St. ei WWU>MMIJ<{»»fcl(ft»MBtrttMll»tll v Trsta, V tetrtak 11 marca 1MB. itevHki 20 eeal Latalk L Izhaja, icrseoiSi poadaljek« rMiUilt Asitkega It. 20,1. nadstropje ' 4 UredaiCtvo: ulic« sv. ^ t se poftiljaja uredni«v* » i-TVo plama — na aprefemajo, rc. ^ae ae vračajo. — Prof. F. Peric. — Leetalk tlakam -Ai' JL^af tiskarne Edu»- * xaaSa ra mesec L 1.—, S mesece L ' pol leta L 32.— in celo uu.—. Za inozemstvo mesečno S lir vet. — ielefoa urcdnittva in uprave št. 11-57. ^ A r a. EDINOST Paaamecae itevilk« v Trat u ia okolici po 29 otmi, — Oglasi se računajo v rirokosti eae kolone (72 naj — Oglasi trfovcev la obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnica, zahvale, poslanice ia vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglati po 30 cent. beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi naročnina ia reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulic« sv. Frančiška Asiikega štev. 20. I. nad. — Teleioo uredništva in uprave 11-57. Incident s parnSkom „Kučanovo" V prejšnjem tednu .se je dogodil v Trstu k.cidenrt, ki ga. je treba še posebno obžalovati, ker hi bil mogdl imeti zelo neljube poslenike tudi meddržavnega enačaja, če ne bi bilo primerne treznosti na prizadetih straneh. Radi tega pomisleka smo mi smatrali ra primerno, da ne govorimo o tem do;godku. Ker pa je stvar vendarle prešla v širšo javnost —- ljubljansko «Jutrob> je pi*ines>lo daljše poročilo o onem dogodku — naj spregovrofliino tudi mi nekoliko. Posebno radi pripomb, ki jih je napisala tr-jbsLŠka «Sera» ira podlagi poročila v ljubljanskem 'listu. V tržaškem pristanišču je bil zasidran parn Ik .i!a na svojem me-stlu pri pomolu «Au-dace*. -;Sera>- trdi sicer, da je poročilo v • Jutrunetjačno in pretirano, zlasti pa, da niso upravičene obtožbe, ki jih je na-p: sal ljubi jam ski list, češ da je te mahima-cije izzvala ali naročila neka velika tržaška paarap&avna družba. Vendar pa priznava < Sera*, da je bil to neljub incident, ki da se mora razjasniti. Zlasti -je i'b?dlo tržaški List naigiašamje v « Jutru >, da morajo fugi^otvenske ladje, ki se ustavljajo v italijanskih pristaniščih, biti deležne po-\ o m enakega postopanja, da se iitalijan-ago slovenski dogovori ne bodo zdedi lc nekaj navideznega. «Sera» piše daj je-, da je člancik v «Jutru» — ker je ta list glasilo ministra Pftbičevića — vzbudil veliko oz.' .^voljen/e zlasti v Zagrebu, kjer da »e ivi p .litičnih krogih še vedno neugodno razpoloženje napram Italiji in bi utegnili zahtevati represalije proti italijanskim ladjam. Hoteli da bi ceiJio, da bi se jugo-sloven.sk e plovbe sploh izogibale tržaškega pristanišča ter usmerjale vse -svoje delovanje napram Reki. Proti poročilu v «Jutru» se sklicuje Sera* zlasti na dejstvo, pripoznano tudi cid ljubljanskega lista, da niso namreč ne vladna ablastva, no meščanski krogi želeli, cfa bi se prireditev na «Kumanovu» ovirala, mafnve»č je mogla ladja po nalogu višjih oblaste v ostati pri pomolu «Au-dace», ki da je nekako «častno mestjo». Posebno pa moramo opozoriti na naslednje odstavke v «Seri»: «Najbrže sc Je našel kak fanatik, H še ne more razumeti iskrenega sporazuma med Italije in Jugoslavijo, ker je izveštnim ljudem ostala duševnest iz predvojne dobe! Te ljudi je morda razburilo, ker so videli pri pomohi cAudace* plapolati j ugodio vensko zastavo. Ha pa so stvari, ki se dogajajo tudi v SpJHu in Dubrovniku^. «Sora» ponavlja, da je «Jutro» to stvar azhlim^o -brez potrebe ter pripominja, da ni še rekla. vsega, a da bo. govorila, če bo potečima. To bi bilo vse prav, lepo in pametno, kar je napisala «SeraV A še vel javne jše bi bilo. če bi bila povedala vse, tudi tisto kar je zamolčala. Hvalevredna je nje za- h f rvi-o ri9 t ca cfu-ar nniMJnnr«- ___" • I jenih oblastvih. In to bi kazalo na nezdrave, kaotične razmera. Gori uvodoma amo rekli, da bi incident, ki se je dogodil v prejšnjem tednu v našem pristanišču, mogel imeti — čemur pritn/uije tudi «Sera» — neljube posledice meddržavnega značaja. Upravičeno ki t promišljeno smio rekli ta! Kajti afront, ki po ga uprizorili proti «Kumanovu», ni bil žaljiv samo za to ladjo ali družbo, ki je nje konica, marveč tu^I za državo, katere zastavo nosi «Kniriaaovo»! Ravno v tem dejstvu. je glavna leža vsega incidenta! Če ni prišlo, aii če ne pride neljubih posledic, se je zahvalili — kakor smo rekli že gori — le trezno&li in mirnosti odgovornih činiteljev na eni in drugi •strani asaii! Kaftr tu sob vmes zelo kočljiva vprašanja, ki zahteva/jo razčiščenje. Kdo in kje so bili tisti, ki so dali pristaniškemu poveljstvu nalog, naj «Kumanovo » odstrani od ^častnega prostora* pri večkrat imenovanem pomolu?! Kako naj si razlagamo, da je poveljstvo hotelo ustreči tej zahtevi, kar jje razvidno iz dejstva, ki ga priznava tudi «Sera», ko pravi, da. je šele po posredovanju pri višjih oblastvih mogel jugoslo-venski parni k ostati na svojem mestu?! Kdo in kje so bili tisti, ki so pritiskali na povabljence na banket, naj se ne udeležijo te prireditve, ker da bo politična demonstracija?! Kje in kdo so tisti, ki so v na- iggprsva o notranji polIllKi Nastop komuni-tov RIM, 1 Predsednik on. C&sertano je otvori 1 se)o ob 15. uri. Pri odgovorih na vprašanja pc«slancev je naučni minister Fedele odgcfvori/l Farinacciju, da bodo smeli v smislu novega pravilnika za srednje šole oni kandidati, ki so padli pri maturi v preteklem letu iz već kakor 2 predmetov ponoviti izpit sam-o v julijskem roku. Ta ukrep je samo prehodnega značaja, ker p-urneje stopi v veljavo popolna Gen-tilejeva reforma. Razprave o notranji politiki *vlade se ^e udeležil predvsem on. Cucco. Priporočal je v'adi, naj se loti energičnega pobijanja trahome. On. Giovaammi je grajal vladne ukrepe proti svobodi tiska. Ni res, da je opozicija izzvala sedanje stroge ukrepe; kajti opozicija se je le branila proti fašistov skemu nasilju. Kdaj misli vlada vrniti občine njihovim izvoljenim zastopnikom? Govornik je nadalje zahteval cd vlade, naj da pojasnila glede obsežnosti reforme uslave. Ministrski predsednik je ponovno izjavil, da namerava spraviti revokicij^-rarno fašistov-sko gibanje v ustavno smer. Potemtakem bi moralo biti sedanje proti-liberaino stališče fašistovske vlade le prehodno. Fašizem, ki je danes pcpolncnna osamftjlea, naj. gleda, da se reformira fcn vrne k prvotnemu cilju, da obvaruje državo pred socijalizmom. Govornik bo glasoval proti vladi. On. Barbielini Amidei je zagovarjal po-litiko fašistovske vlade. Komunist Grazia-dci je razvijal resolucijo naperjeno proti vladi in njeni gospodarski politiki. Resoiu-cijiD) so podpisali poleg njega: on. Gennari. D amen, Macchi, Riboldi in Molinelli. Fa-šiist-ovska gospodarska politika je dovedla tako daleč, da velja danes italijanska Isra le 14% predvojne vrednosti. Od 1. 1922. dali je so živila podražila za 20% do 25%; plače pa ao padle. Vsled tega se je moral k on sum znižati. Povprečni konsum je v Milanu veliko, nižji kakor v Parizu ali Loindonu. Današnji nesrečni gospodarski položaj Italije je treba pripisovati dejstvu, da je Italija stopila v vojno, ne da bi bila finančno pripravljena. (Medklici, hrup.) Finančno in gospodarsko politiko fašislov-ske vlade vodijo veliki? industrijalci; saj je fašizem nastopil v prvi vrsti za to, da brani interese kapitalistov, ki so bili že ogroženi radi napredovanja zadružništva. (Hrup, medklici.) On. Damen je razvijal naslednjo resolucijo: Zbornica zvrača na vlado vso odgovornost, da je spravila ves industrijski in poljedelski proletarijat v lakoto in sužnost. Govornik je izvajal v bistvu isto kakor Graziadei: Kapitalistična podjetja povišujejo svoje glavnice, plačujejo vedno večje obresti; delavstvo pa nima niti kruha. Plače so vsaki dan mam jše. Med govornikovimi izvajanji je nastal v zbornici velik hrup in ropot. Posebno Fa-rinacci je ugovarjal. Seja je končala ob 19.30. je vlada vedno podpirala gmotne ki moralne uvbenese bojovnikov. Vlada je He Želela, da bi Udruženje bojevnikov oa&alo zvesto svojemu namenu. Ko pa so nekateri člani oaredtoFega odbora združili svoga politično zadržanje z zadržanjem Udrueanja in tako poJvzročili v organizaciji razdor, je morala vlada poseči vmes. Ob zaključku je e poročili sta bili potem še zvečer predloženi posdanaki zbioinici. Poslanec Lup« ugotavlja kot poročevalec za večino v komisiji, da .je po desetletjih poizkusov in zakonskih načrtov, ki so se še vsi ustavili sredi ceste, la slučaj prvi, da prihaja iz italijanske poslanske zbornice jasen tn odločen gla& proti ženski voliini pravici; in to kijub temu, da je dala inicijativo za ta zakonski načrt tiita vlada, ki da uživa granitno zvestobo in brezmejno udarnost zbornične večine. «Ako stojijo stvari tako — pravi nadalje Lupijevo poročilo —. se čutimo takoj pooblaščene, da izjavimo, da bi ogromna večina poslancev ne tešila tega »vprašanja na tako radikalen način, ako bi se ne mogla prej prepričati, da soglaša v tem ž njo javno mnenje ali bolj natančno veK-kaoska večina italijanskih žena, ki — po pravici rečeno — niso de sedaj še ofočutHe te potrebe po volilni pravici, toliko poli- . ^ svoji včerajšnji javni seji bavil . tični kolikor upravni, rnti so resno izjavile ,sledečimi vprašanji: 1) Delovanje auto- ru^a suveresnoM naatcida, ki se izraža v parlamentu; obKka države noj bo monarhija angleškega tipa. 3) Načelo samouprave se mora izvesti od skupnega parlamenta oo osbčirte. 4) Vse stranke narodnega sporazuma in seljačke demokracije vpciiteva-jtr pri svojem delovanju interese države, brez ozira na zveze z drugimi strankami iaven države. 