E UBRfcKY OF THE JUL 13 1927 >ticQCiiy ||C IIMNOI^ PRO V GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnlàkl lu »pravniški proatortf 2067 8. Lawndala Avs. Of flea of Publication: M67 South Uwnd.lt Ave. Talephona, Rockwall 4904. OGLEMLOM-PUAUSTMr HEGA SVETA r ' -i-'. - Kdo pa odloča glede mednarod nih stikov? — Kdo odloča o usodi ljudstev? — Konferenca finančnikov v New Yor-ku odgovarja na ta vprašanja. Izkoriščanje, ki nJma para pod solncem Sto statev na tkalca se priporoča. — Tekstilnim podjetnikom se obeta pravi parad li v Texasu. ' New York, N. Y. — Kajne, tajna diplomacija fte vedno odloča o najvažnejših stvareh na svetu. Toda široka objava o pogajanjih diplomatov, ki zastopajo naroda« vlade, skriva fakt, da glede mednarodnih stikov odločajo finančniki, to je velebankirji, in dg je Usoda narodov v njih rokah. v To nam pokazuje konferenca finančne diplomacije, ki je pri Čela v tem mestu. Na to konferenci so prišli načelniki osrednjih bank. Tu so ravnatelji Norman, Klst in Schacht, predsedniki bank Anglije, Francije in Nemčije, da se pogovore Strongom, predsednikom new-yorške federalne rezervne ban ke. Brez dvoma ima konferen ca nameii, na kakšen način naj se stabilizira kapitalizem Evropi. / Kako važna je ta konferenca za kapitalistični svet, pove izjava Winston Churchilla, britske-ga finančnega ministra, ko je rekel, da se prvikrat snidejo na prijateljsketn sestanku najvišje finančne avtoritete Nemčije, Francije, Britanije in Združenih držav. Washington, D. C. — V Texasu bodo delavci umirali kot muhe, kadar jih kdo potrese z Zatcherlinovim praškom, ako se Texas Power Light kompaniji posreči izvesti praktično v tekstilnih tovarnah, kar ona priporoča za izkoriščanje tekstilnih delavcev/ Ta korftpanija priporoča, da en tkalec dela pri sto statvah in prejec pa pri pet in dvajset vrstah vreteln. Povprečno zdaj delajo tkalci pri 8 ali 12 statvah. Ze to je pa tako naporno delo, da vzdrže le spretni in krepki judje. Noben najbolj prlganja-iki sposobnostnl inženir si do danes ni upal priporočiti za najbolj spretne tkalce več ko 24 statev. Priporočilo teksanske električne kompanije, ako se praktično izvede, bi v današnjih dneh izpod jedlo zdravje najbolj trepkih tkalcev v enem k več-iem v dveh letih, obenem bi pa postavilo na stotine delavcev na cesto. Ta kompanija se obrača do Samoposebi se razUme, <|a je konferenca tajna, in da ljudstvo ne .izve ničesar o zaključkih. Ti zaključki so znan^ najintimnejše semu krožku visoke finance, ki seveda zna molčati in ne obeša onega na veliki zvon, kar mu je bilo povedano zaupno. Norman in Schacht sta se pripeljala brez vsakega krika in vika v Ameriko. Potovala* sta na "Maureta-niji". Znano pa ni javnosti, kje prebivajo bankirji. Sliši se le toliko, da bo konferenca izdelala mednarodno podlago za kreditni in finančni sistem, nekaj podobnega, kot je rezervni sistem Združenih držav. Mobilizirala ae bo rezerva zlata, od katere je zdaj polovica v Ameriki, v podporo kreditu, posebno v Evropi. Na konferenci bo tudi najbrž tvorilo zelo važno vprašanje, kako se naj Velika Britanija potegne iz kronične industrijske depresije, kako se naj stabilizira francoska valuta. • "Wall Street Journal", glasilo ameriških finančnikov*1' ima svojega korespondenta ttitii Parizu. Ta poročevalec Je navadno citirali kot pariška pisarna "Wall Street Journala". Ta poročevalec pravi, da sta samo dve izbiri. Pasti morajo cene v "ploftnem ali v obče, ali se pa de zlate rezerve vporabi v Evropi Ampak zdi se, da bi bilo cploino znižanje cen nevarno gospodarstvu v Evropi, ki je v šibkem povojnem stanju. Zato se zdi da bo morala federalna rezervna l>anka priti Evropi na pomoč. Prevod ^pariškega poročeval ni dobeseden, ampak poveda na je njegova misel, ki govor Jasno kot bali dan. da ae vrši konferenca v Ntw Yorku z namenom, kako naj se kapitalistični svet v Evropi zopet po-*tavl na trdne noge, da ne bo n« /.ado vol j nos ti med delavnim Jasami postajala vedno večja in Airša. V koliko bo Izvršila konferenca bankirjev to nalogo, bo I*'kazala že najbližja bodočnost. levlnov polet bo I. avgusta. Pariz, II. Jal. — Levin In nje-vov francoski pilot Drouhln poletite iz Pariza v Ameriko okrog 1 avgusta. tekstilnih podjetnikov na vzhodu, da premestijo svoje delavnice in tovarne v državo Texas. Z velikimi črkami je zapisano: "Pojdite proč od delavskega agitatorja." > Nato pa nadaljuje: "Poiščite stavbišče za svojo tovarno y Texasu, ako želite, da bo en tkalec delal pri sto statvah. Vsak vam bo pomagal to izvesti." Tako nesramno še ni nihče izzval delavcev, posebno ne tekstilnih delavcev. "Sem ne bodo prihajali delavski agitatorji, da zapeljejo vaše delavce, ali ustvarijo javno mnenje proti vam," nadaljuje kompanija In tako sugestira, da bodo tisk, cerkev in javno mnenje zatisnili oči, da ne vidijo takega izkoriščanja in prepuste delavce njih usodi, da umirajo pri strojih. Seveda kompanija bo oddajala električno silo tekstilnim tovarnam. Tekstilna industrija zavzema drugo mesto v dežel kot odjemalec električne sile. Ta fakt šele pove, zakaj te-kaanska električna kompanija ni prav nič izbirčna v sredstvih da zvabi tekstilne tovarnarje Texas. AsMritid «»stalk Mil Iz Pakiiga? Fengova amada prekoračila Rmeno reko med prodiranjem proti Pekingu. Mnevl velike poplavne katastrofe v Nemčiji 6*»gaj, U. jul. — Iz Pekin ga poročajo,/ da se ameriftko poslaništvo seli iz Pekinga v Tl-mtain. « dan ga j, 11. jul. — General Feng Juhsiang, zaveznik Kajše-ka, je začel danes zjutraj pomikati vso svojo armado preko Kmene reke za naval na Peking. Nova inajtlka izpo- popolaila letalo Nova nagrajra oatavi letalo na mestu, ko ae adusti na tla. To je omogočile ! pristanke na strehah. Waahlngton, D.lC. — C. Fran-cis Jenkins naznanja, da je iz našel In patentiral napravo, ka tera reverzira prfpeler pri leta-u in omogočuje, da letalo lahko »rlstane na proanru svoje dva tratne dolgosti. to znači, da le-alcem ne bo več treba iskati širokega praznega prostora, po katerem morajo danes voziti precej časa po tleh preden se e-roplan ustavi, pač pa bodo lah ko pristali na vitkem prostoru v mestu ali na v#čji ravni streti! poslopja. Jenkins pojaanjuje, da je ročaj, ki kontrolira reverzno na pravo, tako zavarovan, da se ne more premakniti, dokler je letalo v zraku; čim se pa letalo dotakne tal, aprožl pri tem avtomatično vzmet, ki odpre roča, ln pilot lahko takoj ustavi motor. Iznajdba bo pomogla, da se bodo letalci lahke bližali prista-nu z večjo brzine in pri dviga nju v zrak ae bo treba tako dol glj zaletov kot dsnes, pristan se lahko premestijo v središča mest in letalci bodo lahko pri stali na krovu mernikov, če bo treba. Kakor javljajo iz Nankinga, ma Feng 300,000 dobro oprem-jenih mož. Vsa poročila o izkrcavanju ameriških pomorščakov v Teing-;avu so neresnična. Japonci so edini, ki izkrcavajo svoje vojake na suho v Santungu. i t GIBANJE ZA POMILOfiCENJE SINDIKALISTOV V KALIFORNIJI. To gibanje Je oživelo, ko je bila ponsttoAčeaa Anita Whitney. — Z njim je pričela Unija za ameriške civilne svobodščlne. San Francisco, Cal. — Anita Whitney, ki je bila obsojena v večletno ječo zaradi keršenja zar kona proti kriminalnemu slndl-kalizmu, katerega je kršila na U način, da je bila članica delavske komunistične stranke, je bila pomiloščena. To jfcmllošče-nje j« napotilo Unijo za ameriške civilne avobodščlne, da je započela obširno gibanje za po-miloščenje ostalih sindikalistov, članov delavake organizacije I. W. W., a obenem za preklic zakona proti kriminalnemu slndl-kalizmu. Vrhtega je Unija za civilne svobodščine organizirala gibanje, da ae Javno mnenje Izreče v intereeu Saoca In Van-zettlja. V šentkventlnskl ječi se nahaja še sedem članov delavake organizacije I. W. W. Od kar je bil sprejet zakon proti kriminalnemu slndikallzmu v Kaliforniji, je bilo obsojenih 164 o-seb. Nobena teh oseb ni izvršila kakšnega hudodelstva. Vse so bil« obsojene, ker so pripadale k delavski organizaciji I. W. W. Vse obravnave so se vršile po končani svetovni vojni. Gibanje za pomiloščenje teh trtev razrednega boja postaja od dne do večje. Ako bi kalifornijsko delavstvo vporabilo volll- Kom unlet! In fašisti aloftno na reševalnem delu. Vihar In na llvl razsajali tudi v Italiji. ■ i Berlin, 11. jul. — Pozorlšče katastrofe na Saksonskem, kjer sts pritoka Elba, CoUlauba ln Muglitz, zadnjo soboto pretvorila všliko dolino v Jezero, ko se je utrgal oblak, nudi še vedno zelo tragično sliko. Cela vrsta vaal je izginila in najmanj 200 ljudi je izgubilo življenje. Hudourniki so pometll hiše z rebr' kakor škatlice Iz papirja in od nesli sto let stare kamnite mostove, kot da so slama. Mnoge skupine reševalnega moštva so bile včeraj ves dan na delu iskajoč mrllčev. Ko je vojaštvo onemoglo po neprestanem štiriiridvajseturnem delu, so politične organizacije fašistov, socialistov, komunistov in klerikalcev stopile v akcijo in složno nadaljevale humanitarno delo. Akcija je zelo počasna, ker je voda razdrla ceste ali jih zasula z blatom več metrov ns debelo. Ker so vsi studenci s pitno vodo pokopani pod blatom, morajo voziti vodo daleč s hribov. I Rim, 11. Jul. — Furljozna nevihta, ki je v soboto divjala v vzhodni Nemčiji, je prihrumela kasneje čez Alpe v severno Italijo, kjer Je naredila silno škodo na polju in vrtovih. Hearst agitiraza Mellona. New Orleans, La. — Casn • Vsrski magnat Hearst je obm hrbet Coolidgu In zdaj agltlra za zakladnlškega tsjniks Meltons kot predsednlškegs kandidata republikanske stranke. O demo-kratih pravi, da morda bodo mell kaj priložnosti, ako nom nirajo senatorja Reeds, toda kandidatura Al Smltha bi bila katastrofalna za demokratsko stranke. »Zlra smrt" Je umrla. Los Angeles. Cal. — Clara Drummond, ki je 102 dni ležala v nezavesti, kar se Je bila onesvestila vsled plina v svo sobi. Je 10. Julija umrla. Zdrav nlki so ta nenavadni slučaj na-zvali "živa smrt", kajti razen možganov so vsi organi ženske normalno funkcljonlrall. nI lo zakona proti, kriminalnemu slao delavstvo vporaow t vin- slndikallzmu, pa tudi Tom Moo-li.Uk v svojo korist, bi ne W-|ney bi bil že zdavnaj prost. CMoago, 111., torek, 12. julija (July 12), 1927. 