narodov, preko državnih meja, v skupnost, v kateri so združeni vsi pripadniki ene nacije, ni utopija. Dr. Vilfan je v svojem ekspozeju naštel in očrtal vse dosedanje slične poskuse ter podrobnejše analiziral kongres »Vseh Poljakov«, ki se je vršil leta 1929. v Varšavi. Obrazložil pa je tudi organizacijo italijanskega društva Dante Alighieri in druga slična društva. Po završenem referatu je dr. Vilfan predlagal resolucijo, ki je bila soglasno
{prejeta, in v kateri se naglaša potreba orga-izacije narodov brez obzira na državne meje B ciljem skupnega delovanja na kulturnem polju. Razven tega je predlagal osnovanje skupne organizacije, ki naj bi bila matica, in ki naj bi tvorila okvir za vse evropske organizacije narodov. Taka organizacija bi med drugim imela tudi nalogo ščititi kulturo manjših in sla bejših narodov na podlagi osnovnega principa resnične enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. V svojih izvajanjih kakor tudi v posebnem členu svoje resolucije je dr. Vilfan sprožil tudi idejo ožje zveze med poedinimi sorodnimi narodi, b ciljem skupnega kulturnega dela, kar bi v konkretnem slučaju lahko imelo za posledico uresničenja kulturnega panslavizma. Pri tej priliki je dr. Vilfan izrečno povdarjal, kako da je zavest skupnosti med Slovani mnogo spontanejša in mnogo bolj živa in intenzivna nego med Romani, Germani in drugimi narodi. Občutek skupnosti in zavest enotnosti je mnogo resničnejša in globoka, ako rečem na primer »mi Slovani«, ter predstavlja tudi mnogo ožji pojem, kakor če reče Francoz »mi Romani« in pri tem misli na Italijane, Spance, Romune itd.
Zadnja točka dnevnega reda kongresa je bila namenjena notranji organizaciji kongresa manjšin; Izvoljen je nov odbor, z nalogo, da izvrši vsa predpripravna dela za sledeči kongres; za predsednika je zopet izvoljen dr. Vilfan, odbor
sam pa je razširjen za še enega odbornika, namreč zastopnika Baskov v Španiji.
Pri otvoritvi kongresa so manjkali prijavljeni delegati nemške in madžarske manjšine iz Jugoslavije, kar je dalo povoda govorici, da jim jugoslovanske oblasti niso hotele dati potnih listov. Medtem pa je bilo dognano, da nemški delegaciji niso jugoslovanske oblasti delale prav nobenih težkoč, madjarski delegati pa so se zakasnili in prišli šele proti koncu kongresa. Živahna razprava se je vršila radi dveh delegatov iz Skoplja, ki sta se prijavila kot zastop-
nika bolgarske manjšine, vendar pa ju pripravljalni odbor ni pripustil h kongresu in konferencam, ker ju ni poslala nobena organizacija.
S tem je dr. Vilfan zaključil svoja izvajanja.
Na vprašanje Vašega dopisnika, da-li je na kongresu manjšin bilo tudi govora o tržaškem procesu, je dr. Vilfan odgovoril, da se je glavni tajnik manjšinskega kongresa dr. Amende v svojem referatu dotaknil tudi tega dogodka, ter ga navajal kot primer in dokaz, kakšne posledice povzroča nerešenost manjšinskega vprašanja.	—drl.
Modni atelje „Qentlemen‘4
za moška in damska dela sem preselil iz Šelenburgove 6II na Miklošičevo c. 18 (vogal Tavčarjeve)
Priporočam se
<£T. žKlede, Xjubljana
Pregled naše zunanje tfrgovine
(Izvleček referata Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani) — Sestavil
tajnik Ivan Mohorič
V Češkoslovaški obstoji sistem vezane trgovine, ki
Splošna karakteristika naše gospodarske situacije
V uvodu referira zastopnik zbornice o splošni karakteristiki naše gospodarske situacije, ki jo je označila Narodna banka v svojem letnem poročilu za leto 1929. Zatem preide na splošno gospodarsko krizo, ki vlada v Evropi in na mere, ki so jih podvzele nekatere države proti uvozu naših narodno-goepodarskih dobrin. Pri tem se povdarja liberalnost naše trgovinske politike, ki proti tem meram ni vršila nikakih protiukrepov. Referat govori nadalje o jačanju domačega tržišča, ki bi v posameznih poljedelskih proizvodih zamoglo povsem absorbirati vso našo odvišno produkcijo. Nadalje se priporoča kar največjo racijonalizacijo našega uvoza. V raznih primerih se navaja, da uvozimo ogromne količine tujega blaga, ki bi ga zamogli producirati doma. Posebno se to nanaša na celulozo in papir, kakor tudi razne agrarne produkte. Za tem se razpravlja o vprašanju največjih in brezpogojnih carinskih ugodnosti, ki se jih poslužujejo v svoji trgovinski politiki srednje evropske države in ki so za naše gospodarske prilike škodljive in nevzdržne. Posebno nekatere države, s katerimi smo vzdrževali poslovne stike, na podlagi imenovanih carinskih ugodnosti, so 8 spretnimi tarifarnimi mahinacijami, postavile te pogodbe na glavo in obilo škodovale naši zunanji trgovini. Referent poroča nadalje zelo izčrpno o gibanju našega izvoza od leta 1922 do leta 1929, ter analizira posamezne izvozne panoge. Posebno pozornost posveča padanju našega izvoza jajc, goveje živine, usnja, mleka in mlečnih izdelkov, svinca, kalcijevega karbida, ferosilicija in drugih kemičnih proizvodov, posebno kritična pa je situacija v izvoju hmelja; tudi izvoz suhih sliv je v padanju. Izvoz drobnice, kakor tudi izvoz sadja prikazuje znaten napredek, isto velja v posebno veliki meri tudi za izvoz perutnine. Referent nadaljuje s splošno analizo veličine naše zunanje trgovine, ki je v primeri z drugimi državami zelo pičla. Struktura naše zunanje trgovine se prikazuje po razdelitvi posameznih gospodarskih skupin v odstotkih, ki kažejo velik izvoz agrarnih proizvodov in velik uvoz izdelanega blaga. V potrošnji se kaže velik napredek domače industrije, ki rabi vedno večje količine surovin in polfabrikatov.
Sodelovanje inozemstva v naši zunanji trgovini
Referat se nadalje ukvarja s podrobno analizo posameznih trgovinskih pogodb in sporazumov, ki jih je naša država sklenila s posameznimi tujimi državami. Sodelovanje inozemstva v naši zunanji trgovini se deli v sledeče štiri skupine:
1. Skupina 9 držav, s katerimi imamo carinsko-tarifske pogodbe, ki so udeležene na našem izvozu s 69 89% in na uvozu s 55‘63%.
2. Skupina 19 držav, ki uživajo največje carinske ugodnosti in so udeležene na našem izvozu s 31'72%, a na uvozu s 3944%.
3. Kolonije itd. države, s katerimi posedujemo carinsko-tarifske pogodbe, so udeležene na našem izvozu s 1'2%, na uvozu s 3'S%.
4. Kolonije itd. države, s katerimi imamo dogovore po načelih največjih carinskih ugodnosti, so udeležene na našem izvozu 8 0 01%, na uvozu s 0'29%. Na promet onih držav, s katerimi nimamo nikakih trgovinskh pogodb, odpadejo na izvoz 4'28%, a na uvoz 1'14%. Pri našem izvozu se nahaja na prvem mestu Italija s 24 88% celokupnega izvoza, na uvozu pa prednjači Avstrija z udeležbo 17*43 % celokupnega našega uvoza. Število držav, s katerimi gojimo trgovske stike, je od leta 1921 pri izvozu narastlo od 34 držav v letu 1929 na 86, pri uvozu pa od leta 1921 od 36 na 84 v letu 1929. To znači vsekakor velik napredek v agilnosti naše zunanje trgovine. Za tem prehaja referent na podrobnejšo analizo tr-govinskih bilanc posameznih držav. Naša naj' važnejša izvozna država je Italija. Seveda ne gre ta velik izvoz našega blaga v italijansko potrošnjo, pač pa je Italija za večino naših proizvodov samo posrednik. Vrednost našega izvoženega blaga v Italijo je znašala v letu 1929 Din 1.971,248.121 medtem ko je znašala vrednost uvoženega italijanskega blaga Din 822,993.884. Z Itolijo imamo trgovinsko pogodbo, poleg tega pa še 53 raznih sporazumov gospodarsko-političnega značaja, ki se pa še vsi danes ne izvajajo. Druga najvažnejša držva, 8 katero gojimo živahne poslovne stike je Avstrija. Vrednost našega izvoza v Avstrijo je znašala v letu 1929 Din 1.237,802.848, vrednost avstrijskega uvoza v našo državo pa je znašala Din 1.323,912.801. Opaža se, da se Avstrija z izvajanjem evoje carinske politike vedno bolj poskuša osamosvojiti od uvoza poljedeljskih pridelkov. Poleg direktnega eksporta avstrijske industrije, je Avstrija važen činitelj na našem denarnem trgu in v naši industriji. Potrebno bi bilo, da se najdejo pota, da se naša trgovinska bilanca z Avstrijo vsaj uravnovesi. Najbolj pasivna je naša trgovinska bilanca napram Češkoslovaški. Zapreke, 8 katerimi se je Češkoslovaška oborožila, da prepreči uvoz deželnih pridelkov iz inozemstva, so imele za posledico, da se je naš izvoz v
nudi domačemu poljedelstvu zelo veliko zaščito. Različne uvozne davščine so tako kvarno vplivale na naš uvoz v Češkoslovaško, da se isti stalno niža in postaja naša trgovinska bilanca napram Češkoslovaški vedno bolj pasivna. Češkoslovaška pa medtem do danes še ni pokazala resne volje, da sklene z našo državo tarifarno, oziroma kon-tingentarno pogodbo. Za naše koncesije največjih carinskih ugodnosti nam ni nudila nikake kompenzacije. Naša država ni podvzela protiukrepov, da zaustavi češkoslovaški uvoz, tudi v slučajih očitnega dumpinga. Pričakuje pa se, da bo treba naše gospodarsko stanje napram bratski državi revidirati in tudi tu preiti na sistem kontingen-tranja. V letu 1929 smo izvozili v Češkoslovaško blaga za Din 425,911. 272, medtem ko smo v istem času uvozili iz Češkoslovaške blaga v vrednosti Din 1.329,173.949. V interesu našega narodnega gospodarstva je, da se to nevzdržno stanje popravi.
Naša trgovinska bilanca z Nemčijo prikazuje pasivnost od preko pol milijarde dinarjev. Tudi tu imamo posla z agrarnim protekcijonizmom, ki ovira uvoz naših deželnih pridelkov, poleg tega pa so naši izvozniki na nemških tržiščih ogroženi od močne konkurence, posebno velja to za hmelj, jajca in koruzo. Za ogromno nemško narodno gospodarstvo predstavlja naša država trenutno precej neznatno in postransko edinico, saj se nahaja naša država med uvoznimi državami šele na 35. mestu. V letu 1929 smo izvozili v Nemčijo blagu v vrednosti Din 675,130.643, medtem ko smo v istem času uvozili iz Nemčije blaga za Din 1.188,070.581. Vse kaže, da bo novi monopol koruze v Nemčiji dovedel do novih trgovinskih razgovorov, pri katerih bo morala naša država opustiti sistem največjih carinskih ugodnosti in preiti na kontingenti ran j e naših deželnih pridelkov v Nemčiji. Signiranje hmelja in jajc, ki se uvaja v Nemčiji, bo gotovo imela oviralne posledice pri našem uvozu. Nemčija dominira pri nas v uvozu industrijskih proizvodov.