5) JugosJovenska demokracija je seljačka demcferacija iai sloni na kmetskih m»3ah; podlaga njenega gospodarskega programa tvori zadružno delo-vanje. 6} Blok narodnega sporazuma zahteva najstrožje postopanje proti onim državnim uradnikom, ki so na kakršenkoli način zlorabljali svojo- funkcijo med volitvami. 7) Verifikacija mandatov se izvrši piototn kasacijakih ^sodišč. S) Program bloka narodnega sporazuma je v bistvu program Davidoivičeiv e stranke, ki se mora še izpopolniti. Poneveril 125.000 Din m zbežal ZAGREB, 11. (Izv.) Zagrebška policija je izdala tiralico za uradnikom Dragoti-nom Horvatom, ki je poneveril 125.000 Din. Horvat je bil uradnik v Karlovcu. Pri hlagajni finančne delegacije v Zagrebu je dvignil omenjeno vsoto in zbežal. Dogovor o o p-iju BEOGRAD, 10. Jugoslovenski poslanik v Bernu M i ljut in Jta?vanovič je obvestil vlado, da je biLa včeraj v seji Zveze narodov podpisana konvencija o proizvajanju opija. Sprejet je bil predlog jug o slovenskega delegata, da se v Jugoslaviji produkcija tapija ne sme znižati, ker je ta produkcija za Jugoslavijo; važen izvozni produkt. _ Gospodarski položa] Austrija na razpravi »veta Društva narodov ŽENEVA, 11. Svet Društva narodov se namero, da si jo hočejo priboriti. Ni prav nobenega vzroka — nadaljuje poslanec Lupi —, da bi se £e žena umešavala v ostre in melanholične politične borbe, kar bi jo odtegovalo od drugih njenih funkcij, vse b3:lj koristnih za socijalno življenje.» Po še drugih utemeljitvah .svojega stališča zaključuje Lupi svoje poročilo s predlogom, da naj zbornica zavrne zakonski osnutek za žensko volilno pravico. Občni zbor Istituto Italiano di Čredi to RIM, 11. Danes se je vršil v Ritnu redni občni zbor delničarjev Istiituto Italiano di Credrto Fondiario. Predsedoval je senator Luigi Buoncompagni Ludovisa. Udeleženci so zastopali 33.590 iizmed 80.000 delnic, ki tvorijo glavnico 40 mililjolnov lir. Občni zbor je odobril obračun in razdelitev dobička. Du.'ldenda bo znašala 20 lir za vsako akcijo, t. j. 1 liro več kakor lanska leto; dividenda se lahko« dvigne od 16. t. m. dalje pxi imenovanjem zavodu v Rimu ali pa pri vseli podružnicah zavoda Banca d'Italia. _ Mota! potresni snnHI na Siciliji Več ranjenih v NLosiji C AT ANI J A, 11. Včeraj je bilo v Nioosiji in iv okolici zaznamovanih več močnih potresnih srunkov. V Nicosiji je bilo poškodovanih več hiš. Zvonik cerkve sv. Odre-šenska se je pedr!, kar je izzvalo veliko paniko med vermiiki, ki so bili baš zbrani pri shižbi ibožjL Obžaluje se več ranjenih. V Sperlingi je bilo porušenih večje šle-viilo kolonskih his, zrušilo se je tudi obzidje starega grada. Ravnotako so bili poškodovana še drugi kraji SicHije. OslcroiK na strani boievni&ov Qenncfranje mandatoo v J ufosla ulji Usoda mandatov HRSS še negotova BEOGRAD, 11. (Izv.) Splošni poiliUčni položaj je v bistvu neizpremenjan. Opozi- log s katerim si je svet Društva narodov ^ — — ■- — — - X m «r j rv A^f «sl> /N«r#v 1/ #t 4 ■ * * t * * * 1 C * * m _ 11 _ nomnega urada za podpiranje grških beguncev; 2) dela gospodarskega odbora; 3) obnova Avstrije. Francoski zastopnik Briand je k prvi točki predložil od sveta odobreno resolucija, s katerta se jemlje na znanje poročilo o poslovanju urada za grške begunce, nakar .se je Coclamanos, zastopnik Grčije, zahvalil v imenu .svoje vlade, grškega naroda in grških beguncev za pomoč, ki jo je Društvioi narodov dalo za to akcijo obnovitve. Nato je belgijski zastopnik Hymans poročal o delih gospodarskega odbora, nakar je prišlo na vrsto »vprašanje obnovitve Avstrije. Predsednik Chamberlain je tu otpozoril avstrijskega delegata na ono mesto poročila finančnega odbora, iz katerega izhaja, da niso bi^e še izvršene nekatere določbe dogovora za -odmovo Avstrije. Zunanji minister Čehoslovaske, Bcneš, je omenil trgovinsko konvencijo, ki je bila nedavno sklenjena med Čehoslovaikcs in Avstrijo, ter je iBgoto.ol, da predstavlja ta konvencija nov kotrak naprej proti definitivni finančni obnovi Avstrije. Slednjič je zastopnik Italije, ?en. Scia-loja opisal defci, ki ga je Italija izvršila za rešitev gosipcdarskih problemov Avstrije. Sen. Scialoja je izjavil, da sledi Italija z iskrenim zanimanjem delu za obnovitev Avstrije, in je priporočil svetu, da naj podpira akcijo gospodarskega odbora za odpravo omejitve uvoza in izvoza, katero je započela italijanska delegacija na lanskem občnem zboru Društva narodov. Avstrijski delegat se je zahvalil italijan-skerzmi in čeh»D»slavaškemu zastopniku za njiju izjave ter je razložil načelo, da odvisi gospodarska ozdravitev njegove države v veliki meri od politike drugih držav glede Olajšav mednarodne trgoivine. Nato je bil sprejet Chamberlairtov pred- ci>ja se nahaja še vedno v negotovosti, kaj se bo zgodilo z mandati nekaterih Radi-če»vih posdancev. Ministrski predsednik Pašič se jc danes delj časa- razgovarjal s ^redsednikcam verifikacijskega odbora gy spodom Srskičem. Nadalje je Pašič konfe-rrral z bivššm predsednikom narodne skupščine Ljubo Jovantovičem. Zdi se, da se zemtjoradniki vedno bolj usvojil priporočila finančnega odbora za obnovitev Avstrije. Položaj francoskih financ Loucheurjeve izjave uredniku -Journ-ala» PARIZ, 11. Loucheur je izjavil uredni- Razgovor Mussolini-Delcroix RIM, 11. Ministrski predsednik je danea ... . «« sprejel v -svojem stanovanju vojnega slep ^>roT-t"vu T naglašeno željo "iJdgivor^Th I C^ ukrenili v slučaju, da bi bili Radičevi mandati razvelja:viljeni. Verifikacijami odbor je imel tudi danes sejo. Nadaljeval je z verifikacijo mandatov v srbskih okrožjih. V okrožju Valjevo so bili verificiram 3 radikatski in 1 Davi-doivićev mandat; v Kosovskem okrožju so bili potrjeni 4 poslanci radikalske liste. Verificiranih je bilo še rveč mandatov iz drugih okrožij. Glede brogainiskega volilnega okrožja, v katerem so baje bolgarske komitaške čete s siio podpirale Davidorvi-čevo listo, je verifikacijski odbor sklenil, da zaprosi notranje ministrstvo za pojasnila o dogodkih. ^______ Preran bloka narodiesi SNnzang BEOGRAD, ii. (Izv.) «Poditika» o kateri govorijo, da je v tesnih stikih z opozicijo, je priobčila v današnji številki temeljne točke programa bloka narodnega sporazuma: 1) Blok nanodnega sporazuma in seljačke demokracije priznava celotp držaJve SHS in integriteto njenih mej. darkji neugodni podožaj državnih financ proazhaija iz dejstva, da so obresti državnih dolgov zelo visoke ter ne dopuščajo:, da bi vlada najela večje posojilo v svrho konsolidacije državnega zaklada. Treba je torej, je nadaljeval Loucheur, zasledo*-vati politiko večletnega čakanja, tekom katerega bomo lahko najeli v inc*zemstivii ugodna posojila v svrho oiačenja državnega zaklada in šele potem aotmo znižali dohodninske davke. Loucheur je pripomnil, da je taka previdnost potrebna tudi glede dviganja franka, ki nikakor ne sme škoditi izvozu in delu v deželi, kajti stabilizacija franka se sme izvršiti šele potem, ko so se znižale cene žavtjenskim potrebščinam. Imenovanje francoskega in turškega poslanika sa Angoro in Pariz PARIZ, 11. «Petit Paiisien» piše, da je b3o imenovanje Fethy Beya za turškega poslanika *v Parizu včeraj sporočeno francoski vladi. Brezdvomno bo vlada 'imenovanje odobrila. PARIZ 11. «cL'Ouvre» javlja, da je an-gorska vlada sporočila Herriotovi vladi, da je odobrila imenovanje Alberta Sar-nsta za francoskega poslanika v Turčiji Poljsko odlikovanje ministru Pribičeviću BEXDGRAD, 11. V soboto ob 1. popoldne priredi poljdri poslanik Okeiuki svečan obed na ča*t prosvetnemu ministru Pribičeviću. Prt tej priliki mu bo izročil najvišji poljski red »Polonia Restituta>. z lento, ki mu ga je podelil predsednik poljske republik«. 555 milijonov frankov prihrankov na podlagi redukcij državnih uradnikov PARIZ. 11. Finančna komisija senata proučuje proračune, ki jih je oaobrila poslanska zbornica. Iz dosedaj pregledanih proračunov je razvidno, da je prihranila cinžava na podlagi poslednjih redakcij državnih nastavi jene e v vsoto 555 milijonov frankov. Stvorit sv hebrejske Mtizm v Psletiin! Stroge odredbe proti Arahccrr. LONDON, 11. Lis-tu «Jewish Times* javljajo iz Jeruzalema, da je palestinska vlada izdala stroge odredbe proti Arabcem, ki nameravajo prirediti demonstracije o priliki otvoritve hebrejske univerze v Jeruzalemu, kateri bo prisostvoval tudi lord Balfour. Glasom poročil urada Colo-nial Office se je naselilo tekom leta 1924 v Palestini 11.851 Židov. Naseljenci spadajo večinoma irriovitisn krofom. Nemški državni sbor Dr. Simons namestnik pokojnega predsednika BERLIN, 11. Na današnji seji je sklenil državni zbor soglasno, da se vršijo predsedniške volitve dne 29. marca. Nato je zbornica v prvem in drugem branju odobrila zakon, ki imenuje načelnika državnih sodišč dr. Simonsa za namestnika pokojnega predsednika republike, dokler se ne izvoli nov predsednik. 