11SS, à* at OS. a. WIT, sstbsrised M Isas 14. ISIS. Subxrigtlon I6.M (Yearly STEV.—NUMBER 162 Nedosežna podjetniškapASMltl Gorje delsvcu, kl se dotakne podjetniške danarne mošnje • profilov. — Podjetniki kaj tkkega ne odpuate slepa. San Franclaco, Cal. — Kali-ornijskl podjetniki ne odpuste delavcem, ako so hoteli znižati njih proflte, pa se jim delavci postavijo krepko v bran. Najmanj spravljivi so podjetniki, ki zagovarjajo odprto delavnico, to je, da ne priznajo delavsko organizacije in da sami odloča o, koliko ur ln za kakšno delavsko mezdo bodo delali delavci. judstvo imenuje te vrste podjetnike "dpenšaparje". Kako zagrizeni sovražniki strokovno organiziranih delavcev so ti podjetniki, pokacuje preganjat nje teaarsklh delavcev zaradi zadnje stavke. Tesarska delavca Gus Madsen n George Pešce sta bila obtožena, da sta ubila nekega stavko-kaza. Bila sta dvakrat pred porotniki. Obe obravnavi sta končali, da se porotniki niso mogl zedinlti na pravorek. Zdaj Je določena obravnava za dne osmega avgusta. Pred porotnike ne pri deta več Gus Madsen ln Pešce, ki sta bila že dvakrat pred porotniki, ampak na vrsto pride Atentat razkril Int Obnova repuMuffike teroristi čne kaiapsaJe na vldllra. Dublin, IL Jul, — Umor pod predsednika vlade in zunanjega ter Juešlčnega ministra CHlg ginsa v nedeljo, ki je bil ustreljen na potu v cerkev, je silno razburila irske vladne stranke V atentatu vidijo povratek te roristične |um»P»nje D« Valero-vih republikancev, ki ao par let mirovali, a so zdaj razkačeni, ko je vlada razveljavila njihovih 44 mandatov v novi zbornici, ker niso hoteli poslanci priseči zve stobe angleškemu kralju. Trije napadalci, ki so ubili m nistra, so ušli. Republikanski voditelji taje, da so oni diktira atentat. Ako so to storili njihovi pristaši, so izvršili dejanje na svojo odgovornost. MIK ne ke oMtro-kaflran Za vae zločine, storjene do I. ju lija, veljajo še vešala, je po jasnll generalni pravdnik. Springflald, III. — Rado U llč, ki Je b* zadnji teden v Ma rionu obsojen ns smrt radi mora v salunu, ne bo usmrčen na električnem stolu, ki Je zds v veljsvl v Illlnoisu. Ako ne bo Milič pomiloščen od smrtne ksz nI, bo moral umreti po starem zakonu na vešalih. Tako Je pojasnil generaln pravdnik e gpringflelde, na ks terega so sé obrnili iz Jollets radi načina eksekuclje ostalih treh Kleinevih morilcev. Pravd nik Je odgovoril, da električn stol velja aa one zločine, ki storjeni od 1. Julija t. I. dalje Jolletskl obsojenci bodo torej o-bešeni in sicer 16. julijs. Francoska vlada spet poražena. Pariz. 11. Jul. — Zbornica J v soboto odkloni Is predlog vlade za zmanjšanje števila poslan cev med debato o novi volilni reformi. Zaspnlcs ni bila Involvl-rana, toda vlada Je tako na šibkih nogah, da mora vssk čas pasti. maščevalnost nekdo drugi izmed trideset stav-kujočih delavcev. "Opeašapa-rji" tako širijo strah in grozo med organiziranimi delavci na ljudske stroške. Porotne obravnave stanejo denar ln stroški za državo se krijejo z denarjem, ki ga ljudstvo plačuje kot davke. V pametno urejeni in pravni državi bi postaviU vse delavce, ako so obtoženi snegslnistega dejanja hkratu prod porotnike. In če bi se porotniki pri dveh obravnavah ne mogli zedinlti glede pra-voreka, bi bilo vsega preganja nja konec. Ravnotako bi se zgodilo, ako bi bilo izmed trideset delavcev obtoženih le par delav-•cev, pa bi se porotniki ne mogli sedlniti glade pravoreka. Ali Kalifornija Je *na glasu, kot država, v kateri bogati lenuhi zapravljajo denar, ki prihaja od sadov dela farmarjev ln delavcev. V tej državi se posebno o-stro nastopa proti deiavoem, ki se bojujejo, da avojemu razredu olajšajo življenske razmere*.' Za to nI prav nič izrednega, ako "openšaparjl" skušajo s sodnlj-skim preganjanjem ostrašltl organizirane delavce, ^a prenašajo potrpežlijivo življenske razmere, kakršne so jim od kazal proflta lakomnl podjetniki. TEUIV PRAVEM IGLEDE DAVKOV Keveži plačajo velike davke, bogatini pa nizke, ki ne odgovarjajo vrednosti njih posestev. — To Je dokazala nepristranska študija. SovJeti aretirali a ancMUh Ipljenov PrijMI ae Jih v Leningradu. Moakva, llTjul. — Sovjetska oficijelna- časnikarska ageMura T. A. S. S. poroča, da je politična policija včeraj odkrila veliko vohunsko organizacijo v Leningradu. Potindvajset oseb je bilo aretiranih. Organliaclja je bila pod vodatvom angleških špijonov, ki so iskali deteJllra-nih podatkov o zalogah kemikalij v rdeči armadi. Včeraj je bil otvorjen rdeči obrambni teden po vsej sovjetski Uniji. Predsednik Rikov, ki je otvoril obrambno kampanjo v Moskvi, Je zelo naglašal |s>-trebo oborožene pripravljenosti, ker Rusija Je še vedno v nevarnosti napadalne vojne. so Mehika bojkotira eovrainlke OaNeea Konzuli v Inozemstvu pozvsnl, naj pripravijo Imena sovražnih tvrdk._ Mežico Clty, 11. Jul. — Tukajšnji listi Javljajo^ da Je mehiški zunanji urad poslal okrožnico vsem konzulom v inozemstvu z navodilom, da pošljejo I-mena vseh trgovskih tvrdk. ki [»odplrsjo sovražnike mehiške vlade. Te tvrdke bodo boj kotirane. _ ZBOROVANJU HTBREOTI' PlCNIH DELAVCEV. Plttsburgh, Pa. — Organizacija stereotiplčnih In elektroti* pičnih delavcev I s» obdržavala svojo konvencijo dne 1H. julija. Na dnevnem redu so važne zs-deve, ki se tičejo te stroke. For h napoveduje novo svetovno vojno. l/indon, U. Jul. — Frsncoskl msršsl Foch Je v Intervjuvu s poročevslcem londonskega li«t* napovedal Krletaaov ekotl v Waako|aaa Sodrug Anton Kristan Je soboto svečar dne devetegajal! Ja Ime! prvo predavsnje v Wad- kegsnu, III. To Je bil otvoritveni shod za serijo njegovih predavanj po več slovenskih naselbinah. Jugoslovanska socialistična zveza in klub v Waukeganu sta razvila kar mogoče dobro agitacijo, da nameravano predavnje oglaša; toda čas je bil prekratek, da bi bil ta razglas dosegel vse ljudi in Jih zadosti zainteresiral za udeležbo, Navzočih je bilo okrog sto ljudi, ki so z zanimanjem sledili rszlaganju predavatelja. fthod Je otvoril sodrug John Mahalch. ki ga Je klub izvolil za to nalogo, ter je predstavil sodrugs Taucharja Iz Chlca-gs, ki Je pojasnil avdljencl namen Krlstaaovib «hodov pod av-splcljo J. tt. Z. ter končno prod-stavll govornika. Sodrug Kristan Je v obširnem govoru ln poljudni Usedi pojasnjeval In raslagal razmere v Jugoslaviji lo Evropi sploh. Največ Je re/fnravljsl o zsdružništvu panog, v katerega rszvoju si Je tskorekoč priboril temeljno zris-nje in pozneje ns licu mesta. Bil je zaposlen ns tem polju skozi trideset let. ln ker Je skozi ves ta čas študiral problem« za Izboljšanje zadružništva, Je pri-dobil veliko bolj temeljno poznanje resničnih odnošajev med de. Isvstvom, kot |>a ksterlkoll po-znsvslec ekonomskih in družsb-nih rszmer, ki dels zs prlvstne kapitalistični- korporsrije, |»a naj ima kolikor hoče teoretičnega šolsnjs zs seboj. Ohrszloftil je ljudem pomen kooperstlve, ter ksko so gospodsrskn orgsnlza-cije |potrebne delavskemu razredu, pred no si zamore priboriti |s>lKično svobodo. Ke4 bi pomagalo delovnemu ljudstvu, čeprav si ^^ govorice;| n«»č. "Vojna bo svetovna, kajti vae, |)r||ktWft0(|U# ne |f tewlj, ki dežele na svetu bodo zapleten*^ |ik|||Ul|# n#pr,kt^nlm, d« se Ako hašste imeti vse najnovejše nevlee Is Amerike, naših sssefbis In stare dim irise. tajte "ProsveU' in ne asmo moška prebivalstva narodov, temveč tudi žene in o-trocl bedo involviranl." Je rekel Foch I bilje je rekel, ds glsvne bitke se bodo vršil« v r.rako, katerih se udeleže cele mase ero-planov. I» ANKET. ljudstva vseh dežel vS|M>sobijo zs resnično ssmouprsvo, Po shodu Je sodrug Kristsn ' odgovsrjsl