Naš izvoz v Madjarsko je znašal v letu 1929 Din 538,414.155, medtem ko je Madjarsku uvozila k nam blaga za Din 490.337.444. Naša trgovinska bilanca z Madjarsko je stalno več ali manj uravnovešena. Naši poslovni stiki z največjo agrarno državo vzhodne Evrope s Poljsko prikazuje za leto 1929 sledečo sliko. Izvozili smo na Poljsko blaga v vrednosti Din 90,485.133, medtem ko smo uvozili iz Poljske blaga v vrednosti Din 170,395.688. S tega vidimo, da je naša trgovinska bilanca s Poljsko znatno pasivna in se ta pasivnost pojavlja redno že več let. Sedaj veljavno trgovinsko pogodbo s Poljsko bi bilo treba temeljito revidirati in predvsem odpraviti razne administrativne motnje, ki umetno zavirajo naš izvoz. Naša trgovinska bilanca je pasivna tudi napram Angliji, vsled povečanega uvoza premoga, koksa in tekstilnega blaga, ki ga uvažamo iz te države. Izvozili smo v letu 1929 v Anglijo blaga v vrednosti Din 106,483.351, medtem ko smo uvozili iz Anglije blaga za Din 425,900.670.
Skupina balkanskih držav
Z Bolgarijo še do danes nimamo nikake trgovinske pogodbe, vsled tega je tudi izmenjava dobrin med obema državama zelo minimalna. Izvozili smo v letu 1929 v Bolgarijo blaga v znesku Din 95,966.918, uvozili pa smo v istem letu iz Bolgarije blaga za Din 5,634.966. Pričakuje se, da pride v doglednem času do medsebojnega trgovinskega sporazuma obeh držav in se bodo poslovni stiki znatno okrepili. Tudi napram Alba niji je naša trgovinska bilanca aktivna, čeravno ista absolutno ne odgovarja interesom našega gospodarstva. Naš izvoz v Albanijo je v stalnem po rastu. Trgovinska pogodba kaže vsekakor pozitiven efekt. Naš izvoz v letu 1929 je predstavljal vrednost Din 24,948.686, vrednost albanskega uvoza v našo državo pa je znašala Din 3,072.555. Grčija je sedaj edina balkanska država, s katero imamo poleg trgovinske pogodbe še niz drugih sporazumov. Naši trgovinski posli s to državo stalno varirajo, zato tudi naša trgovinska bilanca prikazuje velike spremembe. Izvozili smo v letu 1929 blaga v vrednosti Din 584,455.796, a uvozili blaga v vrednosti Din 73,289.284. Grčija predstavlja za naše žitarice, les, živino, posebno pa za drobnico, fižol, sir in cement zelo važno trri-šče. Direktna železniška tarifa, ki je zadobila f o jo veljavnost 15. maja t. 1. bo vsekakor doprinesi i še jačje razširjenje našega izvoza v Grčijo. Ugodne izglede v naši zunanji trgovini z Grčijo ima naše pomorstvo. Naša trgovinska bilanca napram Romuniji prikazuje velike spremembe, ki se stal no menjajo. Predvsem pa je Romunija posrednik za naše blago, posebno za luko Brajla. Na ta >ia-čin si tudi lahko tolmačimo visoko aktivnost naše trgovinske bilance napram Romuniji. Naš izvoz je predstavljal v letu 1929 vrednost Din 1.025,448.574 (v I. 1928 Din 77,163.079), uvoz pa Din 182,416.752 (v 1. 1928 Din 208,435.953). Vprašanje prodajnih cen agrarnih proizvodov. Glavni problem zboljšanja cene naših glavnih deželnih pridelkov temelji na našem notranjem tržišču. Razlike cen med posameznimi našimi no-
nanjih tržišč prikazujejo naravnost katastrofalne spremembe, ki imajo težke posledice za vse i.aše narodno gospodarstvo.
Aktivnost investicij v Jugoslaviji stalno narašča,
V letu 1921 so se vse investicije v naši državi cenile na 174’7 mil. Din, v letu 1929 pa »o zna. šale 575*2 mil. Din. Celokupna vrednost investicij od leta 1921 pa do I. 1929 je znašala po statitič-nih podatkih finančnega ministrstva 3.212 2 mil. Din. Posebno razveseljiv razvoj prikazuje elektrifikacija, kjer znašajo skupne investicije od leta 1921 do 1. 1929 vrednost Din 1.044 6 mil. Din. Efekt povečane aktivnosti investicij se Kuže v »tul-no zmanjšanem uvozu gotovih izdelkov, posebno tekstilne industrije. Referent se nato podrobneje ukvarja z opravdanjem zaščitnih carin z:t posamezne industrijske panoge, ki nudijo vse pogoje za uspešen razvoj doma. Na podlagi uradnih in zasebnih statističnih podatkov utemeljuje svojo tezo in priporoča, da se domači industriji posveča vsa pažnja. Posebno važnost polaga na industrijo, ki je uspela, da svoje proizvode izvaža in s tem zboljšuje našo trgovinsko bilanco.
Nadalje se g. referent podrobneje ukvarja s prometnimi vprašanji naše zunanje trgovine. Podrobneje navaja razmerje in rzdelitev tonaže, strukturo našega železniškega izvoza. Predvsem naglaša potrebo revizije železniških tarif. Podrobneje govori o vlogi rečne plovdbe v prometu naše zunanje trgovine; 8 statističnimi podatki se prikazuje važnost naših rečnih poti. V isti n-mri se referent ukvarja tudi z vprašanjem naSo pomorske plovidbe, kateri posveča prav posebno pažnjo. Zal, da ne moremo vsled pomanjkanja prostora postreči našim čitateljem 8 tem izvanredno zanimivim gradivom. Poskušali pa bomo to Horiti v eni izmed prihodnjih številk.
Predlogi:
Trgovinsko - politični ukrepi:
Naša zunanja trgovina v mnogih 8inerch ne po-kazuje zadovoljivih uspehov. Sedanja trgovinska politika evropskega gospodarstva nalaga naši gospodarski politiki, da z vsemi sredstvi dvigne delavnost našega gospodarstva, tako da bi polagoma prišli v gospodarsko neodvisnost inozemstva. V to svrho ee poleg že podvzetih ukrepov, predlagajo še sledeči:
1. da v pogledu sklepanja bodočih trgovinskih pogodb, preidemo od klavzule brezpogojnih in neomejenih carinskih ugodnosti k politiki pogojnih in omejenih ugodnosti;	•
2. da kolikor mogoče hitro zaključimo trgovinske pogodbe in uredimo gospodarske odnošaje z državami Levantc, Orijenta in Južne Amerike;
3. da se pri reviziji carinskih tarif sprovede princip racijonalizacije uvoza, da bi se s tem zmanjšal uvoz onih predmetov, ki jih v dovoljni meri lahko produciramo doma;
4. da se razširi propaganda za naš izvoz na večji krog držv, posebno na obale Sredozemskega morja;
5. da Be osnujejo konzularna zastopstva in trgo-vnska predstavništva v vseh državah, 8 katerimi gojimo poslovne stike in da se honorarni konzuli polagoma zamenjajo s poklicnimi;
6. da se strokovni specijalizaciji industrijskega naraščaja posveča največja pažnja in se tuje delovne sile, ki so zaposlene v naši državi postopoma zamenjajo z domačimi v smislu obstoječih zakonov;
7. da se vodi točna evidenca udeležbe tujega kapitala v našem gospodarstvu;
8. da se organizira točna statistika evidence naših emigrantskih kolonij v inozemstvu po strokah in gospodarski aktivnosti posameznika;
Prometno - politični ukrepi:
1. Da se normalizira proračun prometnega ministrstva, da se zmanjšajo bremena, ki jih mora nositi naše gospodarstvo v pogledu visokih železniških tarifov in pristojbin in ki se uporabljajo za neželezniške svrhe, ter se 8 tem omogoči, da se naša tarifama politika prilagodi našim gospodarskim prilikam;
2. da se favorzira naša nacijonalna pomorska plovidba in omogoči postopno jačanje njene udeležbe v izvoznem blagovnem prometu; ,
3. da se čimprej zaključijo, po predhodnem zaslišanju tarifskega odbora, sporazumi o direktnih tarifah s kar največjim številom držav, ki igrajo pri našem izvozu važnejšo vlogo;
4. da se sestavijo kombinirani tarifi za železniški pomorski promet preko naših luk v smeri Albanije in Grčije. Istotako tudi za izvoz po Dunavu, ki je usmerjen v obalne države;
5. da sc pristopi gradbi telefonskih kabljev za notranji in mednarodni promet;
6. da se zaključijo poštne zveze z državami, ki so za naš izvoz posebno važne.
stva, so imele za posieuii;«, ™ o c jc nas	*	i	—----- — -----	   bi:
Češkoslovaško ogromno zmanjšal. Naš izvoz je Je	tranjimi tržišči so tako	velike, da naravnost Kil-
v letu 1926 predstavljal vrednost Din 938'7 mil.	čejo po izenačenju. Saj	difenrajo cene najvaznej-
dinarjev, v teku zadnjih treh let pa se je znižal	ših živil od najvišje pa	do najmzje cene za celih
za celih 513 milijonov. Nasprotno temu je naš | 100% in tudi več. Ta	pojav pa m samo jducaj.
uvoz iz Čehoslovaške doživel v istem času raz meroma zelo majhno znižanje v znesku Din 98 milijonov. Pa niti to nazadovanje ne znači za Češkoslovaško nkake efektivne zgube, ker se je ista v polni meri kompenzirala z uselitvijo raznih češkoslovaških tekstilnih podjetij v našo državo.
nosten, pač se opaža že celo vrsto let. V nekaterih agrarnih proizvodih kakor fižol, krompir, moka, seno, sadje, volna, mleko, žganje, vino itd., pa bo te razlike naravnost ogromne. Vse te -azlike pa se ne dajo opravdati s transportnimi stroški, pač so vzroki drugačne naravi. T a tudi cene zu-
C NIMAM DOBRE KAVt POBITI DN£VK0 3VIŽE PRAŽtNO IE
m rm B MCTCH
iMiiAM, vocmov m S.
UdSl
am
Grajski zei
(Narodna pripovedka. — Zapisal Anton.
Stražar.)
V	istih Časih, ko so našim kmetom še gospodarili graščaki, pa hodili ropat v nar še kraje krvoločni divji Turki, pa so jezdile čarovnice na metlah, je živel nek prav dobrodušen graščak. Vsi tlačani so ga ljubili in vsi siromaki so ga poznali daleč na okrog; kajti nihče ni odšel od njega, ki bi ne bil obdarovan. Pa kakor ni skoraj tedna v letu, da bi se nam ne skrilo ljubko soln-čece, enako je tudi z našim življenjem; skoraj sleherni človek ima nad seboj kako skrb, nadlogo ali tudi trpko žalost.
