Ameriška Domovina %/1/11. H! C/Ir Ul— HOME SIOVSNMN MORNING MW8PAMR CLEVELAND 8. 0. WEDNESDAY MORNING, JUNE 22, 1949 LETO U^VOL. LL JE SLOVENIJE KOMUNISTIČNI STAB v št. gozdov les k cestam. Povedo, da Joštu, ali bolje rečeno v Buta- je bil po vaseh strah in jok večji Ufe r-.. njevi, ki ga tvorijo predvsem: Sečnik Peter, znani morilec in požigalec iz leta 1942, njegova mati in sestre. Sedanji župan Grbec Valentin in Sečnik Peter iz Zamostovca, poskrbijo, da dobijo vsako leto V3aj eno dobro kost. Tako so lansko leto oskubili hišo Frančiške Žakelj in letos meseca januarja hišo Malovrh Pavleta iz Št. Jošta 15. Sušnik Peter še vedno lazi okrog vse noči z brzostrelko pod plaščem in išče svoje žrtve. POLHOV GRADEC: Tu komunisti nimajo toliko svojih ljudi, da bi mogli upravljati občino in Božnarjevo lesno podjetje, ki ga sedaj imenujejo zadruga. Oboje vodijo tujci. V graščini redijo nekaj državne živine. Na Brezovici pri Ljubljani so kmetom pobrali nekaj krav in jih dodelili granščinskemu posestvu. Ker jim primanjkuje se-na za krmo, krmijo živino z žitom in celo s pšenico. Za ljudi p» nimajo moke za najpotrebnejši kruh. Nekaterim kmetom so od lanskega pridelka vzeli po 1/100 kg pšenice in sedaj s to pšenico krmijo živino. VELIKO NEDELJO so i ljudje kot kdajkoli med vojno, ko so morali možje in fantje odhajati v vojno. KOČEVSKI IN POSTOJNSKI GOZDOVI SO OBSOJENI NA SMRT, — Nad 70,000 udar. nikov vihti sekire po ukazu. Debele smreke padajo, bukve padajo, vse gre, ker komunistična vlada rabi novih milijonov. KOŠNJA ZAČENJA, največje delo na kmetih med letom, a fantje,, ki bi ga morali opraviti, in možje so prisiljeni, da zapuščajo domove in gredo na “prostovoljno” udarniško delo, da bi se še podaljšalo življenje največjemu narodnemu škodljivcu, titovskemu režimu. TAKSA NA KRSTE POROKE IN POGREBE. — Več poročil iz domovine omenja, Ha se uvaja tam posebna taksa na kr-ščevanje otrok, cerkvene poroke in pogrebe. Nekatera pisma omenjajo takso v zneskih od 4000 dp 8000 dinarjev. I —....0------- Malenkostni uspehi pariške konference Direktno iz »oni* STEPHEN M. YOUNG Confnuman-at- Lam *1 Ohio Davki Vsi iščemo rešitve težkih finančnih vprašanj. Rekel bi, da je rešitev v tem, da ne fcovečii- d-jemo davkov ampak skrbno uporabljamo denar, ki se more zbrati na osnovi sedanje obdavčitve in taks. Mladi Franklin Franklin D. Roosevelt je postal sedaj član kongresa. Ameriški narod je v zadnjih letih dno oddal blizu sto milijonov glasov za Franklina D. Roosevelta. Je neka magična sila v tem imenu. Milijoni ljudi v Ameriki bodo radovedni opazovali koliko lastnosti in sposobnosti svojega očeta ima mladi Franklin D. V volilni kampanji je govoril iskreno in osvajajoče. Odkrito je povedal, da bo podpiral vlado in njene načrte. Na prvo mesto je postavil zakon o gradnji potrebnih cenenih stanovanj, če bo uporabil toliko izredne energije v poslanski zbornici, kolikor je je v volilni kampanji, bo nedvomno uspešno zaključil prvi korak, prvi vzpon na politični lestvi. Poslanska zbornica je intelektualna in politična arena, in člani uporabijo do skrajnosti vše MORILEC BABICH JE BIL OBSOpEN V ZAPOR i Milwaukee, Wis. — Milton Babich, visokošolec, ki je bil obtožen, da je ustrelil sestro svoje Žene, 16 letno Patricijo Birmingham, je bil od porote spoznan za krivega 'umora prvega reda in od sodnikS obsojen v losmrtno ječo v državni ječi v Waupun. Babichev! zagovorniki so trdili, da je obtoženi ustrelil dekleta po nesrečnem slučaju, česar pa porota očiVJdno ni verjela. Babich je star 19 let, bil je ve-odličen učenec. Njegova žena, 17 let stara-Kathleen, pričakuje drugi mesec prvega otroka. Starši obtoženca so rodom Hrvati. Po postavi države Wisconsin lahko dobi obsojeni, ako se lepo obnaša v dffeči, po enajstih letih svobodo. • SENATOR BOVD JE VLOŽIL PREDLOG GLEDE NAJEMNINE Ohio prenehala s 1. oktobrom postava, zdaj lahko vsak kraj odpravi najemninsko postavo, če hoče, toda za dovoljenje mora prositi Glavni tajnik SNPJ ustrahoval opozicijo mladino v Johnslownu, Pennsylvania Samov predsednik je privedel na sejo društva Trojans, ki se upira njegovi diktaturi, tolpo tulečih šturmarjev in ustrahoval njegovo članstvo z demagostvom in razgrajanjem! Znani slovenski socialist in der) za subverzivnega — so do- društvenik John Langerholc poroča v junijski izdaji “Svobodne besede,” ki je pravkar izšla, kako je glavni .tajnik SNPJ in predsednik med subverzivne organizacije prištetega S a n s a, Fred A. Vider "po tovariško” stisnil nepokorno društvo Trojans št. 749 SNPJ za goltanec ter ga prisilil, da je preklicalo in obžalovalo pred kakim “ljudskim sodiščem” 1 — svojo resolucijo proti sopotnikovanju SNPJ in “Prosvete.” Njegovo poročilo pona- segli, da je društvo na svoji redni seji meseca marca sprejelo resolucijo, v kateri društvo izraža željo, da jednota pretrga vse zveze s SANSom, da gl. tajnik Vider in gl. blagajnik Kuhel resignirata bodisi kot predsednik in tajnik SANSa ali kot tajnik in blagajnik jednote ter tem obvarujeta jednoto in kakor obtoženci članstvo slabih posledic in da glasilo S. N. P. Jednote opusti svojo sopotniško politiko. Mnenje vseh demokratičnih Slovencev v Ameriki je, da BANS čitateiji videli, da niso trditve brezobzirni sopotniški diktaturi pri SNPJ nobene izmišljotine “Ameriške Domovine’ 'in klerikalcev in fašistov itd., temveš neizpodbitno dejstvo. Besedo ima Mr. Langeholc! Poroča John Langerholc Johnstown. Pa. — Tukajšnje Columbu3, O, Državni senator Wm. M. Bbyd je vložil predlog, po katerefn naj bi se najemninska postava v državi angleškTp^iujJče društvo Tro- jans 749 SNPJ je šlo 16. maja letos. Kakor je zdaj federalna t. j. prvič skozi “tovariško” šolo. Prvič je v svoji sredi doživelo komunsko taktiko, na katero pa ni bilo pripravljeno in zato je itiskujemo v celoti, da bodo naši ni več potreben, ker je že — dasi slabo - - dovršil svojo nalogo. (Dell* M a *trtal) NOVI SNOBOVI Apolonija Tomšič Včeraj zjutraj ob 6 je urtirla na svojem domu Apolonija Tomšič, rojena Spech, stara 69 let, stanujoča na 16010 Saranac Rd. Rojena je bila v vasi Jasna, fara 2u|žema$>erk na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1903. Tukaj zapušča žalujočega soproga ± Razm drobne norice Is i Clevelanda in te okolice Pozdravljen— V Cleveland je prišel Dr. Henrik Lobe, sin nadučitelja v Zagradcu na Dolenjskem, živel je kot begunec v Nemčiji in Avstriji, sedaj pa je dobil dovoljenje, da je prišel k svojim znancem in dobrotnikom družini Hrovat, 12418 Rexford Ave. Je mlad, prijazen fant, vee poln načrtov in veselega upanja za uspešno življenje v svobodni Ameriki. Bog mu daj srečo v naši svobodni ameriški domovini. DA Kraljič med nami— Dr. Ivan Kraljič nas je včeraj obiskal. Iz Quincy' lil. je prišel na slavnost prelata Omana, ki bo v nedeljo. Obiakal je družino John Sušnik, ki praznuje ta teden celo vrsto družinskih praznikov. Ob enem je gost Mnsgr. Ponikvarja pri sv.. Vidu. Rev. Kraljič bo tudi pridigar in govornik na Katoliškem dnevu dne 8. julija. Priljubljenega gospoda iz snca pozdravljamo in mu želimo lepih počitnic v slovenski ameriški metropoli. Lep očetovski dar— Družini Mr. in Mrs. Henry Zupančič, 6708 Bonna Ave., so vile rojenice prinesle zadnjo nedeljo, to je na očetovski dan, zalo hčerko prvorojenko. Mati in dete se dobro počutita v St. toda mož, si je zlomil BIVŠI PETOKOLONEC pri vaški straži in domobrancih Nartnik Jernej, je zadnje čase postal pametnejši. Prišel je pri komunistih ob zaupanje in so ga odrinili od vseh vodilnih mest in korit. UMRLI SO: Franc Pratne-mer v Celju, Dora Tomšič v Trstu, Marija Habjan, Mitja Potrč v Ljubljani, Jože Peterlin v Ljubljani, Lojze Rumpret v Krškem, Alenka .