ns rsens vprsAsnjs. Nsprsvll je zelo dober ut|s na stsS. "—T" w Nocoj se vrši v dvorsni 8, N. J. banket kluba št. 1 J. 8. Z. Navzoč bo Mslrug Anton Kri-I g rs I Is» domači orkester. (Dalja ns 9. atrssl ) J Vsto|mina $160. fkobvssx PROSVETA GLASILO SLOV EN SEE NARODNE PODPOIN1 1EDNOTB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTK Rokopisi M M rrmlmio. strani jeklarskih in železarskih podjetnikov in jim dajale potuho in podporo. Jeklarski in železarski podjetniki znajo ceniti politično moč, zato tudi gledajo na to, da spravijo svoje podpornike na važna politična mesta. Com ofUso* po dofotom. ~ Naročnino: Zodinjco« drimv (i«von Chicho) Pi.00 nm loto fS.00 u pol lata; Chko«o in Clcoro 97M) m loto. »3.76 u pol tata. In « iao-Vonmtvo I»JO. Naafe* m tm, k« ta« Sik i -prosveta" 1017-00 So. Lawaiale A -the enlightenment* Orn> Of tiM BIotmm National Banoflt Sodoty. ttoma ç th* Slo*— National Basal» SodaOg,, Advertíalas rntat oa afroainaot. (except Chicago) Subscription: Unitod SUtos (oxcopt usicaga; and Canada #00 por jaar; Chicar» f7 J0. ssd fortig» cosstrif »M psr yasr. MKMBKK of THE FEDERATED PRESS" IM Dutum t ok Upanju n. pr. (Juna »0-1027) polog vašega tass sa Baals« da vasi ja ■ ta* dnevom poUkle naroénlna. PosovUo |s da aa tm sa aatavl POLOŽAJ JEKLARSKIH DELAVCEV RAVNOTAK KOT PRED VOJNO, ALI PA SLABEJI? Visoka je bjfa pesem, ki so jo peli ameriški dnevniki koncem leta prosperiteti v Združenih državah. Te pro-speritete pa prav zanesljivo niso bili deležni jeklarski in železarski delavci,' kar potrdi poročilo delavskega de-partmenta Združenih držav o mezdi v jeklarski in železarski industriji. Poročilo pravi, da so delavci v tej industriji zaslužili v letu 1926 povprečno na teden le po $34.41. Po pomeni, da se je mezda teh delavcev povišala le za 82 odstotkov nad mezdo leta 1918, kar je zelo malo, ako se spomnimo, kako nizka mezda je bila v onem letu v tej industriji. Povprečna mezda pomeni, da veliko delavcev prejema manj kot $34.41 na teden, kajti pri pečeh na veternico zaslutijo le po $30.92 na teden. Pri teh povprečnih mezdah so vštetf preddelavci, ki zopet prejemajo veliko več kot je povprečna mezda. Ako to povprečno mezdo primerjamo s povprečnim delavnim časom, tedaj razumemo, kako trdo so jeklarsk in železarski delavci zaslužili to mezdo. Povprečno so delavci delali po 64 in štiri desetinke ure na teden, dasi-ravno se je sodnik Gary od United States Steel korpora-cije že zdavnfcj pobahal, da je pri kompaniji uveden osemurni delavnik. Delavnik.leta .1913 je bil še daljši, kajti delali so po-vprečno po 66 ur in eno desetinko ure v tednu. Na uro zdaj zaslužijo povprečno po 63.7c, v letu 1913 so pa prejemali na uro po 80.1c na uro. 2ivljenske potrebščine so bile v letu 1926 po poroči lu delavskega departments za 75 odstotkov dražje kot v letu 1918. Dobički jeklarskih in železarskih magnatov se pa ni so prav nič znižali, ampak so se zplo povišali. Zarad znižanja delavnih ur niso prav nič trpeli. Ko so odpra vili dvanajsturni delavnik, so nabavili nove in boljše stroje. Uvedli so nove priganjaške metode in novo razdeli tev dela. Dobiček se je tako povišal, mesto znižal. Jeklarski in železarski delavci so brezmočni napram jeklarskim in železarskim baronom. Njih zadnja stavka je bila zlomljena« Kjer ni šlo s svojo domačo policijo, so se poslužili državne, kot na pr. v Pennsylvaniji. strategičnim razbijanjem stavke, so prisilili tudi tam delavce, kjer jim državne, okrajne in občinske oblasti niso pomagale pri razbijanju stavke, da so se vrnili prema gani na delo. Leta 1920 so jeklarski in železarski delavc zaslužili povprečno na teden po $45.66. Po izgubljeni stavki je pričelo iniževanje mezde in do leta 1926 je bila znižana skoraj za Ž5 odstotkov. Se prejšnje leto, to je v letu 1924 je bil zaslužek jeklarskih delavcev višji ko v letu 1926. V tem letu so povprečno zaslužili še po $35.22 na teden, kar pomeni, da se je mezda od tega leta pa do leta 1926 znižala za dva odstotka. Statistični podatki o zaslužku jeklarskih in železar skih delavcev od leta 1913 pa do leta 1926 pričajo jasno in določno, da so delavci, ako niso organizirani, prepuščeni na milost in nemilost podjetnikom. To dejstvo je potrjeno s številkami in številke ne lažejo. Iz tega dejstva pa sledi logični zaključek: Ako hočejo jeklarski in že lezarski delavci izboljšati svoj položaj, se morajo organ; zirati strokovno in politično. Nič naj se ne plašijo, ako so bili poraženi v zadn stavki. Tudi zadnja stavka, v katerih so bili delavci poraženi, je za delavce storila tudi nekaj dobrega. Kaj Jeklarski in železarski baroni bi še bolj znižali delavske mezde, kot so jih, ako bi delavci ne |>okazali volje, da se znajo Uijevati proti samopašnoati lastnikov jeklarske in železarske industrije. Ako se je zadnji poizkus ponesrečil, je treba znova napraviti |Kiizkus za močno strokovno organizacijo jeklarskih in železarskih delavcev. Politična organizacija *e pa ne sme zanemarjati pod nobenim (Higojem. Z njo si jeklarski in železarski delavci pridobe |s»litični vpliv v občini, okraju in drtuvi. *|onr«ni»ta pevske vaje vodil ostrigar, tedaj bi opera bila preeizno to, kar je danes film. Skrltka: film je docela idijotičen radi toga, kar je produkcija filmov docela v rokah idijoiov — med njimi je ps nekaj cinikov, ki pazijo na momente, kadar idijoti pokažejo trohico pameti. Robatvo filma v pesteh ljudi, ki niti malo ne poznajo nature fine umetnosti in nimajo niti toliko pojma o atopnji prave in-telektualnoatl kot mazaČi železniških premikal ali kongresniki Protioalunake lige — to robatvo filma pa ne izvira iz hudobnoati teh ljudi, kakor tudi ne iz kake oslabelosti filma samega. Vzrok je čisto naraven. Filmski business, ki ae je rodil pred eno generacijo zelo akromno, je hitro krenil — k a-, kor vsa nova podjetja — na cesto divjih Špekulacij. Vsak "bo- -Piše H. L. Mencken. Zdajpazdaj pride vest, da se kino poboljša. Ali se je to zgodilo? Niti malo ne. Današnji kino ni samo nič boljši od prejšnjega, temveč je v mnogih ozi-rih še alabšl. Grožnja cenzure ga je nekoliko očistila stare ko-smatosti, pustila pa je vse druge budalosti, tako da je kino da-nea ena sama imbeciliteta. Ker že dalj čaaa ne morem preniša-i kina, da bi ga gledal, sem začel čitati najnovejše acenarije, to je acenarije sedanjih filmov, katerih pravijo, da imajo ve-ik uspeh. V scenarijih sem pa-šel, kar so našle dekle v moji mladosti, kadar so čitale najo-gabnejši šund. Našel sem od padke. Reo je nekaj dobrih filmov, a 1 teh je tako malo, da ae izgubi , o v splošni brozgi. Splošna broz ga pa je le klaja za idljote. Do godki, ki se vrstijo na platnu so na nižini kuhinjskih roma hov. Racionalnih in zabavnih I dej, na katere človek večkrat naleti v drami in največkrat \ noveli, nI v filmu. Najboljš film je pravo Idljotstvo, če se 1-¡zdaleč primerja z najslabšo dra mo Bernarda Shawa ali z naj slabšo novelo Cabella. Najslab ¿a stran filma je tako na niz kem, da se ne more nobena dru ga ameriška umetnost, niti arhitektura predmestne gazolin ske ute, primerjati z njo. Odkod pridejo'avtorji, ki ma šijo skupaj to nezaslišano smet'. Zdi se mi, da nekaj je rekruti ranih iz vrst dramatikov, drug so pa novelisti, ki žive le na ara moto svojemu poklicu. Kljub te mu pa pišejo, in kadar plšej< za filme, se jim mora nekaj zgo dit! — odnosno zgodi se neka; njihovim spisom. Mogoče napi šejo res kaj dobrega, ali vsa hočejo napisati, a to, kar napi šejo, pride na drugem koncu, \ kinu, na dan kot gnoj. Nobei avtor, ki ima količkaj poštenja nI še nikdar napisal ničesar z.