353 angleških milj v 2.10 urah BERLIN, 11. Wolffav dopisni urad dobiva iz Koelna, da je letalo zrakoplovne družbe Koeln-London preletelo v 2 urah in 10 minutah 353 angleških milj. S tem je prekosita vse dosedanje rekorde. Petrolejski vrelci v Jugoslaviji? LONDON, 11. «DaiIy Telcgraph, javlja iz Beograda, da so ruski emigranti kot strokovnjaki v raziskovanju petrolejskih vrelcev pod vodstvom Baskanova, ki so organizirali veliko petrolejsko industrijo na sevemorkavkaški obali, odkrili v Jugoslaviji neki petrolejski vrelec. Bii3kcnov je izjavil, da je med raziskovanjem odkril znatne množine petroleja v Črni gori, v Sloveniji, dalje v dolini Timoka in okolici Šabca. Ti vrelci so v zvezi z velikim južrcc»-©vropskini sistemom, ki se preko južnih Alp razteza do gorovja Balkan in do romunskega oljnega ozemlja. Baskanov meni, da bo tekom enega leta prijel na tem polju do velikih rezultaitov. Težka ičteznttka mnh na Ogrskem 12 mrtvih in 28 ranjenih BUDIMPEŠTA, 11. V bližini Budimpešte je tovorni vlak z vso silo trčil v vlak cistern. Tovornemu vlaku je bilo prlkiop-tjenih nekoliko vagonov, v katerih se je voziio 40 vojakov. Ti vagoni so se pri trčenju razbili. Izpod ruševin so bila dvignjena trupla 12 vojakov. Drugih 28 je bilo prenešenih v težkem stanju v bolnišnico. Obe lokomotivi sta popolnoma na kosih. Hanstost med Utvlasks !a Vatikouom Pred ukinitvijo diplomatskih odnosajev z Vatikanom? KAUNAS, 11. Po vsej Lit vinski so se vršila protestna zborovanja proti Vatikanu in njegovemu poslaniku mons. Zecclii-nijiu iv Lit vinski. Manifestan ti so sklenUi na vseh zborovanjih resolucije, v katerih zahtevajo od vlade, da ukine diplomatske odtootšaje z Vatikanom v znak protesta, da je Vatikan piiznal v konkordatu, ki ga je pred kratkim sklenil s Poljsko, statu quo v Vilni. _ Srdit! boli med Kurdi In Turki Uporniki obkolili mesto Diarbekir CARIGRAD, 11. Pri Diarbekiru so se vršili med turškimi četami in kurdskimi uporniki srditi boji. Pod vodstvom i-z] ka je obkolilo nvesto nad 5G00 Kurdov Po dolgem naporu se jim je posrečilo udrt*tJ v mesto, a so* bili kmalu pregnani cd turških čet. Ob tej priliki so turške čete zajele več Kurdov. Pri njih so našle p-'srna, ki pravijo, da je nameraval šejk po zavo-jevanju Diarbekira proglasiti r.e<-d vis.no kurdsko kraljestvo. Turška vlada je - slala proti Diarbekiru močna ojačenja. Uporniške čete so dobro organizirane; radi tega se predvideva, da bodo baji z njimi tra-jali delj časa. Zgodovinske najdbo v Afriki Odkrita cerkev iz 8. stoletje ASSUAN, 11. Italijanski profesor Ugo Moranarest je odkril v bližini Assuana zakopano cerkev, ki je pripadala samostanu Stvl Simona. Cerkev je bala zgrajena žc v 8. stoletju po Kr. Med razvalinami je našel več zgodovinskih papirjev in dragoceno zbirko umetniških posod. Sneg t Parizu PARIZ, 11. Tu stneži neprestano že odi 7. ure zjutraj. V predmestju je bil tramvajski promet ukinjen. DNEVNE VESTI Ob mM ir. mm v Gorici, dne 9. marca 1925. (Poslovilni govor preČ, g. župnika Budina v cerkvi »v. Ignacija) Vzdrhtela so srca po gosakih kočah, po iselih, trgih in mestih ob tužni, bolestni .vesti: «Dr. Anion Gregorčič je umrl«. Umrl je naš prvoboritelj, nas vodnik, jttas prijatelj, naš ljubljenec! Umrl je plemomt čiovek. Ljubezen, ki jo gojil do svojcev, do sorojakov in tova-rišerv, prijateljev in znancev-, predstojnikov in pod.ložnikov, fecroišljenikov in nasprotnikov, nam je dokaz njegove plemenitosti. Da, plemenit človek je bil dr. Gregorčič! To na; 11 potrjuje njegojva miroljubnost. Vsi. ki smo ga pKSznali, moramo priznati, da ni bilo med nami miroljubnejšega človeka, kakor je bil on. Tam, k}or so iskali in hoteli prepir, ni bila najri njega. Ta njegova izvanredna nvrojfubnost je korenini!a v globoki ponižnosti, v čednosti, ki se jo je naučil od Izveli čar ja, kateri »veleva vsem: «Uči te se od mene, ker je.z sem krotak in iz srca poniž en». Neuspehe je cjbdržal zase, uspehe, priznanja, čast in hvalo je prepustil drugim. Ocfrotmtf-» je bilo njegovo znanje na vseh poljih. Svojo učenost, bistroumnost, vse svoje zmicižno&ti in spodobnosti je ode val s prr-prcstos;t^'o in skromnostjo, ki sta hčerki ponižnosti. Navzgjcr je bii resen, neustrašljiv, neiz-prosJpv, navzdol prijazen, smehljajoč, -sama odkritosrčna ljubeznivost, tudi do na-S|vmtoikov. in sovražnikom', lastnost, ki jo je le iežkd in redko najti pri veljakih. Vsakemu je bil moder svetovalec, dober prijatelj; pa ni iskal prijateljstva, iz- vzemši onega, XA katerem govori Odreše-nik: * Delajte si prijateljev, da vas vzamejo v večna prebivališča;, ko obnemo-rele!» Najzvestejša prijatelja sla mu bila delo in trud, samotna tih«ota najljubša prijateljica. Plemenit človek je bil naš Gregorčič, bil je tudi globoko veren, gereč, svet duhovnik. Zvest je ostal vse svoje dni vzvišenemu in težkemu poklicu, ki si ga je izvolil sam. S veto je živel, sveto je umrl kot v zgleden katoliški duhovnik, vdan v voiljo božjo. Pa ne samo plemenit človek je bil pokojnik in avet duhovnik, bil je tudi vrl narejdnjak, priseben, ljubitelj svojega tep-tanega naroda. V svoji veličini in plemenitosti ni iskal nikdar sebe, a z vsem srcem je drhtel in koprnel za korist, za p*-f£peh? za življenje in moč narodovo, na temelju nauka glavarja siv. cerkve Leva XXIII.: vćeznaravna ljubezen do cerkve in naravna. ljubezen do domovine sta obe iz enega in istega večnega v* a: dvojčici sta in Rog je obeh začetnik in vzrokV raizne rodove bo segalio/ njegovo delo za narod. V pcuznih rodovih bo klilo seme, bo ovietel cvet i« bo zorel sad blagih, nesebičnih njegovih dejanj. Če kje, s!Gt tu na svojem, mestu besed« pesnika Simona Gregorčiča: O narod mroij! Kako te srčno on je ljubil, kako ti služil je zvesto! Zato, moj rod, z menoj žaluj, izgubo bridka objokuj! Smrt, uči sv. Efrem, je kraljica, ki gospoduje nad vsemi umirljiviroi. Kraljica je šn zahteva, da so vsi nanjo pripravljeni, da vsi čakajo nanjo. Sama pa ne čaka na. nikogar. In tudi' n>a njega, ki smo ga prisrčno Ljubili, našega ljubljenca ni počakala, da bi videl na večer svojega življenja vstati iz groba zapostavljanja? in krivic svoj narod. Kupo trpljenja, grenloobe, bridkosti je izpil do dna, do zadnje kapljice. Umrl je. Lahka nia bodi zemlja, pridobljena in obdelana v znoju slavnih pra-dec±w. Pa tuds na nas. preljubi v Gospodu, ne bo čakala ta mogočna in neizprosna kraljica — smrt. Zato pa idtmo ji nasproti, pripravimo se nanjo. Nanjo čakajmo, pa ne v br-ezdel ju, ne križem rok, ne w jadi-k^ivarsju, ne v medsebojnem prepiru, ampak v edinosti in slog?', v znoju in boju delajmo in se trudimo v duhu pokojnir koivem z-a prostost, za poštenost, za pravičnost, za naše časrvo in večno blagostanje. _ Proslava 75-letnice predsednika Masaryka V četrtkovi številki smo «e spomnili v daljnem članku tega jubileja velikega mUleca, učenjaka, državnika, učit al ja in vzgcjevalca češkega naroda-. O tem jubileju ?mo rekli, da je — slovanski jubilej! V na Ae-ckijih številkah smo priobčili porio čila o proslavi Masarykove£a velikeiga dne šuoin sltvvarKsit«ga in tudi nesJovan-skega svteta. Danes prinašamo še nekoliko podaitklcjv, kakor nam došli iz Prage. Vsa Cehoslcvaška je proslavila dne 7. marca spontano 75ti rojstni dan svojega prvega pneri-ednišca, in duševnega voditelja dra. T. G. Masaryka. Dasi se v smislu M.->regoiv«>rU o veliki Ma-sarykovi pomembnosti za čehosiovaški nanod ia napredne tendence v vsem svetu. Popoldne so došle na ■starodavni praški Hrad, bivšo resadenco čeških kraJljev, in sedaj službeno predsednikovo stanovanje, štiri vojne štafete s štirih strani čeboeio-i vaške republ£ike>« Dotn^sle so »vrhorvmerrai vodji pozdravne listine iz vzhodne, zapadne, severne in južne Čeh osle vaške. I&totako so dcneisli predsedniku po*-zdrave iz vse dežele nečtevilni poštni golobi, ki so prileteli iz mnogih mest, razsejanih po vsej dežeK. Na večer je biJa glavna svečanost v viaiohi ad«ke»n gledališču, kjer so Masaryku na čast na nova naš tu dirali lb senovo igro «Sovražnik naroda«, ki vsebuje mnogokatero aluzijo na Masarykcivo življenje, ker je tudi Masa-ryk, ibtetako kakor neprijptelj naroda, dr. Stoomaou, vedno ljubil resnico, vise-kdar pripravljen žrtvovati v interesu pravičnosti svoje lastne interese, ter je ravno radi *ega svojega resnicoijubja ostal v življenju osamljen i« nerazitmevan. Na dan precisednikove pr-o&iave so vsi če-hctslavasiki listi posvetili svoja izdarnja v j glavnem premotrrvanju Masarykovega dela sn njegovih zaslug. Med avtorji teh člankov so bili tudi pripadniki drugih kulturnih narodov. Med drugimi je tudi ju^cslo venski kulturni ataše v P~agi, dr. Dragotin Pro-haska, napisal v «Česko'siovenski republi-ki» članek o Masaryku in o hrvatski modemi prosveii, a v «Prafer Presse« razpravo pod narsk>v(cim «-Masaryk. in Jugoslovani®. Neki drugi članek je opisoval Masary-lcovo sodelovanje v zagrebškem veleizdaj-niškem procesu. Simpatičen in značilen pojav je, da je tudi nemški tisk v Čeho-sloivaški izkazal spcgto vanje predsedniku republike, naglasujoč, da je Masaryk ve dna ?