Čehovin v Ljub- Pariž, Francija. — Zunanji ministri velikih sil so objavili, da so dosegli v osnovah sporazum glede avstrijske mirovne pogodbe. Acheson pa je odklo- čudovanje kot sposoben in iz- nil, da bi dal kako pojasnilo o uspehu konference. Nižji urad- niki so rekli, da je glede avstrij- imena, on je že polizal, da je ske pogodbe zaznamovati precej osebnost, lepo oblikovan človek, napredka, glede Nemčije pa nismo "nič pridobili, nič izgubili.” Tudi ruski zastopniki niso daja- o uspehih konference. Kolikor e doslej znano, sporazum vse-ljani, Ivan Hvala, Klavže pri buie naslednje: Glede Avstrije li nikakih izjav in komentarjev lente ter občudovanja vredno l I Tolminu, Martin Mlakar v Leskovcu. MOBILIZACIJA ZA PROSTOVOLJNO UDARNIŠKO DELO/— Po vsej Sloveniji in na Primorskem je nastalo veliko razburjenje, ko so sredi maja miličarji in drugi komunistični funkcijonarji raznašali po-. Til Mihi kaj bi bilo šele, če bi dajali medalje za otroke, kot v Rusiji. * * * Predsednik Truman je imeno- svoje volilce in za ves naš narod. Vsak član zbornice mora biti borec. Komur se posreči, da pride v ospredje te borbe, zasluži ob- redno energičen človek. Mladi Roosevelt nima samo velikega Praga, češka. — Češka in Madžarska vlada .sta prepovedali, da bi smela Jugoslavija sodelovati na letnih velesejmih, ki bodo prirejeni v teh dveh državah letos. zelo izobražen, ima najboljšo preteklost v vojni in kakor povedo ima izredne darove in ta- se Rusija odpoveduje podpirati še nadalje zahteve Jugoslavije po slovenskem delu Koroške. Rusi bodo dobili odškodnine $150,000,000 za nemško posesti v Avstriji in zadrže gotove pravice na donavski plovbi in najdiščih mineralnih olj v Avstriji. Pričakujejo, da se bodo ruske energijo. Zanimiv predlog Progresivni severni demokrati v kongresu, ki so ustvarili TVA s svojimi glasovi, so pomagali južnim država/n k velikdmu napredku v industrijskem in fi- ustanov in uslužbencev za vse dele domovine in oskrbeeti hoče tako popolno zdravniško službo, da bo vsak lahko dobil zdravniško nego za primerno nizko ceno. Ameriška zdravniška veda nančnem oziru. Kljub temu ju- nam pre8krbuje najboljšo zdrav-žni demokratje pogosto ovirajo niško vedo na svetu. Evropski žive na udarniško delo. Po vsej^11^ umakni^ k° ,bo_ P°*?dba deželi 30 drveli avtomobili iz vasi v vas in razvažali prisilne “prostovoljne” udarnike na zbirališča. Pobirali so Že 15 let stare. Veliko jih je moralo iti tudi z vozno živino, da bodo vozili iz Prebivalstvo Zed. držav fx> štelo do letošnjega božiča že 150,000,000. Hudimana nazaj, posvetovale glede skupnih od- na teh osnovah podpisana. Umaknile se bodo sovjetske čete istočasno tudi iz Madžarske in Bolgarije, ker tako določa mirovna pogodba. Glede Nemčije so pa ugotovljena tale načela, oziroma tele vodilne, skupne misli: Vsi štirje bodo podpirali trgovino iried vzhodno in zapadno Nemčijo, Rusi so zopet obljubili, da ne bodo več začenjali berlinske blokade, štiri velesile se bodo napredno zakonodajo. V zadnjem času je zveza južnih demokratov z republikanci onemogočila važen zakon, takozvani Housing BiH Na dnevnem redu imamo predlog, da se dopolni naša brodeinih zdravstvenih ustanov. redb, ki bi bile važne za vso Nemčijo. Kakor je razvidno, so konkretni uspehi pariške konferen- val žensko za blagajničarko ce zelo majhni. Vsa vprašanja Zed. držav. Prvič v zgodovini! so več ali manj ostala odprta. (No, pri nas doma ima tudi "ona” ves denar v rokah). * * * ' Pravijo, da Jugoslavija »n Rusija zdaj tekmujeta, katera bo prej sklenila dobro pogodbo z grško vlado (ne n komunisti) Gerilce, ki jih je še nekaj tisoč v gorah, so pustili, kot je videti, Vse o čemer se je razpravljalo, je ostalo še nerešeno, viseče, pridržano za diplomatska pogajanja in za diskusijo med zastopniki zunanjih ministrov. Vozimo počasi posebno pred iolami. Otroci so tam. Smatrajmo da je vsak otrok nai. komunistični tovariši na cedilu. Pazimo in vozimo previdno. pravilo. zdravstvenem programu. Namen načrta, ki ga je predložila via- (kot je Tito), istočasno pa ne-da, je dvojen: dobiti in preekr- prestano blati njihovo rojstno beti hoče dovolj zdravniških deželo Ameriko, da hujska ves narodi so v tem oziru za več let za nami. Zatrjuje pa se, da je ta naša zdravniška nega dosegljiva le tistim, ki'imajo dovolj sredstev, da jo plačajo in tistim, ki imajo pravico na podporo do- ustava in nekoliko izpremeni volilni red za volitev predsednika in podpredsednika USA. Po tem predlogu bodo prišli v poštev vsi glasovi, tudi glasovi manjšin oddani v posameznih državah. Predlog, ki ga je stavil senator Lodge, bi odpravil kolegij volilnih mož kot tak, vendar bi vsaka država še vedno imela to- članov v kongresu. Vsaka stranka pa bi v poedini državi- dobila toliko volilnih mož, kolikoršen bi bil zbirek njenih glasov v državi v sorazmerju z vsemi glasovi oddanimi za njenega kandidata po celi Ameriki-. Ta volilna reforma bo morda nekoliko omilila škodljiv upliv nediscipliniranih dudekratov na jugu. Zdravstveni program Koncem tega ali vsaj začetkom prihodnjega leta bomo raz- j> ra vi j ali o vse-narodnem žavni uslužbenci. Ne morejo pa se poslužiti sedaj zdravniške nege 'v popolni meri ljudje srednjih slojev, ker je zanje predraga in zato nedosegljiva, Takih ljudi imamo na milijone. Ti nimajo sredstev, da bi- si mogli v polni meri pomagati v slučaju nesreče ali dolge bolezni. Nedvomno bi bila velika prš- Victorja. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 162 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. svet na vojno z Rusijo; tem članom je tudi znano, da je justi- in pokazati . lim nezadovoljnežem v jednoti, ki se ne bodo slepo pokorili- njegovi sopotniški politiki Aktivni člani tega društva, ki so že dolgo časa nezadovoljni s protiameriškim pisanjem angleške sekcije glasila SNPJ — saj niso slepi, da bi ne opazili, kako je Prosveta naklonjena komu- stranke, ki jo vodi Saragat. je nističnim. diktatorjem v Evropi zopet izvolil njega za predsedni- Rim. - ka. Na kongresu so -se pokazale frakcije Romita in Silone. Vse te skupine socijalistov skupno pod Saragatom podpirajo vlado De Gasperija. Sarragat je pod- Šterk, a Mrs. Mary Šteric pa prvič pra stara mama. Tudi Mr. Unban in Helen Stražišar sta postala prvič, pra stara starša. Naš poklon vsem skupaj. Prestala operacijo— Mrs. Albina Mršnik iz 32 E. Kongres socijalistične|216. St. je srečno prestala operacijo v Glenviile bolnišnici. Članice -podružnice 49 S-ŽZ so prošene, da jo ob priliki obiščejo. Vstopnice za banket— Vstopnice za banket v počast Msgr. Omanu se dobijo samo do četrtka do 9 zvečer. Dobijo se prj Mrs. Frank Gliha, 7720 Issler Ct ali pri Mrs.. John Zimmerman, 3646 E. 80 St. , Iz bolnišnice— Razne najnovejše svetovne vesti i tl WASHINGTON. - Pre-todnlk TOmn j, MellT Perle Mesta za pooblaščenega ministra USA pri vladi kneževine haja4 ‘5 >6 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 NAROČNINA Za Zed. države 18.50 na leto; za pol leta 85.00; za četrt leta 88.00. Za Kanado In sploh n dežele Izven Zed. držav 810.00 na leto. Za pol leta 86.00, za 8 mesece 88.50. SUBSCRIPTION RATES United States 88AO per year; 85.