* filme, kar bi za palec povečal« njegovo pozicijo z umetniškegi stališča. Nasprotno je mnogi av tor propadel čim je začel pisat scenarije za filme. Zakaj je tako? Jaz ne vldln nobenega tehtnega razloga, za kaj bi bil ameriški film tak« strašno gnil. Prav lahko si j« zamisliti pametno in zabavn« snov z idejo, ki je lahko baš ta ko zdrava kot povprečna igra ni odru In je v detajlih dovolj du hovlta, da more zanimati civili zlranega igralca. Tehnika fil mov je rea še nekolikb groba pa saj je tudi tehnika opere — in vendar je dovolj oper, ki n< žalijo razumnosti, imajo prav lepoto v Mehi, spretno zakrivaj« narodnost svoje forme in poka zujejo intelektualno veličanstvo Povprečna o|»ora se še prenese ne da hi se moral človek poču tltl kakor sobarica ob nedeljah In če je poslušalec še malo pi jan. jo celo uživa . . . Ampak film ae ni še nikda povzpel na to višino. Ako J11 hoče inteligenten človek uživati ne da bi smrtno razžalil in izda višja središča svojih možganov, ae mora tako opiti, da jih aploh ne more več videti. Zakaj? A-ko je verjeti pričam, ki pravijo, da poznajo notranje tajnosti filmskih ataljejev, mora vsak film potovati. skftl ducat eks-pertskih rešet in sit preden pride na platno. Ta rešeta In alta pa so v večini slučajev — sami obodi. Filmov ne pečejo u-metniki, pač ps kovači In llkači h lat Ti kovači in likači hlač odločujejo naj prvo, kaj se mora igrati, potem pa očrta jo v detajlih. kako se mora igrati. Posledica je prej omenjeni gnoj. Nobena umetnoat. naj bo še tako žilava, ne prenese take mo rilne sabotaže. Ce bi operni lib-retist moral predložiti avoje delo odboru tramvajskih sprevodnikov. in če bi komiMMiist moral tapinsti vssko noto pod čuječim očesom navadnega cerkvenega In javnega dražbeni- politično organizacijo lahko preprečijo', da ne bodo poH IÏÎ'W !fkL\ TUl F**" n . _________ ... il . j » .. » • . . / prtgluciral moi. ki izdeluje na- vil ga je korenito takosvan 'ma- tične oblasti, ob ČAsu bojev na strokovnem |>oljU, stale na] «rte za stojnice »hot doga" in bi II teater' pod vodetvom amater- jev. Na ta način bo ozdravljen tudi kino. Nakepa dne pride ar maternki umetnik in odpre majhen kino s pravim, umetniškim filmom, ki takoj privabi k sebi sivilizirano manjšine—kot je mali teater učinkoval, ko so začeli igrati prve igre Engena O'-Neilla. Ko pride ta dan, ae kino razkolje na dve polovici. Na eni strani bodo veliki, banalni in dijotični filmi za drhalsko večino, ki jih bodo predvajali stari filmski magnatje, na drugi strani pa bodo filmi umetnikov za one ljudi, ki znajo čitati in pisati. zo," ki je imel toliko denarja, da e lahko najel prostor nad konj 4kim hlevom, je odprl filmski a-talje; vsakdo, ki si je lahko izposodil staro kamero in dobil tolpo brezposelnih igralcev, da «o mu zaupali, je delal filme Rezultat je bil saturnallja špekulacije in izmikanja. Izmlkači §o kradli patente, pravice tiska in pogodbe. Verjeti tem ljudem je bilo vredno ravno toliko kot umesti se aa prisego prohibič-nega detektiva. Med to. zverjadjo je bilo nekaj mož z bizniškim talentom bivših trgovcev, ki ao še imel nekaj načel in še niso zapili vse poštenosti. Poskusili so z reorganizacijo in stabilizacijo film ike industrije in po dolgem, de-iperatnem boju se jim je to posrečilo. NI bila majhna naloga in zaslužili so dobiček, ki Jim je tekel v žepe. Magnatje filmov pravijo dan?«, da je njihova in dustrija tako trdna kakor jeklarska in ima celo čast. To pa verjamem 1 Filmski magnatje so kastni Člani Rotary klubov in zerkvi sv. Janeza v New Yorku bo kmalu linica za filmski aparati T A kar sem' rekel, sem rekel Knjigovodja bpernega gledali iča še nima zmožnosti, da bi sestavljal operni repertoar ali dl rigiral orkestre. In te je, na čemur danes ¡trpi kino. Ljudje ki so organizirali kino kot indu strijo, bi zdaj radi, da je kino svetišče umetnosti. Nemogoče Rezultat je isti, kot kadar bogat svinjski trgovec stopi v pokoj in potem sam izdela načrt za gradnjo avoje letoviščne hiše. Kino ne poena umetnosti, ker možje, ki odločajo, kaj se mora predvajati v kinu, nimajo naj manjšega pojma o pravi umet nosti. To je jasno kakor bel lan. Izkušnja jih je naučila, da gotove vrste Idljotlčnlh filmov privabljajo drhal v kinogledali iča in denar pada kot toča v bla «rajno; iz tega sklepajo, da tak filmi morajo biti dobri in na '.adnje se Ae njim dopadejo. To je vzrok, da se potem čudijo kadar kdo obsoja filme. Revež ne morejo razumeti, zakaj nekateri ljudje ne morejo trpet nesnage na platnu, ki ugaja dr-halski večini. Njihova filozofija ie, da je vse dobro, kar mob (drhal) odobrava. Zato pa.s naravnost paralltično strogostjo policirajo avtorje, place scenari jev, direktorje, režiserje In i gralce. ki so njihovi sužnji. Vsa ka ideja, ki ni njihova, jih tako, alarmlfa kakor .bi alarmirala baptiatičnega pridigarja. Vse i deje merijo s lastnim vatlom. Dolgo pa ne more tako ostat Prejalislej bodo avtorji, režiser ji in igralci — namreč Intel! gentnl — morali rebellratl prot robat vu filma. Prejalislej se bo moral umetniški film emanci pirati od sodanje potratne, mi ftlnske, nezaslišane In norogla-ve filmske industrije. Umetnik mora dobiti priložnost. Umetnik je danes Še bolan na deluzl-jI. katere se je naletel od film-skegs magnata—svojega največjega aovrašnlka—da film ne more ekslstlrati. ako ae ne producirá na veliko In ne razvna-me moroncev. To je prava beda-stoča. Teater je bil nskoč tudi udarjen a ti» boleznijo, ali otdra- SUKE IZ NŠSELBM 8 potovanja. Nekaj, česar do danes še nisem videl pri S. N. P. J., je pokopališče, last dr. št. 124 S. N. P. J. v Forest Cityju, Pa. Pokopališče se nahaja v Unionda-lu, Pa., na prav lepem kraju in prvi član S. N. P. J., Blaž Oset, je bil pokopan na tem pokopališču 2. septembra 1925. Prav lepo se zahvalim sobratu Franku Ratajcu in družini ,za postrežbo in vožnjo v Uniondale, Pa. Nekaj, kar tadi spada na pokopališče po mnenju slovensko in hrvatsko govorečega članstva S. N. P. J., so gotovi članki, pri-občeni v sredini številki Pro-svete v angleškem jeziku od brata Richarda Zovertnika, kateri sdmo angleški jezik poveličuje v deveta nebesa kapitalistov in vse druge jezike imenu je kot nepotrebne* Najbrž brat tudi ne zna slovenskega in'jie ve, da so slovanske dežele: Ru sija, Poljska, Čehoslovaška, Bolgarska in Jugoslavija s Slovenci, Hrvati in Srbi še vse slovan sko govoreče in ne angleško Nemški pregovor pravi, da Človek, kateri več jezikov-zna, več velja, ampak svoj materni jezik pridržati in zato nam ni potrebno misliti, da bi S. N. P. J. postala samo angleška v bodočnosti, kot si nekateri predstavljajo. Ce se je brat Richard J. Za-vertnik izučil pravosodja, mu čestitam, da je dosegel takšno službo v šolah. Rad bi ga vpra Šal, če je v postavah zapisano, da mora človek imeti po nekaterih krajih U. S. A. dovoljenje, da sme videti svojega prijatelja Ako je Človek mlad, četudi ameriški državljan in ne govor angleško, dobi delo, pa čeprav je samo 15, 16 ali 17 let star in čeprav ne pride v deželo postav nim potom; amerikanski držav Ijan, kateri ima 40 ali več let in izčrpan od težkega dela, je od stavljen in ne dobi dela in na njegovo mesto pride zopet mlad delavec, s katerim kapitalist bodo ravno tako napravili, kadar bo izčrpan od težkega dela kot so s prejšnjimi. Zakaj se pa Grdina, pogrdb-nik iz Clevelanda, tako hudo za nima za Jugoslovansko republi čansko združenje? Kaj ste že pozabili na tisoče nabranih dolarjev pri Slovenski ligi? Kje pa imate račune od Slovenske lige!' — Andrew Sprogar. Polet Seattle-Tokio od god en do spomladi. St. Paul, Minn. — Brezpre-stani polet iz Seattla v Tokio na Japonskem, ki se je imel izvršiti to poletje, je bil te dni od ložen na prihodnjo spomlad Letalo, ki se ima zgraditi posebej za ta polet, ne more biti. gotovo v treh mesecih, nakar pa bo že jesen in vreme ne bo dopuščalo poleta. Priprave aa polet is Prage Tokio ia aaaaj. Dunaj. U. jul. — Is Prage poročajo, da se češki vojaški avijatik Skala pripravlja na brezprestanl polet is Prage v Tokio in nazaj. Bkala namerava poleteti koncem julija v vojaškem letalu z enim samim motorjem, ki ima 460 konjakih ail. taaški gMaltta Program prihodnjega tedna v Chicago teatru vključuje War-ngove Pensil venčane, ki so poznani kot "The Orchestra Incomparable". To je že vdrugič, da nastopijo ti godbeniki v Chi-cagu v loopskih teatrih. Orkester obstoji iz oaeni oseb, ki so vse znane v svetu muzike; njih orkester je tudi poznan vsej Ameriki. — Na platnu v tem gledališču bo film "Lost at the Front", ki je pristna burka s Charlie Murrayjem in George Sidneyjem v glavnih vlogah. Omenjena sta posetnikom komičnih filmov splošno poznana, radi tega pa že njiju imeni jamčita, da je film smehapoln. 'The Big Parado" pride v McVickers Theater s prihodnjim tednom. Slika je širšemu občinstvu že dokaj znana, ker je bila predvajana pred časom Širom Amerike, tako tudi v raznih Čikaških kfnih. Znano pa je tudi, da je bila k temu filmu vstopnina posebna, ki je bila od $1,50 naprej do $6. V McVickers kinu pa bo cena navadna kot je drugim filmom, to je da so cene popularizirane. Nesmrtni epik filma — "The Covered Wagon" — je sedaj ponovno predvajan v Roosevelt kinogledališču. Slika je vredna, da si jo vsak ogleda, ker je polna zanimivih, stvari iz ameriške pionirske dobe. Iz tiste dobe, ko še ni bilo 'železne kače', ko so še pošto in potnike dolge dneve vozili prek ameriškega kontinenta na poštnih vozovih, ki so jih vlekli konji. Tedaj pa je bila vedno velika nevarnost za potnike in uradnike, kajll^teda, so še Indijanci vedno prežali na bele, zraven pa je bilo tudi veliko roparjev, ki so vsak čas planili iz zasede na mirne potnike, jih oropali, tudi ubili skratka, potovanje je bilo silno težavno, da si ga človek sedanjega časa pač predstavljati ne more. V pokritih vozovih, tako so namreč nazivaH poštne vozove, ki so obenem služili prevažanju pasažirjev, ao ae ljudje, pionirji, selili prek Alleghem gorovja na zapad, kjer je bila še velikanska prerija in divjina Vse to in še več je zapopadenega v filmu "The Covered Wagon", ali slovenski 'Pokriti voz". Znano je, da Paul Ash vpri-zarja razne skladbe v Orienta gledališču vsak teden in skladbe jazz-godbe tudUvsak teden spremeni; iz njih naprav malo odrsko farso. Sedaj ima u programu za drugi teden zamišljeno farso 'Jazz Grab Bag' Sicer ni pač veliko na tem kako krsti svoje lahkomiselne scene, ker je vseeno dovolj publike, k: se gre naslajat ob njegovih zvokih. Film bo predvajan pod imenom "The Ten Modern Com mandments". Ksbsth preiskuje Parizu. • Parit, 11. jul. — Sodnik Jo-aeph Sabath it Chlcaga, ki je za časa svoje karijere ratporočil najmanj 26,000 zakonskih parov, je prišel v Parit, da prouči tukajšnje ločitvene aiateme. Sa-batha zanima, zakaj ae v Parizu tako m not« ločitve Američanov. - KRISTANOV SHOD V WAUKEGANU. (Nadaljevanj« s 1. strani.) vse navzoče. To znači, da ae lju dem dopadejo praktične razprave. Sploh je bilo predavanje izobraževalnega pomena o vsak danjih zadevah, ?ato je umevno da se naš naprednejši element zanima ^ razprave o gospodarskih vprašanjih. Sodrug Kristan je obiska slovensko in finsko zadrugo, kar ga je izredno zanimalo. Posebno o finski zadrugi se je zelo pohvalno izrazil, ker imajo poleg prodajalne tudi mlekarno, in spadajo v Central states coope-rative league, v Bloomingtonu, III., kfje nadalje v mednarodni kooperativni zvezi a sedežem v Londonu. 