>ranil pravice šibkejšega ter da je bil vedno nasprotnik naerjonainega šovinizma, daisi je hrl saan nacijonalist v najboljšem smislu. Brez pretiravanja se more reči, da je ni druge dežele na sveiu, kateri bi bil na čela j človek tolikih duševnih m človečan^kih kvalitet, kakršen je predsednik Masaryk. Cc!k> komunistični tisk ni ob tej priliki zanikal velikih Masaryko*vLh zaslug za socijalno €»tvar in za splošni napredek v reorganizaciji Evrope. Na dan proslave je imel čeh os4ovaški narodni svet slovesno sejo, na kateri sta mnogi češki odlični politiki slavili Masarykovo delo, a na to je bil j vojaški pregled praške gamizije na Beli-gori blizu Prage, kjer je nekdaj češki nared! izgubil svojo samostalnost Tega dne je sprejel Masaryk veliko število raznih deputacij, ki so mu čestitale in se mu poklanjale. Svečanosti so se zaključile v Narodnem gledališču z opero Smetane «Daii- bor7>. Slično se je ta Majsarykov dan proslami v vsej čehosiovaški notra-njosti s svečajnami predstavami, koncerti, akademijami, sestanki in neštevilnnni manifestacijami, pri kaiterih so sodelc?vali vsi državljani bnesz. razlike narodnosti in vere. Dalje je dne 7. marca izšel prvi del Masarykovega na,učnega slovarja1, pri katerem sodelujejo že od začetka čebosVa-vadke republike najodlicnejsi češki učenjaki Razen tega je češki književni javnosti na razpolago veliki Ottov naučni slovar v 80 zvezkih, ki je izšel že pod konec devetnajstega stoletja in to ravno na Mar sarvkovo inicijativo, ki je imel postati tudi glasni urednik te egromne enciklopedije. Ker pa je tedaj uradna javnost zavzela proti Masaryku neprijateljsko stališče, se je moral odreči te funkcije, vendar pa je ime. iz žlollenla m&m Uuđstoa Zopet moramo zabeležiti dogodek, ki kaže naborno, kako pogubna je sedanja nerazsodna politika proti našemu ljudstva za zaželjento brat skic* pomirjenje, ker oz lo volja naš narod in kvari ugled u pral ve. Cestitega, splošno spoštovanega m za javno dc^jro spoštovanega meča, bivšega buzetskega župana in deželnega poslanca Frana Flego preganjajo izvesdni tamošnji za^iižencL še vedno in neusmiljeno. In to kljub dejstvu,'da je tej starini, poleg n$e-go»ve ljubezni da svojega naroda in skrbi za njegovo dobrobit, njegova širokogrudna m prar.itčiua slovanska narav nalagala vedno, da je najiojalnejše postopal napa'am I talkami: im, da si je s tem prkfob3 veddk ugled med njimi ter da ga tudi danes še visoko cenijo vsi pošteni B uzeća mir. Toda peščica naših narodnih nasprotmakov ni minevala in ga je hotela mučiti. Takoj po zasedbi so začeli Ijtito preganjati tega plemeniteiga starčka. Najprej so mu odvlekli -srna^župnika v Sardinijo, od koder — se ni več vrniJ. Huda bolezen ia <5u-šeivffio trpljenje sta ga spravila v prezgodnji grob. Nedrai^n potem so Franu Flego zažgali hišo ter mu razbili in uničili vse pohištvo. Sledile so hišne preiskale in razna strahovanja. Potem «o mu odpustili hčerko-učiteljioot iz službe, ker j« vernic vršila svoje učiteljske dolžnosti ki ker je biia pri ljudstvu — priljubljena. A sedaj — kakor da vse to še ni do»-volj — s o tej tako težko izkušeni rodbini cidiegrrilii sedaj še edino sredstvo, ki jo je preživljajo. Odvzeli scf ji koncesijo za gostilno, čeprav, se ta nahaja na tako izrednem položaju, da je neobhodno potrebna vsem trgovcem, gostilničarjem in človeka, ki bi s svojim plemenitim; značajem, svojim nesebičnim delovanjem mogel služiti v zgled in v*or tistim, ki so krivi, da je preganjan. Vprašamo gospodo: Kje je tu lojainos*, kje takt in čut ^oštovempa do zaslužnih ljudi uiraolke starosti, ki jih spoštujejo tudi vsi pošteni vaši soplemesjaki?! Mislimo, da je mera polna. Zato naj bi-se že enkrat vzbudi?e> v vas ponos in tudi čustvovanje va&h slavnih prednikov, ki so se borili za one iste pravice, ki ste jih nam odvzeli I Iz urada Po!, dr. „KIdgsT o Trstu Iz vseh krajev tržaške in goriške ter slovanskega dela istrske pokrajine se obrača neštevilno ljudi na naše tajništvo bodisi s pismi, bedisi osebno, proseč na* svetov, posredovanja, sestave prošenj, re-ktrrzov itd. Opozarjamo tem potom vse, Id se obrača/o do našega tajništva, da se pri tem drže instančne poti, t. j. da pridejo s priporočilom naših krajevnih zanpnikov ali pa krajevnih organizacij. Pripominjamo, da bomo najpoprej upoštevali take prošnje, ki bodo od naših zastopnikov pri noreče ne. _TAJNIŠTVO. Manjšine v Litvanski Pred razdelitvijo Poljske j« Ittvansko ozemlje pripadalo k tej državi, a potem je bilo priključeno k ruski državi. Sedaj tvori lastno državo z glavnima mestoma Kovno in. Suval-ki, posebno znanfma sedaj po dogodkih v svetovni vojni. Glasom podatkov ljudskega štetja v letu 1923. znaša število Nemcev v Kovnu 3269, 316 odstotka mestnega prebivalstva. Za šolstvo te nemške manjšine je litvanska vlada v letu 1924. potrosila 22,300 litov, lo je 6.5 odstotka vseh šolskih Čzdatkov. Za druge nemške šole svoto 93.644 litov, tako da vkup-na svota znaša 27.7 od sto. Število poljskega prebivalstva v Kovnu snaža 4963, 4.5 od sto vkupnega mestnega prebivalstva. Za vzdrževanje poljskih šol v Kovnu je določila litvanska vlada znesek 79.000 iltov, to je 23.3 od sto. Te podatke je sporočilo praškim listom lit-vansko poslaništvo v Pragi. Naj si jih nekoliko ogledajo tudi naši gospodarji. Kot težko očitanje radi njihovega postopanja z našo pol-milijonsko manjšino morejo občutiti, ko čujejo, koliko troši litvanska vlada za šolstvo manjšin nekaj nad 3000, oziroma okroglo 5000 dtis. Kriza hamunlzma m Češkem Komun. posl. dr Šmeral, Haken in Mala so zaprosili predsednika poslanske zbornice za enomesečen dopust, da se morejo udeležiti posvetovanj razširjenega izvrsevalnega odbora komunistične internacijonale v Moskvi in da izročijo poročilo o dogodkih na Češkem. Med arugim je v tem poročilu rečeno, da so člani izvrševalnega odbora v Vratkih zagrešili težko politično zlorabo, ker so denar, ki so ga I prejeli v strankine svrhe, porabili zase. Naj>- i večja politična zloraba pa da je bila v tem, da se je prejemanje tega denarja uporabljalo v i svrho ikjomp^bmifiran^a ; vsega strankinega 1 vodstva. Komisija je sklenila soglasno, da se va stvar predloži mednarodni kontrolni komisiji v Moskvi v razpravo in likvidacijo. Komisija je sklenila tudi absolutno prepoved vsake razprave o teh stvareh v strankinem tisku, dokler ne odloči Moskva. V poročilo je rečeno nadalje, da se enotnost tranke ne sme ogrožati ob nikakih okolnost ih. V stranki je ostala vrsta socijalnodcmoJtrats-kih ostankov, ki jih ie treba iatrebitil Edini naQn moralnega o-fcdravtjeaja stranke Črn more biti v uvedbi no« vege sistema, ki naj posebno uredi dohodke raznih odgovornih sod rogov na vodilnih mestih in saj jih opravi v sklad z dohodki kvaii-fticiranik delavcev! — Predavanja Ar. Vebra. Jutri, ▼ petek bo predaval g. proi dr. France Veber, ki se vrne danes s svojega potovanja ix Padove, v Bar-kovljah v gospodarskem društvu, in sicer ob 20.30. Vsi, ki) se interesira jo za predavanja našega znanstvenika-, so vabljeni, da se ga udeležijo. V soboto se bo vrftilo drugo predavanje v dvorani Fazzirn (via S. Franceseo 4, I. čez dvorišče) ob 20.30. V nedeljo ©e bo vršilo pod pokroviteljstvom Učiteljskega društva predavanje v dvorani pri. Sv. Jakobu od 10 dop. Urnik za ostala predavanja bomo še javili. Iz urada «Prosvete». — Tovariši. Pozivam Vas, da se udeležite nedeljskega predavanja g. prof. dr. Vebra, ki se bo vršilo ob 10. gop. v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu Oermek. šentjakobska «čiUhica» se tem potom iS'i r en-o zahvaljuje tambutraškemu in dramatičnemu druiivu «Sovio» iz Postojne za prisrčni sprejem, bratsko izkazano gostoljubnost in prisrčno slovo ob priliki gostovanja našega dramatičnega odseka v Postojni. Istočasno se zahvaljuje g. Paternostu, lastniku hotela «Paternost, ki je Šel našim članom jn odbornikom v pripravah za uspešni potek predstave uslužno na roko. Iskreno se zahvaljuje tudi postojnskemu občinstvu, ki je v tako velikem številu posetilo našo prireditev. Odbor. — Udruženje državnih upokojencev xa Julijsko Krajino javlja, da se bo vršil dme 15. 1 bl ob 10. uri iv dvorani Dante (v ulici G. D'Atinunzio št. 1) ittvanreden kongres, katerega naj se člani udeleže v velir-kero Ha vilu, ker se bo razpra vijaku o zelo važnih siojevnih vprašanjih. Člani se morajo iokazati s svojo legitimacijo. Matura na Višji stavbni šoti v LjaMfenL Pismena matura se je vršila od 5. do 28. februarja, ustmena matura pa 9. in 10. marca. Prijavilo se je 15 kandidatov. Z dobrim uspehom .so maturo napravili: Barle Janko Iz Metlike, Belin Oidrich iz Strmlnlc (CSR), Budrych Oskar (z odliko) iz Škofje Loke, Cač Anton icz Trsta, Kessler Leon is Ljnblfaae, KtagBe Franc ht Goric«, Možina Stojan is Bfj pri Vipavi« Muštc Marija iz Ljubljane, Petrovič Marija iz Ljubljane, Ranzinger Friderik (z odliko) iz Zagorja oh Savi, Rolih Franc iz Laz, Stanič Ciril iz Kanala, Sver Martin iz Samobora, Vajda Marjan iz Lvova. — Nalezljiv« bolezni v našem mestu. V ćaau od 28. februarja do 7. marca 1925 so bili v našem mestu siedeči slučaji nalezljivih bolezni: da vica 17, škrlatica 11, trebušni legar 2. Umrla na davici, Skriatici in legarju po ena c&eb-a. — Požar na ladij. Iz Mitrovice ob Savi je te dni odplula v Rače motorna Jadja družbe *Ju-goslavija«. Med vožnjo je nastal na motorju defekt, ki je povzročil požar. Strojnik je hotel ogenj pogasiti, pri tem pa je zadobil tako težke opekline, da je c&esveščen padel v vodo in utonii. Ladja, ki je bila lesena, je zgorela in se potopila. _ DraifveM vesti — Slov. ekad. ier. društvo «Balka&>. Danes ob 20.30 zvečer sestanek v navadnih prostorih. Predsednik. — Trgovsko izobraževalno društvo priredi 21. t. m. svoj tradicijona.ni zabavni večer. Opozarjamo na to prireditev naše trgovske kroge kakor tudi ostalo občinstvo, ki mu je na srcu izobrazba in napredek naše mladine. Društvo si je od začetka svojaga obstoja sem steklo na tem polju neštevilo zaslug z vzdrža-vanjem strokovne srednje šole in tečajev. Ne-broj je onih, ki se imajo zahvaliti ravno njemu za svojo eksistenco. Tudi po vojni, navzlic težkim časom, je ostalo zvesto svojemu programu in deluje v manjšem obsegu sicer, ali gotovo in vztrajno. A vse večji bi bili njegovi uspehi, ako bi bilo na razpolago več denarnih sredstev. Prijatelji društva naj se torej udeleže te prireditve v čim večjem številu, da pripomorejo k dosegi omenjenega plemenitega cilja. Sicer pa je tudi preskrbljeno, da bo zabava ir-padla kar naibolje, da bo nudila udeležencem najboljši užitek. Kdor bo zadržan in se zabave ne bo mogel udeležiti osebno, je naprošen, da poslane mu vstopnice obdrži in žrtvuje vstopi-nino v imenu dobre stvari. — Čitalnica pri Sv. Jakobu. Danes ob 8 XA uri zvečer sestanek dramatičnega odseka. Ker je predmet sesetanka zelo važen, so napro-šeni vsi, da se ga gotovo in točno udeležijo. Ob isti uri odborova seja. Predsednik. .— Zora. Danes točno ob 21. uri sestanek vseh nogometašev pri «Zfredu>. Vabljeni so tudi oni, ki žele pristopiti k društvu. Ker je sestanek zel6 važen (volilo se bo novo vodstvo), naj nihče ne manfka. T. K. — S. D. «Adria-> - Sv. Ivan vabi vse športnike in prijatelje sporta na sestanek, kr sc bo vršil v nedeljo, 15. t. m. v društvenih prostorih. — Sklicatelj. — Golija: Peterčkove poslednje sanje. To v nedeljo lepo uspelo otroSio igro ponovi dramatični odsek M. D. P. Trst v nedeljo 15. t. m. ob 17. uri v dvorani D. K. D. pri Sv. .Jakobu in to z ozirom na splošno željo vseh, ki so v prevelikem številu morali oditi v nedeljo, ne da bi si mogli videti igro. — M. D. P., Trst. Odborova seja M. D. P. se vrši izjemoma danes ob 20.30 v mali sobi D. K. D. — Dramatični cdsek ima jutri svojo vajo za nedeljsko igro, in sicer ob 20, v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu, SPOHT Kritika ne diskih tekem. •Nedeljska nogometna tekma za kupo med ■•Jadranom® Herpelje-Kozina in «Zarjo-> Ro-jan, je izpadla 2:2 (1:1). Začetek se je vršil točno ob 14.30. Po običajnem nogometaškem pozdravu je pričela žo^a leteti ob napetem opazovanju gledalcev, katerih je bila precejšna udeležba. Ko j v začetku se je opazilo, da so si športniki obeh klubov po sposobnosti slščni.PoČetkoma je bila živahnost sredrtia, katera se je polagoma stopnjevala in je prišla do konca igre na vrhunec. Kričanja od strani igralcev ni bilo dosti, a vendarle preveč. Od strani občinstva pa se je kričalo več kot preveč. Včasih je bila vsebina taka, da se lahko označi za zbadljivo. Seveda igra tu važno vlego samoljubno-st in simpatija; samoljubnost se opaža pri športnikih« simpatija pa pri občinstvu. Vidi se, da se občinstvo ne more povzpet* do objektivnosti. Sodnik popolnoma na mestu, torej nepristranski. — Koledar turnih tekem za kupo g. Povha. 15. marca 1925. Skupina A: Adria Il.-Zarja, Jadran-Obzor. Skupina B: Adria I.-M. D. P. Opčine, Val-Sparta. Počiva M. D. P. Trst. — 22. marca 1925. Skupina A: Zarja-Obžor, Ja-dran-Adria II. B: Adria I.-Val, M. D. P. 0p-Čin«-M. D. P. Trst. Počiva Sparta. — 29. marca 1925. Skupina B: Val-M. D. P. Trst, Adria L-Sparta. Počivajo vse druge Čete. — 5. aprila 1925. Skupina Br M- D. P. Trst-Adria II, Spar-ta-M. D. P. Opčine. Počivajo vse druge čete. T, K. Včeraj predpoidne se K vrči! pogrdb mornarja Josipa Bonazza. kapitana in lastnika jadrnice «Restea», ki je —- kake* piano — žalostno končal, ko ga so rešiU iz njegove potopljene ladje. Trupla mornarja Verzegnasisaja, ki je kzgitbil življenje ob isti priliki, niso še na^Ii. — Padel na kup razbeljene žlindre. Včeraj zjutraj se je v tovarni strojev: -Sta-bilmieavto tecnico trlestinc*, pri Sv. Andre^ ju ponesrečil 23-letni mehanik Anton Lindner, stanujoč v ulici Sapon? št. 5. Okoli 7. ure, ko je dcikcnčal svoje nečna delo, si je hotel umiti roke v bližini topilne peči; nenadoma mu je postalo slabo In v omotici je padel na kup razbeljene žlindra. Dasiravno so ran tovariši takoj priskoči*! na pomoč, je vendar zadebil hude opekli ne po obrazu, ramenih in rokah. Zdravniki rešilne postaje, ki je bi4 pciklican na lica m-esta, je dal ne«ečr.e£a mladeniča prepeljati v nistno bolnišnico. 0-zdravil bo v 3 tednih, ako ne nastopijo kake komplikacije. — Prijel z roko v raztopljeno železo. Poddbna nesreča, kakoršne je bil žrtev Lindnei*, je sinoči doletela 25-letrerfa podajata Frana Gullicha, stanujočega vi Skednju št. 1211. Pri delu v škedenjskth plavžih se je mladenič spotaknil v bližini plavža «n pad^l tako nesrečno, da je prišel z gornjim delom leve r< ke v r^ztooljeno železo. Da ga niso tovari-ši takoj dvignili, bi bila nesrečnežu živemu zgorela rokav V mestni -bolnišnici, kamor je bil nemudoma prepeljan, je zdravnik dognal, da ima revež tako hudo ožgano roko, dć» mu jo bodo morali najbrž odrezati. Deklica, ki se je naveličala življenja. Iz neznanih niznokov je 23-letrra Tosca Subo-tich, stanujoča v Rojanu v ulici Sara Davia št. 39, prišla do žalostnegn prepričanja-, da zanjo ni več obstanka na tem s^-etu Včeraj opoldne se je podala na slikovito barkovljansko obrežje pri Čedasu, kjer sc ob lepčh večerih radi sprehajajo zaljubljenci, ter skušala privabit? usmiljeno belo Lesac\ da bi jo rešila posvetnih težav in ^renkosti. S tem namenom je izpila pre-cejšnp' količino oetove kisline. Ljudje, Id so kmalu potem našli deklico, so ji (vsaij začasno preprečili potovanje na or.i , da naj župan in mestni svet, ki se ima sestati na tajno sejo, končno rešita to mučno U rizo. — Občni zbor goriškega odseka Julijske novinarske zvez*?. V soboto zvečer se je vršil v društvenih prostorih redni letni občni zbor goriškega odseka Julijske novinarske zveze. Po Tuigovoru presednika in ko spremembi društvenih pravil je podal odsekov tajnik Ernesto de G resic tajniško poroČil-o, v katerem je v vznesenih besedah poročal o žilavem in uspešnem delovanju odbora tekom društvenega leta. Za njim je podat svoje poročilo blagajnik odseka računovodja Fabbro, nakar so »ledile volitve. V novi odbor &o bili izvoljeni sledeči gg.: Egon Cunle, predsednik; Emest de Gre-sicT tajnik; računovodja; Mario Fabbro, blagajnik; Lucijan Persoglia, dr. Engelbert Besed-sednjak, odborniki; dr. Artur Targioni in Giu-seppc Casasola, nadzorniki. Ob zaključku občnega zbora je stavil dr. Menghi predlog, da naj novi odbor čimprej poskrbi za nove tn bolj pripravne društvene prostore, nego so dosedanji, kateri prediog je bil enoglasno sprejet. — Znamenje čase. Pod tem naslovom smo poročali v nedeljski številki o incidentu, odigra všem se v petek med dr. Anverso in kap. Gxxiino, pri čemer smo se omenili, da so člani vodstva goriškega ftšja poslali dr. Anvcrsi svoje zastcpnrke. Goriški listi prinašajo sedaj tri protokole, v katerih jim dr. Anvt»rsa daje zadoščenje, vsled česar je zmatrati celo zadevo za končano. — Rdeči prapor. V pendeljek zjutraj je vihral na hribu sv. Katarine rdeči prapor, katerega so tekom noči postavili na visoko drevo neznani oboževalci rdeče barve. Toda le kratko je bilo njihovo veselje, ker so se takoj zjutraj ocda'i na Tiče mesta sovražniki rdeče barve — orožnrki, ki so prapor sneli. Koliko prebivalcev šteje Gorica? P0 najnovejših podatkih šteje danes Gorica približno 29.350 prebivalcev. L» 1910 je štela Gorica 131.000, katero Mevilo je do vojne neprestano' ' naraščalo, ter doseglo približno 35.000. L. 1921 ! ' pa je znašalo število goriškega prebivalstva ; i 30.300. Potemlakem se je tekom štirih let skrčilo število goriškega prebivalstva na približno 1000 duš. Kur pa prebivajo duše v telesih, ki potrebujejo hrano in morajo biti oblečena, se bo število goriškega prebivalstva v prihodnjih iet-ih najbrž« še bolj krčilo. — Iz Vrhpclja pri Vipavi. Tudi Vrhpolje se vzbuja iz spanja. V nedeljo, dne 8. marca je uprizorilo naše gasilno društvo trodejansko 1 veseloigro «Poslednji mož». Igra je bila sicer ! našludirana in pripravljena za predpustni čas, ; toda ker niso oblastva tedaj dovolila uprizo-j ritve, je morala biti preložena na čas kesanja 1 in pokore, na postni čas Ce se torej kdo radi tega jezi in huduje, naj se ne jezi na nas, ampak na druge. ! Udeležba pri igri ni bila ravno polnošte-j vi in a. Po našem mnenju je temu vzrok nezadostna reklama in nevoščljivost konkurentov. ] V splošnem je bila podana igra razmeroma dobro, vendar se je poznalo, da igralci niso obvladali ravno najbolje svoj h vlog, to pa radi ; tega, ker se bile po prepovedi uprizoritve 'vaje oluščene, vršila se je 1« generalna vaja • neposredno pred uprizoritvijo. Tudi pri občinstvu bi si želeli lepšega in mirnejšega obnaša- i nia. Včasih je bilo isto tako glasno, da igralci niso slišali niti šepetalca. S to predstavo je društvo do-kazalo, da šteje med svojimi člani prav dobre igralske moči, vsled česar se lahko smelo vrže na resnejše, četudi težavnejše stvari kakor na primer na Finžgarjeva deia. Jako hvaležen predmet bi bile n. pr. »-Razvaline življenja* ali kaj slične-ga. Za sedaj naj bo dovoij z burkami in šak> • igrami! i — Živinski trgi zopet dovoljeni. Vsled živinske bolezni «afta epizzotica» so bili živinski trgi aa Goriškem že dalj časa prepovedana. ] Ker je nevarnost te bolezni vsaj začasno mi- • nila, so z današnjim dnem živinski trgi zopet j dovoljeni. Znanost In umetnost OH stoletnici Resselcolii poizkusov z ladijskim silnksm Kdo izmed čitatelje v se je že vprašal, kako se morejo človek in druga bilja premikati po zemeljskem površju? Čudno se bo zdelo večini vprašanje, še bolj Čuden pa odgovor. Da moremo namreč hoditi po 2emlji, se moramo zahvaliti predvsem trenju in uporu zemlje. Po popolnoma gladki ravnini bi bila hoja nemogoča, takisto tudi po telesu, ki se ne bi upiralo pritisku naišh nog. Z enako silo, s kakršno pritiskamo na tla, pritiskajo tla na naše telo in ga žetuejo tako naprej. Zemlja pod našo nogo je pač pretežka, da bi jo sila naših mišic znatno premaknila. Da je temu tako, se lahko prepričamo pri hoji navzgor po svežem snegu, ki se umika pod pritiskom noge. Slično si razlagamo tudi plavanje. Z roko suvamo vodo nazaj, voda pa z enako silo našo roko in s tem tudi naše telo naprej. Že zelo zgodaj je prišel človek slučajno ali po preudarku na misel, da nadomesti roko z desko in je tako izumil veslo. Tu ni mesta, da bi natančneje opisal delovanje vesel. Ko je James Watt izumil parni stroj, se je takoj porodila ideja uporabiti parni stroj kot gonilno sredstvo za ladje in vesla so se umaknila kolesom z lopatami. Starejši čitatelji se gotovo še spominjajo onih po sedanjih nazorih gotovo okornih parnikov z ogromnimi zgoraj pokritimi kolesi, ki so pristajali cb pomolu Sv. Karla. Tudi najmlajši si lahko ogledajo še danes truplo take ladje med omenjenim pomolom in zelenim mostom. Že pred izumom parnega stroja pa so mislili na uporabo vijaka kot gonilnega sredstva. Prvi se j« bavil s tem načrtom 1. 1752. mani matematik Danijel BernouIH, za njim razni drugi, pred vsemi Bushell (1777) in DaUery | (1803). Bistvo teh načrtov jc bilo uporabiti pritisk, vode na vijačno zavito kreljut, ki se vrti okolu horizontalne osi. Tudi vijak deluje v bistvu na isti način kakor veslo ali lopate. Vsekakor hočem vsaj na kratko orisati to ■delovanje. Mislimo si dve lopati na koncu j droga, ki se vrti okolu vodoravne osi. Ako j sta lopatini ploskvi v ravnini kroženja, se i premikata v vodi skoro brez upora. Ce bi stali pravokotno na tej ravnini, bi voda pritiskala nanje v smeri gibanja samega in vsa ! sila bi se uporabila samo za prenzaganje tega upora. Ce bi stali pravokotno na tej ravnini, bi voda pritiskala nanje v smeri gibanja samega in vsa sila bi se uporabila samo za premaga nje tega upora. Ako sta pa ploskvi nekoliko nagnjeni, se upira sicer voda tudi njihovemu gibanju, toda tako, da deloma ustavljajo gibanje, deloma pa suvajo vijak in ž njim spojeno os v smeri osi. Vsi poizkusi pa se praktično niso obnesli, in sicer radi tega, j ker niso znali odkriti pravega mesta, kamor bi pritrdili viiak na ladjo. Vsem se je zdel vsekakor zadnji del ladje najbolj pripraven., toda tam je bilo že krmHo in tega niso smeli I premakniti. Ta nedostalek je odpravil šele ! I Jožef Ressel z idejo, !ki je bila zelo enostavna j in obenem ali morda ravno radi tega zelo | ' zen prostor med zadnjim delom ladje in krmi-! lom samim, ki je bil v neposredni zvezi e vodo. | S tem načrtom se je pečal Ressel v našem mestu in ga je !. 1826. prvi udejstvil v naši luki. Radi tega smatram za primemo, da seznanim neko!.ko čitatelje z izumiteljem vijaka. Jožel Ressel se je porodil 29. junija 1793. v Chrudinu na Češkem. Po končanih študijah na gozdarski akademiji v Mariabrunnu pri Dunaju je prišel kot gozdarski skrbnik v Pleterne na Dolenjsko, kjer je služboval do 1. 1821. Tega leta je bil namreč premeščen kot gozdarski mojster v Trst, kjer je imel priliko dokončati svoje študije glede uporabe vijaka. Toda njegov načrt ni našel v tržaških trgovskih krog.h pravega razumevanja in rad; tega je tudi denarna podpora izostala, še-le 1. 1876. sta se končno dva trgovca dala pregovoriti in sta mu dala na razpolago celih 60 goldinarjev. S tem zneskom je dal napraviti manjši vijak, ki ga je pritrdil na majhen čolnič. Dva moža; sta vrtela vijaik in čoln je rezal s precejšno hitrostjo valove pred očmi presenečenih gledalcev, ki nikakor niso hoteli verjeti, da se barka lahko vrta skozi vodo. Uspeh je bil tu, toda izostalo je prepričanje o praktičnosti tega uspeha. Komaj tri leta kasneje se je našel človak, ki je sklenil z Resselom dogovor za izrabo njegovega patenta in ki je dal predvsem potrebni kapital na razpolago. Bil je to veletržec Ottavio Fontana. Medtem, ko so v Trstu pripravljali ladjo, je Ressel poizkusil svojo srečo na Francoskem, ieda s skoro slabšim uspehom kakor v Trstu. V poznem 1829. je bila ladjai gotova in ponosno je splaval prvi parnik na vijak «Civetta» s 40 ljudmi na krovu po tržaški luki. Toda preplaval je le pol milje. Parna cev, ki je bila slabo prilotana, se je odtrgala in stroj se je ustavil. Vijak pa je ostal nepokvarjen. Ta malenkostna nesreča pa, ki bi se dala v nekaj ur popravili, je zadostovala, ali' bolje, je bila dobrodosia Fontani, ki je radi tega razveljavil k^ntrakt. Zaman se je soustil Ressel v dclgo-iva:no pravdo ž njim. Koečno se je moral udati pritisku upnikov in se ž njim pobotati. L. 1838. pa >c angleški farmer Smith opremil večji parnik z vijakom, ki je docela bil podoben Resselo veiim in ki je z eno samo kreljutjo obdajal os. Ladja je nosila ime -Arhi-medes» po znanem grškem matematiku, ki je že opisal geometrično obliko vijaka. Dve leti kasneje je priplula taka ladja na vijak tudi v Trst in Pesel je lahko z zadoščenjem videl, kako se je njegov načrt p aktično obnesel, obenem pa z žalostjo, kajti izum vija'ka je veljal splošno za izum «n«ananega izumitelja®. Angleška vlada je celo razpisala visoko nagrado za onega, kr bi lahko dokazal, da je izumil vijak. Zaman se je Ressel zanjo ia za svojo pravico potegoval.Zaman je to še na smrtni postelji poudaril. «Neznani izumitelja vijaka je umri v Ljubljani 10. okt. 1857 na službenem potovanju. Njegovi zeraski ostanki počivajo pri Sv. Krištofu, od njega izumljeni vijak pa slavi svoj zmafoviti pohod po širnih oceanih. V zadnjih desetletjih pa si je osvojil zračne višine in goni z nezaslišano hitrostjo letalo po vsem zemeljskem površju. — L. Č. — Vsebina 3. Številke «Gospo<£arskeg^ Vestnik»»; Uredništvo: Izapametirjmo se! — Zadružništvo: Zadr. zveza* v Trstu: Zadrugam. — Živinoreja: Dr. Aldrighetti Faust - Gorkič Fr.: Razmere v živinozdravrviškein okrožju goriške okolice (dalje}; Ing. Podgornrk Anten: Reja pujskov po rkotitvi do odstavljanja (dalje); ••• Zdravljenje kilavih prašičev; Dr. A.: Deset zapovedi za živinorejce. — Mlekarstvo: Ing. Podgornik Anton: Rabite mlečni posaemahvikS — Čebelarstvo: Vcdopivec Janko: Pričetek čebelarskega leta; Čebelarjem. — Vinogradništvo: O. G.: Cepljenji Lrt v suho {s siJio). — Sadjarstvo: Sirekelj Josip: Zakaj ne čaka sadno drevje starosti?; Ušaj Just: Spomladansko cepljenje (s slikami); Tri-bučon Alojzij: Cvetoder; Hrovatin Josip: O cepljenju oljke; Dr. Vallig Peter: Navodila za sajenj« dreves; P. L.: Cepiči. — Svilogojstvo: Dr. T.: Sajenje murv. — Vrtnarstvo: *** Zgodnje kumare; *** Presajanje vrtnih rastlin. — Poljedelstvo: O. A.: Esparzeta. — Vojna odškodnina: G. F.: Odškodnina za avstro-ogrske vojne dajatve; G. F.: Žrebanje beneških obveznic. — Davki in pristojbine: G.č.: Zastanki zemljiškega davka — ukinjeni; G.č.: Državne doklade ra užitnino vina in drugih opojnih pijač. — Kmetijski in obrtni pouk: Zorn Ivan: Splošna obrtno-nadaljevalna šola v Vrtojbi. — Gospodarski koledar: *** Marec. — Poročila: F. J.: Mlekarska zadruga v Novi Sušici. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarski drobiž. • Naroča se to naše najbolj razširjeno gospodarsko glasilo pri upravi Gosp. Vestn ka v Gorici, Via S. Giovanni 6, I. Za letnik samo 10 lir. — Kateri naš kmetovalec ne bo zmogel tega tako malenkostnega zneska ter si pre-skrbel z naročitvijo Vestnika svetovalca, ki mu stopi v vseh gospodarskih zadevah pri rokah in ki mu v posebnem oddelku odgovarja na najrazličnejša vprašanja. — Nova knjiga. Tvrdka Ig. Kleinmayr čc Fed. Barrberg, d. z. o. z. v Ljubljani je založila in .izdala za slovensko obrtno šolstvo in za slovenske obrtnike jako potrebno knjigo: j »Knjigovodstvo za stavbno, usr.etno in strojno j ključavničarstvo in za železolivstvo«. Knjigo 1 je s sodelovanjem veleig mislila na potrebe malega obrtnika in srednjih obratov. V knjigi se vrste zgledi za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo. V tej knjigi je do-j biti tudi vse, kar mora dober obrtnik vedeti pri določevanju procentov za upravne stroške in za dobiček. Prr zgledih so na podlagi teh podatkov procenti za upravne stroš'ke in za dobiček že izračunjeni, pri nalogah pa dobi knjigovodja podatke, da izračuni procente sam. ! Doslej Slovenci še nismo imeli talke knjige. Zato jo smemo imenovati veliko pridobitev za naše obrtnike in za naše obrtno šolstvo. Brez te lepo opremljene kniige bi ne smel biti noben učenec in noben absolvent stroine de-lovodske in višje strojne šole na tehniški srednji soli v Ljubljani. Po njej naj bi segli ukaželjnr mojstri in pomočniik. Z njo naj bi razpolagala vsaka šolska knjižnica. Imeti bi jo moraii pa tudi učenci cbttnih nadaljevalnih šol, osnovnošolski učitelji, ki poučujejo uit žele kdaj poučevati na obrtnih nadaljevalnih, šolah pa vsi. Šele, ko se bedo pog'obili v rra-terijo, 'ki jo poda c« ta knjiga, bodo spoznali, kako ves ene priprave je treba za. pouk v knjigovodstvu na cbrtnih nadaljevalnih šolah :n j kako brezuspešno je tisto poučevanje brw* i knjig, ki učence odtujuje preomelu. Ta kn;iga j naj tudi vzpodbuja, da zainteresirajo zanje; najširše sloje, v prvi vrrt? pa zadruge, njih čtane ic pripadnike. — Damir Fetgel: Pomače živali. Splošna •kn/l/nica, zvezek 37. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 72. Cena broš. Din. 10, vez. Din. 15. Rado Mu mik - Fran Milotaski (ali Fridolin Žolna) - Damir Feigel: to je triperesna deteljica naših priznanih slovenskih humoristov. (Dalje na IV. stranf) Mmll eg§la§l se rač-inafo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovične ceno. SLUŽKINJO, pošteno, zdravo, za oskrbo dveh malih otrok in mala pohišna dela, išče gospa za na deželo. Ponudbe pod -Veselje do otroka na upravništvo. 351 BAUICA, diplomirana, sprejema noseče dnevno. Ljubezniva oskrba. Na željo zdravn ška pomoč. Cene zmerne. Tajnost. Via Madon,-nina 10, II. 349 AVTOMOBIL, odprt, se kroda ali zamenja z drugimi predmeti. Naslov pri upravništvu. 350 SEMENA za vrt in njivo, nemška iz Erfurts piodaja Just Ušaj, agronom v Gorici, Via Favetti 6._(281) PRIDNA, STAREJŠA služkinja, vešča vseh hišnih del in nekoliko kuhanja, se sprejme k mirni družini šestih oseb. Plača, hrana in ravnanje dobri. Naslov: Poštnoležeče 3, Trnovo pri II. Bistrici. 329 ČILSKI SOLITER, supertosfat, semenski krompir, detelje itd. dobite pri «Kmetijsk trgovskem društvu», Trst, Raftineria 4. 336 MLINAR, zenesljiv in vajenec, se sprejmeta takoj, za mlin in žago, proti mesečni plači, z vso oskrbo in stanovanjem. Vprašati pri podjetju Černe & Turk, Šepulje, p. Tomaj. 337 17LETEN mladenič, želi vstopiti kot učenec v trgovino. Naslov pri upravništvu. 306 BABICA; avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik ca razpplago- Dobia postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 SVILOREJCIJ Zdaj je zadnii čas, da si zago- , tovite dobro seme sviloprejk. Prednaročila sprejema Just Ušaj, agronom, Gorica Via Favetti 6. 1282) NajprfcrčncjSo ZAHVALO pošiljamo vsem onim, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je pogreb vsem nepozabnega izvršil na tako lep in veličasten način. Posebno se zahvaljujemo za prisotnost pri pogrebu g. senatorju župana Juriju Bombigu in glavnemu tajniku gor. občine komendatorju Bevigliju. Dalje prevzv. knezonadškofu dr. Fr. Sedeju za njegovo prisostvovanje v cerkvi sv. Ignacija. O. župniku Budinu za krasen govor v cerkvi, g. župniku Pizzullinu za oskrbo in vodstvo pogreba, kakor tudi preč. duhovščini in frančiškanom ter patru Gabrijelu, njegovemu izpoved-niku. Zahvaljujemo se dalje mešanemu zboru „Pevskega in glasbenega društva44 in pevskemu zboru „Mladike" za krasne žalostinke, zastopnikom županstev, prosvetnih in političnih organizacij in društev, darovateljem vencev, občinskim zastopnikom iz Štandreža in vsem Štan-drežcem za ganljiv sprejem, kakor tudi Bralnemu društvu za petje v cerkvi in na grobu in za prenos zemskih ostankov iz cerkve na pokopališče; nagrobnim govornikom dr. Podgorniku, dr. Besednjaku, dr. Wilfanu in Ivanu Rijavcu, ki je govoril v imenu štandrežkih občinarjev. Dalje se zahvaljujemo g. Jos. Kosovelu v Štandrežu in duhovnikom in vsem drugim neštevil-nim prijateljem in znancem, ki so počastili pokojnika na njegovi zadnji poti ali nam poslali Izraze sožalja. Žalujoči ostali. PODLISTEK V. J. K RIŽA NOVSKA: (4) Noi preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. — Njen odgovor je dovolj jasen... Nad vaini visi neki zločin iz preteklosti; morda vas celo zasleduje maščevalni duli. Če bi nam bila ta preteklost znana, bi bilo kajpak laže vas osvoboditi. Vsekakor molite zase in za žrtev; samo molitev vam utegne pomagati in vas rediti kakšnega težkega zadoščenja, — pripomnil Tomilin. — Vedno več uvidevam, da mi fe v škodo, kar sem nevednež v tako važnih vprašanjih, zelo rad bi prebral kakšno dobro knjigo o tem vprašanju, — je rekel baron po minutnem moJčanju. — Z veseljem vam dam vse knjige, ki si jih želite, najprej pa vam prinesem izvrstno delo, prav primerno vašemu slučaju: «Bit j a preteklosti in njih vpliv na resnično življenje.« Knjiga je dobro pisana m vrlo zanimiva. Baron se je zahvalil, a Larisa Arkad j ev-na, ki je opazila, da se >e mlademčevo ob- ličje zmračilo in da se je očitno beril s te-žečim ganotjem, je posegla vmes, da iz-premeni smer pogovora. — Kedaj ste prejeli zadnjo vest od Helene Aleksandrovne? — je vprašala Baku-linka. — Pred dvemi tedni sem prejel pismo od tete. Piše, da sta se Miša m Lolo popolnoma opomogla od posledic bolezni, vendar pa svetujejo zdravniki, naj ostaneta še leto v Italiji. Teta Lena je zelo zadovoljna ostati tam in ker je navdušena od krasnega podnebja, je sklenila, da uboga nasvet zdravnikov in si poišče vilo v gorah. Povabila me je, naj pridem k njej na dopust, ko se popolnoma ustanovi. Jaz se nameravam odzvati vabilu, kakor hitro prejmem naslov. Tedaj je vstopil lakaj in prinesel na srebrnem krožniku Bakuiinki pismo. Pogledala je naslov ter se nasmejala. — QuanUi v9ch teti treh pisateljev so v na t em narodu kaj priljubljeni; vsi «e odlikujejo r. lepim, čistim, gladkim jezikom in e zdravim pristnim humorjem. Posebne vrste humorističen spis je zadnja Feiglova knjiga; «Domače živali*, ki fe pravkar izšla kot 37. zvezek «Spl. knjižnice^. V obliki prirodoraanske knjige opisuje naš goriški rojak Damir Feigel v tej knjigi domače živali na posebno šaljiv in &egav način. Vsi cd duhovitih besednih iger in vsled presenetljivih svet resnega s šaljivim, ne pride bralec iz smeha. S skromnimi sredstvi, opisujoč domače živali, brez pretirane drastike in neokusnih burk, zabava ta knjiga od početka do konca. Kdor itma zdrav humor in bere r^d gladko slovensko besedo, ta naj seže po tej knjižici. — Cena je izredno nizka: 10 Din broš., 15 Din. vez.; nikomur ne bo žal, da je to storil. Večkrat bo potem sc rad zopet vzel knjigo v roke in jo zopet in zopet prebiral; vsakokrat mu bo nudila neskaljen užitek. Knjižica se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani in po vseh drugih knjigarnah. _____________ Milijon voltov električne sile Ne bo morda dolgo, cla se bo posrečilo inženirjem priti v okesm nekaterim težko-čam in potem bo nv>gc*če razpošiljati po žici ilovite izmenične toke električne iile, ki !-odo dosegli ali celo presegali milijem volte v napet osli. Na kratko daljavo se je že posrečilo poslati tok milijem voltov, a ta čin je bil za enkrat le eksperimentalen. Danes je napetost četrt milijona voltov še vedno smatrana za višek električne napetosti v praktični rabi in doklej so strokovnjaki vedno mislili, da bo ta višina ostala vršdk tudi za naprej. Glavna tezkoča pri j bokih visoke napetosti je namreč ia; da sej elektrika izgublja z žice v zrak; žica za-' čne takoreikoč puščati, kakor pušča počena vodovodna cev. Transmisijske črte, ki nosijo CG.C00 voltov ali več potencijalne side, tako puščajo elektriko, da je bo s'.idno v temni noči. Vsa či la se v noči modrikasto sveti, kakor da bi bila obdana od kakega plamena. Temu žarenju žice pr&vijo električar^ u korona v in korona je zlo, ker je nekcrPitno izgubljanje električne energije. Pri zgoraj omenjenem poskusu (ki £a je napravila General Electrical, družba v ameriškem mestu Pitttsfieidu) so pa inženirji znali tako izolirati elektrov^dne žice, da iti bilo skoro nikake korone navzlic orjaški nape&ošti enega milijona voltov. Problem bi bil potemtakem že skoroda rešen. Toda nenavadne zahteve stavi električna sila lake napetosti. Stebri, ki nosijo žice, ; moraio biti vsaj 35 metrov visoki, kajti■ najmanj 30 metrov mora biti eleklrovodna j žica cd tal, drugače uhaja električna sita j z n;e v z.ernflp. 1 stotaka morajo biti žioa na stebrih ločene med seboj vsaj 30 me-: trov; če bi bile bliže, bi elektrika uhajala! od ene na drugo. Radi teh dejstev bi bilo; treba uporabili pravcate jeklene stolpe, visoke 35 metrov, ki bi morali nositi naj -»nku vodoravno ležeče prečnice vsaj 30; metrov dolge. Na koncih teh povpreičmc j bi viseli izolatorji iz porcelana, katerih-namen bi bil preprečiti električni siti p:it; do jeklenih stebrov, po katerih bi lahko uhajala v zemljo. Izolatorji so posebne konstrukcije. Narejeni so iz številnih por-1 celanastih ploščic, ki sigi medsebojno ločene in valovite površine. Najboljši električar na svetu je bil, poleg našega znamenitega Jugoslovana •Hrvata) Nikolaja Tesla, Nemec dr. Kari P. Steinmetz, ki je lansko leto umni v Ameriki. Pod vodstvom tega miojistra so izvršili zgoraj omenjeni poskus s struijo fnilijotnvoltske napetosti. On je povedal mnogo zanimivega o taki sili. Ako bi prišel čio vek z razpetim dežnikom preblizu take žice, bi biđ lahko ubit kakor od strele. Že radi te možnosti morajo biti žice visidko -cd tal. Toda tudi če bi bile žice 30 metrov od tal, bi učinkovala elektrika na človeka, ki bi stal pod njimi Naj bi biii on izoliram od zemlje, t. j. naj hi stal na suhem lesiu, na porcelanu, steklu ali gumiju odkrit, bi mu lasje vstali poketneu in bi se obrnili naravnost proti žici. Ako bi pa ne bil ločen od zemlje, nego v direktnem stiku z njo, bi občutil na svojem telesu znano zbadanje, kakor da se sprehajajo po njem mravljinci. Če bi ne bil od-dailjen od žice več kot deset ali petnajst metrov in držal v roki dobro izolirano električno žarnioot, ki bi imela en konec svoje žice zvezan z zemljo, drugega bi pa držal on nad avioijo glavo, bi žarnica svetila, kakor da je zvezana z elektrovodno žico.. Skozi zrak bi prihajala elektrika da nje. Vsak človek, čez katerega posestvo bi bil tak elekrtrovod speljan, bi lahko nemoteno kradel električno silo za razsvetljavo svrcjega doma. Znano je, da se v žici, ki je vzporedno napeta z elektrovodno žico tudi' pri kratki daljavi, poraja električni tok, dasi ni nikjer avsezana s to poslednjo. Takemu toku pravijo «indukcijski tok*. Kmetu, čez katerega posestMd bi bila napeljana žica z milijon voltov elektrike, bi ne bilo treba drugega kot napeti drugo žico vzporedna z njo med dvema stebroma, ki bi jih sam zabil v tla. S porcelanasti ni lončki fbi jo ločrl od svojih stebrov in j<» napeljal v hišo. Tam bi jo zvezal z električnimi žarnicami in jo cd njih dailje odpe'jail v zemljo. Za malenkostne stroške bi irael brezplačno električno razsvetljavo. Če bi bila njegova hiša vaporedno z elek-trov.-*dno! žico, bi žico za indukcijski toik lahko naped kar na strehi ali pa pod streho r-b slemenu. Nihče bi mu tega ne mogel prepovedati. TfcJžkoča pri tako močni elektriki je tudi v ten» ker prvič mora bili žica visoke* od tal, da se elektrika ne izgublja v zemljo, j toda čo je visoko, je ludi v redkejšem j zraku, redek z,ra«k je pa boljši prevodniki elektrike kot go*st in vsled tega bi bila ko-1 rona jve6ja, ker bi več elektrike uhajalo v zrak. Temu .se ne da drugače odpomoči kakor s tem, da se uporablja tako debela žica. kot je premer kornme. V tem slučahi bi pa. otaofcki tak« napeljave sitno narasli, kajti cena. pletene bakrene žice, ki je de« set centimetrov de&ebt, je zelo visoka* zlasti oe je žica dolga več đfco ali već tiaoič kilometrov. In ker je tako debela žica mnogo težja, bi marali biti jekleni stolpi, ki bi jo nosili, zelo masivni in močni m zato: seveda tudi zeko dragi. V Pittsiieldu niso rabili pri pookusu žace, nego medene cevi, ki .so imele 10 cm premera. Jasoor je, da bi za večje razdalje nikakor ne mogli uporabiti takih cevi za edek tro vode, temveč samo pleteno bakreno žioo, ki bi morala pa zopet viseti na jekleni vrvi, da bi se v«le<2 svoje velike teže ne utrgala. F. M. na razpolago i* potom njih nora priti «pet ▼ roke zadružnikov. To je prava pot aadnaŽ-nižtva. Na tej pota so vae cadrutfe, Cd jim je rea mar napredek. Tudi mi v Jul. Krajini moramo stremeti za tem, da si čita p raj omislimo to prepotrebno ustanovo. Začnimo z resnim delom in pravo zadružno vzgojo in gotovo bo Krlžnaentič Marija, 2gur Antonija, Martelanc Dora, Bala Anton, Trampu! Franc, Dolhar A-aica, Leaardon Kristina, Bratoš Olga, Sorč Olga, Golob Milica, 2eJezn£k Hedvika, Sila Valti, Fonda Ivan, Trobec Milena, Klun Ivan, Klim Ludvik, Jaklič Svetka, Jurkič Marija, Godina Danilo, N. N., Urdih Albert, Strgar Franc, Miiič Olga, Antončšč Josip, Sila Franc, Udo- Sespodarstvo. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRU2BA V TRSTU ulica Rafiineria št, 7, ima v zalogi: Semena: zelje zgodnje in pozno nemškega izvora, pesa rdeča Alamut in rumena Ecken-dorf, cvetoči karfijol, snežna kepa, ipinačo, redkvico rdačo okroglo, rdečo podolgasto in belo dolgo, zgodnji nizkt grah, seme salatine, solate, radiča, čebuiček, solatno peso, krmsio peso, korenje ter druga vrtn* in cvetlična semena. Trave: laško Ijnlko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnioo. Detelje: inkarnatno domačo in lucerno. Vsa semena so preizkušena in zajamčena, bodisi glede kaljivosti kakor tudi glede vrste. Škarje za obrezovanje, francoskega tipa. Umetna gnojila: supertosfat, kalijevo sol, amonijev sulfai in čilski soliter. Bisclin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. Zamaške za steklenice, vehe za sod:. Cepilni ros^k, čilski soliter. Univerzalni plugi št. 7 in 8 «Sack», Krompir za seme. zgodnji amerikanski in elda». Sadna drevesca, breskve, hruške, jabolka itd. Naša semena In umelna gnoj'la — vse zajamčeno — imajo v razprodaji: v RODIKU nas zastopnik g. It»« Ček, v SEŽANI gospa Karolina Gdje^sček. Tif.ašk* kmetijska družba v Trstu ulica Raffineria št. 7. Konsumne zadruge Ta vrsta zadrug je pri nas najbolj razširjena. Vzroke moramo iskati pač večinoma v organizaciji Med vserni zadrugami je konsum najlažje organizirati, poleg tega pa je krog odjemalcev že v naprej določen, kateri pa se s prodajo nečlanom in s solidnim blagom še bolj razširi. Naši ljudje imajo še vedno razne predsodke napram kensumom, izgovarjajo se na vr.stvo, na ceno in različne druge reči. Vse to deloma odgovarja deloma tudi ne. Namen k-onsuma ni samo prodajati ljudem blago po ceni, kajti cena ni še vse. Mnogokrat dobimo blago pri trgovcu, ki je dosti cenejše nego v konsumni zadrugi. To je tudi razumljivo. Trgovec s svojo fino prakso v mešanju blaga ne gieda na to, ali je blago dobro ali ne, samo da je cena nizka. S tem se pa naši ljudje dajo slepiti. Važno je tudi dejstvo, da konsum ne daja «blaga na upanje:-, ampaCc le proti gotovemu plačilu. Na ta način se vsato gospodinjstvo navadi na nevažno potrebo, to jc da sme svoj gospodinjski proračun postaviti v ravnovesje in na ta način se osvobodi one mučne odvisnosti cd trgovca. Pa tudi za konsum, ki hoče svoje člane vedno postreči z dobrim in razmeroma cenim blagom, je prodaja proti takojšnjemu plačilu prekoristna, ker na ta način vedno razpolaga z obratnim kapitalom, ki je neobhodno .potreben za dosego nizkih cen. Kajti proti takojšnjemu plačilu tudi trgovec na debelo lažje da blago z majhnim dobičkom kot pa na kredit, kjer mu preti velikokrat nevarnost zgube. Pri nas se pojavlja navdušenje za zadruge, predvsem konsumne. Volja jc močna, ali tež-koče, ki se tu stavijo nasproti, niso vedno premagljive. Obstoja žalostno dejstvo« da so zadruge po veliki većini danes v rokah posameznih strank, torej nekaka strankarska ustanova. Kar bi pa nikdar ne smelo biti in baš take zadruge so navadno obsojene na životarenje. Mnogo zadrug je propadlo ravno iz tega vzroka. Kaj nam torej preostaja? Prvo in glavno, postavit« naše zadružništvo na trdno in zdravo podlago gospodarske sa-moosvojitve. Temeljita reorganizacija zadružništva posebno pa konsumnih zadrug. Naše konsumne zadruge so brez vsake prave vezi med seboj. Edina vez so zadružne zveze. A to še ni vse. Ker le te delujejo po vel&i večini bolj kot nekake posojilnice in posredovalnice, medtem ko je trgovska stran po veliki večini še precej zanemarjena. Potrebno je torej, da bi Coonsumne zadruge oskrbele svojo centralo za nakup blaga. Na ta način bi bilo ono nakupovanje pri veletrgovcu v Trstu ali Gorici od strani konsumnih zadrug izključeno in ves denar bi ostal le zadrugam in bi se kot tak tudi uporabljal v zadružne svrhe. Ona množina konsumov, ki je danes pri nas, bi lahko z veliko lahkoto uspešnejše in mnogo cenejše delovala, ako bi mi danes imeli svojo centralo. Treba je začeti resno misliti na to. Privzgojiti smisel zadružništva ne samo med kmetskim ljudstvom, ampak tudi med ono inteligenco, ki ji je naš narod pri srcu. Kajti malo je, žalibog, ljudi, ki bi bili sposobni prevzeti težko nalogo zadružništva na svoje rame, in to ne iz malo vzrokov. Vsi dobro vemo, -kako se ob polomu kakšne zadruge blatijo različni funkcijonarji, a skoro nikdar se ne odkrij«e pravi krivec, ki po navadi tiči v zadrugi sami, oziroma v njeni organizaciji in med člani. Veliko zadrug postane žrtev strankarskih spletk. In tega ne sme biti, ako hočemo, da bomo uspeJi Uspeh je gotov, samo začeti je treba. Iz trgovStih šol prihaja mnogo naših fantov, ki bi nekdaj po primerni vzgoji in praksi znali v trgovini mnogo koristiti. Vzgojiti je treba dobre vodje koosumov v administrativnem in trgovskem smislu. Na ta način bi se odpravilo eno nesmiselno -botrstvov in prijateljstvo pri nastavljanju uradnikov pri konsumnih zadrugah, ker taCco pridejo v vodstvo po večini nesposobni ljudje, ali pa Še celo taki, ki s svojo navzočnostjo več škodujejo zadrugi kot pa -koristijo. Proučite temeljito možnost centrale za ia-kup blaga. Ca« je, da konsumi enkrat prenehajo biti navadne prodajalne, stremeti morajo za tem, da se tudi oni osvobode vpliva veletrgovca in si osnujejo sami svoji veletrgovino, ki jim bo jamčila za dobro blago. Moramo priti do prepričanja, da samo ono zadružno stremljenje, ki je vsestransko organizirano, lahko uspeva. Ves denar našega kme-4. ki tSrt- j Piazza Garlbaldi 2, I. ieiefon 3-29 na đ str. Največja zaloga ur in zlatenine v Tistu. Protiaja tudi na obroke V&rsiaitcs g^ovscčS Cifbmancich N^irlapfn*! ililjimlis • v* • i •I j•I isi m Up im. ah '•^BaaBBBMBHHBnnHnBverJ isisi mm « Tržeta Bazo-14.45, nrasikL fegistrovanai zadruga z omejeni n porotu jo uraduie v svoji lastni hiš! ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vIj^s za Čekovni piomet, ter jih obrestuje- 10 L; Janko Svagelj, ostanek od Rojčeve vode L 7, Olga Kobal, Dolenje, Afojz Kert, Kristina Turk, Jožef Blokar, Trst, Žalujoči za bratom Jožef Švagelf Nono vsak po 5 L; Alojz Svagelj L 3.20, Zdravko Svagelj mlajši, Andre-j Kert po L 2, Jakon-čič Franc, Gorica L 4, Nando godec, Opčine, ostalo od njegovih burk dodal še L 2; skupno L 80.20 za «So!sko društvoza kar bocii izrečena najlepša zahvala vsem darovalcem Ccakor tudi g. nabiralcu. Mesto cvetja na grob pokojne Oige Poni-kvarjeve daruje arhitekt Radovič Anton, Na-brežina. L 15 ršol&kemu društvu«. N. N. daruje polovico dobljene stave v znesku L 25 ^Šolskemu društvu*. Srčna hvala. V počastitev spomina pok. Olge Ponikvar-jeve sta nabrali gdč. Danrca in Milica Schmidt za svetoivansko podružnico L 229.80, Danilo Godina L 213.50, Vinko Trobec pa L 90.—; skupno L 533.30. Darovali so: Dvojica Gradišar L 20; Skriavaj Tereza L 15; Kaučič Zorka, Cak Marija, Cok Irma, Dougan Jožica, Schmidt Danica in Milica, Trobec Vinko, brata Rebek, Zadnik, Rupena Majda, Jaklič Anton, Štefanija In Stanko, Ko-vačič Justa in Grgič Zmaga po L 10; Marc Ivanka L 6; Schmidt Danilo, Prešel Miro, De-kleva Lina in Lilfana, Suban Franc, Suban Justa, Klun Angela, Kolarič Pavla in Kristina, ' 50 km L 4.—, od 50-75 km L 6.—, od 75-100 km L 8.—, od 31-40 kg do 25 "cm L 4.—, od 25-50 km L 5.—, od 50-75 km L 7.50, od 75-100 km L lO^od 41-50 kg do 25 km L 5.—, cd 25-50 km L 6.—, od 50-75 km L 9.—, cd 75-100 km L 12.—; od 51-60 kg do 25 km L 6.—. od 25-50 km L 7.20, od 50-75 km L 10.80, od 75-100 km L 14.40; od 61-70 kg do 25 km L 7.—, od 25-50 L 8 40, od 50-75 L 12.60. od 75-100 km 16.SO; od 71 do 80 kg do 25 km L 8.—, od 25-50 km L 9-60, od 50-75 *