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States 810 per year. 86 for 6 months, $8.50 for 8 months. to situacijo in formuliral smisel pogajanj v stavcu, tovorimo se o tem kako bomo živeli in dovolili, da drugi tudi v miru žive." Da bi preprečil mednarodno ndrvozo, ki nikomur nič ne koristi, je pustil, da so pogajanja prešla od konkretnih razgovorov o poedinih točkah dnevnega reda konference na splošno razgovarjanje o osnovnih smernicah medsebojnih odnosov med velikimi silami, o nekakih načelih vzajemnostnega nastopanja v spornih stvareh. Čeprav pa so razgovori oblikovani v izredno splošne stavke in fraze, vendar omenjajo konkretno gospodarsko-trgovinske odnose med deli bivše Nemčije! in avstrijsko pogodbo. Prave posledice zadnje pariške konferejice so pa popolnoma odvisne od nadaljnega razvoja dejanskih razmer na svetovnem poprišču. Kake dobre rezultate bo izsilila samo vztrajna doslednost, žilava odločnost, nezlomljiva enotnost demokratičnega sveta. Ob taki skali ne bodo lomili valovi komunističnih imperialističnih in revolucijonarnih poizkusov. Ob taki skali se bodo ugnali moskovski vetrovi in mednarodno morje pomirilo. Takrat bo mogla ladja mirovne politike zaplavati na široko morje vse-svetovne politike. Hvala vam. •j- Gregorij Rožman. Khjb “Ljubljana” Snja gospa povedala po proala-1 vi v dovami pri obedu. Pri ye-ličastni procesiji »mo namreč opazili nekega duhovnika, ki je šepal in se je moral opirati na Entered u lecowLclua matter January Sth 1906, at the Poet Of floe at Cletaland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 122 Weld., June 22, 1949 predstavljal nekega zelo juna- škega, močnega po telesu, toda, to ni bilo res, res je pa to, da je po duhu in učenosti in po svoji blagi duši res milodejni misijonar in zelo pohleven in prijazen . '■Mlilllt*****ll"M"t******i 1111 HM t HtHHtntlll tl * *«**♦; BESEDA IZ NARODA , Po sestanku v Parizu Pariška konferenca zunanjih ministrov je končana. Šla bo v zgodovino povojne diplomacije kot ena izmed mnogih srečanj velikih sil, ki so slučajno po Hitlerjevi neumnosti bili zavezniki v drugi svetovni vojni, j>a postali sovražniki takoj ko je minila. Zgodovinarji jo bodo uvrstili med eno tistih konferenc, ki se imenujejo konference miru, konference o ureditvi povojnega stanja, v resnici pa so nekrvave bitke v nekrvavi mrzli vojni, ki se je med velesilami vnela, ko je vojna z orožjem nehala. Pariška konferenca je zelo podobna drugim bitkam v mrzli vojni. Podobna jim je v tem, da so Rusi še vedno ohranili svojo dominantno pozicijo, da so še vedno hoteli novih pridobitev v Evropi, da so vsi njihovi predlogi imeli namen, da se razširi sovjetski totalitarni imperij in so se drugi člani le branili kakor so pač vedeli in znali, vendar le oprelzno branili in jim ni na misel prišlo, da bi prehajali v ofenzivo, da bi osvojili zopet kaj pozicij, ki so jih v prejšnjih bitkah mrzle vojne izgubili. Rusija ni sicer dosegla svojega namena, da bi dobila vpliv v Porurju in v vsej Nemčiji, ohranila pa je vse kar je doslej imela. Zapadne sile so dosegle nekaj olajšanja v svojih conah Berlina, a so to jnj najrt brezobzirno in z žele-olajšanje v “osnovnih smernicah’ trgovine med vzhodom ^lednoftiaseveda le tffco in zapadom nemških dežel drago plačale. Rimanji ^ministri dolgo, dokler se bo to Božu zde- Kdo bi si mislil... Ko sem se o Božiču leta 1935 poslavljal od Sv. Lovrenca, pač nisem mogel misliti, do se bom še kdaj'osebno predstavil šent-lovrenskim faranom. Kadar sem doma duhovnikom pripovedoval o verskem in cerkvenem življenju v Združenih državah, sem navadno izjavil, da bi v Ameriko še rad šel na obisk, če bi kdaj bila priložnost. Tedaj seveda ni bilo nikjer videti kake priložnosti in možnosti. Prepričan sem bil. da je ta moja želja pač samo “prazna" želja in bo taka tudi vedno ostala. Toda Bog je obrnil drugače. Česar nihče ni pričakoval, se je v našem narodu zgodilo. Neznatna manjšina je prevzela bblast, oropala večino vseh svo bodščin ter izvaja svoj brezbožni načrt brezobzirno in z žele- alf to je še vrabec na strehi, ki ga bo treba šele vloviti. žljivostjo vzdržujejo in že vedno zboljšujejo vse cerkvene in šolske naprave, prav posebno se želim zahvaliti vsem članom cerkvenih društev: društva Naj-svetejšega Imena, oltar, društva in tretjega reda sv. Frančiška, ki so mnogo storili in še storijo za naše begunce, med katere se tudi jaz štejem. Priznati moram, da sem rad pri Svetem Lovrencu in bi se težko kje drugod bolj domačega počutil. Toda za očeta je dom tam, kjer so njegovi otroci; misli duha im želje srca hodijo noč in dan k njim. In najsi je življenje za očeta drugod še tako prijetno, vendar mu manjka družina. Moja duhovna družina je v domovini — nekaj tisoč jih je raztresenih po vsem svetu i- i» ti otroci večinoma silno trpijo-, mnogo jih je v velikih dušnih nevarnostih. Kako bi to očeta ne skrbelo, bolelo in trlo? Velika tolažba v tej boleči skrbi je v tem, da moremo Euclid, O. — Cafi plesnih veselic v dvoranah je minil, ker je pač prevroče notri in si vsak želi ven, v prosto naravo:, v senco košatega drevja. In prav takega mnenja so tudi člani in Slanice, prijatelji in prijateljice kljiuba Ljubljana. In kam bomo pa šli? Odbor nam je sporočil na zadnji seji, da »i je izbral prostor, ki je kot nalašč za našo splošno publiko; tam je velika plesna dvorana, prostori za balimcanje in eeveda tudi dovolj velika bara pod bujnih hrastovim drevjem. In ta prostor je na George Ka-liotovi farmi, nasproti Kranči-čtj na Eddy Rd. Zato vsem našim prijateljem in prij atel j mam pol agam na srce, da si rezervirate nedeljo 26. junija za ta naš piknik. Pomnite, da je klub velika po' moč Društvenem domu, tak je bil v preteklosti" im boi tudi v bodoče, ko bomo dobili kmalu novo dvorano. Torej na svidenje v nedeljo 26. junija na Geo. Kaliotovi farmi. Z narodnim pozdravom, George Nagode, -o Sepal Ul Be je IIivi». wi»nw»--------—--------- ------ - j - palico. Savno ta duhovnik, pri svečenik, kakor radi rečemo. kakih 40 letih, je pozneje stregel Škofu pri pootifikalni maši, kar se je vsaj nam' Slovenkam videla precej trudapolna dolžnost za enega, ki si ni sivest Kot takega ga moraš spoštovati in rad poslušati, v njem gori ljubezen do vsakega človeka, ki ga želi osrečiti in oživeti z verskimi svetinjami. Gospod misi- svoje noge. Pozneje nam je j0nar je bolj rahlega zdravja, Romanje v Marquette, goriomenjena gospa povedala, da je ta gospod moneignor in župnik fare, v katero ona spada. Na vprašanje, zakaj je ravno on kot invalid stregel škofu pri sv. maši, ko je bilo še tako številno druge duhovščine, nam je gospa odvrnila, da je monsignor sam tako želel iz hvaležnosti za uslišano prošnjo. In gospa je nadaljevala: G. monsignor je nekoč dobil poziv, da je nekje bolnik na smrt bolan; peljal se je z avtom na dani mu naslov, kar pa še je izkazalo, da se je nekdo 1 njim grdo ponorčeval, kajti naslova ali bolnika ni bilo nikjer. Vračajočemu se domov, bilo je to v hudem mrazu, se je pripetila avtomobilska nesreča, v kateri je bil gospod vržen iz avta s zelo pohabljeno nogo. Samo si gospod ni mogel nič pomagati in tudi ljudi ni bilo zunaj. Misleč, da bo moral izimrzniti, se je v molitvi zatekel k Baragi, češ, tudi ti si bil v svojem življenju večkrat v obupnem stanju pa ti je Bog radi tvojih velikih zaslug vedno pomagal, daj prosi Boga sedaj še zame — če je mejgova volja, naj mi pošlje pomoč . . Res je nekdo prišel in go Chicago, 111. — Lepo število Slovencev se je odzvalo za romanje v Marquette, Mich., kjer se bomo 3. julija udeležili tamkajšnje proslave Baragovega dne in bomo obenem obiskali sp~£ pobral in p0tem so mu tudi grob, kjer počiva naš po- y takrat odrezali kojni škof Baraga. Odbor za pripravo tega romanja