8vetoval je, da se tudi slovenska kooperativa pridruži tej zvezi, ker stroški niso veliki, sodelovanje z drugimi zadrugami pa je spodbujevalno in koristno za ves konzumnl organizem. Izgledalo je, da ao bili navzoči s predavanjem jako zadovoljni, kar aem posnel s pogovorov po shodu. Prepričan sem, da J. 8. Z. s svojo izobraževalno akcijo potom prirejanj teh shodov vrši velik in koristen kos svojega programa, in da ae bodo naši rojaki po drugih naselbinah potno-številno poslužili te izredne prilike v korist ratvoja delavskih gospodarskih organizacij, ki — 12. JULUA. ^ Polet v Rim in na Klek. Trije ameriški heroji so že poleteli v Pariz in Berlin, toda v ti m ne mara nihče leteti. Fa&j. sti ae kisajp radi tega in Mus-sojini gleda grdo kot vrag iz krugle. A giej! Se živi v krščanski Ameriki kršdaaski gentleman iearst, ki vse to popravi, learst ' bo financiral polet v Rim. Najel je letalca, ki je skregan s heroji, in ta poleti po novi poti preko Azorov, Herkulovih vrat, ki ao danes znana z imenom Gibraltar, preko Sredozemskega morja v Rim. Hearstov slavni urednik Art Brisbane je napisal o tem poletu sledeče zvončke in vijolice: "To bo slaven polet nad veli-kim notranjim morjem, nad Korziko, kjer je bil Napoleon rojen; nad Florenco, ki je dala oveth Danteja, nad Neaplem in mogočnim Vezuvom vae do večnega Rima. Cezar, Aleksander in Napoleon, ki bodo gledali doli iz nebes na letalo iz Amerike, bodo morali priznati, da oni niso bili nič, barbari in začetniki. Pravo osvajanje je prišlo šele danes." J.ej,. Jej, jej! Kako je vse to glorijožnot — Ne vem, kako prideta pagana Cezar in Aleksander v nebesa. Napoleon je bil kristjan, ne posebno dober, kljub temu pa kristjan, čeprav je klal ljudi na debelo. Sicer je pa dovolj, če je Napoleon v nebesih ... Pertinentno vprašanje zdaj je, kdaj Hearst in Brisbane financirata prvi polet v nebesa. • * » Premalo dežnikov. Atene, 11. jul. — Revolucija na Grškem, ki je imela priti včeraj, je bila odgodena radi slabega vremena. • s s On vae sam obdela ... Dva delavca sta potrkala pri župniku in vprašala za delo. "Kar je dela za narod, opravim vse sam," je dejal. "Ne potrebujem nikogar, da bi mi po-IMiMl delati za narod." » * * ^^m j Tadi kolona mu čestita. Veliki pater Kazimir je mož, ki dela za narod ... Te dni je obhajal petindvajsetletnico svojega dela za narod ... Mož dela .. To je jasno . . . Priča je zdelan in obdelan narod v stari Avstriji .. . Mož dela (z nožem in vilicami) za narod ... Mož dela .. . In narod dela za moža . . . Pi naj 1 asa Patrijotičen vulkan. O mački, ki je 4. julija izlegla rdečega, belega in plavega mladiča, sem že poročal. Danes poročam o edinem aktivnem ognjeniku v Kaliforniji, ki je istega dne nekaj časa atreljal in spuščal rakete v zrak. Himna, himna 1 • • • Ford je še v buaftiessu. Henry Ford je preklical vse, kar je rekel «labega o Židih. Njegove protižidovske kampanje je konec. To Je dokaz, da Ford še prodaja avtomobile in židovski denar nima nič več bacilov kakor krščanski. • • • Prazna Ha*" Prezident Coolidge je postal Indijanec in cowboy, odkar "po-rčivm" in lovi ribe v Črnih gričih. Pridobil ni nč. Indjanci nimajo volilne pravice in rowboyji glasujejo naradno a kroglami in vrvmi. President bo še na najboljšem, če ostane pri ščukah. Vsaka ščuka odtehta dva republi- S s S ' Rasne belesni v Sfceboyganu. Cenjeni K. T. B.I Ko bi ti vedel, kako amo pri nas v Sheboygan u vsi "na auf". Bogst i smo, da je strah. "Smart" smo, da se kar kadi. Nevoščljivi smo, da je groza, ježni pa tako, da nam kar koža poka. Napuha smo ie tako polni, da se komaj premikamo. Imamo Še več dru- f čednosti — ampak to ni nič bega. Vsi smo "fajn" ljudje. upam, da taki ostanemo — Strigelj. K. T. R (bodo privedle naše delavstvo * pravičnejšo družbo. — Psreče- |^ Ve8ti iz Jugoslavije Krvavi fantovski pretep. — V |jwi vasi so se stepli fantje ed seboj. 8 težkimi telesnimi Uskodbami sta obležala Lev-jfek in Plut. Oba sta dobila več nn i nožem. Smrtna kosa. Po daljšem bo-lehanju je umrl v vojni bolnišni-,i na Zaloški cesti poročnik Jo-i|p j Koritiky. Dopolnil je 28. SJ _ Umrl je Josip BTodar, delovodja strojnih tovaren in li-«ren. - V Stopanji vasi je preminul Jakob Hočevar, upokojenec jift. *el — Kanala 0h Soči poročajo, da je 22. jun. v Vidmu infrrl Peter Bajt, uradnik finanč^ intendanture. Smrtna kosa. — Dne 25. jun. je po kratki, mučni bolezni preminul Jos. Zidar, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. Na smrt obsojeni Štefan Burm ilivka. Pred sodnim stolom v Osjeku je bil letošnjo pomlad obsojen na smrt 211etni Štefan Burm zaradi roparskega umori, izvršenega na neki vdovi pri Bogdanovcu. V strahu pred jus-tifikacijo je Burm pričel glado-vati in že teden dni ne sprejema hrane. Sodišče je Burma predložilo za pomiloščenje. Meštrovičev "Indijanec na ko-iju" za Chicago. Livarna umet-lostne akademije v Zagrebu je e dni odlila prve dele velikega ieštrovičevega kipa "Indijanec na konju," katerega je naročila oprava mesta Chicaga pri na-em slavnem kiparju. Spomefhik e 7 metrov visok. Spodaj je figura konja, na živali pa sedi ja-ič, Indijanec z razpetim lokom. Zagrebška livarna je odlila ta lip v 15 kosih. Poelužila se je pri tem italijanske metode od-ivanja v vosek. Meštrdvič je i-sel lepo priliko, da prelije svoje elo v bron v Italiji, na Angle-Jkem ali v Ameriki., Dal pa je njši zaslužiti domačemu podjet-u v Zagrebu, da pokaže Aroeri-i, kako je tudi podjetje v naši ržavi zmožno tako velikega dela. I Odliti kosi MeŠtrovičevega ki-i "Indijanec n^ konju" se se-ij spajajo in "v" kratkem Bodo popolnoma zloženi. Kipar se bo sedaj vrgel, na delo za drugi kip Towboy m konju," ki bo prav tako velik kakor "Indijanec na konju," ter mu bo stal v Chica-gu na Velikem javnem trgu nasproti. Za prvi spomenik je bilo potrebno 5000 kilogramov brona. Ko bo tudi drugi kip vlit, bodo obe skulpturi naložili na vagon ter ju prepeljali v Ameriko, kjer se bo spomenik postavil in odkril z velikimi svečanostmi. Najnovejša slovenska literatura. Pod tem naslovom je priobčil dr. V. Mierka v ''Cloven-skem Vychodu" daljšo študijo o našem A. Gradniku. Pisec je znan prevajalec slovenskih leposlovnih del. Prevel je doslej že več Cankarjevih del ter je s svojimi prevodi dokazal popolno razumevanje naše književnosti. O našem leposlovju in leposlovcih piše v češke in slovaške liste. "Slov. Vychod", katerega omenjamo tukaj, govori obširno o Gradnikovih pesmih ter o po: sebnostih Gradnikove lirike. Pisec prisoja Gradniku v slovenskem slovstvu odlično mesto. Stalna Meštrovlčeva razstava v New Yorku. Dne.l. julija se je otvorila v New Yorku stalna umetniška razstava kiparskih del Ivana Meštroviča. Razstava se nahaja v prostorih umetnostnega udruženja "Art Center" v 56. aveniji, t. j. v središču new-yorŠkega mesta. Sedanjo razstavo, ki se bo stalno dopolnjevala ter bo po potrebi tudi iz-premenila svoje lice, je organiziral Mr. Bement. Razstava pomeni začetek Meštrovičeve galerije oziroma n^uzeja v Ameriki. Zaenkrat je razstavljenih 17 plastik,in 34 risb. Med razstavljenimi kipi so sledeče umetnine: Mati božja g Jezusom, Ma-dona z angeli, Krist in trgovci, Nesrečni angeli, Snemanje s križa in Razpelo. V marmorju so na ogled kipi: Deklica, Vdova z otrokom, Ženska glava; v bronu: Daleki zvoki, Vestalka, Glava zmagovalca, Meditacija, Pie-ta, portret prof. Pupina in sira Johna La very j A.' V mavcu je razstavljen Mojzes. Sredi dvorane vidimo velik, pet metrov dolg model za neizvršen kosovski hram. Cvetke iz amerikanskega žurnalizma (V reviji "American Mercury" je H-rednik H. L. Mencken zbral nekoliko