Tako se je godilo tudi temu graščaku; vsega jo imel v izobilju, le sina nd imel nobenega, ki bi po njem podedoval njegovo posest in premoženje. Le tri prav ljubke hčerke je imel. Kajpak mu je bilo zelo dobro znano, da bo lahko dobil bogatega zeta, a on tega ni hotel, ko tudi ne njegove hčere, temveč je hotel dobiti takega zeta
—	naslednika, ki bo, kar se bo dalo, najbolj bistroumen; pa čeprav je čisto ubog in preprostega stanu.
Razglasiti je torej dal daleč na okrog, naj se zglasijo pri njem mladeniči, ki se namerjajo ženiti — pa kdor bo rešil le par ugank, bo postal grajski zert, bodisi bogat ali reven.
Začeli so se oglašati mladeniči iz vseh krajev in vseh stanov, pa jim je graščak stavil naslednje uganke:
»Kako daleč je od naše zemlje do svetih
nebes?
Koliko je svetlih zvezd na nebu?
Katere so tri najgrše reči na svetu?
Kaj Bog nikdar ne vidi, kralj malokdaj, a kmet vsak dan?«
Mladeniči so ugibali in ugibali, pa prav nobeden ni mogel pogoditi teh ugank. In vsi so bili žalostni, graščak in mladeniči.
Ze je mislil graščak, da ga ne bo takega, ki bi zamogel vse to razrešiti, kar se pa oglasi nekega dne preprost fant z željo, da bi rešil te uganke. Graščaku je bil ta mladi popotnik povšeči; bil je prav prikupen in prijaznega obnašanja.
Začel mu je torej staviti uganke!
»Milostljivi gospod graščak, od naše zemlje pa do svetih nebes je najdalje devet ur, kajti ko je trpel in umiral na križu naš ljubi Jezus, je okrog tretje ure popoldan obljubil skesanemu razbojniku nebeški raj.
Torej do svetih nebes ni več ko devet ur, ali ni res tako?
Svitlih zvezd na nebu je pač brez števila, a toliko se lahko reče, da jih je na pare — ali pa je ena manj ali več.
• Tni grde reči pa so na tem svetu: pijana ženska, vojak pod dežnikom — pa prav zelo raztrgan fajmošter.
Kaj pa naš vsemogočni Bog nikdar no vidi? Sebi enakega, Boga. Pree vitli kralj ne vidi vsaki dan sebi enakega, kralja, a kmet vidi vsak dan sebi enakega, kmeta. Ali sem prav rešil vse vaše uganke milostljivi gospod graščak, ali ne?«
Tako od srca že dolgo ni bil zadovoljen graščak, kot tokrat.
Kajpak so se takoj domenili o vsem potrebnem. Pa ta prebrisani fant še ni bil s tem zadovoljen, temveč je napovedal graščaku še naslednje:
»Milostljivi, ko bom prišel sedaj k vam kot snubec, vam rečem, da ne bom ne prišel ne prijezdil, ne prišel gologlav pa tudi ne pokrit, pa ne bos pa tudi ne obut.«
Od blizu in od daleč so na določeni dan prišli skupaj graščakovi prijatelji, da bodo videli izredni prihod bodočega zeta.
Določena ura je prišla.
Šaljivi snubec se je pojavil med to grajsko gospodo; oj, kako je bil smešen. Prijezdil je namreč na malem oslu; jezdil ga in hodil poleg, a na glavi je imel tak klobuk, ki je imel na vrhu luknjo in so mu lasje venkaj štrleli; poleg tega je bil obut le na eni nogi, a na drugi bos.
Kajpak, da take zabave še niso doživeli gledalci ko takrat, ko je prišel ta šaljivi snubec.
Par tednov za tem so na gradu imeli veselo svatbo; prav dobro so se imeli, jedli so tudi pristne kranjske klobase z zeljem in si gasili žejo z izbornim vinom iz Gadove peči.
Tudi jaz bi bil rad na tej svatbi — le žal, da me še na svetu ni bilo takrat; kajti šele dobrih petdeset let po tej svatbi, se je rodil mojega očeta oče.
„ Jugoslovan
se naroča t Ljubljani v Gradišču 4 (poleg Nunsko cerkve), telefon St. 30-68.
Plezanje na drevesa
Plezanje na drevesa je pri vseh ljudstvih posebna strast, ki nam je ostala še iz tistih časov, ko so naši pradedje iskali po drevju hrane in zaščite pred divjimi zvermi. Posebno otroci še dandanes kaj radi splezajo na vsako pripravno drevo. Spominjam se, da smo svoje dni tekmovali med seboj, kdo bo splezal više.
Pri nas plezamo danes na drevesa samo zato, da poberemo sadje; samo otroci se vzpenjajo po deblih še z drugimi nameni, da se zabavajo ali pa — da stikajo po gnezdih malih ptičkov in napravijo pri tem marsikako grdobijo. Toda to delajo samo nemarni, brezsrčni in pokvarjeni otroci.
Drugače je po divjih krajih Afrike, Južne Amerike, Avstralije itd. Tam plezajo divjaki na drevesa še prav tako, kakor so nekoč naši prapradedje. Plezajo zato, da si naberejo divjih sadežev, da poberejo jajčka in mladičke ptic, s katerimi se hra-
nijo in da se, če so v nevarnosti, izognejo divjim zverem. Ker so pa nekatera drevesa gladka in silno visoka, bi seveda ne mogli plezati nanje kar tako, zato uporabljajo n. pr. v Avstraliji domači črnci za tako plezanje močne dolge vrvi, katere pomikajo vedno više in se nanje obešajo.
Naša slika nam nazorno prikazuje tako plezanje, za katero je pa potrebna dolgotrajna vaja, posebna spretnost in močna in zanesljiva vrv, zato vam ne priporočamo,
da bi jih skušali posnemati. Vrv bi zdrsnila po deblu, omahnili bi, padli in se potolkli ali celo ubili.
Carlo Bertolaszi:
Moj prvi nastop
Potrebno je, da gremo v spominu za dvajsetpet let nazaj, v čas moje mladosti, ko sem bil tako majhen kakor vi, predragi bravci . . .
Eno samo veliko strast sem imel: postal bi bil rad igralec! Kaj storiti? Odkod naj vzamem moč, da stopim pred vodjo družbe in prvega igralca? Takle: dve pedi visok in brez brk!
Treba je bilo potrpeti, počakati . . . Slučaj mi je prišel na pomoč.
Ob jesenskih počitnicah sem bil na deželi. Nekega dne (nikoli ne pozabim radosti tiste ure!) so naznanili dobrodelno predstavo, ki naj bi jo bili vprizorili vaški diletanti. Še ena vloga je bila prosta.
Moj stric, ki je vodil veselico, se spomni name.	.	.
— Ali hočeš glumiti tudi ti?
Odpri se nebo! Bil sem najbrž rdeč ko kuhan rak.
— Seveda bom igral!
— Boš pa zmogel vlogo?
— Kaj je ne bi? Naučim se je na pamet, kar nič se ne bojte!
— Dobro! Ti boš ječar. Jutri dobiš vlogo, pojutrišnjem bo prva izkušnja.
Zdelo se mi je, da sem kar drug človek. Iz dečka sem postal, kot bi trenil, cel mož.
Glumil bom pred občinstvom, na pravem odru, ob luči pravih' loputnic, pred šepetavcem.
Moj Bog, kako mi je vse ugajalo. Prebedel sem vso noč, sanjajoč z odprtimi očmi. Vloga, vloga! Hrepenel sem po vlogi.
In končno so mi izročili znamenito vlogo. Ni bilo več ko deset vrst govora, kratka je bila, res, a važna ... o, zelo važna. Spominjam se je prav dobro:
Janez (starček, osemdesetih let, z dolgo brado. Oblečen je v obleko ječarja. V desnici drži oljenioo. V levici kup ključev. Vstopi in hodi počasi, počasi. Približa se
slamnjači, na kateri leži jetnik. Pogleda ga, potem ga strese):
— No vstani! Tvoja ura je odbila . . • Pripravi se na smrt! (Kaznjenec ne odgovori. Janez se skloni nadenj, Spozna ga, in odskoči ves preplašen): 0 Bog! Umrl je! Bog je pravičen! (Obrne se k vratom): Straža, hej, straža! Na pomoči Grof je mrtev . . . (Naglo odide.)-------------------------
Kaj menite? Ali ni bila imenitna ta vloga? Od tistega hipa nisem imel več miru. Slišal ne videl nisem več nikogaT. Mati me je zastonj klicala, oče zastonj za mano kričal! Nisem imel več časa ne za kosilo, ne za sprehod, ne za igro.
Učiti se vloge in hoditi k vajam, to je bilo takrat vse moje življenje. Še petnajst dni je manjkalo do predstave, pa mi je vendar srce bilo tako močno, močno, ko da bi moral igrati že zvečer. Ves dan, moram priznati, so me videvali z listom v roki, kako sem ponavljal na glas: »No, vstani! Tvoja ura je odbila! Pripravi se na smrt!«
Besede sem spremljal z grozovitimi gibi, menjaval sem glas, hodil z veOikimi koraki, prav kakor kak znamenit igralec. In pri skušnjah! Prvi sem prišel, zadnji odšel. Tam sem presedel po cele ure, potrpežljivo čakajoč, kdaj pridem na vrsto.
I	seveda! Nastopiti sem moral šele v petem dejanju. A se nisem dosti zmenil za to malenkost. Poslušal sem igro od kraja do konca. Po dobrem tednu sem znal Vsa dejanja na pamet.
Prišel je dan predstave. Ne bom popisoval, kako mi je bilo pri duši, ker si vse lahko sami mislite.
Igra se je pričela šele ob devetih. Ob šestih sem se že odpravljal z doma.
— Kam pa greš ob tej uri?
— V gledališče.
— Saj je še tri ure časa!
— Moram se pripraviti. Obleči se moram v ječarja. Tudi si moram napraviti brado! — In sem stekel proč!
Ječar, ječar! Treba je bilo uniforme. Dali so mi brgeše in jopič mojega bratranca, dijaka nekega vojaškega zavoda.
Pri tolikih skušnjah pa ni nihč pomislil, da bi mi bil obleko pomeril! Opazil sem hitro, da so bile brgeše dolge, dolge in široke, o, široke! Kaj naj storim? Nič strahu. Spodaj jih podvijem, krog pasu pa jih trdno prevežem. V jopiču pa sem se kar vtapljal. In težka je bila! Moj Bog, kako je bila težka! In smo bili šele v avgustu! Strašna vročina! Pa bodi! Da postaneš znamenit, je treba tudi trpljenja ... in še kakšnega!
Kaj pa brada? Dolga mora biti, dolga! Kdo naj mi jo posodi? V vasi ni bilo nobenega gledališkega lasuljarja. Kaj naj storim? Lepilo sem vzel in čopič, pa še prema koruznega storža in, evo! brada je bila ustvarjena. Ubogo moje golo lice. Lepilo mi je teklo po njem, po bradi in celo po prsih.
Ni se še bilo vzdignilo zagrinjalo za prvo dejanje, ko sem se že sprehajal med kulisami s šopkom ključev v desnici, s svetilj-ko v levici, da stopim pred sodbo občinstva.
*
Ko se je Bogu zazdelo, je začelo peto dejanje. V61iki trenutek se je bližal.
— Carlo, zdaj si ti na redu!
Stopil sem na pozornico. Kri mi je bu-šila v glavo. Loputnice, luči, godala pod menoj, šepetavčeva školjka, občinstvo, vse se je mešalo pred mojimi očmi. Obstal sem za hip neodločen, zmešan. Potem sem se odpravili pogumno iskat svoejga kaznjenca. Pa sem se moral nenadoma spet ustaviti. Kaj se je zgodilo? Vsi svetci božji! Čutil sem, da se mi na telesu nekaj razvezuje. 0 Bog! Moje brgeše so polagoma lezle ni-zdoli. Kako naj jih ustavim? Rok nimam
{-rostih. Luč v desnici, ključe v levici . . . zza kulis se je začul zapovedujoči glas reditelja:
— Naprej, naprej!
Lahko je reči: naprej! Ali kako? Trenutek je bil strašen.
I. A. Kryl6v — Ivan Matelič:
Zajec na lovu
V	krdčlu velikem nekje zveri medveda so lovile, sred polja nanj so navalile in med seboj del6 zdaj plen si lovske sreče;
in tu, glej, zajec za medvedji uhelj vleče. »Uhačk kriče
nad njim, »kar proč!« — »Od kod se pa
vzel je?«
»Na lovu tebe videl ni nihčž!«
»Kaj, bratci!« zajec se srdi.
»Kdo pa ga drug, kot jaz, lovil je h seči, tu v polje, vam pred nos, privel je to mrho preljub6!«
Bahavost taka bila je sicer očitna, no tak zabavna, imenitna, da dali zajcu košček uhlja so za to.
Bahače svet pač zasmehuje, a včasih vendar z deležem jih obdaruje.
Uganka
Ko sem majhen, praške trosim, ne škodujem starim, bosim; ko sem velik svet, osipljem, strehe nosim, drevje pipljem.
——O-—
Rešitev uganke v prejšnji številki: ml-ška-past. Pravilnih rešitev je uredništvo prejelo samo 8. Nagrado dobi Planer Dragica, učenka 5. razreda v Sv. Pavlu pri Preboldu. Rešitve današnje uganke sprejema uredništvo mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 24 do srede 17. t. m. opoldne.
Še dva koraka . . . Blago brgeš sem že začutil pod nogama.
Ali padem, ali pa ostanem v samih spodnjih hlačah? V spodnjih hlačah? Pred občinstvom? Pomislite! — Kar streslo me j©!
Prešla je minuta, ki se mi je zdela cel vek. Končno (treba je bilo vendar iz zagate) napravim še zadnji poizkus . . . Spel troje korakov, drsaje z nogami po tleh.
Dospel sem do slamnjače. Pogledal sem navzdol. Brgeše so bile še na meni. Hvala Bogu! Odleglo mi je. Treba je bilo govoriti.
Ojoj! Besed pa ni bilo od nikoder. V grlu sem imel vozel. Zajecljal sem:
— Nooo, vssstaniiii — — — Tvoja ura je ooodbila!
Smeh, ki je sledil tem besedam, mi je kar vzel sapo.
Šepetav ec mi je med tem s trudom dopovedoval :
— Doli! Skloni se! Doli! Poglej jetnika!
Sklonil sem se. Gib je postal usoden.
Začutil sem, da so bile brgeše zdrknile popolnoma. Domislil sem se, da bi počenil na tla in ostal sključen, brez giba. Kak svetnik me bo že rešil? Ali takrat so me bili v resnici vsi svetniki zapustili! Nova nesreča me je čakala. Luč, ki sem jo držal v desnici, mi je požgala lepo brado.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj, česar ne bi bil nikoli nihče pričakoval.
Mrtvec, ki bi bil moral ležati na slamnjači, je nenadoma vstal in mi strgal z lica lepi prem koruznega storža.
Med občinstvom je nastalo nemirno gibanje. Vse se je smejalo, vse kričalo,
— Zastor doli! Zastor doli!
Zastor je padel.
Moj stric je bil ves divji. Priletel mi je nasproti in kričal:
— Zaradi tebe! Pokvaril si mi vso igro!
— Pokvaril? Ali ne čuješ? —
Občinstvo je gromko ploskalo in me klicalo prd zastor.
Takrat sem bil v resnici »velik« . . .
(Prvedel j. s.)
■ ■
Mogočen deziaraz zczved
Eden največjih in najmogočnejših denarnih zavodov na svetu je angleška narodna banka — Bank of England. Ta mogočni zavod je star 240 let, glavno bančno poslopje pa stoji v Londonu na eni najbolj prometnih točk.
Zanimivo je, da tega denarnega zavoda niso ustanovili po dolgem in treznem računanju in premišljevanju, ampak je zgolj slučaj nanesel, da so začeli misliti na ustanovitev zavoda. Koncem 17. stoletja so imeli v Benetkah, v Genovi, v Amsterdamu itd. že cvetoče banke in mnogo ljudi v Angliji je prigovarjalo angleški vladi, naj se prepriča o ugodnosti, ki jo nudi banka trgovini in naj tudi v Angliji ustanovi tak zavod. Angleška vlada pa je ostala kar gluha za take nasvete, ker se je bala moči in vpliva, ki bi ga utegnil dobiti tak zavod. Ko pa je iz Anglije pregnani kralj Jakob našel zavetje na Francoskem pri kralju Ludviku XIV., je prišlo do vojne med Francijo in Anglijo. Anglija je vsled vojne gospodarsko silno trpela in nevarnost splošnega gospodarskega poloma je grozila od dne do dne bolj. V tej kritični dobi so Angleži poklicali na angleški kraljevski prestol princa Viljema Oranskega, ki je dobro vedel že iz svoje domovine, kaj pomeni dobro urejeno denarno gospodarstvo. On je vedel, da mora biti tu zavod, kjer ljudje denar lahko varno nalagajo, kjer pa si tudi za zmerne obresti lahko denar izposojajo. Denar so namreč takrat posojali večinoma zlatarji, ti pa so zahtevali silno visoke obresti.
S podporo kraljevo je ustanovil prvo angleško banko, sedanjo mogočno »Bank of England«, Skot Patterson z osnovnim kapitalom 28 milijonov današnjih nemških zlatih mark (okoli 800 milijonov dinarjev).
Denar so založili londonski trgovci. Večina tega denarja je vzela na posodo angleška vlada na 8 odstotkov obrestovanja. Nova banka pa od kraja ni uživala posebnega zaupanja pri ljudeh, ki so se kar bali, da bi vanjo vlagali svoj denar. Bil je namreč tedaj čas splošne gospodarske krize in splošnega nezaupanja. Država pa je vedno in vedno rabila nove milijone. Ta položaj je znal izkoristiti ravnatelj banke Patterson, ki ni hotel državi posoditi niti beliča več, dokler ni dobil privilegija, da poleg »angleške banke« ne sme nobena druga banka v Angliji izdajati bančnih nakaznic in zadolžnic.
Velika nevarnost je grozila angleški banki 1. 1746., ko si je poskušal zadnji potomec rodbine Stuart priboriti angleški prestol nazaj.
Če bi bil Stuartovec zmagal, bi bili vsi banč-
ni papirji nič vredni in neveljavni. To so ljudje vedeli in so začeli kar banko oblegati, da bi prišla do svojega denarja. Bančni ravnatelj pa je bil hladnokrven mož in je rekel ljudem: »Vsak bankovec bomo zamenjali za srebro, kakor smo obljubili, samo toliko potrpite, da pride vsak na vrsto. Ljudje so se res postavili v dolge vrste in so pohlevno čakali. Ker pa je hotela banka pridobiti na času, je izplačevala vsako vsoto le v srebrnem drobižu, ki ga je bilo treba dolgo šteti. V trenotku pa, ko so začeli odpirati že zadnjo vrečo srebrnega drobiža, je prišlo poročilo, da je bitka že odločena na škodo Stuartovcev. Banka je bila rešena, ljudje so pa začeli denar zopet nazaj nositi.
35 let pozneje pa so ljudje ob splošnem uporu v Londonu napadli tudi banko, toda policija je napad srečno odbila.
Tudi za časa napoleonskih vojn je morala angleška banka prestati hude krize, propadla pa ni, ampak se je vedno lepše razvijala. Razvoj kaže število osebja: začeli so poslovati s 17 uradniki, danes pa jih je nad 3000!
Po 12 letih zopet doma
Bivši kirasir Ivan Mischalski se je po dolgili 12 letih vrnil domov iz ruskega vojnega ujetništva. V Sibiriji je zvedel šele preteklo leto, da je vojne konec. Zahteval je sicer takoj na to, naj ga pošljejo domov, toda za njegove prošnje in zahteve se ni nihče zmenil. Ker pa se je naveličal čakati, se je odpravil na pot domov na svojo roko. Po 15-mescčnem potovanju je prišel v svoj kraj Alt-Berun.
Zločinski napad na brzovlak
Na železniško progo St. Louis—San Francisco so neznani zločinci zavalili veliko skalo, vsled česar je skočil brzovlak s tira. Napad je zahteval 9 človeških življenj, 20 oseb pa ie bilo težje,
deloma lažje ranjenih.
ki si sami posaav-s spomenike
V Ameriki, v klasični deželi svobode, imajo ljudje včasih čudne muhe, zlasti bogati ljudje, ki si lahko vse dovolijo. Vseh muh polni so postali bogati Amerikanci zlasti po vojni, ko je vsa dežela kar zaplavala v zlatu.
Kakor poročajo ameriški listi, živi sedaj samo v Chikagu 6 oseb, ki so si dale še za časa svojega življenja postaviti spomenike. To so večinoma bogati zasebniki, ki si ta »špas« lahko
Dva iekmeca
Slika nam kaže na levi Angleža Bullus-a, na desni pa Nemca Riittchen-a, ki bosta tekmovala v nedeljo 14. septembra na velikem dirkališču v Monzi pri Milanu za veliko mednarodno nagrado v tekmi za motorna kolesa. Anglež Bullus je že lani dobil tri velike mednarodne nagrade.
ŽenUve in ločitve na galop
Nikjer se ljudje ne ženijo tako brž in tako na hitro roko kakor v sovjetski Rusiji, takoj za Rusijo pa pride na vrsto Amerika. Enotne tozadevne zakonodaje Amerika ne pozna, ker ima vsaka država v Zedinjenih državah glede porok ln ločitev svojo posebno zakonodajo. V eni točki pa si je ameriška zakonodaja popolnoma enaka, in sicer v tej, da se sklepanju zakonov ne smejo delati nobene ovire. To so potrdile uprave 30 držav in 96 mest v Ameriki. Glavna stvar je hitrica. »Poroka v 2 minutah«, to je geslo. Tako vsaj inserira neka velika ženitovanjska pisarna. Celo neka trgovska zbornica opozarja ljudi, da se vsi tisti, ki niso v mestu stalno naseljeni, lahko na »brzu ruku« poroče v prostorih trgovske zbornice.
Kakor je hitrost glavna stvar pri porokah, tako je še bolj važna pri ločitvah — ne pri nas, ampak v Ameriki. Tu gre samo za rekorde. Največji rekord je dosegel v tem oziru sodnik Howard v državi Atlanta. Ta je namreč ločil samo v enem dnevu 75 parov.
»Ta stvar je sicer naporna«, je rekel, »ampak pomislite: To je vendar nekaj lepega, če ima človek zavest, da je v enem dnevu osrečil 150 ljudi 1«
Prvi visoko-alpinski znanstveni zavod na Jungfraujochu v Švici
Številka 1 nam kaže na sliki, kjer bodo sezidali stanovanjsko poslopje za učenjake. Številka 2 označuje mesto, kjer bodo postavili meteorološki stolp, najvišji v Evropi (3577 metrov visoko); stolp bo spojen z zavodom s predorom. Številka 3 pa nam kaže v Evropi najvišje ležeči hotel,, kjer je tudi zadnja postaja železnice na Jungfraujoch.
Nov otok v Severnem ledenem morju
V doslej popolnoma nepreiskanih prostranstvih Severnega Ledenega oceana se je te dni ledolomilec »Sjedov« približal neznani kopnini precejšnje površine, ki ne bo malega pomena za promet severnih ekspedicij. Na kopnini je komandant »Sjedova« razvil sovjetsko zastavo.
Odkritje te zemlje je najlepši primer v zgodovini znanstvenih ekspedicij izredno redke znanstvene predvidevnosti, za katero ima največ zaslug ruski učenjak Vladimir Jurjevič Vize.
Leta 1913 se je namreč zapadno od tega ogromnega otoka pomikala zajeta v ledu, v naravnem toku z njim ekspedicijska ladja »Sveta Ana« pod poveljstvom Brusilova. Ladjo je le-dovje strlo, še pred katastrofo je pa odšel s krova krmilar Albanov in z nekaterimi možmi prenesel čez ledovje k Zemlji Franca Jožefa (zdaj Zemlja Nansena), svoj dnevnik o vtisih s poti. Na podlagi zapiskov krmilarja Albanova — po značaju premikanja ledu, po njegovi strukturi in po smeri vetrov — je leta 1924 profesor Vize izjavil, da mora biti na tem mestu obširna kopnina.
| Vize jeva znanstvena ugotovitev je danes ble-I steče potrjena.
Kako love divje konje
V Angliji je še dandanes mnogo krajev, kjer nalašč puščajo konje živeti v popolni svobodi. V okraju Barnet prirejajo vsako leto velik pregled na pol divjih konj. Čeprav so konji že precej navajeni na ljudi, je vendar včasih jako nevarno jih loviti.
Zanimivo je, da so zapiski Albanova pod naslovom »Med življenjem in smrtjo« prevedeni tudi v slovenščino. Prevedel jih je znani moj-sterski prevajalec basnij Krylova in komedije »Gorje od uma« Gribojedova — Georges. Natis e že v korekturi, izdaja ga Mohorjeva družba. Dnevnik Albanova je mogoče najiskrenejši in najbolj avtentičen popis ene od tisočerih dram bele smrti Severa.
Ka| so slavni možje najrajše jedla?
V nekem francoskem listu pripoveduje mož, ki vodi stalno rubriko o kuhinji in njenih darovih, da niso samo znameniti možje v stari Grčiji in kasneje v Rimu radi dobro jedli in pili, ampak tudi v novejši dobi so živeli in še žive znameniti ljudje, katerim ni vseeno, kaj , im postavljajo na mizo njihove žene, oziroma kuharice.
Karol Veliki je zelo rad jedel pečeno meso vseh vrst, najrajše pa je užival pečeno divjačino. Italijanski pesnik- Torquato Tasso je rad , edel sladkarije, zlasti kandirano sadje -in piškote. Martin Luter je najraje pil torgausko pivo in rensko vino, njegov prijatelj Melanchton pa je nadvse cenil ješprenj »na dolgi župi«. Tudi ribe je rad jedel, ampak samo majhne; velikih rib ni maral, pa tudi za sladkarije mu ni bilo nič. Francoski kralj Henrik IV. je bil velik ljubitelj ostrig in melon, švedski kralj Karol XII. pa je najvišje cenil kos kruha s surovim maslom. Friderik Veliki, Napoleon in Voltaire so strastno radi pili kavo. Lessing je obrajtal lečo nad vse, Klopstock pa je bil že bolj izbirčen, ker so mu najbolj dišali pečeni golobje in sulci, ali pa prekajeno meso z graliom; pil je najrajši renska vina. Filozof Kant se je najbolj veselil na fižolovo ali grahovo juho, na pečena svinjska reberca in na suho sadje. Kant je presedel za mizo pri jedi vsak dan najmanj po 3 ure.
dovolijo. Dva taka spomenika sta doprsna kipa, ki stojita v parkih vil, štirje so pa pravi, celotni spomeniki. Neki »kralj sardin«, ki premore prav dosti milijonov dolarjev, si je dal postaviti spomenik iz grškega marmorja, izdelal pa je spomenik neki znameniti pariški kipar. Ta spomenik občudujejo tudi mimoidoči ljudje, ker je pot skozi milijonarjev park vsem dostopna.
Neka bogata gospa Borusov pa je dala neki sirotnišnici več milijonov dinarjev pod pogojem, da ji postavijo v parku sirotišnice spomenik. Pogoj je sirotišnica izpolnila in bogata gospa hodi sedaj lahko vsak dan samo sebe občudovat v park.
Gospod Menke pa, ki ni samo bogat posestnik petrolejskih vrelcev, ampak je tudi strasten lovec, si je dal postaviti spomenik, ki ga kaže v lovski obleki; spomenik je poklonil lovskemu muzeju.
Gospa Neli je vsa zavarovana v papige, ker je brala, da je neki vladar v starih časih imel papigo, ki mu je vedno govorila: »Spomni se, da boš umrli« Spomenik kaže gospo Neli s papigo v roki.
Službene
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Ks 2037/30.
Razglas.
J a n u š k a Fran in Rebernak Fran, paznika sl učitelja v Mariboru, sta imenovana za paznika zvaničnika na dosedanjem elužbenem mestu.
V	Ljubljani, dne 4. septembra 1930.
Višji državni tožilec,.
V	297/30
2111 3-3
Oklic,
8 katerim sc sklicujcjo sodišču neznani dediči.
Krenner Edvard, ravnatelj sped. tvrdke Schenker v Mariboru, Meljska cesta št. 16, je umrl dne 27. aprila 1930. in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje.
Je-li kaj dedičev, sodišču na znano.
Gospoda Goloba Franja, not. kandidata v Mariboru, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino za s6, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ni zgodilo, se bo državi v prid zasegla.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 22. avgusta 1930.
C I 111/30—1.	2144
Oklic.
Tožeča stranka Prinčič Ivan, posestnik na Jesenicah št. 109, po drju. Alešu Stanovnik, odvetniku na Jesenicah, je vložila proti toženi stranki Koritnik Francetu, ključavničarju, radi razrušitve pogodbe in izpraznitve prostorov k opr. št. C1111/30—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
4.	oktobra 1930. ob pol 12. uri pred tem sodiščem v izbi št. 1 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Kapitler Ivan, sodni sluga v Kranjski gori, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče Kranjska gora, odd. I., dne 5. septembra 1930.
*
Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisala se je nastopna firma:
534.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 1. septembra 1930.
Besedilo: Prodaja cerkvenih potrebščin, družba z o. z.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja cerkvenih paramentov, zastav in sploh vseh cerkvenih potrebščin.
Družbena pogodba z dne 13. avgusta 1930., opr. št. 16.970. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 10.000*— Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 10.000-— Din. Poslovodji: Hafner Josip mlajši, trgovec v Ljubljani, Prisojna ulica št. 5 in Gruden Vinko, pasar v
Ljubljani, Orlova ulica št. 17. Za namesto-vanje upiavičeni: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta oba poslovodji kolektivno na ta način, da podpisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita oba poslovodji lastnoročno svoja podpisa.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 30. avgusta 1930.
(Firm 1431/30 — Rg C IV 203/1)
*
II.	Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
535. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. septembra 1930. Besedilo: Ljubljanska kreditna banka.
Članom predstojništva podružnice na Rakeku sta imenovana: Meden Anton, veleposestnik v Begunjah pri Cerknici, in Do-miceilj Maks, veletržec na Rakeku.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 30. avgusta 1930.
(Firm. 1512/30. — Rg B I 42/164.)
*
536. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. septembra 1930. Besedilo: Prodajna pisarna slovenskih tovarn metel, družba z o. z.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne
18.	avgusta 1930. se je družba razdražila in stopila v likvidacijo.
Besedilo družbe se glasi odslej: »Prodajna pisarna slovenskih tovarn metel, dražba z o. z. v Ljubljani v likvidaciji«.
Likvidatorji: Milavc Fran, trgovski družabnik in poslovodja v Ljubljani, Cigaletova ul. št. 4, in Zupančič Ivan, tovarnar v Ljubljani, Krsnikova ul. št. 3.
Družbo zastopata in njeno tvrdko kolektivno podpisujeta obadva likvidatorja tako, da njenem i pisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu pristavita svoja podpisa.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 30. avgusta 1930.
Firm. 1508/30. — Rg C IV 91/2.)
*
537. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 8. septembra 1930. _ Besedilo: Trgovska agentura »Anglim-port«, družba z o. z. Obratni predmet: Trgovska uvozna agen tura, zlasti uvoz angleškega manufakturne-ga blaga.
Po sklepu občnega zbora z dne 2. sep tembra 1930., opr. štev. 14.666, se je spre menil odstavek »Dragič« družabne pogodbe z dne 6. julija 1930. opr. štev. 14.406.
Obratni predmet je odslej tudi: trgovina z manufaktumim blagom.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 8. septembra 1930. (Firm. 1599/30. — Rg C IV 169/2.)
*
538. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 3. septembra 1930.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju.
Vpiše, se naslednja izprememba: Prokura za to podružnico se je podelila uradniku te podružnice, g. Adolfu Pfeiferju.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 3. septembra 1930. (Firm 201/30. Rg B I 20/40.)
*
No. 1517/30.	Proglasitev	za	mrtve.	'	2129
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa poziva sodišče, naj se zglase pri njeni, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedbo postopanja predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. št. oklica	Oldicni rok poteče dne
Benkits (Benkics) Franc, roj. 22. julija 1893., poljedelca sin v Dol. Slaveči.	Odšel leta 1914. k vojakom, prišel kot tak na rusko fronto in se od časa njegovega odhoda na fronto pogreša.	Brat Benkics Jože.	—	1.9.1930.; T 103/29-11.	1. aprila 1931.
Terplan Jožef, roj. 15. januarja 1876., poljedelec v Markovcih št. 7.	Odšel leta 1914. kot korporal 18. honv. peš-polka na rusko bojišče, od koder 9. januarja 1915. zadnjikrat pisal. Od tedaj naprej pogrešan.	Žena Terplan Marija.	—	3. 7. 1930.; T 31/30—2.	1. aprila 1931.
Kaučič Jožef, roj. 1. marca 1878., posestnik v Zg. Ročici.	Odšel leta 1917. kot vojak iz Gradca od sanitetnega oddelka I. na bojno polje, od istega časa pogrešan.	Žena Kaučič Marija.	—	9. 7. 1930.; T 34/30-4.	1. aprila 1931.
Sorlio Franc, roj. 10. oktobra 1879., posestnik v Moškanjeih št. 67.	Odšel leta 1917. k 87. pešpolku v vojno službovanje, prišel potem z istim polkom na italijansko fronto, tam baje meseca avgusta 1917. padel, od tedaj pogrešan.	Žena Sorko Marjeta.	—	5. 9. '930.'; T 38/30-5.	1. aprila 1931.
Fašmon Jakob, roj. 3. julija 1890., posestnikov sin v Žicah št. 51,	Prišel leta 1914. kot aktivni vojak 47. pešpolka na rusko bojišče in od tam še istega leta v rusko ujetniško. Zadnje pismo pisal iz ujetništva 15. 11. 1914. Od tedaj pogrešan.	Mati Fažmon Liza.	—	5. 9. 1930.; T 40/30—5.	1. aprila 1931.
Felicr Nikolaj, roj 4. novembra 1884., poljedelec v Petešovcih.	Odrinil 2. 2. 1915. k vojakom v Gyor, od tam pa na rusko bojišče, kjer je prišel v rusko ujetništvo, kjer jo baje 11. 4. 1917. umrl.	Zena Feher Katarina.	K rampac Janez, posestnik, Gaberje.	5. 9. 1930.; T 41/30-6.	1. aprila 1931.
Trdin Franc, roj. 9. oktobra 1878., posestnik v Gladomesu.	Prišel 1915. z 58. pešpolkom na rusko bojišče v Karpate, od koder dne 15. 8. 1915. zadnjikrat pisal, od tedaj naprej pogrešan.	Zena Trdin Terezija.	—	5. 9. 1930.; T 43/30-6.	1. aprila 1931.
Erhatič Franc, roj. 4. septembra 1874., posestnik v Sodinskem vrhu št. 64.	Vojak 26. domobranskega pešpolka, se udeležil vojne, prišel leta 1914. v rusko ujetništvo in tam baje v bolnici v Moskvi leta 1917. umrl.	Zena Erhatič Marija.	—	5. 9. 1930.; T 44/30-5.	1. aprila 1931.
Bencak Franc, roj. 29. avgusta 1877., posestnik v Krogu št. 79.	Prišel med vojno leta 1914. z 10. stotnijo 18. pešpolka na gališko bojišče, tam baje 6. 9. 1914. padel.	Zena Bencak Liza.	Rajnar Štefan, župan v Krogu.	5. 9. 1930.; T 45/30—8,	1. aprila 1931.
Vuzem Franc, roj. 30. septembra 1895., nnsestniški sin v Korenjaku št. 1.	Odšel leta 1916. s 87. pešpolkom na italijansko bojišče, tam baje pri nekem napadu pri Sv. Gorici še istega leta padel.	Oče Vuzem Franc.	Vuzem Martin, posestniški sin v Korenjaku.	5 9. 1930.; T 46/30-9.	1. aprila 1931.
.lanžič Marko, roj. 25. aprila 1885., posestnikov sin v Planini St. 13.	Odšel leta 1915. s 97. pešpolkom na gališko bojišče, od tedaj pogrešan.	Brat Janžič Valentin. •	—	5. 9. 1930.; T 47/30-7.	1 aprila 1931
Gerenčer Jožef, roj. 2. julija 1889., posestnik v Trimlinih št. 72.	Prišel kot vojak 48. pešpolka dne 31. 3. 1915. v rusko ujetništvo m tam baje v Troizko-ssawsk Zajbakal, Sibirija, dne 16. 11. 1915. leta umrl.	Brat Gerenčer Vendel.	—	5. 9. 1930.; T 48/30-4.	1. aprila 1931
Galun Anton, roj. 26. oktobra 1896., posestnikov sin v Stopercah št. 5.	Vojak 47. pešpolka, prišel med vojno leta 1915. v rusko ujetništvo. Iz ujetništva zadnjikrat pisal spomladi leta 1917. Od tedaj naprej pogrešan.	Mati Galun Antonija.	—	5. 9. 1930.; T 49/30-5.	1 aprila 1931.
Cifer Ivan, roj. 7. aprila 1877., posestnik in lončar v Martjancih.	Prišel kot vojak 83. pešpolka leta 1918. v neko vojno bolnico na Dunaj, od koder je dal zadnjo vest o sebi, od tedaj naprej ne-izvesten.	Zena Cifer Marija.	Gyorek Janez, posestnik v Martjancih.	5. 9. 1930.; T 58/30-4.	1. aprila 1931,
Cigan Alojz, roj. 11. maja 1888., posestnikov sin v Petanjci št. 7.	Vojak 83. pešpolka se udeležil svetovne vojne in se izza bitke meseca septembra 1914. pri Lublinu pogreša.	Svak Rogač Janez.	—	5. 9. 1930.; T 59/30-3.	J. aprila 1931.
Horvat Martin, roj. 20. septembra 1893, posestnik v Gor. Bistrici št. 43.	Vojak 20. honvedskega pešpolka, prišel leta 1915. na gališko bojišče, tam baje še istega leta padel.	Vučko Ivan, posestnik v Gor. Bistrici.	—	5. 9. 1930.; T 60/30-3.	1. aprila 1931
Ferencek Štefan, roj. 20. aprila 1894., posestnik v Vučji Gomili.	Vojak trdnjavskega artilerijskega polka v Poli. Prišel med vojno v rusko ujetništvo. Zadnjikrat pisal iz Turkestana, od tedaj naprej pogrešan.	Brat Ferenček Aleksander.	—	5. 9. 1930.; T 62/30—3.	1. aprila 1931 1
539. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 1. septembra 1930.
Besedilo: A. Zeschko.
Obratni predmet: Papier-Schreib u. Zei-chenmaterialienhandel und fabriksmassige Erzeugnung von Papiersacken und Diiten.
Vpiše se besedilo obratnega predmeta
v	slovenskem jeziku: Trgovina s papirnimi pisalnimi ter risalnimi potrebščinami in tovarniško izdelovanje papirnatih vrečic ter zavitkov.
Izbriše se prokurist: Klementschitsch Karel.
Vstopil je javni družabnik dr. Zeschko Erik, knjigovodja v Ljubljani, Erjavčeva cesta št. 18.
Zaradi tega javna trgovska družba od
1.	septembra 1930. dalje.
Družbo zastopa in njeno tvrdko podpisuje vsak družabnik samostojno, da podpiše lastnoročno besedilo tvrdke >A. Ze-scko«.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 30. avgusta 1930.
(Firm 1514/30 — Rg Posam I 118/4 — Rg A VII 28/5.)
*
III.	Izbrisala se je nastopna firma:
540. Sedež: Ptuj.
Dan izbrisa: 4. septembra 1930.
Besedilo: A. Treo in M. Macun.
Obratni predmet: trgovina z drvmi, lesom, apnom in cementom in cementnimi izdelki.
Izbrisala se je radi razdružitve.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 4. septembra 1930.
Firm. 786/30. - A II. 176/4.
Vpisi v zadružni register.
I. Vpisala se je nastopna zadruga:
541.	Sedež: Medvode.
Dan vpisa: 1. septembra 1930.
Besedilo: Vodovodna zadruga v Medvodah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen oskrbovati svoje člane z vodo za gospodarstvo in goepodinjsktvo ter graditi in vzdrževati v ta namen potrebne zgradbe in naprave, predvsem vodovod.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 10. aprila 1930.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z enkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo po enkratni obja-
vi	na zadružni deski in po potrebi tudi na drug način.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačel-nika in 7 odbornikov.
Člani načelstva so:
1. Sešek Franc, krojaški mojster, Medvode 16, načelnik,
2. Detela Jože, mlekar, Medvode, Preska 60, podnačelnik,
3. Fertin Leopold, slaščičar, Medvode, Preska št. 39,
4. Medič Franc, tovarnar, Medvode,
5. Jaklič Franc, posestnik, Medvode št. 20,
6. Tome Vilko, gostinličar in posestnik, Medvode št. 4,
7. Šušteršič Franc, posestnik, Svetje št. 7,
8. Markošek Emil, komerc. vodja, Medvode št. 16.
9. Rebolj Alojzij, ščetar, Preska št. 32. Zadrugo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta po dva člana načelstva na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 30. avgusta 1930.
(Firm. 1507/30. — Zadr. IX 190/1.)
-
II.	Vpisali so se dodatki in i z -premembe pri nastopnih zadrugah:
542. Sedež: Lukovica.
Dan vpisa: 1. septembra 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Lukovici, registrrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Jeretina Jožef. Vpiše se član načelstva Lampret Ivan, posestnik v Kosezah pri Lukovici.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 30. avgusta 1930.
(Firm. 1500/30. — Ztdr. III 223/41.)
*
543. Sedež: Logatec.
Dan vpisa: 1. septembra 1930.
Besedilo: Kmetijsko gospodarsko društvo
v Logatcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 27. julija 1930. se je spremenil § 2 zadružnih pravil.
Zadruga ima namen:
a)	razpečevati kmetijske pridelke in obrt ne izdelke v prvi vreti svovjih članov, po potrebi tudi nečlanov;
b) oskrbovati v prvi vrsti svojim članom, po potrebi pa tudi nečlanom gospodarske, gospodinjske in obrtne potrebščine vsake vrste;
c) ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča;
č) nabavljati kmetijske stroje in jih posojati proti primerni odškodnini.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 30. avgusta 1930.
(Firm. 1328/30. — Zadr. VI 20/30.)
*
544.	Sedež: Rateče—Planica.
Dan vpisa: 1. septembra 1930.
Besedilo: Mlekarska zadrugav Ratečah— Planici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Rogar Josip.
Vpiše se član načelstva Matjaž Janez, posestnik v Ratečah št. 34.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 30. avgusta 1930.
(Firm. 1344/30. — Zadr. VIII 115/8.)
545. Sedež: Sv. Ambrož pri Kranju.
Dan vpisa: 1. septembra 1930.
Besedilo: Pašna zadruga pri Sv. Ambrožu
nad Cerkljami pri Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva:
Železnikar Janez in Rebernik Simon.
Vpišeta se člana načelstva:
Grilc Anton, posestnik, Stiska vas št. 2,
Zupin Primož, posestnik, Ravne št. 9. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 30. avgusta 1930.
(Firm. 1331/30. — Zadr. VI 285/29.)
*
546. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 1. septembra 1930.
Bsedilo: Vzajemna posojilnica T Ljubljani, rejisrovana zadruga z omejeno zav.
Izbriše se član načelstva Mazovec Ivan.
Vpiše se član načelstva Martinčič Avgust, posestnik in ključavničar v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 30. avgusta 1930.
(Firm. 1362/30. — Zadr. I. 34/85.)
*
547. Sedež: Dobrna.
Dan vpisa: 3. septembra 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Dobrni, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izstopil je iz načelstva Blažič Matevž, pos. v Lukovini št. 11.
Vstopil je v načelstvo Rihtar Josip, posestnik, Vrba št. 17, Dobrna.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 3. septembra 1930.
(Firm 204/30 — Zadr. I 293/43.)
*
548. Sedež: Dramlje.
Dan vpisa: 3. septembra 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dramljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izstopil je iz načelstva: Kožuh Jernej.
Vstopil je v načelstvo: Zidanšek Janez, posestnik, St. Ilj št. 1.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 3. septembra 1930.
(Firm 150/30 — Zadr. II 20/42)
*
549.
Sedež: Sv. Marjeta na Dravskem polju.
Dan vpisa: 4. septembra 1930.
Besedilo: Agrarna zajednica v Sv. Marjeti na Dravskem polju, občina Sv. Marjeta na Dr. polju, r. z. z n. z.
Izbrišeta se dosedanja člana upravnega odbora Mendas Ivan in Gojčič Miha, vpišeta pa novoizvoljena člana upravnega odbora Klep Ivan, posestnik v Prepolju št. 23 (podpredsednik) in Meglič Franc, posestniški sin v Sv. Marjeti na Dr. polju štev. 80.
Dosedanji član upravnega odbora Marčič Jurij je predsednik.
Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 20. in 90.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 4. septembra 1930.
Firm. 236/30. — Zadr. IV. 49/4.
*
550. Sedež: Draga.
Dan vpisa: 5. septembra 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica r Dragi, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Glatz Franc, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Ješelnik Ludvik, posestnik v Drag: štev. 19.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 5. septembra 1930.
Firm. 192/30. — Zadr. I. 122/22.
*
551. Sedež: Škocijan.
Dan vpisa: 5. septembra 1930.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Škocijanu, r. z. z n. z.
Vpisala se je zaznamba, da sme podpisovati za zadrugo na mesto enega za podpis upravičenega člana načelstva kot pooblaščenec Globevnik Ivan ml., posestnikov sin v Škocijanu.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 5. septembra 1930.
Firm. 191/30. — Zadr. I. 47/36.
552. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 4. septembra 1930.
Besedilo: Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Mariboru, r. z. z o. z.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne
19.	avgusta 1930. so se izpremenila zadružna pravila v členu 6. ozir. 13., točka 3.
Vsak zadružnik jamči odslej s svojim opravilnim deležem in pa še z devetkrat-rim zneskom istega.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 4. septembra 1930.
Firm. 792/30. — Zadr. IV. 69/3.
*
553. Sedež: Dobrepolje.
Dan vpisa: 5. septembra 1930.
Besedilo: Posojilnica v Dobrepoljah, reg. zadruga z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Levstek Andrej, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Štrumbelj Anton, posestnik iz Zden-ske vasi št. 5.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 5. septembra 1930.
Firm. 185/30. — Zadr. I. 19/32.
•k
554. Sedež: Št. Jernej.
Dan vpisa: 5. septembra 1930.
Besedilo: Zadružna elektrarna v Št. Jerneju, r. z. z o. z.
Izbrisal se je načelstveni član Krhin Janez, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Brulc Jože, posestnik in usnjar v St. Jerneju štev. 41.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 5. septembra 1930.
Firm. 57/30. — Zadr. III. 49/5.
E 264/30-7.	2154
Sklep.
Pri prisilni dražbi dne 29. avgusta 1930. se ni stavil nikak ponudek. Zato se v smislu § 151. i. r. ustavi s tusodnim sklepom E 264/30—3 dovoljena izvršba s prisilno dražbo zemljišča vi. št. 135 k. o. P od vrh.
Pred potekom pol leta od dražbenega naroka se ne more predlagati vnovična uvedba dražbe.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd II., dne 29. avgusta 1930.
*
Konkurzni razglasi
Opr. št. S 17/30.	2146
555. Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o Imovini Kopača Antona, lesnega trgovca in posestnika v Stari vasi štev. 51, p. Žiri, registrovanega pod iirmo A. Kopač, lesna trgovina v Stari vasi 51.
Konkurzni komisar dr. Sajovic RudoH, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase dr. Žitko Stanko, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 140, dne 26. septembra 1930 ob 10. uri.
Oglasitveni rok do 31. oktobra 1930.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 14. novembra 1930. ob 10. uri.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. septembra 1930.
Opr. št. S 16/30.	*	2146
556. Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini >Lesna industrija in parna žaga, družba z. o z. v Zireh.
Konkurzni komisar Premerstein Kajetan, starešina okrajnega sodišča v Logatcu.
Upravnik mase Tavzes Fran, notar v Logatcu.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Logatcu dne 26. septembra 1930. ob 10. uri.
Oglasitveni rok do 25. oktobra 1930. pri okrajnem sodišču v Logatcu.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 8. novembra 1930. ob 10. uri.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 11. septembra 1930.
S 7/29-165.	*	2147
557.	Sklep.
Mestni hranilnici v Črnomlju se naroča, da na pod pu up 1518 hranjeno vložno knjižico št. 903 Stečajnega sklada Franca Vink-šlja dvigne 120 Din, beri: enstodvadeset dinarjev, in jih po priloženi položnici pošlje upravniltvu »Službenega lista« kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani ter o tem poroča.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. I., dne 1. septembra 1930.
S 4/29—10.	*	2152
558. Odprava konkurza.
Prezadolženec Lutar Josip, trgovec v Dolnji Lendavi.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. štev. S 4/29—2 o imovini prezadol-ženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151 konkurznega zakona. Okrožna sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 4. septembra 1930.	|
S 7/30—7.	2153
559. Odprava konkurza.
Prezadolženec: Dasch Herbert, trgovec i Ptuju.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna štev. S 7/30—2 o imovini pre-zadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 169 konkurznega zakona.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.
dne 4. septembra 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 584/prez/30.
Razpis.
Na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani se razpisu-;e mesto pravega ali honorarnega lektorja za italijanščino. Prosilci za to mesto naj vlože pravilno opremljene in kolkovane prošnje do dne 25. septembra 1930. pri podpisanem rektoratu.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I.
v Ljubljani, dne 4. septembra 1930.
Prorektor: Vidmar, 1. r.
*
Štev. 7921/11.	2127—2—2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 29. septembra 1930. ob 11. uri nabavo: 30.000 kg portland cementa, 10.000 kom. krajnikov, 258 m jeklene žična vrvi.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 9. septembra 1930.
*
Stev. 7946/11.	2141	3—2
Objava.
Na osnovi člena 86. zakona o drž. računovodstvu in na osnovi rešenja Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu štev. 16.718/30 se bo pri direkciji drž. rudnika v Velenju vršila dne 14. oktobra ob 11. uri prva ofertalna licitacija za prodajo vreč in sicer:
1350 kom. celih uporabljivih vreč od moke
go 85 kg,
3 kom. istih od sladkorja,
50 kom. raznih vreč po 50 kg.
Vreč©, ki »o na prodaj, se lahko ogledajo pri podpisani.
Kavcija se ima položiti najkasneje do
10.	ure dopoldne na dan licitacije pri blagajni Direkcije drž. rudnika Velenje v višini od 5% za domače, a 10% za tuje ponudnike od skupne vsote.
Pogoji so na vpogled pri podpisani vsak delavnik ob času uradnih ur.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 11. septembra 1930.
*
2140 2—a
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 29. septembra 1930. ob 11. uri nabavo:
2000 kg bencina 725/30.
Pogoji se dobe pri podpisani direkciji.
Direkcija drž rudnika Velenje, dne 10. septembra 1930.
Razne objave
2142
Objava.
Ukradena mi je bila delavska knjižica na ime Dobrajc Franc, rodom iz Rim. Toplic,- in izdana od občinskega urada Šiko^ lje, srez Ptuj.
Proglašam jo za neveljavno.
Dobrajc Franc, s. r.
*
2149
Objava.
Izgubil sem legitimacijo poljskega in vinogradskega čuvaja, izdano od sreskega načelstva v Brežicah na ime: Grilc Karl iz Senovega, ter jo proglašam za neveljavno.
Grilc Karl, s. r.
*
2130
Objava.
Podpisani objavljam, da sem izgubil izpričevalo I. letnika državne dvorasredne trgovske šole v Celju iz 1. 1929/30., glaseče se na ime Zdovc Miloš iz Rožne doline pri Ljubljani, in ga proglašam za neveljavno.
V	Celju, ne 11. septembra 1930.
Zdovc Miloš, s. r.
*
2157
Objava.
Izgubil sem izpričevalo VI. razreda I. deške mestne ljudske šole v Ljubljani za leto 1919./20. na ime: Jeromen Ivan rodom iz Kleč.
Proglašam ga za neveljavno.
Jeromen Ivan, s. r.
Mali oglasi
Stanovanje
trisobno, konfortno, z vsemi pritiklinami se Ddda s 1. novembrom 1930 v najem v Pra-žakovi ulici St. 15. — Podrobni pogoji so na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ul. 8.	406
Christofov zasebni učni zavod
v Ljubljani
vpisuje za bodoče Šolsko leio le še ves mesec september vsak dan pa Domobranski cesti It. 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 Din, revni in pridni gojenci imajo popust. Dnevni in večerni tečaji. Šolsko leto se prične dne 1. oktobra 1930. Zavod preskrbuje službe.
Proda
se večja množina stare cinkove pločevine, nekaj starih plinskih cevi, starega železja In dve železni traverzi. Ponudbe z navedbo cen je vposlati upravi hiš Kranjske hranilnice.	410
Žimnice
(modroce)
Ima naj cenejše stalno v zalogi in izvršuje vsa tapetniška dela Sitar Karol, tfapeinik in dekorater, Ljubljana,
Vollova 12.	411
Zanesljive 415 nasvete
v težkih življenskih vprašanjih ali prodaji, nakupu, najemu, zamenjavi posestev, trgovin, gostiln, mlinov, razdolžitvi itd. nudi: Posvetovalnica »Mar-stan", Maribor, Koro-Ska cesta 10. Vpisnina Din 10.—, 3 znamke.
Ako želite kupiti na
obroke
obrnite se na
Najcenejše
416 nove hiše
Din 25.000.— gotovine, družinske, neplačilo Din 5000.—, lesene od Din 30.000.— Stanovanje za silo organizira „Marstan“, Mari-dor, Koroška cesta 10. — Istotam pojasnila sploh v stanovanjskih zadevah. — Vpisnina Din 10.—, tri znamke.
Veliko prazno sobo
event. tudi meblirano se takoj odda mirnim zakoncema ali pa tudi posamezni osebe. Vpraša se na Viču 127 od pol 1. do 2. are ali pa od 6. ure naprej.
Tvornica
štampiljk
Teodor Rabič
Ljubljana MikloSičeva cesta 15
Štampiljke v modemi Izdelavi
DETAJLNIH TRGOVCEV
r. z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. sod.)
Elektrotehnično
podjetje
Ivan Černe
Ljubljana Sv. Petra nasip 53
Oglašujte
v
»Jugoslovanu« !
716
Načrte in proračune
za zgradbe izvršuje Tehnični biro „Tehna* Ljubljana, Mestni trg 25/1. Zahtevajte poset inženjera-arhltekta
Več masivnih
orehovih
spalnic
ugodno na prodaj. Ilustrirani katalog Din 35.
Erman & Arhar,
St. Vid nad Ljubljano.
Zahtevajte povsod »Jugoslovana ! «
Ustanovljeno L 1852.
Teod. Korn
Ljubljana
Poljanska c. št. 8 (prej Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski ln okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, knrjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave.
Najcenejši so
MINERVA
šivalni stfroji
Za vsak komad je 16 letna garancija. Brezplačen pouk v šivanju, vezenju 1. t d., le pri
»Tehnik« Josip Ban jai
Ljubljana, Miklošičeva cesta 20
Mi
smo
za Vas
podaljšali rok za odplačevanje za na-daljna dva meseca na
8 mesečno odplačevanje
vsa manufaktura, kakor tudi čevlji v največji izbiri ter po najnižji ceni
Oblačilnica »ILIRIJA«
Ljubljana, Mesini trg 17
2Ve vcpiij* vsega Jzav
rm m "v • -w «
slzszs s
ampak prepričaj se sam, kakšna je jesenska izbira in kakšne so jesenske cene
čevljev
„f*ri cPdlahu“ Dunajska cesta 23, na dvorišču
Posebnost so trpežni čevlji za jesensko slabo vreme, za štrapac, za šolo, za lov, čevlji od ruske juhte, kakor tudi nepremočljive gojzerce, tudi po meri.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
Jugoslovansko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana sporoča žalostno vest, da je umrl danes v Mariboru naš redni član, Nestor slovenskih novinarjev, gospod
Makso Cotič
vpokojeni direktor tržaške »Edinosti**.
Pogreb našega vzornega tovariša bo v Mariboru v nedeljo ob 14. uri. Ohranimo ga v trajnem hvaležnem spominu.
Odbor.
V Ljubljani, 12. septembra 1930.
ANAT0LE FRANCE*.
BOGOVI SO ŽEJNI
Kaj! Nekdanja država, kraljevska pošast, je utrjevala svoje carstvo 8 tem, da je vsako leto vtaknila štiristo tisoč ljudi v ječo, da jih je petnajst tisoč obesila, tri tisoč privezala na kolo, pa naj bi se Republika pomišljala žrtvovati Se nekaj stotin glav radi svoje varnosti in svoje moči! Potopimo se v kri in rešimo domovino ...«
Ko je tako razmišljal, je prihitela k njemu Elodija, bleda in prepadena:
»Kaj mi imaš povedati, Evarist? Zakaj ne prideš k »Amorju slikarju« v sinjo sobo? Zakaj si me dal poklicati semkaj?«
»Zato, da ti za vedno rečem zbogom.«
Zašepetala je, da je blazen, da ne more razumeti...
Prekinil jo je s komaj vidno kretnjo roke:
»Elodija, tvoje ljubezni ne morem več sprejemati.«
»Molči, Evarist, molči!«
Prosila ga je, naj gresta nekoliko dalje: tu so ju opazovali, tu so ju poslušali.
Napravil je kakih dvajset korakov ter nadaljeval zelo mimo:
»Svoji domovini sem doprinesel žrtev svojega življenja in svoje časti. V sramoti umrem in vse, kar ti
morem zapustiti, nesrečnica, je osovražen spomin... Da se ljubiva? Ali more mene še kdo ljubiti... Ali morem jaz ljubiti?«
Rekla mu je, da je brezumen, da ga ljubi, da ga bo vedno ljubila. Bila je topla, iskrena, toda čutila je prav tako dobro kakor on, čutila je bolje kakor on, da ima prav. Toda upirala se je očividnosti.
Evarist je nadaljeval:
»Ničesar si ne očitam. Kar sem storil, bi storil še enkrat. Nakopal sem si prokletstvo zavoljo domovine. Zavržen sem. Izobčil sem se iz človeške družbe: nikoli več se ne vrnem vanjo. Ne! Velika naloga ni dovršena. Ah, prizanesljivost, milost!... Mar izdajalci odpuščajo? Mar so zarotniki prizanesljivi? Število očetomorilnih zločincev raste neprenehoma; izpod zemlje vstajajo, z vseh naših meja prihajajo: mladi ljudje, ki bi bili storili bolje, da so poginili v naših vojskah, starci, otroci, ženske s krinko nedolžnosti, čistosti, ljubkosti. In ko si jih žrtvoval, najdeš še več novih... Saj le predobro vidiš, da se moram odreči ljubezni, vsaki radosti, vsaki sladkosti življenja, življenju samemu.«
Umolknil je. Elodijo, ki je bila ustvarjena za okušanje mirnega življenja, je bilo že nekaj dni groza, da se ji pod poljubi tragičnega ljubimca vpletajo med sladostrastne občutke krvave slike: ničesar ni odgovorila. Evarist je pil molk mlade žene kot grenko kupo.
»Vidiš, Elodija, prenaglo živimo; naše delo nas žre. Naši dnevi, naše ure so leta. Živel bom kmalu celo stoletje. Poglej to čelo! Mar je to čelo ljubimca? Ljubiti! ...«
»Evarist, ti si moj in hočem te ohraniti, ne vrnem
ti svobode.«
Govorila je z glasom človeka, ki se žrtvuje. Čutil je to in tudi sama je čutila.
»Elodija, ali boš mogla nekoč pričati, da sem živel zvest svoji dolžnosti, da je bilo moje srce in moja duša čista, da nisem imel druge strasti razen javnega blagra, da sera bil rojen z dovzetnim in nežnim srcem? Ali boš mogla reči: »Storil je svojo dolžnost?« Toda ne! Tega ne porečeš. In tudi te ne prosim, da bi rekla. Naj pogine spomin name! Moja slava je v mojem srcu; obdaja me sramota. Ako si me ljubila! ohrani večni molk nad mojim imenom.«
Osem-ali devetleten otrok, ki se je igral z obročem, se je v tem trenutku zaletel Gamelinu med noge.
»Deček! Rastel boš svoboden in srečen in hvalo za to boš dolžen podležu Gamelinu. Jaz sem krvoločen, zato da boš ti srečen; krut sem, zato da boš ti dober; neizprosen sem, zato da se bodo jutri vsi Francozi poljubljali in pretakali solze radosti.«
Pritisnil ga je na prsi.
»Otročiček, ko boš mož, se boš meni imel zahvaliti za svojo srečo, za svojo nedolžnost; in če boš kdaj slišal, da se izgovarja moje ime, ga boš sovražil.«
In posadil je dete na tla; steklo je preplašeno k svoji materi, ki je prihitela ponj, ter se ji vrglo v krilo.
Ta mlada mati, ki je bila lepa in aristokratsko ljubka v svoji obleki iz belega platna, je odvedla malega dečka z oholim licem.
Gamelin se je divje ozrl proti Elodiji:
»Poljubil sem tega otroka, njegovo mater pa morala pošljem pod giljotino.«
SpeJicifsko poJjefj«
LJUBLJANA
Telefon $4. 20-60
la šolske mladine /c pcfpcfena
dLdbva in Ivafnta. obutev 1
Tovarna čevljev »PEKO« posvečuje vso pažnjjo izdelavi čevljev za mladino. Zalo si nabavite čevlje najboljše kvalitete po izredno nizkih cenah, in sicer:
cd sicv. 2© ~ 3C Din 125.* od Mev. 31 ~ 35 Din 195.«
v naših trgovinah:
„3Pefeo” £>jubljcma.
gUeksandvova cesta 1	Miklošičeva	cesta	1*
R. RANZINGER
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje.
PreVOZ pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili.
L. HIKUS
UUBUANA, MESTNITRG15
TELEFON ŠTEV. 2282. USTANOVLJENO 1839
D
EZNIKI
Na malo! Na veliko!
J
® is IS
°ssi
g-5! “
9 «.* S o
JSiiS
_ » cd o jSn
«5 S.
Izdeluje snJc '
212 in Športne čevlje.
Ima v zaloga in izdeluje po meri.
A. ZALOKAR
GOSPOSVETSKA C. 8.
Perilo.
Delavnica moškega, ženske* ga, otroškega In posteljnega perila, kakor tudi entlanja, lepa izdelava In poceni,	Se	priporoča
P. MIHELA K,
IJublJana, Rimska cesta St.
Cenjenemu občinstvu se priporoča na novo ustanovljena tvrdka
Trgovina z železnino
Jos. Zalta &. Co.,
Ljubljana^ Dunajska cesta št. 9
268
Zdravilišče
ROGAŠKA SLATINA
228 m, najlepše, največje zdravilišče kraljevine Jugoslavije. Svetovnoznani zdravilni vrelci (TEMPEL - STVRIA - D9NAT). Izredni zdravilni učinki pri želodčnih, žolčnih in jetrnih boleznih. Predsezona od 1- maja do 15. junija.
Glavna sezona od 16. junija do 31. avgusta.
Posežena ccZ 1. do 30. sepfemlw?a.
Najboljši čas za zdravljenje je pred- in posezona.
Zmerne cene,
v pred" in poseženi poseben popust.
Štirinajst zdraviliških hotelov, vel privatnih hotelov in pensionov. - Vojaška godba. -Najvelji Lomlort. . Radio. - Zdravniki-ipecialisti, rontgen. - Zelo ugodne železniške In avtobusne zveze; na železnicah poseben popust. ■ Razpošiljanje mineralnih vod. Prospekti in natanlnejše informacijo po zdraviliški direkciji.
Garantirani konstrukcija)
Prostor sa posteljnino.
franc Jader
tapetništvo Llumiana, Sv. Pelra nasip 20
Priporoča svoje najmodernejše spalne fotelje vseh vrst modroce, otomane itd.
Najmodernejša oblika I
fg|
■fl
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
■
]e glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini in Stele nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 20 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list
TURMSKI TRG 5
»
KMETOVALEC
VSAK KMET MORA BITI CLAI KMETIJSKE DRUŽBE
Ta list Jim nudi strokovni pouk In navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine j
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v Ljubljani, Miklošičeva 21, Masarykova 12.
Sprejema v zavarovanje:
1. Proti požaru: a) raznovrstne Izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe;
b)	vse premično blago, mobilije, zvonove in enako ; c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove in stelo proti razpoki in prelomu.
8.	Sprejema v življenskem oddelku zavarovanja na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in farah.
898
UNDERW00D
Štiri miljone strojev v rabi!
ZASTOPSTVO IMA
lUHV. BARAGA
LJUBLJA1A, Šelenburgova 6
Telclon
29-80
ViC/l
najSc
'KlIŠARNAtT-DEU
I,1UBI.1A1IADAIMAIIN0VA11
NO>
0V0k0le$iUe*aclo
7 kg naprej
Af
najlažjega in najmodernejšega lipa najboljših svetovnih lovam.Otroški vozički od najpriprostelšega modela Izdelu|e|o se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera. najnižje cene. Prodala na obroke.
Ceniki Iranko.
.,TRIBUNA** F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
LJUBLJANA, Karlovška cesla štev. 4.
KARTOTEČNI
	rOTEUA-zfel	
		
i»ijnrčw		
TISKARNA
MERKUR
tlUBL|ANA
Gregorčičeva 23
liska časopise, knjige, brošure, tabele, cenike i. t. d
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mih&Iek. — Urednik Jane« Debevec. — Za inaeratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.