je šel z veliko vnemo na delo; ipiosebno se je še potrudila Mrs. Gregor Gregorich, 1931 nogo, a zastrupljenje se še ni ustavilo in so zdravniki povedali, da mu ne morejo rešiti mora izbirati hrano, ki je njemu predpisana. To je križ, ki ga pa on s prijaznostjo nosi. Druga oseba je bila stopila v najino družbo v hiši družine Mr. in Mrs. John Haidinjaka, na 31 Grenardier Rd., Toronto, Ont., kjer se navadno misijonar nahaja, da je bližje svojih naseljencev, drugače misijonar živi v St. Mary’s misijonski postaji daleč drugod. V hišo je k nama pristopil mlad in za delo navdušen in že dobro angleščine zmožen rojak begunec Feliks Sebanc, kateremu je bilo poverjeno dobiti avtobuse za vse romarje. Ta rojak je svojo nalogo prav dobro izvršil in nas vse zadovoljil. Na tega se lahko obrnete, kadar ne veste, kam bi se obrnili. Njegov stalni naslov je v hiši John Haidinjaka, kakor zgoraj omenjeno. Omenjena družina je že stara naseljena in poznana v Toronto. V njihovi hiši imamo tako rekoč prenočišče in hiša sega kar v tretje nadstropje. Lastnika sta tako zvana Prekmurca, katerih imamo v Clevelandu precej, ki so vsi zelo čislani in spoštovani med nami, ki imajo v Clevelandu sedaj tudi svojega odličnega gospoda in rojaka iz njih okraja, Rev. Father Joseph Godina, Veliko “zahvalo dolgujem družini Haiidinjakovi za vse kar sem od njih dobil uslužno- "* “ ” “T Z. >•'. p«'« P""”®* i« 52* “ Vendar ima pariška konferenca nekaj značilnosti, nekaj razlik od dosedanjih povojnih konferenc, nekaj kar ji daje posebno mesto v razvoju mednarodne politike. Rusi so prišli na konferenco “z milim obrazom lojalnih Ljubljane, še nisem imel name- sodelavcav,” ki iskreno hočejo nekaj doseči v “sporazumnem” delu z zapadnimi zavezniki. T fon njihovega nastopa ni bil vač tisti brutalno sovražni ton, ki je še prevladoval na ne volje zapustiti svoje slu žbeno mesto. Pa je zopet Bog obrnil drugače. Tako rekoč za lase me je dvignil skoraj kakor angel preroka Hababuka ter me vkljub notranjemu odporu moje volje postavil na Koroško, v mo- na zadnji generalni skupščini Zveze Narodov, njihovi pred- jo rodno deželo. Po svoji volji logi niso bila nelojalna presenečenja, ki so jih pripravili za vsako izmed dosedanjih konferenc, njihovi govori niso bili več 'tako očitna svetovna propaganda komunističnega vodstva in apeli na pete kolone po vsem svetu, kot je to bilo doslej. Oblika njihovega nastopa je bila rednejša, dostoj-nejša, ponižnejša. Rusi so sedaj prvič pristali na tajne seje, na stvarne razgovore in prvič se je. konferenca končala z lepim slovesom, brez medsebojnih besnih očitanj. Gotovo s temi uspehi konference ne moramo biti zadovoljni. Gotovo nihče ne more biti zadovoljen, kdor le malo čuti koliko neupravičenih uspehov svojega nelojalnega zadržanja so Rusi pobasali in jih drže, koliko krivic je ostalo še nedotaknjenih tudi po tej konferenci. Toda tudi tisti, ki se jezimo nad preveliko previdnostjo, opreznostjo, obotavljanjem, neodločnostjo zapadnih sil, tudi tisti, ki mislimo, da bi za nekaj stopinj krepkejši nastop ne povzročil nikake vojne, ampak bi samo Ruse napravil še popustlivejše, moramo reči, da se. razvojna linija mednarodnega položaja v Parizu ni rtagnila navzdol, ampak je držala svojo sme,r navzgor, v cilju popravljanja napak, težkih in .usodnih napak ki so bile storjene v Jalti, Teheranu in Potsdamu. Pri tej ugotovitvi pomislimo s kako velikimi priprava mi je bilo to mogoče doseči. Najprej so zapadne sile in manjše države manifestirale svojo enotnost na splošni konvenciji Zveze Narodov v Parizu. Tam iji mogla sovjetska delegacija prodreti z nobenim svojih predlogov, ker je bila sloga zapadnega sveta močna in trdna kot zid v vseh-osnovnih rečeh. Nadalje so se države zapadne Evrope združile v enotno formacijo, ki dobiva že nekake oblike konfederacije, Robiva skupno organizacijo vojaških sil in skupno gospodarsko mašinerijo. Zapadna Evropa se organizira v skupen, enoten obrambni blok držav. Ta skupnost se je povezala z USA in Kanado v seiverno-atlantsko obrambno skupnost, ki je največja obrambna zveza kar jih je svet kdaj videl. Če potem upoštevamo, da ta obrambna skupnost sega v neki meri tudi preko južne Amerike, ker je USA Rodilna članica pan-ameiriške zveze, imamo šele podobo s kako ogromnim zaledjem so imeli zunanji ministri zapadnih velesil krite hrbte, ko so odšli na pariško konferenco, ki se je pravkar končala. Šele pred vsem tem so Rusi dobili nekaj spoštovanja. sem hotel na Koroškem ostati največ štiriindvajset ur, le toliko, Ja pridem do italijanske meje, pa je Bog dopustil, da nisem mogel naprej, ampak me je v britanski zoni šolal in oči' ščeval v ponižanju, negotovosti in strahu, a obenem mi je naklonil toliko ljubeznjivih in razumevajočih ljudi domače dežele in tujine, da je bila vsaka grenkost oslajena. Po tridesetih mesecih očiščevanja kakor v zemeljskih vicah me je imel Bog za dovolj pripravljenega, da mi izpolni staro željo, kj ie pa nisem več resno nosil v srcu, in me pošlje v Združene države, bT'filV močnih milosti v vsem njihovem trpljenju. Trdno upam, da bo moje bivanje tu samo začasno, saj je vse naše življenje na svetu le začasno bivanje, nikjer nimamo stalnega mesta, temveč hrepenimo po večnem. V neizmerno božje usmiljenje zaupamo, da bo Gospod vzel v račun trpljenja deset in deset tisočev naših rojakov, ki so bili mučeni, pobiti in umorjeni, ki še zdaj počasi ginejo v ječah in kampih pri- avtobusa. Vedno pa se je še kdo priglasil, da bi rad šel. Tako sta Rev. C. Sircel in Mr. J. Gregorich premagala vse 0-vire in dobila še tretji bus, da se bo tako lahko dalo priliko še onim, ki bi radi šli. Toplo priporočam vsem, ki se želite udeležiti tega roma-hja, da se takoj priglasite pri gori omenjeni Mrs. Gregor Gregorich, k; bo natančno vedela, koliko oseb še lahko vzame. Vedite, dia kdor bo prej, tisti bo ura, ko bo Bog naredil obračun, tedaj bo v domovini zasijal dan resnične svobode, kakršno tukaj uživate. Da ta dan pride, je čisto gotovo; le tega ne vemo, kdaj. Morda ima italijanski jezuit p Rotondi prav, ki trdi: “Prerod prihaja , pri katerem bo komunizem uničen, a nobena njegova pozitivna zahteva ne bo podlegla, ker ne bo zmagal protikomunizem, ampak Je- kajpak v čisto drugačnih oko- ^ bo ^ ^ ^ y roke. fas liscinah, kakor pa, sem j ih kdaj mislil. Kristusov bo kmalu prišel.” Na te jezuitove besede morem reči Da pa je Bog to mogel stori- le eno. Bog daj> da bi bilo tako. ti, je omogočila župnija sv. Lovrenca, na čelu ji vaš dolgoletni visoko spoštovani župnik, gospod kanonik John Oman, ki me je povabil in mi odstopil^svčjo lastno sobo v stanovanju. Tako sem dne 3. julija 1948 prišel drugič v vašo faro in sem vaš prijazen pozdrav sprejel z globoko hvaležnostjo do Boga, ki vsa človeška pota vodi z nerazumljivo modrostjo in ljubeznijo. Zdaj sem tu in se vam tudi v Vestniku predstavljam in dodajam na prvem mestu iskreni: Bog Vam povrni, Father Oman, res pravi Father-Oče ne samo po naslovu, ampak tudi po du- številke jim povedo, da je na drugi strani večja sila. Zato hu in ljubezni. Potem pa: Bog so se delali kot da tej sili nočejo več nasprotovati, da jo upoštevajo. Zato so popravili svoje diplomatične topove, razvili napol belo zastavo in nastopali kot nekaki parlamen- tarci v premirju. povrni vsem v šentlovrenskem župnišču, katerim s 3vojo navzočnostjo nadlego in delo napravljam. In končno povrni prej postrežen. Ker imaim-o silnega dela. Kadar bo prišla tretji bus, je s tem dana prili- Kakor si želim, da bi se mogel čim prej vrniti v svobodno ljubljansko škofijo, vendar bi rad bil letos še tako dolgo tukaj, da bi z vami- obhajal vaš župnijski prazpik. Saj veste katerega če pa še ne veste, vam ga čisto tiho na uho povem, da ne bo slišal tisti, katerega se tiče: Letos, kakor ven«) obhaja vaš župnik in naš kanonik, Father Oman, svoj sedemdeseti rojstni dan. Kaj ne, da je to težko verjeti? Le poglejte ga, kako mladeniško hodi, kako mladosten je njegov pogled, lasje gosti in črni, in če zapoje, je to glas gorenjskega fanta. Starčki sedemdesetih let ne izgledajo tako. Vidite, zato bi rad bil še dotlej tu, da bi se z vami veselil mladeniške sedemdesetletnice in bi rad z vami Fathru Omanu k rojstnemu dnevu iz vsega srca Z veliko diplomatično spretnostjo je Acheson izkoristilvscm faranom. ki s svojo dare- čestital in srečo voščil. Ljubi ka rojalkom v Jolietu, Wau-ke-gamu in S01. Chicagu, da malo pomnože število romarjev. Vožnja ni draga v primeru z daljavo. Prenočevali borno najbrž vsi v enem poslopju, videli, slišali 'bomo mnogo lepega; domače družbe bo dovolj in predvsem — molili bomo, naj ljubi Bog še na zemlji čimiprej poviša svojega zvestega služabnika, našega Slovenca v oltar in Baragu se pa toplo priporočili v naših domačih in narodnih težavah. Lansko leto sem bila v spremstvu še dveh drugih Slovenk na proslavi Baragovega dne Marquettu in moram reči, da je bilo vse tako veličastno, vsak korak tega dneva je bil namenjen v čimvečjo slavo pokojnemu škofu Baragi. Sedanji škofije so omenjali v govorih in pridigah o zlati, resnični, globoko verni pobožnosti Baragovi, radi katere je toliko dobrih,del storil za Boga in tiste, ki še Bo. ga poznali niso. Naj pa še pripomnim, da so. prav ti škofje dali izpred oltarja, kot na vzhodu v dvorani, veliko priznanje dvema neumornima delavcema za Baragovo svetniško povišanje; prvemu kot duhovniku, Rev. Ciril Shircel O. F. M. te Lemonta in drugemu kot lajiku, Mr. Joe Gregorich« iz Oak Parka. Mas, kot Slovenke, je vse to navdalo s ponosom in hvaležnostjo. Naj -pa še povem oziroma za- da da še živIjenSe njihovem gospodu župniku. Šolske sestre so priporočale otrokom, naj ti goreče molijo in tako so s sestersko vzpodbudo ti šolski otroci začeli vedno molitev v cerkvi. Skozi teden dni so molili po 24 ur na dan. Ko sa še drugi prišli v cerkev, so šele prvi odšli in vsi molili k Baragi za njegovo posredovanje pri Bogu. Ko je ta teden molitve potekel, so pa zdravniki povedali, da bo g. župnik živel, da je izven nevarnosti zastrupljen j a. Sedaj ima gospod celoi leseno nogo, ki pa je kljub temu vedrega in veselega zančaja, Bogu in svojem posredovalcu Baragi hvaležen za prejete milosti in zato je tudi želel na Baragov dan biti strežnik škafu pri daritvi sv. maše. Mary Blai. o- Božjepotni izlet v Kanadi Anton Grdina in svoje. Na cesti Grenadier Rd. so tako vljudni Prekmurci. In nič manj nisem zadolžen zahvale že omenjenemu Mr. Feliksu Sebancu, ki me je učil kako naj se po Toronto vozim s tramvaji. On je bil za nas nekakšen blagajnik. Seveda so mi delali usluge še drugi, saj čutim zahvalo v srcu vsem. Haidinjakovi pošiljajo pozdrave vsem njihovim rojakom v Clevelandu. Med mnogimi veselimi dekleti v Toronto je bila žalostna pa le Anica Dolenčeva. “Jaz pa ne morem potovati z vami, ker moram ostati na delu,” je rekla. Oh, to je pa še mene malo užalilo, tako živahna in delavna, družabna in vedno navdušena, kako bi bila še ona množila naše potovanje z veselimi pesmimi in pripovedkami, pa je morala ostati doma. Naštevala je pozdrave za v Cleveland: Dr. Kreku, Debevcu, Jože Grdini in vsemu osobju pri A. D. in vsem, ki A. D. bero. Naj le še sama kaj napiše, kako hudo ji je bilo, ker je morala biti doma, med tem ko so njene tovarišice ve sej o prepevale na dolgem in ' I Ob tem času je bita že 6 ura zvečer in treba je bilo odpotovati. Prekratek je bil čas ža oseben razgovor, za medsebojno poznanje. Mnogi bi radi kaj sporočili, mnogi radi kaj poizve- prijaznem potovanju.1 V Hai- deli, drugi zopet potožili in sporočili, kje in kod se nahajajo. Kar se je v pogledu storilo je bilo takole: Naročil sem jim naj mi kar na kratko sporoče svoje ime in ako mogoče še ime kraja v domovini in avoj naslov tukaj ter ime one osebe, kateri žele kaj sporočiti. Tako se jih je nekaj priglasilo na hitrico, ker ni bilo časa za daljše razgovo- Naj še izrazim moje zadovoljstvo osobju, s katerim sem ta dva dni imel družbo in gostoljubje. Saj vsi veste, kako so naši ljudje res gostoljubni do svojega rojaka, posebno še v bolj oddaljenih krajih. Prvo moje ? ečanje je bilo z dinjakovi hiši smo se tudi srečali ž dvema hčerkama Am-broijičeve družine, ki sta se udeležili romanja v Midlandu. Skoro bi bil pozabil sporočiti, da smo se v soboto veselili na veseli svatbi. Kakor nalašč, se je vršila v soboto svatba mladega para, kjer sem se udeležil v hiši nekega domačega rojaka te vesele slavnosti. Ob tej priliki je v veseli družbi vsak nekaj povedal in končno tudi ženin sam, Folin Vičič, ki je takole naslovil: “Tudi jaz se oglasim danes na moj poročiti dan; sem že več kot eno leto tukaj v novi deželi, ki nam je prinesla mnogo sreče in zadovoljstva. Rad bi vedel, ako je kateri v Cleve- gospodom misijonarjem Jakob iatl(ju n ytije doma, naj bi se Kolaričem. Mislil sem in si ga' (Dalje aa 3. »trtni.). JUNE 22, 1949 'A- S. Puškin: Kapetanova hči _Poštarjeva žena je prišla ta- vičnost in nepoštenost." . . v i _ »A _nam koj k nji, da bi se ž njo raz-govarjala. Goapa je pripovedovala, da je see trii na dvornega kurjača, in je posvetila deklico v vse tajnosti dvornega življenja Pravila ji je, ob katerem času carica navadno vstaja, kdaj pije svojo kavo, kdaj se izprehaja, kaki velmožje so sedaj pri nji, povedala ji je tudi, kaj je izvolila mttbstna gospodarica govoriti včeraj pri obedu in koga je sprejela moči v avdienci. Z eno besedo: pri- "0 ne, prišla sem prosit milosti, ne pravice.” “Ali smem vprašati, kdo ste?” — “Jaz sem hči kapetana Mironova.” "Kapetana Mironova! . . . . Onega moža, ki je bil poveljnik ene iz orenbunških trdnjav?” “Da, onega.” ( Dama je bila videti ganjena. “Oprostite mi,” je nadaljevala še bolj prijaano, “da se mešam v vaše posle, a jaz sem Gkni tajnik SNPJ Prosveti v priobčitev, toda gl. izvršni odsek (ki je nedavno ____________________ _ . podprl kolekto za svobodni tisk!) se ima sedaj odločiti najina je odklonil priobčitev resoluci usoda; srca ji je silno bilo in zamiralo. Čree nekoliko minut obleki, katero ima ravno na sebi. NK drugega ni ksealo: Marja Ivanovna je sedla v kočijo in se odpeljala v dvorec; apremjali so jo nasveti in blagoslovi Ane Vlaajevne. Marja Ivanovna je čutila, da je. Zavedajoč se, da mu gl. urad krši pravico izražanja v glasilu, £qau'ii<*iu. vjxoa uwwi»v KrSl piavluu ihnadjb » se je kočija ustavila pred dvor. je drustvo razposlalo svojo re- v avuienci. z, --- -------, - ■ .. povedovanje Ane Vlasjevne bi večkrat na dvoru. Povejte mi, napolnilo več strani zgodovinskih zapiskov, katere bi potomstvo investno visoko cenilo. Marja Ivanovna jo je pazljivo poslušala. Šli sta v carski kakšna je vaša prošnja, morebiti mi bo mogoče, da vam po-morem.” Marja Ivanovna je vstala in se spoštljivo zahvalila dami za Uoatla« kJU ava v v».—- * w katerem je znala Ana njeno naklonjenost. Vse na nepoznani dami . jo je nehote vleklo k nji in ji vlivalo zaupljivost v srce. Marja Ivanovna vrt, v------. Vlasjevna zgodovino vsakega drevoreda, slehernega mostiča. Po izprehodu sta se vrnili na poštno postajo, druga z dru- je vzela iz žepa zloženo pro- ” j i • • X«1 n 1«. 1a »A/lalo1 nonnom MW11 go popolnoma zadovoljni. Drugo jutro je vstala Marja Ivanovna zelo zgodaj, se oblekla in tiho odšla na carski vrt. šnjo in jo podala neznani svoji pokroviteljici, katera jo je začela tiho čitaiti. Sprva je bilo videti, da jo či- ia m 11*110 UUOia ito r — • — Bilo je krasno jutro. Solnce ta pazljivo in blagovoljno, kar je zlatilo vrhove lip, katerih listje je že rumenelo pod hladnim dihom jeseni. Mirna gladina širokega jezera se je svetila nepremično. Vzbujeni labodje so se ponosno vozili izpod grmovja, ki je viselo črez obre- ije. Marja Ivanovna se je napotila okoli krasnega loga, kjer je bil pred' kratkim postavljen spomenik v čast zadnjih zmag grofa Petra Aleksandroviča Rumjanceva. Kar ji je priteklo nasproti malo belo pse, angleške pasme, in začelo lajati, kliknila Marja Ivanovna. Marja Ivanovna se je prestrašila in obstala. V tistem hipu je zaslišala prijeten ženski se ji je izpremenil obraz — in Marja Ivanovna, ki je sledila z očmi vsem njenim kretnjam, se je ustrašila strogega izraza na onem licu, ki je bilo še pred trenotkam tako prijetno in mir-» 'Vi prosite za Grijova?” je rekla dama hladno. “Carica ga ne more oprostiti. On se je ždružil s samozvancem ne iz nevednosti in lehkomiselnoati, ampak kot spriden in nevaren malopridnež.” — “Oh, saj ni res!” je vz- ‘Kaj pravite, da ni res?” je odvrnila dama in kri ji'je stopila v obraz- i —“Ni refe, kakor gotovo je cem. Maraja Ivanovna je šla s trepetam Pio stopnicah. Vrata so se odprla pred njo na ate-žaj. Lakaj jo je peljal skozi celo vrsto praznih, prelestnih soban. Slednjič »ta prišla do zaprtih duri, kjer jo je lakaj pustil s pripomnjo, da jo hoče takoj naznaniti , Misel, da bo videla carico iz Oči v oči, jo je tako pretresla, da se je s trudom zdržala na nogah. Črez hip so se vrata odprla in Marja Ivanovna je vstopila v toaletno echo vladarice. Carica je sedela pri svoji toaletni maid. Okrog nje je stalo več dvornih dam, katere »o se Marji Ivanovni Spoštljivo umaknile. * Vladarica se je prijazno obrnila proti nji in Marja Ivanovna je spoznala v nji ono dlamo, s katero se je pred kratkim tako odkritosrčno pomenkovala. Carica jo je potovala in ji rekla smehljaje: “Zelo me veseli, da sem nuh gla držati svojo besedo in ugoditi vaši želji. Vaša reč je \ redu. Uverjena sem o nedolžnosti vašega ženina. Tu imate pismo, katero blagovolite sami izročiti vašemu boctc|čem|u tastu.” Marja Ivanovna je vzela pismo s tresočo roko, padla carici pred noge in od veselja zapiskala. Vladarica jo je vzdignila in' poljubila. Potem se je še razgovarjala ž njo. “Vem da niste bogati,” ji je rekla, “a jaz sem in ostanem vedno dolžniea hčere solucijo na predsednike vseh društev SNPJ in tako je vsaj deloma seznanilo članstvo s svojim korakom. To pa seveda ni bilo po volji sansovskim vodjem v glavnem uradu in zahtevali so od društva 749, da skliče izredno sejo, na katero pride gl. tajnik Vider z namenom, da bo članom lega društva “žajfal čr- pravila ip povzročili veliko razburjenje v jednoti z resolucijo. Rekel je, če bi bila ta resolucij* objavljena v Prosveti, da bi on izgubil službo (?!) in vsi čl»ni v Minnesoti in West Virginiji bi izgubili delo. Kaj je mislil s tem, ni pojasnil, člani so mu odgovorili, da je obratno res: članstvo SNPJ je v nevarnosti zaradi sansovske subverzne politike, ne pa zaradi njihove resolucije. Vider je tudi povedal, da se je tajnik društva 484 tako ustrašil, ko je prečita! resolucijo, da je takoj pustil tajništvo. (!). člani so imeli na Vidra listo vprašanj, toda on jih je na komunski način ignoriral ali je jrusivu «-zavil odgovor. Na vprašanje, nega bika” (s u b e v r zivnega {emu i® Kuhel *traPal 114 mi' SANSa) oziroma jih bo podučil, rovni” shod v New Yorku na kakšen zločin so storili, ker so lednotine stroške, ni dal Vider se predrznih razposlati na dru- odgovora, začel pa je govorita o štva prepovedano resolucijo. Vi- “mirovnem” kongresu v Parizu, der je pisal predsedniku dru- nakar ** J® predsednik ustavil, štva, da bo društvo moralo pove- da *> ne 8Pada na “J®- " dati, kako in odkod ve, da je ju- Je tudi rekel, da so pri FBI le stični department označil SANS *W*.“ ^ mzkega zna za subverzivnega. Treba je do- čaJa- * st°PaJ° v komunistično kazati! On (Vider) ne vem o Branko in potem pričajo pred torn ničesar kot to, kar je čital fdiščem proti svoj.m tovan-„ fasonisih ^m! (O komunističnih špijo- 5 SO se glede dokaza dobre «»» v Ameriki in drugod Vider pripravili. Pisali so na justični » *e ničesar.) Na vprašanje, department in takoj prejeli li- *• a® brinja s politiko Prosvete, sto subverzivnih o r g a nizacij, J* Vider odgovoril : Da in ne -med katerimi se nahaja tudi kolikor je po pravilih! Na vpra-SANS pod naslovom “Comma. ^nje, <*.»*> «vrin. odsek nist.” To je zadostovalo. Nisd dovoli!I objavo zapisnika te seje se pa člani pripravili na nekaj v g^u, je Vider rekel: Nelta-drugega, kar jih je čakalo 15. k> « razenja v ed- ina ja popoldne v Slovenskem noti ... Na vprašanje ce Videi domu na Moxhamu, kjer se je “Povija SANSovo delo v jed vršila izredna seja. "otinem času m uradu, m bilo Vider ni prišel v dvorano sam. odgovora. hoglavi urednik Prosvete pa te-jdoče, bodite prepričani, da boga noče videti in Čveka, da je to ste vzbudili pozornost vseh na-le “lov na coperniee.” člani mo- rodnosti, luč boite vsem dru-rajo spregledati, dokler je čas! gim že prej B0ZJEP0TN1 IZLET V KANADI Panika Starogrški bog Pan je bil (Nadaljevanja li t •tnali bog gozdov in živine. Imel je v A- °- pošiljam vsem amenšlum Slo-l.h ^ na piščalko. vencem, žemnVičičToronor^^ ^ n- •-*■* — l*-i—-• im vičbo njegovega sina ter pohvalo o razumu in blagem srcu hčere kapetana Mironova ... Rokopis Petra Andrejeviča Grinjova mi je izročil eden njegovih vnukov, kateri je zvedel, da se ipečam z dogodki, ki se nanašajo na čase, opisane v n j egovem rokopisu. Odločil sem se z dovoljenjem sorodnikov, da izdamt a rokopis posebej, pridenem vsakemu poglavju primeren nadjp« ta pre-menim nekatera osebna ime- (Konec) tako je s Prosveto in njeno laži-demokracijo. Prosvetin urednik najmanj enkrat na teden napiše bilo dolgčas, pele so dekleta, fantje in možje in srečno smo dospeli zopet nazaj do Haidinjakovih, kjer smo bili zopet prijazno sprejeti. Bog jih živi in zdrave ohrani, tako tudi vse, s katerimi smo se v teh dveh dneh srečali, posebno še ženina in nevesto, ter tudi kuharico, Paulo Blaž, ki je sorodnica Mr. Jakob Resnika iz Clevelanda. Novi naseljenci, begunci in begunke, le tako z odločnim pogumom in s korajžo nadaljujte novo Življenje naprej. V Torontu in sploh v'Kanadi imate več pionirskih starejših naseljencev, ki so iskreni ta vam bodo šli povsem tudi na roke. Verno sem prepričan, da je Toronto za Clevelandom največja bodočnost slovenskega naselja. ki povec ua je lam munrautim /»inčune v teh zadnjih mesečih je vse “okej” — dssi je BANS po'sko kolonijo sovjetske Rusije, je(tam velik* izboljšava ta mo-njegovem še potreben zaradi re-'kriva, da v raznih državnih po- raina vzajemnost med njimi, lifa tamkaj. jstavodajah skušajo poostriti za-'vae to zato, ker se držijo svoje Vider je zdaj pa zdaj grozil kone zoper subverzivnost in skupnosti in pa načelnosti. Ako članom društva, češ da so kršili omejiti naše svobodščine. Pu- boste tako sodelovali tudi v bo- zaradi reiifa — udaril pa je po članek, ki je za Ameriko toliko njem zaradi njegove subverzivne,^subverziven — da bi bil urednik sopotniške politike dve leti po-j takoj likvidiran, če bi bil v Rutam, ko je Tito uvedel svojo to- siji ali Jugoslaviji in bi tako pi-talitarsko republiko. Vider je|sal za Ameriko, kakor tukaj pito zamolčal, kakor je zamolčal še proti. Temu uredniku, Vidru komuniste v starem kraju, do-Jin ostalim vodjem SANSa gre čim je boljševiško Rusijo pohva- zahvala, če, bodo člani SNPJ očrta, da ima "a wonderful govern- njeni pri ameriških oblasteh kot jnent.” O bedi v starem kraju'sovražniki Amerike in trpeli noče Vider vedeti ničesar — re-1 posledice. Nestrpnost komun-kel je, da je njegova žepa jnreje-] cev, ki hočejo napraviti iz dela pismo,' ki poveč da je tam'mokraticne Amerike tataijtar Christiana Lodge and Cottages /j Eduardsburg, Mick. Ttu Lodge has M rooms, with connecting shower and toilet. There are 11 cottagea with private shower and toilet. Central dining room with Saar- Ir^n-ieiimpreftn cOOUOff. All sports: golt, dancing, tens shuffleboard, horseback riding, beach, boating and tlohing, ____ games. Cater to overnight guests. Located K Christiana Laka In * grove of large trees 100 acres of private playground on VS 111 Write tor folder. CHRISTIANA LODGE ! DOMINIC KBASOVKJ, Prop. Phone 91Z8F5 P.O. Edwardeburg, Stick Vas moči glavobol? Nabavite sl najboljte tablete proti MSdDtag 18701 Waterloo Rond Cleveland 10 .OMe Kadar potrebujete zavarovalnino orati ognja, i »e lahke la i L Petrich — IV1874 uoos nuMBB m Stara mama (POVEST) mrmral Stefan, “že mogoče." s skromnostjo. Nima ne ma-Judy je napisala gospe Klari nir ne obzirnosti ne radoved- zanimH'io jpismo: “Najdražja Klara nosti. Doslej še nikoli nisem spoznala, kakšna prijetna last- “Steherni trenutek, ki ga prednost more biti radovednost, doživljam na tem lepem kraju, si kler nisem srečala njelga. Ev-v duhu ponavljam: ‘Za vse to ropa mu je igrišče. Pa ne, da “Morda bi nas Mr. Colebridge lo je, kakor da gre na sejo rav-1 vzel kak dan s seboj, da se prepriča, ali mu bova všeč,” je rekla Judy, ki si še ni mogla re- se imaiš gospe Klari zahvaliti’. Zdaj vem, kako apretno ste vse uredili. Migljaj sem, besedo tja. Tudi vem, da nikoli niste imeli namen, poslati semkaj ] Erika, četudi bi bil utegnil. 0- nateljeV.’ “V tistih dneh je bil samo starejša izdaj a tega, kar je dames. či, da ji je Mr. Colebridge Pravil mi je, spominjam se, da všeč.1 “Na noben način pa ne pripravlja *big business”. Men-bi mogla z vašim vozom razpo- da je zvezan z neko veliko iz-lagati, kar- nama t^ko prijazno svetujete.” “Jaz sem v tem kraju sam,” je dejal Mr. Colebridge, voz ima sedem sedežev, in jaz ne znam francoski. Prav zares mi iz-kažte uplugo, Stanujem v Hotel Beaulieu. Smem vprašati, kje “Midva sva v Rivieri,” je povedal Štefan. “Pridite mlaju obiskat.” “Bom tudi izrabil vaše povabijo. Mislim, da tudi igrate, Mias Pendleton?” “Igram? A, mislite Casino? Nisem še bila tam, pa nameravam iti, ko bo Mr. Delisle malo boljši. Nikoli še nisem lovila sreče, pa bi le rada poskusila.’’ “Jalz zahajam tja vsak večer,” je dejal težki mož. “Do-milšljam si, da igro poznam, gospod. Kadar pridem nekoliko naprej, igro zapustim. Napredujem pa vselej. "Potapljal je z roko po žepu, potem pa segel v notranji žep. Judy se je že bala, da bo privlekel ven bankovce, pa je le zlato rigamo dozo. “Boste kadili, gospod? Stavim, da so' tele boljše od vseh, kar jih morete dobiti tod okoli.” Starec pa je z roko zamahnil vozno tvrdko. Podrobnosti se ne spominjam več. Napravljal pa je name močan vtis. Prijazen, zelo drzen, stremi j iv, sebičen, kar prijeten. Resnične- menjali ste ga samo zato, da bi družini ustregli. O, ,le predobro poznam vaše ljubeznive zvijače! “Starega Štefana' obožujem. In prav zares se' tudi čudovito popravlja. Pripeljala ga bom k Vam, Klara. Mej edini cilj življenja zdaj je ta, da Vas in njega spravim skupaj. “Radovedna sem, ali ste ma- ga humorja nič. Da, šalo rad Jorja Crosby ja še kdaj videli, sliši, a to še ni zmerom humor, ^ ate ga> faJ ^ar Nabeme živtjeoske filozofije —;*im> kako ste, mu bili dobri, pa vsaj doslej ne. Nobenega čuta je neumno, da bi tako sa- za vrednote. Vrednote, da. Je prav zanimiv tip. Sam vase zaljubljen. ‘A mogočen. Vedel sem, da se bo preril naprej. Spominjam se, da sva na dolgo razpravljala. Imel me je rad, ne vem zakaj. Menda sem mu napravil neko uslugo, pa sem pozab}] kakšno.” "Njegova estetična ali lepoto ljubeča stran pa je skrajno nerazvita,” se je zasmejala Judy. “Odtod take obleke. Strašen človek na nek način, pa vendar že zdaj lahko rečem, da mi bo všeč, če ga malo bolje spoznam.” “Že mogoče,” je kakor zase n PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDIKJIV, OGRODJA IN ZA BARVANJ* AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PM (0. MOB ST. CLAIR AVENUE ______________THANK CVELBAR, lastnik. na Olimpu za samega Jupitra, ne bi mogel miobene pokaditi,” se je izgovarjal “Te pa je slabo,” ga je pomiloval znanec in si eno prižgal sam. “V starih časih ste kar radi imeli dobro cigaro, gospod." “Rad imel, pravite?” je vzkliknil Štefan. “To sploh ni prava beseda. Svojo neumrljivo dušo bi prodal za eno samo cigaro, če bi ne bilo teh preklicanih zdravnikov.” “Debro,” je rekel Mr. Colebridge in se obrnil proti Judy, “ne smem vaju več zadrževati. Prav zares sem vesel, da sem vas srečal, Miss Pendleton, in da sem vas apet videl, gospod Recimo, da pridem k vam v ponedeljek in vaju popeljem na Grasse? To 'bo prav prijetna in kratka vožnja. Recimo ob pol treh. Upam, da mi ne boste odrekli te časti, Miss Pendleton.” Ni bilo videti nobenega pravega razlega, zakaj naj bi od' bila. “Če se bo Mr. Delisle počutil dosti krepkega — m jaz kar mislim, da se bo,” je dejala in stisnila roko, kj jo ji je ponudil. “Zelo »te prijazni.” “Torej v ponedeljek. Zares me bo laelo veselilo.” Gledala sta za njim, kako je z dolgo črno cigaro v ustih stopil nazaj v lepi avto in gladko oddrsel dalje. “Glej, glej 1” je rekel Štefan. "Čudma stvar! Na tega človeka nisem mislil že več ko deset let.” “Povejte mi kaj o njem. Kaj je? Najbrže kateri ‘kraljev industrije’?” “Da, mislim, da bo nekaj podobnega. Spoznala sva se v Argentini.” “Le tega mi nikar ne pravite, da je bil tamkaj na počitnicah ! Ta človek si v vsem svojem življenju še ni privoščil enega dneva počitnic. Ste že ledaj videli tako obleko? Kaza- * - - OBLAK MOVER Naša gperielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca n« e. n. st JOHN OBLAK HE27M Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Janiči Vam in Vašim Otrokom KIANJSK0-S10VENSK* KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejsa slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Poslue že 56. leto Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,0d0 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94% 6t hoM Mn Mi In trojim Starim, m Tiraj m ari najbolj* aa-Httd la madMirmttiJ podporni atfanMK KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JSDNOTL Utr aa lahka mrnraM aa amrtntna raaaa aMtSla. aatradje, arori LIL JEDNOTA taninu molka m toka aS II. Sa M. Mal •traka aa lakaj aa rvtrtra In da U. Ma aaS avala akrflla. LIL JIDNOTA I Saka as IM.M Sa luau«. Ma atkatla i nate oertMuri* It Stali LIL JEDNOTA It mm anH vM In rini. Oa la nlri tlaa aS Bantan la amaina la kaiata katalUka aaSaataa omnlaaalja, aa* IraSl n ta aririaal taksi ta akntttTaa LIL . GLAVNI 351*353 No. Chicago St. aa vat Sraga !•* lialea krajanih , ah aa m URAD Joliet, 111. 5»^ 2? bi morda znal izgrati — kaj še! Ravna samo tako, kakor ravnajo drugi, in zapravlja bajne vsote denarja; kadar hoče biti vesel1 ali zabaven, pa se ti zdi, kakor da gledaš parni stroj, ki se igra s svojim repom. Pogo- , v nebesa, išicer je pa ,bil Bo- ste ga zato napadamo, pa mu di tokaj in me zvečer spremlja- kavgki prelh, pr0Cej podoben ta v Casino, kadar Štefan odi- je menda še všeč. Meni dela težke poklone — oh, tako težke! Dopovedujem mu, da nisem vajena poklonov, in da je v Angliji tako: čhn više koga cenimo, toliko manj mu skušamo to pokazati, in da je edina Ose- lje sipat. Navadno igramo v štirih, ker se nam skoraj vselej pridbži tudi Mr. Colebridge. “Ne morete si predstavljati, Klara, kako zete vsako1 stvar tukaj uživam! Toko mi je, ka- r_ _________________ ba, ki mi včasih pravi, da sem kor ^ bila umrla in prišla Štefanovih pisem, precej čedmla, moj brat Noel. “ ‘Slišite,’ pripominja Mr. Colebridge,’ tale vaš brat je gotovo precej človeški.’ “Mr. in Mrs. Asheton sta tu- Styxi. Ves čas pa imam občutek, da"bi pravzaprav morali biti pri Štefanu Vi in ne jaz. Pa se bo že pozdravil in spet ga boste videli. Miss McPherson je zelo dobra. Sicer sem pa 'to izvedela že poprej iz —AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride motaril. Vem, da ga imate radi, in se tega zelo veselim, kajti tudi jate ga imam rada in Noel nič_manj. Niti za hip ne upam, da bi sploh kdaj bil kaj drugega ko reven. Tudi če bi se njegova knjiga izkazala klasično, iniu le ne bi prinesla mnogo denarja. A sem vendarle prepričana, da je pomenljiva knjiga. “Tukaj je neki mož, ki je pravcato nasprotje majorja Crosbyja. Komaj si morem predstavljati, da bi bila oba na. rejena iz istega testa. Je Američan, ki se 'je z njim Štefan spoznal pred let; v Argentini. Je zelo bogat ini prav nič udarjen V petek večer BODO DRUGE POSLOVNE URE pri NORTH AMERICAN BANKI začenši od 1. julija naprej POSLOVANJE OD 6 DO 8 ZVEČER BO UKINJENO in nadomeščeno z NOVIMI URAMI 4:30 do 4 zvečer THE NORIH AMERICAN BANK CO. 3 URADI na vzhodni strani Člani Cleveland Clearing House Association Vse vloge do $5,000.00 zavarovane po The Federal Deposit Insurance Corporation o*'s- Efft-R-R: 3 V četrtek - samo en dan THE MAY COMPANY konec meseca čistilka Girls'and Te 15 T«n ...............s __________tn fine quality spun rayon; sizes 10 to 16; formerly 4.99 to 12.95, now ...............................|| Girls’ and Teens,’ Blouses, cotton and rayons; sizes 7 to 14; 10 to 16; formerly 2.95 .................................Š..1.29 Girls’ Coats and Suits, sizes 7 to 14; formerly J9.95 to 35.00, reduced to clear a*.......................................$15 THE MAY CO.............. SECOND FLOOR W] Tailored and chenille styles; some matching drapes. Excellent with values. ung Slightly countersoiled. FOURTH FLOOR Chinaware 1WW11«m MB Prints, solids, embroideries, and a limited quantity of initials. All odds and ends, slightly shopworn but still extraordinary values! THE MAY CO. . . STREET FLOOR Ready-Made Draperies Regularly 24.95 to 27.95 p»ir $|4.95 Fully lined with sateen ... and in your choice of five fabrics; damasks, satins, brocades, printed failles, frosted rayons. Extensive pattern and color selection. CURTAINS AND DRAPERIES . . . FOURTH FLOOR '■ Ruffled Curtains * of all rayon sheer marquisette for wide windows: 72x90 in. each side, regularly 10.95 ................pair 7.95 90x90 in. each side, regularly '.^•im-eSsiderr^iat10-95 2A-95 ...............pair 18.95 CURTAINS AND DRAPERIES FOURTH FLOOR Salad Servers, florentine silver fork and spoon; regularly 3.95 pair, now..........1.50 Swedish Glass Juice Glasses, excellent values; regularly 59c; reduced to clear at........................................ Stemware, plain crystal with gold band; goblets, sherbets, cocktails; regularly 75c, now ................................... 39, 32-Piece Tumbler Set, Libby glass Berry festival; regularly $5, reduced to clear at ....................................... Jonquil Pottery Sugar and Creamer, regular 2.75 ............................get 51 Coaster Ash Trays, stangle pottery flower design; regular 75c, reduced to clear at ....................................... 39c Crystal Glass Cups, saucers and Salad plates, daisy design so pretty for summer tables ..............................each tie THE MAY CO. , , , FIFTH FLOOR- Neckwear Values from 59c to 2.00........*......now 19c Values from 1.00 to 1.50..............now 39c Values from 2.00 to 4.95 ...........now 1.69 Windsor ties, scarfs, square, collars, collar and cuff sets, dickies, blousettes, capes, vesjlees and Dickisoles. THE MAY CO. . . . STREET FLOOR 22-Pc. Dinner Set California Ware Regular 12.95 ^.95 Set includes complete service for four—with large round platter and vegetable dish: Rainbow colors. Limited quantity. __________FIFTH 1 FLOOR MONTH END CLEARANCE OF RAYONS 1.19 to 1.918 Value* in • dress crepes • sheers • failles • shantungs • novelty weaves • printed and plain sportsweaves All 54c per yard THE MAY OO. . . . FOURTH FLOOR Silverware •sterling Silver Compote. Originally 7.50. Now ............................. ......5.95 1.95 Aluminum Salt and Pepper Shelters. Now .......................................1.49 $25 Cocktail Set, 8 glasses and tray.......$10 1.95 Nickel Plated Trivets. Now............1.79 •16.67 Siber Plated Coffee Sets, coffeepot, sugar, creamer and tray. Now.........14.79 •8.95 Staling Silver Hurricane Lamps. Now...................................... 7.50 99c Silver Plated Cold Meat Fork, made by International ’Silver. Now..................39e 99c Hollow Handled Knives, stainless steel blades, International Silver. Now.............S9c 3.25 Tarnish Resistant Leatherette Pockettes, travel case for your toilet set............2.79 Silhouette Salad Forks, 1847 Rogers Bros. Originally 12.89 dozen. Now...........each 49c •Starred items plus 20% Federal Tax THE MAY CO___________STREET FLOOR G. WHISKERS Men's Furnishings Clearance of famous brand white and fancy shirts . . . odds and ends taken from our regular stock . . . broken sizes and assortments ......................... 1.99 Men’s combed cotton short sleeve ankle length unionsuits . . . regularly 2.35 . . . sizes 36 to 44 . . . clearance.........1.00 Odds and ends of Wilson Brothers T shirts, clearance ..............................59c Men’s Reis 1.00 raygi athletic shirts, sizes 36 to 46, clearance..........„........._59c Odds and Ends ip Men’s sport shirts, long sleeves ............................. 1.99 Odds and Ends in Men’s sport shirts, short sleeves .........:.........i...........1.59 Men’s corduroy sport shifts, odds and ends, regularly 7.50, clearance .............2.99 Turtle Neck T shirts, regularly 2.95, odds and ends, set........................ 1.00 Clearance of Reis “Scandal” athletic shirts, medium size only, regularly 85c, special ....19e Ribbons & Trimmings $1.09 to $.39 Hat Shapes, straw braid or strawcloth, now ..............49c to 98c 59c Summer Flowers, daisies, roses, violets and hyacinths to trim hats, wear with summer dresses, evening gowns, etc......39c 1-98 Embroidered Cotton. Batiate Ruffing (per yard) .....................yard $1 89c Rayon Raffing, Flounces (per yard) ...........;....................yard 25c 59c 3-inch Slip Lace, perfect quality lace in white, ecru and pearl (per yard) ....... ................29c per yard, 2 yards 55c THE MAY CO. . . . STREET FLOOR Carpet Samples and Show Rugs Less Than Yg Price! pieces, originally up to $10 ........... .NOW $3 originally up to $15 ----- J5 100 pieces, .................;...:.now Ail grades ... All colors FLOOR COVERINGS . . . SIXTH FLOOR I/ m K S4S