fragmentov, ki nudijo sliko vi-iine ameriškega časnikarstva, kajti izbrani ro iz listov ysah držav in celo iz nekaterih univerzitetnih gla-»U. Čitatelje bodo nedvomno zanimali, fe ne drugače vsaj kot gradivo prirejeno za smeh in kratek čas.) V Birminghamu, Alabama, je lominenten list "Pošta" prine-v članku pastorja Byrda, vo-itelja metodistične cerkve, sle-rfi svarilni stavek: "Mi, organizirani v krščan-ih cerkvah, potrošimo preveč fenarja za inozemske misijone, r na ta način napolnjujemo •ebesa s Kitajci in Afrikanci, ki pa pustimo prazen za A-parikance." i j r >1 v/' Nie manj prominenten kot •Poita" v velikem Birminghamu ni "Times-News," v kate-■fl čitamo oglas ogorčenega dijaka: "Pozor! Neki dihur v človeški podobi, romalo krokodila in z razsodijo aligatorja, mi je porezal »^matične obroče na avtomo-,u Sto dolarjev plačam tiste-ki mi pove lumpovo ime. *maram ga dati aretirati, sa-¡me bi rad izvedel ter imel dokazov. e. B. Marshall." e ' 'Na«l< polna za vse trpeče smrt-m* i" «ialjša notica, ki je izšla ivenem listu iz Atlante, Omislite, kdo je tuü I)r. Shelley! [lJy PRIŠEL NA POVABII/) MKSTA. Mož tisočerih Rojen je bil v Ameriki ~ Wynjea v zahodu Okultnega UMirija. s • Ix»j prinaša pomoč, ki ni-»dpovn in je dobra za vse loveškflB življenju, za tr-,IK'' ljubezen, zakon, razpo- roko, zakonske izgube, menice, špekulacije, vknjižbe, lastninske papirje, testamente in obveznice. On vam svetuje glede vrtanja za olje in glede pravic do zemlje, v kateri je ruda, Četudi je ta zemlja tisoče milj stran On vedno pomaga, da se kmalu poročite, če si tako želite. Zakaj bi si še belili glave radi skrbi, če ste stari in neprijetni, ko vam pa dr. Shelly lahko poda novo lepoto. . Starost krajša vaše življenje in uničuje zdrav je. Zaupajte se dr. Shelleyju' in on vam bo gotovo pomagal. Zapomnite si tudi, da dr. Shelley zdravi vse bolezni, ne da bi rabil nož ali zdravilo. On garantira popolno ozdravljenje vsem, ki ga obiščete. Zapom nite si tudi to, da je bil dr. Shelley rojen v Ameriki in izobražen v Indijski okultni šoli mi-sterijev. On je ozdravil že veliko ljudi, ki so imeli raka v želodcu ali na nosu; ozdravil je jetiko, ture in na tisoče drugih bolezni katere so neozdravljive. DR. SHELLEY, 204 Vine st., blizu univerze v Atlanti. Cikaška 'Tribuna" tudi pri nese kak znanstveni oglas. Ci-tajte tega: "NA PRODAJ: Knjiga, v kateri je napisana vsa evolucija od opice do človeka. Knjiga je skrajno zanlmivsrSUne vas samo 35c. 542 N. State st." Isti list naznanja nekaj znan stvenega: 'Tu je izborna prilika za vas G. K. Marchand. o katerem gre glas, da J* najboljše plačani V govski ekspert Združenih držav mož. ki je pokazal že tisočerim ambicijoznim ljudem, kako i majo svoje sposobnosti „vnovči ti za denar, je v Cbicagu samo za kratek čas. On vam bo na znanstven način dopovedal, ks ko dobite boljšo potki h in voč-je dohodke s pomočjo PITJA OCI, ki je na novo odkrit princip, s katerim si pomaga na tisoče ljudi do denarja, moči in sreče. Gospod Marchand v lekcijah, ki so proste vsem, razloži: Kako se morate izražati, da zmagate. Kako dobite druge, da vam pomagajo. Kako dobite boljše pozicije. Kako povečate svoj dohodek. Kako dobite stoprocentno zaupanje vase etc. Siroka pot, ki vodi od očes do možganov je 2£krat tako velika cakor pot do ušes. Ce hočete takoj uspeti, pridite si ogledat demonstracijo slovitega PIT/A OCES. Na ta način se bo vaša učna sila pojačila za 22krat. Odprlo bo vaše oči, da vidijo nov svet. Nič misterijoznega ni na tem, temveč je vse pri prosto in vendar boste takoj uspeli, če se poslužite prilike, kakoršna se vam ni še nikoli nudila." • Kakšna je strogost napram učiteljem ^ Iowi, pokazuje ta Časnikarska vest: "Učitelji na javnih šolah morajo vsako nedeljo najmanj dvakrat v cerkev, ter morajo ostati svojem kraju vsaj dve nede-ji v mesecu. Tako je odredil avni odbor za izobrazbo." • Zdravniški oglas v Zanesvil-u, Ohio, se glasi v "Times Recorder ju:" "EVANGELIST R. BROWNING Reševalna in zdravilna kampanja. Vnetje slepiča, krof, božjast, bule in vse druge bolezni zdravim v Zanesvillu kot pomočnik Gospoda Jezusa, katerega evangelist sem. Pripeljite bolne in trpeče. Ordiniram vsak večer ta mesec od 7:30 do 9:80.xChurch of Jezus, Spring and Monroe Street. • Pravo južnjaško opevanje ženske nežnosti, katerega je spisal v prozi neki glavni urednik dnevnika v Wilsonu, So. Carolina, se glasi: Na elegantnem domu, ki Je kakor mali,. bleščeči »biser, pri miss Elsie Moore, ki je lepa kakor slika in krasna kakor zimsko ivje ter čista kakor kristalna rosa, sladka akor cvetlica, se je sinoči svetila blažena ljubkost, kajti ta krasna, mala deklica in njena zala in veličastna sestra sta povabili število svo-ih prijateljev, da se zberejo na njunem domu, da skupno poča-ste krasno in očarujočo miss Nedo Taylor in mikavno ter Iju-jeznjivo miss Rosalle Setzer, ki sedaj nudita svojo ljubeznjivost n mamljivo lepoto našemu mestu ter povzročata, da je od nju-milostne lepote začarano marsikatero srce. Mislimo si ah ko, da so naši zali in galantni mladi fantje zrli v globine teh skrečih oči — oči, katerih sijaj zatemni jasno nebo In katere žare kot svetle baklje, da.^rav-ahko si mislimo, da je mafsl-katero srce naših mladeničev občutilo puščico amorja, ki Je zadela njih srca kakor sladek vonj v poletnem vetriču ali pa kot strasten sljšj solnčnih žar kov . . . ožanstvo iz požrešnosti. Pesem o prebavi pa bi bila bogokletna. Ne, za \ibogega Anastazija ni bilo na svetu nikske ljubezn^ Cltal je legendo o Tristanu in Izoldi, enkrat in še enkrat. Pri strahotnem romanu Portugalca Camila Castella H ranča "A mulher fatal" je postal otožen. "Ali se bo tudi z menoj tako zgodilo?" je premišljeval. "Ali me bo usodna žena v trenutku, ko bom najmanj mislil na to, vsega obvladala?" In Je potoval in potoval, iščoč te usode. ■ "Pride dan," ai je rekel, "ko se razblini v nič ta slabotna nada, da bi jo našel. Kaj naj storim, kadar pride starost, ne da bi bil spoznal mladost ali vsaj moško dobo." Takrat, ko si bom moral reči, da nisem živel in ne bom živel! Ali me zasleduje grozovita nesreCa ali pa so si v»i ljudje prizadevali, da bi lagali?" In je postal pesimist. Niti še ni bila žena vzbudila v njem ljubezni, niti ni veroval, da bi kdaj on sam vzbudil ljubezen. Menil je, da je mnog'» bolj strašno, kot n« biti ljubljen. če človek ne more ljubiti Če je ljubezen resnično taka kakršno jo opevajo pesniki. Toda, alf je vede! Anastaaio, če vendarle kedaj užgal skrite strasti v žen ak i nem srcu? Ali ne more tudi lep kip vzbuditi IJu beznl ? Ker opazovan kot kip, je bU zares lep. V svej njegovi pojavi je biki nekaj kakor drget and njegovo grozno usodo. V ovojem obopu Je potoval in potoval. Vodno jo l«ftal. Na čudežna d«-la narav« in umetnosti oe je ozirol, kakor bi hotai reči: "Zakaj voe te?" Bilo je vedro, tiho jesensko popoldne. Is dreves so padali že orumeneli listi, južni veter jih je podil in so frfotali med travo. Solnce se je bik) skrilo za oblake, ki so polagoma kopneli in se razdelili v majhne oblačke. Anastasio je zrl skozi okno kupola na beieče griče. V Alisedi, kjer so stali dovolj časa, da je utegnil obedovati, je zapustil vlak in se je podal v obednico postajne restavracije, ki je bila polna' kovčegov. Raztresen je sedel na svoj« mesto in čakal juhe. Toda ko je dvignil pogled in se nepazljivo oziral po gostih, je srečal oči neke žene. Pravkar je nesla v svoja velika, življenja polna usta kos jabolka. Obadva, sta so gledala in sta obledela. In ko sta se oba videla bleda, sta ob» odela Še močneje. Anastasio je čutil, kako mu je telo postalo težko. Mrzlo str4sanje v vseh udih ga je napravilo nemirnega. Ona ai je podprla glavo z desnico, zdelo se je, da se je loteva omedlevica. Tedaj je' vstal Anastasio, ki je od vse svoje okolice videl le njo, med tem ko je vso drugo v obenlcl zatonllo zanj; tresoč se ji je pribUžal in ji je zašepet,al s suhim, od Žeje umirajočim in tresočim se glasom skoraj na uho: "Kaj vam je? AH se počutite slabo?" "0, nič, nič, hvala, nič ml nI!" 'Dovolite mi . ...IM % drgeta-jočimi prati je segel po njeni roki. da bi ji potlpal žilo. Tedaj se Je railll ognjeni tok enega v drugega. Vzajemno — NJIJU sta čutila svojo vročino, obličji ata zažareli. "Mrzlico imate . . ." je zastokal s komaj slišnim, šepetajo-Čim glasom. "Mrzlica je ... od tebe!" mu je odgovorila z glasom, ki se Je zdel, da prihaja z drugega sveta, z onkraj zemlje. Anastasio je moral sesti. Pod težo srca, ki je kakor blazno u-tripalo, so se mu upognila kolena. . "VI ne morete nadaljevati po to*hnja," je rekel skoraj avto-matično. "Da, tu bom ostala," mu J« odvrnila. "Midva ostaneva tu," jo po pravil. i "Da, midva ... In ti razlo žim . r .vse ti razložim!" jo pri stavila ona. Vzela sta svoji torbici, sedla v voz in se odpeljala v Allsedo, ki je bils pet k i lome tov oddaljena od postaje. In ko sta si v vozu sedele nasproti, dotikala so • ko leni in vpirala oči drug v druge ga, je vzela ona Anastazljeve roke v svoje in mu je začela pri povedo vat i o sebi. Njena sgodo-vina Je bila čisto Anastazijevs zgodovina. Tudi ona je iskala ljubezni. Tudi ona si je domlš IJala, da je vsa ljubezen le kon vencijonalna laž, izum, s katerim se preganja puščoba življe nja. . ^ Izpovedala sta se drug druge mu ln čim bolj sta se Izpovedo vsls, tem bolj mirnejši sta postali njuni srci. Tragični zmede noati prvega trenutka je sledil kakor odrešitev velik dušovul mir. Oba sta si domišljala, da sta se poznala že od nekdaj, že od rojstva. Istočaano Jima je ugasnil vsak a|iomin na prošlost. Živela sta kakor v brezčasni, večni sedanjosti. "O, zakaj te nisem že poznal preje, Klovterlja!" je dejal on. "Zakaj ne, Anastasio?" mu Je odgovorila. "Bolje Je, ds so ni-svs videla že prej." "In Izgubljeni čas?" "Izgubljen Imenuješ čas, k sva ga porabila, da sva iskala drug drugega ?" "Jaz sem bil že obupal, da bi t« našel.. "Ne, ker če bi bil ros obupol bi se bil končal." "Da. res je . . ." 'In Jaz bi bila storila Isto." •Toda * sedaj, Klevterl ja. od današnjega dne . . "Ne govori ml o bodočnoeti Anastasio, naj ti zadošča njoot , . /' Oba sta molčala. "Hoieva misliti na bodoč noet," je le pregovorilo tudi ne na proškiet. Oboj« ho tevo pozabiti. Midva sva s« na šla, našla sfa ljubezen, to je dovolj.^, In zdaj Anastasio, kaj praviš o pesniku zdaj?" "Da lažejo, Elevterija, da lažejo! Vsekako lažejo drugače nego sem mislil preje. Toda lažejo kljub temu. Ljubezen ni to, ksr oni opevajo . , ." "Imafi prav, Anastasio! Zdaj Čutim, da se ljubezen ne da opevati." In spet je nastalo molčanje, dolgo molčanje, med katerim sta si, držeč se za roke, zrla v oči, kakor bi iskala v njih skrivnost svoje usode. Po^em sta pričela drgetati. "TreseŠ se, Anastasio?" "In ti. Elevterija T "Ds. oba se treseva." "Pred čim?" 'Pred srečo." "Da. ta areča jo nekaj strašnega. Ne vem, ali se bom mogel ustavljati?" Tem bolje! To pomeni, da je najina sreča močnejša od naju dveh.". Zaprla ata še v zaduhlo sobo Čisto navadne gostilne. Minil je ves naslednji dan In še del tretjega, ne da bl se bila pokazala; gostilničarja je nazadnje za-akrbelo, ker (je zaman trkal na vrata. Vdrl ,Jo v aobo ln Ju Je našel drugega poleg drugega, ležeča v postelji, mrzla in bela kakor sheg. Zdravnik je zatrjeval, da ne gre za samomor, ampak da je oba zadela srčna kap. "Kako, obadva?" je vzkliknil gostilničar. "Obal*1 je odvrnil zdravnik. "Potem je to nalezljivo!, v n gostilničar ae je prijel za levo atran prsi, kjer je domneval, da njegovo gostilnlčarsko srce. Iskušal je prikriti ta dogodek da ne bl prišel njegov hotel na alab glas In zapovodAl je, naj za vae slučaje razkužijo aobo. Identitete mrllčev nI bilo moči ugotoviti. Neslf so Ju' na pokopališče akupaj, kakor ao Ju na-II, polotili Ju v akupen grob in u pokrili s zemljo. Is te zemlje pa je pognala trava ln ns to ravo je padal dež. Tako je nebo, d ju Ja pognalo v smrt . . edino, ki joka nad njunim gro- Pet nun aretiranih y Mehiki. Mexico City. 11. Jul. — Pet katoliških nun ln sedem isjikov — med katerimi je tudi predsednik katoliške mladinske zveze ~ je bilo tukaj aretiranih na obtožbo, da so organizirali tajne in protipostavne verske sestanke. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (June 30-1927) pomeni, da vam jo naročnina potekla jta daa. Ponovite jo pravočasno, da vam llata ne uatavUno. Ako lista ne prejmete, je mogočo vstavljen, ker nI >11 plačan. Ako je yaš list plačan In ga ne prejmete, Je mogoče vatavljen vsled napačnega naslova, pišite nam doplaalco ln navedite stari In novi naalov. Naši saatopntkl so val dru-tvenl tajniki In drugI zaatopnl* d, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $6.00 za pol lota pa 13.00. Clanl N. P. J, doplačajo fš.ftO sa bto, sa pol leta 92.40. Za mooto Chicago In Cicero za leto 97.50, pol leta 93.75, sa člane 90J<), Za Evnu» stane sa pol lota 4.50, sa vso lato pa $9.00. Tednik atane sa Evropo 91.70. Okrni doplačajo samo ftOc sa poštnino. Mladinski List stane sa celo eto 91.10. Naročnino lahko tadl sami pošljete na naalov t UPRAV NlfiTVO "PROSVETA* 2057 R. I*wndale Avo. CHICAGO, IM* Alisetakl gostilničar pa Je pre miši jeva! ta neverjeten dogodek — realno življenje se odlikuje po avo j l Iznajdljivosti — In je prišel do socljalno-hlgljen skega zaključka: "TI modeiU tedni!" Je dejal. "Zakoni mod j ud ml, ki Imajo bolno srce, bi morali biti pstpovodsni . , ." in Žrtve kač In averl v lUrml. llirmanska vlada Je prod kratkim Izdala atatiatlko smrtnih Žrtev, ki so jih lanako leto provzročile kače In divje zveri, Po tej ststifitlki so leta IfKM. usmrtile kače ri69, tigri Hfl, eopardi in piifltri 7, sloni 5, kro kodlli 4 in bizoni 3 ljudi. Tekom istega lets Je birman ska vlada Izplačala nad M milijo nov dinarjev za pokončevanje zveri. PokonČanlh Je bilo v tem ¿asu 70 tigroV, 60H leopardov in pantrov, 416 medvedov, H2 mov In 1 krokodil. • Jaov za dljamantl. Strokovnjaki sodijo, da so dl Jamantna polj« v Urootfanta-ne j o najbogatejša dljamantna polja v Južni Afriki. Pred krat kim odkrita ležišča dljamantov iz aluvijalne dois» ob reki Vaal so ustvarila nov socijalen in gospodarski problem, ki dela preglavic« južno afriški vladi. Na tisoče ljudi in pustolovcev se je vrglo na te kraje In mnogi od njih so se okoristili s tako boga tirni najdbami, da so si č«z noč opomogli. Te dni ao priredili posestniki dijamantnih polj vellkansk« dir ko. Zmagovalcem J« bila obljubljena negraâe v žlahtnem kamenju. Te dirke s« Je udeldUlo 20 tisoč ljudi. Hiična dirka se je vrši Is tudi lani. Udeležilo je 17,000 ljudi, toda 10,000 ude ležem»v Je bilo tako nediacipli m ran ih, da jo Ml rezultat rad goljufij razveljavljen. Kakšna rv«naaiU»ost po bo gastvu v lad ai med prebivalstvom Južna Afrike, Izhaja tudi Iz dejstva, da so oblasti zalotil« več ducatov ljudi na dijamantnih Dve darili sa nove naročnike za lamo napoj no pisalno ptro avtomatični svinčnik i lepim Blatte zaakoai 8. N. P. J. POJASNILO DHUfiTV&AlM TAJNIKOM IN KO&ILJATE' UEM KAZNIH NAZNANIL. Kadar pošljete listu Prav* ta« kakoršaakol! naznanila ln zahvale o smrti, todaj vselej povejte v pismu, ali lotite Imeti plačan oglas sU kot navadno voot. Ako je priobčano kot navadna vsot, se izpusti Ig naana-nlla vos osebne zahvalo la Imena posameznikov, ter oe tako nasaaallo priobči brezplačno. Kadar pa hočete Imeti priohčo no celo vroto raznih Imen la drugih otvarl, Je pa to oglas, sa katerega se mera plačati, to veja sa Mano in za nešlaae. Nadalje velja lato tadl sa rasne prireditve, veselice, shode, itd Vookaj Je trota povohati aH ho» četo Imeti plašna oglas ali aame navadno čaanikaroko voot, tod v takem alačaju ae sa navadno voot, aarodl stvar bolj na kratko la ae pove le vašnejšl dol. Ce pa naročite, da naj bo plačan o-giaa, so priobči voe, kar zahtevata. lato tako volja aa vsa draga naznanila če so koga Išče, leni t ven s ponudbo, prodajo, JU Za vso tako stvari os moro vodno povedati, da naj bo to ogtoo, kolikokrat naj oo loti prlob« la da bodete zanj plačali. To po-jaaallo dajem rod! toga, kar jo to Sklop konvencijo, do oo polom ravnamo vsi, društva, člani, na-Mri la oprovnlitvo llata. Proolm. do to upoštevate ta oo potom ravnate. — Filip Oodlna uprav llel | UUMAM. raiaaua au>wi«ua ORGANIZACIJ f CE1CAOO. MlaSMI soa.lsa šrelUv S. N. P. J» v Cfeifsga. piknik e U O rangs parka, Kur»«t l'r«Mrv«, dae šl. Julija. IW»r Piknik dns 14. avgasta V WI4n»rjtv» »rt«, W I I I O W Spring*, IU. Z«Ma al»*MMfcib or«Isartl« plkolk dna ti, šfgHBim pri Jokao WISomt-j«, Willow Springs._ poljih, ki niso lm«ll vice iskati dragih novih najdiščih. pra- kamnov v silno t vrdovratse pri svojem nasvetu, ¿c se mogoče dobijo modri možje s nasveti, ki so enako rif dolini, poceni in lahki ter tudi učinkoviti. Ali prej kot sprejmemo kaj takega v naaprotatvu z mojim načrtom, bi žeiei da bi nasvetovslei upoštevali dve stvari. Predvsem, kako bodo na-Ali hrano sa sto tisoč brezkorist-nih ost in hrbtov. Drugič pa, naj upoštevajo, da je kak mili. jon ljudi po tej kraljevini, katerih vsa imovina, če bi jo sešteli skupaj, bi znašala okoli dva milijona funtov šterlingov dolga (če namreč prištejemo tudi profesijonalne berače, bajtarje in male kmetiče ter delavca z ženami if otroci). Iskreno želim, da bi poUtikaši, ki jim ni všeč moj nasvet ter so smeli dovolj, da odgovore nanj, predvsem vprašajo starše tek smrtnikov, d*-li bi ne imeli tega za večjo srečo, če bi bili pri * enem letu starosti prodani za meso na tak način kot jas svetujem in bi se bfli tako na lepem izognili nesrečam, katera se stekajo nad njih glavami dan na dan radi zatiranja veleposestnikov, katerim ne morejo plačati najemnine, in da bi se tako umaknili pomanjkanju hrane in oblačila, katerega jim vedno manjka v slabem vremenu. Z vso isloenoetjo svojega srca izjavljam, na svojega nasveta ne podajani is nikakih osebnih koristi in da me do tega ne vodi noben drug namen kakor storiti dobro občinstvu in naši domovini, ker tako pospešimo trgovino, preskrbimo zs otroke, pomagamo ubogim m doda. mo š« več razkošja bogatim. Tudi otrok nimam take starosti: torej če bo moj predlog sprejet, ne bom dobil niti fkka iz nove kupčije, kajti najmlajši j« star 2e devet let in moja tena je tudi še dosegla starost, da ns bo i-mels več otrok. bi o priliki postavili na čelo kraljevine kakega samoaHnika, ter upaj», da ss bodo posluiili prilike v odsotnosti tolikega števila protestantov, kateri ao rajši zapustili našo domovino, kakor pa da M ostali doma in se pokorili škofovskemu kuratu. Drugič, siromašnsjši stanovski bi imeli vsaj nekaj svojega, a čemur bi si lahko pomaga, li, da bi plačali vsaj najemnino 'in tako tudi za koruzo in živino, ki jim js odvzeta, in šs M imeli kak groš, ki jim js ssdaj nepo- Tem potom tub ^ir^nmj^iw, da ae vrsi dne 17 julija 1927, to |e tretjo nedeljo ob 2. mi pepoldne •vnem redu čakajo vaáe Psročila val na sejo Tretjič, kar vzdrževanje sto tisoč strok od dveh 1st nsprej stane najmanj po deset šilingov biček s novo jed jo, ki bi jo u-vedU ns miss vse bogate gospode v kraljevini, čs imajo le ms. 1© ftoaga okusa, hi denar bo krotil samo med nami, dobrino bodo samo našega lastnega pride!- NADUHA PREGNAN A JAMČENO ZDRAVLJENJE Četrtič, ftsos, ki neprestano roda, bi profitirale po osem ši-lfogev no loto a prodajo svojih otnok in bf bile obenem odpro-ščsas bremen za vzdrževanje čas «00 Isto. Ptrtič, ta hrana bi enako prinesla velike dohodke krčmam, katere bi 00 gotovo potrudile, da bi meso pripravile samo na naj-okusno jši način in bi na ta način nahajali notri vsi gospodje, ki vsds, kaj js dobro in kaj ni In spretni kuharji, ki ae radi po-trudijo ustreči okusu gostov, bi tudi pripravili to novo jed kolikor mogoče razkošna «Ua tai ga po* I ji t» m adra vilo. ko ca MLADINSKI UST Jt TUDI ZA ODRASLE. ALI STB NAROČENI NANJ? > —"Govoriti morate, no pa proč hoditi r "Semen Matvejlč me jo prisilil oeoti. V poitemi nisem megla videti njegovega obraza, pa vendar sem so obračala od njega ter slišala som, da jo težko dftal in škripal z zobmi. Mene ni bilo strah, tudi nisem čutila nikakega ob-upanja, a ko neko čudno strmenje ... Jaz mislim, da ujeta ptfea ravno tako čaka smrti v jastrebovih krem pl jih ... in roko Semena MatvejlČa, kateri me jo krepko držal, stiskala me je, kakor jastrebovi kremplji... Oh! je pona^jal — oho! - Zdaj te že imamo ... No, le čakaj t" "Poskusila wem vstati, pa on me je stresel s tako silo, ds jo malo manjkalo, da nisem kričala od bolečin. Psovanja in razžalitve so so vstis ki njegovih ust, kakor toča ... Aii^^R^lj i me • sem "Semen Matvejlč me jo zopet stresel.. . Zdaj oe niso» več siogia vzdržati... zakričala NESREČNICA "Ali som to razumela — no pomnim, pa nekaj ao Js zavrtilo v meji glavi... Vsa zmešana sem vzela kraljico in premaknila som jo čez vso desko. Mlkssl ss jo priklonil in vjsl jo s ustni aiojo roko, pritisnil jo ns desko in jo začel okladatl s poljubi Jaz jo nisem hotela umakniti in solzo, kakor Še zdaj dobro pomnim, hladno In blaten* solzo ss kapljale druga ta drugo aa miso, a jan ss» vedela in čutila s v»em srcem, v čegavi oblasti jo moja roka . .. Jaz so» vedela, da ja se drži noben deček, raz-vnet sa trenutek, noben Don Juan, noben Lo-velsre, ampak noj plemenite j ii človek ... In ta me jo ljubit — "O, moja Susana T zašopotal jo Mihael; — nikoli ne boš sa menoj jokala tvojih soba." "In on 00 jo zmotil. — Jokala som jih! "Midva z Mihaelom ova prioogla drug drugemu ljubezen. On js vedel, da Semen Matvejlč nikoli no bo dovolil, vsoti me ln tudi meni toga al prikrival. Jaz som to sama dobro vedela ln al me veselilo, da me Mihael ni slepil, saj mene slepiti nI mogol, a to, da samega sobo ni varal. San» zaao nisem ničesar zahtevala, šla bi bila sa njim, kamor M bil hotel. "TI boš moja tona," ja ponavljal; "pa jaz nisem Ivaahie, In dobro vem, da bi jas z Lady Ra we no no bil srečen." Mihael jo kmalu osdrsvol. Jss nisem mogla več zahajati k njemu, pa mod nama jo bik», to vas dogovorjeno. Jsz sem ss vos udala bodočnosti, nič nisem videla okrog sobo, prav, kakor bi bila plavala po enakomerno ln hitro tekoči roki. katero js pokrivala mogla. A naju so zasledovali la opazovali. Večkrat som zagledala oči očima i« «aslltala njegov soparni smeh. ... Pa to olfia ta glas so se vselej le sa migljaj prikazalo Iz megle in zopet Izginilo . . . Jaz sem so stresla, pa brž sem zopet vse pozabila — ln so udala prekrasni, bistri roki... "Tisti dan pred msd nama dogovorjenim odhodom (on se je ime! tajno vrniti s pota ln me odpeljati) ml je prinesel njegov sluga pismo, v ksterem mi naznanja on, da se snideva ob poldeeetih po noči v veliki ln nizki letni sobi prizidani k glavnemu poslopju na strani vrta. Jaz som se te dvakrat videla s Mihaelom v bi-lardni sobi. Mesec jo stal nad streho lahko zagrnjen v meglo ln veter je piskal izzs voglov. Stresla sem so. vendar sem vtaknila ključ v ključavnico. Prišla sem v sobo, priprla duri in se ozrla okrog ... Temna podoba se je oddelila med dvema o k noma od zidu. prestopila jo kaki dve stopinji in obetala je ... — "Mihael." sem zašepeUla. — "Mihael je na moj* povelje deja pod ključ, s to sem jas?" mi je odgovoril inan glas. od katerega mi je zatrepetalo srce ... Prod menoj je stal Semen Mstvejlč. Hotela sem betati. pa on me je zgrabil za roko. — •Kam? zala deklica!" je zašepetal. — "Ako umeš hoditi sa mladimi neumneži na svidenje. moraš tudi umeti dajati odgovor T Jaz sem otrpnila od strshu, pa vendar sem vodno sililo k durim . . . Zastonj! Kakor telesne kljuke je Semen Mstvejlč zasadil svoje krempliuMnene. — "Pustite me. pustite." seiir taMe*prositi nazadnje. in duševno dobro., tata dela ibrljenja slovenskih dalsveev ▼ AflMriki.91.75 maše Malina kraaoa povest. Id js jo apfcal abviti ameriški pisatelj Uptoo Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek .................................................. ............ „.fl.00 ipimA S. rodno konvencijo 8. N. P. J„ 262 atrani mehko ▼ treh dajanjih a To je nekoliko pomagalo. Utihnil jo, izpustil moje reko, pa stopil dva koraka . od mene, med duri in ssono. M inali sta kaki dve minuti... jaz se nišam ganila; oa jo pa težko dihal, kakor poprej. — "Sodite mirno." jo rekel nazadnje, 'in odgovarjajte »i Pokažite, da vaša nrav še ni popolnem isprijs*s, da še niste Izgubila vseh ruzoodkov. Hipne zmote 00 odpuste; ukoreninjeno pregrehe pa nikdar! Ali jo moj sin .. r Tu jo globoka vsdihnil: — "Mihael Semenič, obootal vaa vzeti AH ni tako? Odgovorite! Ali je obstal? kajr V To as ve, ds mu niaem odgovorila. « Malo je SMMjkalo. da Semen Matvejlč ni v drugič zrojU. — Vaša molčanje jaz smatram za pritrdilo," jo nadaljeval nekaj časa. Tedaj ste vi mislila biti nsoja snaha? Lopo! Nočem govoriti o tem, vi ki knste še dvajaet let, morsli bi šs ssmi vedeti kaj taki mladiči vse obetajo, samo ds dossioje ovoj namen, ps ne govoriva o tem .. kako ste vi mogli upati, da bi jas, 80-men Matvejlč Koltovoki, stari piemenltnik, dal dovoljenje v tako ženltov! Ali sta morda mislila, da bo šlo brez očetovskega blagoslova? AM ste hotela košati, poročiti 00 na skrivnem, zaigrati komedijo, potom pa pasti k nogam s »upanjem, da aa bo starec že omočil ... Odgovorite no. vraga!" "Jaz som povesila glavo. Ubiti bi me bil mogel ... a prloiliti ne. ds govorim. To ni bilo v njegovih močeh "Korakal js noksj čsss po sobi gori ln doli. No poslušajte, začel js bolj s mirnim glasom. — nikar ns mislite .. . nikar se ne u-stsvijojte ... jas vidim, s vami bo treba govoriti drugače. Poelušajte. jaz razumevam vaš pološaj. VI ste vsi prestrašeni vsi zbegani . . . Pridite ( sebi. Ts trenutek se vam jas morda »dim imeček člevoščtvs . . . trinog. Pa pomislite, ko bi vi bili na mojem meetu, ali jo moteče. da se bi bil ns v oljen ln 00 ne bi jezil? Pomislite. kako som jas skrbel sa vas. od kar sem Prišel na deželo do ... poslednjega čaaa .... do bolezni Mihaela Semeniča. Jas se ne maram bahati z dobrimi doli, pa vendar mislim, da bi se to it hvaležaootl morali varovati to polzke poti katero ste nastopili! Semen Matvejlč jo koraka! nekaj časa gori la doli, potem pa se jo ustavil pral menoj ln prijel me jo sa roko. za ravno tisto roko. ki me je še bnMs od njegove nasilno«*!, na kateri sem še dolgo potem noetla modre lise , . , Tiskarna S SPREJEMA VSA V =7 ' ' • TISKARSKO OBRT ♦ ■' • SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P.Jn DA TISKOVINE -NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, linijsko delo prte vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY 2667-St S* Lawitali Averna CHICAGO, ILL. m '» • TAM SE DOBE NA ŽOJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA