Najtežji liovenaki dnevnik v Združenih državah Velja za rte leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 its J TELEFON: NO. 250. CHELSEA 3878 — ŠTEV. 250. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki« H^The largest Slovenian Daily in^^ i!| the United States. s Issued every day except Sundays § and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered u Second Glass Matt**-. September 21. 1903, at tbs Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK. THURSDAY«. OCTOB Eli 24, 1929. — ČETRTEK. 2». OK TOBRA 1929. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVi:. MUSSOLINI JE POSLAL JUGOSLAVIJI OSTRO NOTO V NOTI OBSOJA DEMONSTRACIJE IN ZAHTEVA ODŠKODNINO ZA DVA RANJENA FAŠISTA Italijanski vladi niso ničkaj yov&eci demonstracije, i k" so se vršile po raznih jugoslovanskih fnestih pol eksekuciji hrvatskega študenta Vladimirja Gor-tana. Jugoslovansko časopisje ni smelo ponatisniti Mussolinjeve note. OBRAVNAVA PROTI FALLU Zagovornik in državni pravdnik sta zaključi'a svoja dokazovanja. — Slučaj bo izrečen pcrot: tekom današnjega dne I he New York l imes" je dobil iz Beograda na sled nje brezžično poročilo: Italijanski poslanik signor Galii je izročil vče raj poslujočemu ministru za zunanje zadeve, Alek-j sandru Jeftiču, noto, sestavljeno v izredno ostremu tonu. ~ I V noti je izražen protest proti demonstracijam, ki so se vršile po raznih jugoslovanskih mestih, potem ko je bil v Pulju ustreljen zastran veleizdajc hrvatski študent Vlad'mir Gortan. Demonstracije so se vršile v Ljubljani, Zagrebu, Skoplju, Splitu in Dubrovniku ter po raznih drugih jugoslovanskih mestih. \ Dubrovniku sta bila tekom demonstracij ranjena dva laška mornarja. V noti je "izraženo upanje, da jima bo Jugoslavija plačala odškodnino. Nrdalje zahteva Italija, naj jugoslovansko časopisje takoj preneha ščuvati proti Italiji in Italijanom Jugoslovansko časopisje ni smelo objaviti vse-bi no note. Jugoslovanske diktatura bo napela vse sile, da ohrani dobro razmerje napram svoji sosedi Italiji. WASHINGTON. D C., 23. okt. - j Danes ali jutri bo izvedel prejšnji tajnik za notranje zadeve Albert B. Fall za svojo usodo. Proces, ki se vrši proti njemu-, se i bliža koncu. Državno pravdništvo i ga je obdolžilo, da jc sprejo! sto- ' tisoč dolarjev podkupnine od znanega multimilijonarja Dohenyja. i Zagovorniki so že navedli svoje | protiaokaze. nakar je še govoril državni pravdnik Rcborts. S tem so bila dokazovanja z obeh strani končana, in sodnik William Hills bo najbrž nagovoril poroto še danes ali jutri ter jo pouiil o vseh podrobnostih. Kazen za sprejem podkupnine znaša v tem slučaju do treh let ječe. Lahko pa tudi obsodi sodnik Falla, da mora plaiati trikrat toliko glote kot je znašala podkupnina. Razen tega lahko sodnik Falla diskvalificira za vsak javni u-rad. BRIAND KMALU pOPET NA POVRŠJU Briandu bo jako težko izbrati primernega naslednika. — Radikalci nočejo prevzeti težavne naloge. NAMERAVAN ATENTAT NA ! PREDSEDNIKA * ^ Atentator je skušal trikrat sprožiti revolver, toda orožje se ni sproži lo. — Atentator pravi, da ni imel nobenega za -veznika. LONDONSKA POLICIJA JE NAJBOLJŠA V Londonu izslede skoro vsakega morilca, dočim je v New Yorku povsem druga stvar. — Odgovor Scotland Yarda. LONDON. Anglija. 24. oktobra. Že dolgo časa teče prepir, katera policija je boljša: newyorska ali londonska.- Newyorški policijski komisar Whalen zatrjuje, da je newyorška policija neprekooljiva. danes je pa njegovim trditvam odgovoril londonski Scotland Yard. Načelnik Soctland Yarda, najpopolnejše angleške policijsko organizacije. Je izjavil: — Mi smo se letos bavili z osemnajstimi umori ter izposlovali 11 cb:>cdb Tc pravi, da smo prill-rali na varno 11 morilcev. Osti-hh sedem morilcev je pa izvršilo famomor. Vsi umori so bili pojasnjeni. Tekom leta 1928 je bilo v New Yorku več kot dvesto umorov in le sedem ljudi Je bilo spoznanih kri-im. Tekom leta 1929 pa je bilo 134 umorov in le en morilec je bil spoznan krivim. Izmed dvanajstih morilcev sta v New Yorku komaj dva prijeta in obsojena. Prilika, da je človek oropan, je v New Yorku sestintridesetkrat vet ja lot pa v Londonu. VARE BO OPREMIL BOLNICO PHILADELPHIA. Pa., 23. okt. -Senator William S. Vare je kupil posesto Abendruh. ki obsega tri in < devetdeset akrov. od svojega bra-! ta. pokojnega senatorja. Edwin j Vare-a ter bo zgradil na njem bol-i nico za paralitike. Bolnico bo da-I roval mestu Philadelphiji. Prijatelji Vare-a so izjavili, da je dar izraz hvaležnosti napram Bogu, ker je okreval od paralize, ki ga je zadela pred enim letom. MIKAVNA NAPOVED - HAKOVEH, N. H.. 23. oktobra Edvard A. Filene, bostonski trgovec, je napovedal redne poletne in zimske počitnice za mase delavcev. — Pciurni delovni dan in petdnevni drlovni teden se tudi hitro bližata, — je rekel. — Produkcija v masah zahteva take dobrote za delavce. Ta produkcija pa ne more iti naprej, razven če bodo delavske mase zmožne plačati za vse to in če ne bodo bodrene še naprej, da zahtevajo vedno več. POINCARE ZOPET POINCARE BO HITRO OKREVAL PARIZ, Francija. 23. oktobra. — Prejšnji ministrski predsednik Po-incare. ki je bil operiran predvčerajšnjim, se bo hitro pozdravil, kot izjaljajo njegovi zdravniki. On ni imel nikakih bolečin po operaciji in pritisk njegove krvi je normalen. Dasiravno so prepovedani še vsi obiski, je Pcincare vendar židane volje. Njegova žena je ostala pri njem v kliniki. PARIZ. Francija, 2?. oktobra. -Aristid Briand, kojega ministrstvo je bilo včeraj strmoglavljcno. jc najbrž edini človek v Franciji, ki je ; zmožen stvoriti vlado, ki bo lahko 1 napravila slogo med vsemi na vjro? -: nimi si elementi, ki so w-eraj pov- j zročili njegov padec. Povabljeni bodo seveda tudi dru- ' i pi. naj prevzamejo vlado, po.scbn'.« ', pa kritiki Brianda. Noben ostalih francoskih- vodite-1 2jev pa ni pripravljen p it vzeti od- I govora osti organiziranja kabineta, ki bi posloval količkaj časa. , Sedanja k^za bj nujbrž trajala ; osem do deset dni a ko se bo polegla prva trpkost, bodo najbrž zo- ! pet naprosili Brianda. naj prevzame ministrstko predse dni.it vo. Predsednik francoske republike Gaston Doumcrgue se je pričel da-nen posvet jvati z raznimi voditelji strank ter upa rešiti kabinetno krizo. Eno uro zatem, ko je bila -trmoglavljena vlada, je sestavil Doumergue seznami političnih voditeljev. s katerlmi^se bo posvetoval glede organiziranja novega ministrstva. Doumergue se je pričel posvetovati ž njimi ob polenajstih zjutraj ter se jc posvetoval ž njimi ves! dan. K posvetovanju so bili povabljeni člani vseh političnih strank z edino izjemo skrajnih komunistov i in rojalistov. Naloga predsednika je izredne; težka, ker je povzročila padec j Brianda koalicija vseh strank. Radikalci niso hoteli prevzeti tc naloge, ker so zahtevali, da morajo imeti v novem ministrstvu najmanj štiri mesta. BERRY-JA SO ODVEDLI V BOLNICO Kontrolerja Charles Berry-j a so odvedli z njegovega doma na Long Islandu v neki sanatorij v gornjem delu New Yorka. ker trpi akutno n?. povrnitvi neke želodčne bolezni. ki ga je mučila sempatam v zadnjih par letih. CLEMENCEAU IN BRIAND Bivši francoski ministrski predsednik je skoro že popolnoma okreval ter bi rad pomagal svojemu prijatelju. OPERIRAN PARIZ. Francija. 21. oktobra. — Ne prejšnjem ministrskem predsedniku Raymondu Poincareju, sc ■ danes izvedli drugo operacijo, ki je j baje popolnoma uspela. Bolnik ne i čuti nikakih zliii posledic epe-| racije, ki je trajala precej časa. IZGREDI V BERLINU BERLIN, Nemčija. 22. oktobra. Nemški nacljonalisti so včeraj skušali vprizoritl po Berlinu poulične demonstracije proti sprejemu Youngovega. reparacijskega načrta in prišlo je do številnih spopadov med demonstranti in policijo. Slednji pa se je posrečilo pregnati de-montrante ter aretirati precej ve-liko število razgrajačev. NASPROTNIKI YOUNGOVEGA NAČRTA SANTIAGO. Chile, 23. oktobra Danes je vladalo tukaj precejšnje vznemirjenje, ker so hoteli zavrat-no umoriti predsednika republike (Jarloba Ibaneza. Ko sta se predsednik in njegova žena vračala z neke razstave, je skočil neki mladič iz zasede ter nameril revolver na predsednika. Trikrat jc pritisnil na petelina, toda revolver se ni sprožil. Pred.sertnikGvi stražniki so prijeli in razorožili napadalca. Jezna ljudska množica ga je hotela na mestu lineati. Predsednik Ibanez je ukazal policiji, naj dobro straži jetnika. Atentator jc rekel, da jc star 23 let in da se piše Duiz Ramirez. Zatrjeval jc. da ni imel nikakega tovariša. Ko so ga identificirali. so izvedeli. da je bil že večkrat prej zaprt zastran raznih zločinov. Svojega dejanja ni mogel natančno pojasniti, vendar pa se glasi. da jc komunist s prenapetimi idejami. PRESENETILNI POLET V EVROPO _ i Transatlantski polet Urban Diet- . mana ml. je prišel kot veliko presenečenje za njegove številne pri-atelje na Roosevelt polju, kjer je imel pred enim mesecem inštaliran zemeljski indukcijski kompas na svojem majhenm monopianu, v katerem je sedaj vprizoril drzni polet preko Atlantika v Anglijo. KRALJ JURIJ PRIČEL STRELJATI Kralj Jurij, ki je sedaj popolnoma okrevai od svoje dolge bolezni, je včeraj zjutraj streljal kot je bilo danes oficijelno objavljeno. Zgo- ) dilo se je prvikrat, da je prijel za puško izza zadnjega novembra, ko sc je prehladi! ter nato nevarno zbolel. Ostal je na prostem celo dopoldne. PARIZ. Francija, 23. oktobra. Vojnočasni ministrski predsednik George Clemenceau je sicer še vedno v postelji ter trpi na posledicah mutaega srčnega napada, a jc zopet pokazal svojo bojevite naravo, ko so mu povedali, da jc bil strmoglavljen kabinet Aristlda Brianda. Izjavil je: — Žal mi je. da nisem poslanec. Brez dvoma bi glasoval za Brianda, da bi ga obdržal na tem mestu. Popoldne se je Clemenceau-u bolezen obnovila, in moral je priti zdravnik, ki mu je dal kisika. Dr. Charles Laubry, znani špeci-jalist, za srčne bolezni, ga je ob-skal več ur pozneje ter rekel nato: — Vse je dobro. Kmalu bo Clemenceau tak kot je bil pred dese-imi leti. Pozneje se je izvedelo, da Je po-loci dobro spal in se dobro počutil. Tudi Poincareju se je obrnilo na i boljše ter bo kmalu okreval od1 posledice operacije, kateri se je podvrgel pred pa dnevi. CUBA NAMERAVA NAJETI POSOJILO HAVANA. Cuba. 22. oktobra. ( Dr. Mario Ruiz Mesa, novi financ- j ni minister, se namerava danes posvetovati s predsednikom Macha-dom glede novega posojila, katerega namerava najeti Cuba v Združenih državah. POTRES V PALESTiNI JERUZALEM. Palestina. 22. okt. V nedeljo zvečer ob pol sedmih, je obiskal potres Safed. pozorišče enega masakrov tekom zadnjega arabskega izbruha. Tudi židovski koloniji v bližini tega mesta sta občutili potresne sunke, a neka na-daljna kolonija v bližini ni čutila nikakega stresljaja. LAŠKI PRINC SE ŽENI V - BELGIJI Ko je dospel na postajo v Bruselju, so ga sprejeli kralj in drugi belgijski odličnjaki. —Poroka bo v Rimu. BRUSELJ. Belgija. 23 oktobra. Danes je dospel semkaj italijanski prestolonaslednik Umberto. da zasnubi hicr belgijskega kralja. Mirijo Josc. Na postaji so ga čakali kralj Albert. prestolonaslednik Leopold, princ Karol in italijanski por.lanik marki Carlo Durrazzo. Na postaji sc je zbrala tudi velika ljudska množica, ki mu jp navdušeno ploskala. Zaroka princa Um be rt a in princese Marije Jose bo najbrž še iv>-coj objavljena v Bruselj u in Parizu. Poroka bo v Rimu Princera jc jako priljubljena :r;c! Belgijci ter je zdaj stara trhndva;-st let. Obisk princa Umbcrta ir* \; šck ljubavnega razmerja, ki pričelo pred dvema letoma, ko j? prinersinja obiskala pokrajir . skozi katero teče reki Arno. ter mesto Florenco. Princesinja zna baje izvrstno italijanski. toda italijanščino govori {lorentinskim naglasom OREL ODNESEL DEČKA ŽENEVA. Švica. 23. oktobra Vlada kantona Grisons je izdala danes povelje, naj vojaki in vodniki prenehajo iskati truplo Matije Arduserja. majhnega dečka, katerega je odnesel zlati orel pred nekako enim mesecem Tukaj prevladuje prepričanje, da je iskanje brezuspešno in preveč drago. Iskalne skupine so postrelilc veliko število orlov, ki so se strašno pomnožili po Engadinu ter postali naravnost nevarni. Velike simpa'i-je obstajajo za nesrečno mat^r de^-ka, ki je dobila števile darove, posebno od Angležev in Amerlkan-cev, ki žive stalno v Švici D. ilii__.TE i-tei'Sf-SS gftiHi .llliffrMI^I^^'rWMMB' * W SOCIJALISTI PROTI REVIZUl AVSTR. USTAVE DUNAJ, Avstrija, 23. oktobra. — Dr. Karel Rener. socijalistični voditelj je obvestil vlado, da ne bo njegova stranka sprejela niti ene točke predlagane revizije ustave, vsled katerih bi bile povedane sile piedsednika ter bi sc tudi skrčilo avtonomijo Dunaja, kateremu gospodarijo sedaj socijalisti. Naročite se na "Glas Narodu" — največji slovenski dnevnik v Zdru-1 ženih državah. V Nemčiji se je osnovala or*aniža cija, keje namen je nasprotovati Youngovemu načrtu. Načelujejo ji: tajni svetnik dr. A. Hugen-ber*. major von Stephani, F. Seldte. ki je načelnik Stahlbelm organizacije, in Steinhoff. član praškega državnega zbora. Na sliki jih vidite z leve na desno. ___. ■ iL LESLIE FABER ZAPUSTIL S30.000. LONDON, Anglija. 22. oktobra. Leslie Faber. odličen angleški igralec. ki je limrl po napadu pljučnice. je zapustil premoženje, katero cenijo na nekako $30.000. Njegova vdova bo dobila užitek te zapuščine, dokler se ne poroči vnovič. Preostalo pa bo dobila njegova hčerka iz prvega zakona. DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku; y Italijo v Jugoslavijo Dta. 600 ........ 1 9.80 Ur 108 M 1.000 ........ f 18.40 M too «« 1,500 ........ $ 46.75 M 800 M •,000 ........ $ 90.50 •4 600 M 10,000 ........ 1180.00 44 1000 $54.36 Stranke, ki nam naročajo ieplačUa 9 ameriikih dolarjih, appear jamo, da smo vtUd sporazuma t nahm svetom 9 starem kraju v ttanu mižati pristojbino ta taka ieplačila od 3% na 1 %. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— / za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Za izplačilo večjih zneakov kot gora J navaden*, bodiat ▼ lirah ali dolarjih dovoljujemo le boljfte pogoja. Pri ralikih ailih priporočamo, da m poprej z nam iporasuMt« gUde nakzzfla. IZPLAČILA PO PO*Tr SO NCONO IZVRAKNA V OV1H DO TRČI« TBONlB WUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER XJ PRISTOJBINO 75a. 5AKSER STATE BANK OOBTLAKOT STREET, Telephone! Rsrelmg HWW X0U, AL SL 0390 LAS HAKOIIT £ i rM&vvumma "Glas Naroda" Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank SoJuer, President Louis Benedlk, Treasurer Place cf business of the corporation and. addresses of above officers: 116 W. 18th Street, Boxoufh of Manhattan, New York City. N. Y. ? 'NfeW YQfllK, THURSDAY, OCTOBER 24, 19» i'i i M i ■ i ■ _ -—______ Iz Jugoslavije. i The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Krvav pretep med cigani. Zločin pijanega razbojnika. Dopisi. Peter Zgaga GLAS NARODA IValce of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. £a celo leto velja list za Ameriko j Za New York za celo leto_37.00 in Kanado ______________.$6.00 7. a pol leta _________-_____________________$3.00 Za četrt leta ..............................S1-50 Za pol leta...................43.5G Za Inozemstvo za celo leto______47.00 Za pol leta ...............................$3.53 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemil nedelj in praznikov. iXiplsi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-ovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, trosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GT IS NARODA", 216 W. llth Street. New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 i a M wniffliirTniirTgTT«-- ALI BO MACDONALDA ZADELA WILSONOVA USODA? V Starem Futogu je nastal kr- V Odžaku pri Banjaluki je bil vav pretep med cigani. Zvečer so J izvršen strašen zločin. Razbojnik bili cigani Pavel Grujič. Milan Mi- Jure Lipovac, ki je bil Ž3 večkrat škovič, Toša J .ovanoič in njegova i kaznovan, je v pijanosti napadel dva sinova Veljko ter Nikola zbra- | seljaka Marka Kina. Sunil ga je z ni v gostilni Wieland. Bili so žc nožem sedemkrat v prsa tako. da je nesrečnež izkrvavel. LJpovca sc prijeli in zaprli. Pred okrožnim sodiščem v Mo-starju se je te dni vršila zanimi- ^ va razprava. Radi uboja se je za- ' govarjal jcdva 17-letni Radovan PrtMsi tlnik Witam jr rt'Mio in odkrito prizadeva] ustanovili na > vofu trajen mir t it jo v to svrlio osnoval ' ipi nannlov, k;it«'ii ]v poverjena naloga posredovanja ** sporih liicil narodi. Angleški ministrski pred:scdiiik MacDotiald ji» šel za korak dalje. Njrgnv namen je odstraniti sredstva za voj-o ter je za<"-el najprej propagirati razoroževatije iui morju. L\xia x»* so se jt >j;>vili uusprol uiki in sicer v njegovi lastni deželi, ki n««-ejn ni«'" sar -lišati «» kakem razorože* uju oziroma o omejitvi oboroževanj. J'rud par dnevi, se .j«- vršila v Angliji ohlctniea v« li-ke zrnate admirala NVLsouu pri Trafulgarti. Pri tej priliki je z vso silo i/.hnihnila na dan apta~ eija proti "paeifizmu, ki je danes v modi". ona. posebno v teli dneh, ko je postala n h x*- narodne mornarice predmet za politična meše-tarenja. To je nadvse značilno. Mornariška legija, angleška admiraliteta ju konservativna stranka Stanleya Baldwina so delale roko v roki na ženevski mornariški konferenci, ko je Anglija zahtevala, da mora svojo mornarieo zvišati, ne pa znižati. Te sile so v Angliji še vedno na delu. V splošnem molče, le najbolj drzni se oglašajo kajti vtis, ki ga je napravil j TdacDonaldov obisk v Ameriki, jo bil vseprevladujoe. I Predsednik Wilson je šel v Evropo, kjer je pomagal ustvarjati versaiilsko mirovno pogodbo. Njegov namen je bil nadvse miroljubljen. Sklenil je .ustanoviti l-*igo narodov, v kateri naj bi bil zastopan ves civiliziran svet. koje namen bi bil vzdržati mednarodni mir ter znišati vojaško silo na silo policije. Ko je bil odsoten, so njegovi politični sovražniki v Združenih državah žareli mrmrati, da ne zastopa ameriškega naroda. (lovorih so, da nanrerava zamešati Ameriko v evropsko politiko. ^ In ko sc je vrnil, ni hotel senat odobriti njegovega dela, zavrgel je pogodbo, ki jo j** sestavil — in posledica tega jc bila da se Amerika ni pridružila Ligi narodov. Kaj lahko zadene MaeDoiialda ista usoda. Že se čuje v Angliji mrmranje proti govorom, ki jih jo imel v tej deželi, že se oglašajo njegovi politični nasprotniki ter pravijo, da. ne zastopa Anglije-, piece j nasekani, ko je stopil v gostilno cigan Jcško Argulov. Hotel jc prisest k njim. pa mu Miškovič ni dovoli, dočim so se ostali potegnili zanj. Nastal je prepir, med katerimi je Veljko Jovanovič priselil Miškoviču krepko zaušnico. To je bilo znamenje za splošen spopad. Cigani so pograbili za steklenice, začeli so opletati s steli in razbili svetiljko, tako da je nastala v gostilni popolnoma tema. Pretepali pa so se tudi v temi in nadaljevali borbo z noži. Posledice so bile seveda strašne. Ko so prišli orožniki v gostilno, so našli šest nezavestnih in okrvavljenih ciganov. Vse so morali prepeljati v bolnico, kjer je Miškovič težkim poškodbam podlegel. Dobil je več sunkov z nožem. Nevrjetna sreča. Nevrjetno srečo ima črnogorski invalid Djoka Mrvaljevič. Pri prejšnjem žrebanj ti razredne loterije , je zadela njegova srečka prvo premijo. pa tudi to pot mu je bila sreča mila. Štiri dni pred žrebanjem je kupil srečko državne loterije, s j katero je zadel 250.000 Din. torej če- ' trtino premije. i Seljakinja utonila v vodnjaku. j V selu Žečevci pri Splitu je te dni' utonila v vaškem vodnjaku Mara Kalažitova. Hctela je napojiti živine, pa ji j s spodrsnilo in padl i je v vodnjak. Živina se je sama vr- j nila domov in zato so teljaki takoj Zdravnik obtožen malomarnosti. slutili nesrečo. Odšli so k vodnjaku l ,, •J Zanimiva razprava se je 12 oni in potegnili utopljenko iz njega Lemon t, lil. Neki moj stari prijatelj iz veli- j kega. "Babilona", mi je pcslal pred • kratkim zelo razveseljeVo pismo. ; ko mi od daleč namigava. da mc 1 bo jjosetii in vprizorii lov na zajce i Obenem me pa tudi prav zvedavo 1 povprašuje, če je I:aj zajcev ore-cstalo cd zadnje strelne sezene. , Nadalje me tudi poživlja, da se Mladoletni ubijalec pred sodiščem naj kaj oglasim v javnosti, tako.' i prijatelj v Chicagu. P A., prav gotovo sanja in bo sanjal do smrti. Moram se spraviti nad zajčjo za-; lege. Tcraj poslušaj me dobro in kaj ti bom povedal na vsa usta v spomin. Najbclj škodljiva žival v Avstra-diji je vsekakor zajčji zarodek. Zajci se tam tako hitro množijo, da cc jih iz enega para izleže do dc- U set milijonov v kratki dobi v teku da bade- tudi drugi čitali in se ž njim združili za pohod v naravo. Pravi: -Menim, da imaš czeblje- , ,, , bi zamoele te ne prste ah celo ' 'gangrene", ker b * T L'rv hcoHD Prljevič iz sela Berkoviča. Ubil je i nk več ne stcPiš s svojim tumPa: i . petih let. ! Dotičnik. ki je zajce priporočal j Avstraliji, ni niti sanjal nikoli, da živaii kdaj postati akc uscdepolne za deželo in njc- samega. 4 . .... t,,... On sam je bil nekdaj svoieea očeta nn zapisan 111 m ■ tim peresom v javnost m napišeš; b ® ^ svojega oLeia, pri zastiranju pa . . , , .1 namreč bezat cvcjerejec in preano je obdolžil tudi svojega mlajšega ' ce ze ne. vsaj Kako novi- ^ ^^ ga ^ ta škodoželjna zajč- brata Branka, češ, da ga je k zloči- j P^ ce tudi o zajčji za- ; ja nad]Qga tkoraj pcpclnoma upro. nu nagovarjal. Oče ga je pogosto . . ' pastila. brez pevoda pretepaval. Ko je ne-: Da piecej novega je >.edaj pn ; p bU je d $200.000 v preizkuš- nas! Tam na onemu kraju, v ti- t 1 . .. , - - nje. da bi to živalci.iad zatrl — pa stemu prijaznemu gozdičku, ki je .... . i vse zaman. Našel je namreč sr^d- za en streljaj proč od mojega do- I ma, kjer smo pred 5 leti kurUi in stvo ~ slrup- a ta JC ^trupljeva gobe pekli. - se danes dviga pre- ! druKc- kcrklll? živaIi m med tcm, kega dne oče v koruzi zaspal, je pograbil sin sekiro in ga udaril po glavi. Dvakrat je zamahnil in oce je bil mrtev. Pri razpravi je obtoženec dejal, da se zločina ne kesa. Sodišče je upoštevalo olajševalne okolnosti in je Radovana obsodilo samo na p?t let ječe. Niegov I brat jc bil oproščen, ker se je izkazalo. da ga je Radovan po krivem krasno poslopje izza vrhov zelenega drevja, ki je last č. č. o. o. redovnikov, reda sv. Benedikta, ki 1 nosi na pročelju ponosno ime — "Fournier Institute", j Moram se še nekoliko s prijateljem pomuditi, ki pravi Originalna obsojenka. obdolžil. "Glas Naroda" čitam redne od onega časa naprej, ko sem si ga T c dni se jc pred sodiščem v Beč- pri ^^ nar0čU ter sem mu *>stal kereku zagovarjala služkinja Roza ^^ naročnik do danes. Sledim Gubina radi detomora. Dekle je na tudi dopisom, pa od tebe ne najdem je pa ničesar. Kaj je s teboj? stranišču rodilo otroka, ki padel v greznico in utonil. Roza je nekoliko slaboumna in zato jo je sodišče obsodilo samo na mesec dni zapora. Ko jo je sodnik vprašal, če je s kaznijo zadovoljna, odgovorila: "Ne vem, moram vprašati mater". in Avtobusna, nesreča. Pri Tešanju v Bosni se je pripetila nenavadna avtobusna nasre-ča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Avtobus, ki vozi med Tešanjem in železniško postajo Tesan jsko, se je na ostrem ovinku prevrnil in ikoro popolnoma razbil. v avtobusu so bili trije potniki. ki so pa ostali n?poškodovani. Brat ubil brata. Seljak Milorad Lazarevič. znan . kot notoričen pijanec ln velik na-silnež. je hotel te dni v pijanerti i pretepsti svojega mlajšega brata. 1 Brat je bežal, toda Milorad ga je ; dchitel. V smrtnem strahu je pograbil metiko in udaril Milorada tako močno po glavi, da je bil takoj m rtov. Ubijalec se je sam javil orožnikom. Zasačcna tihotapska ladja. Motorni čoln finančne kontrole v Kotoru je pripeljal v pristanišče manjšo jadrnico, na tovor j eno z najfinejšim čistim alkoholom. Finančni organi so že dalj časa vedeli, da se tihotapi alkohol iz Italije, vendar niso mogli tihotapcem do živega. Te dni so pa zalotili tihotapce v risanskem zalivu. Jadrnico in 16 hI alkohola so zaplenili, tihotapce pa izročili sodišču. Samomori. V Bablncih pri Ljutomeru si je te dni pognal kroglo ▼ glavo 26-letni- posestnikov sin Jakob Kranjc. Prepeljali so ga v ormoško bolnico, kjer sc bori s smrtjo. Vzrok samomora ni znan. Prav nič! Deia imam zadosti pa pisave sem se odvadil. Ali se ti hočem zahvaliti za tak .opomin? Ce se jaz tebi. se pa ti nv1.-n? ne boš, ko boš čital naslednje vrstice. Ti kerlc ti. ali ne veš, da sem zaklel proti vsej zajčji zalegi žc pred 20. leti. ko so mi pojedli. tudi ptice. Pa tudi človeštvu strup ni vpostavljal zdravja v detičnem okraju. Edini pripomoček je bil naposled kateri obstaja še danes, da se nadležna in škodljiva žival odstranjuje s polja, j 3 žična c graj a. Te se pa tudi ne manjka v Avstraliji! Vsaka posamezna dežela ima toli- ; deljo. ko te žične ograje, da bi štirikrat j obkmžil cel svet ž njo. in stane ve, ! ket S3Q.000.000. Za marsikaterega prebivalca v Avstraliji je v zadnjih letih pestal "kruh" zajčji lov. kajti vrednost Mladenič in mladenka sta se iz-prehajala v mesečini po parku. Mladenič je t:i plah in b^je.-. mladenka pa razpc ^jena ko: so vsa današnja dekleta. " Njemu pa ni in ni šla beseda z ,u --ika. Slednjič sc jc pa vseeno ojur.u- il ter jo vprašal: '— Gospodična, kaj bi mislili o meni. če bi vam zdajle ukradel poljub? Oni. to je prošerno zasmejal a Kaj se smejete go podi*na? jo je vprašal boječe. — O nič. Vprašam vos le. kij bi vi mislili o tatu. ki se mu nudi prilika. da ukrade ito dolarjev, »a. u-krade en sam ubesi cent? Rojak sc jc mudi! na potovanju, medtem mu je pa žena nenadoma umrla. — Obvestiti ga bo trrba, — so rSknih sorodniki in sosedje. Toda iepo po ovinkih, da se nc Lo preveč prestrašil I11 po dolini prizadevanju .su srstavili in odposlali sledečo brzojavko: — Žena j? malo zbolela. Menda ne bc nič hudega. Pogreb bo v nc— zajčjega mesa se je podvciila 1 n to vršila v Kikindi. Zagovarjati sc ic Daj mi pnško in stieljivo. da da-moral zdravnik dr. Aleksander Iva- nes pobijem vs? škodljive zajcc. pa nov iz Džale radi malomarnosti. Pred meseci jc Zdravil seljaka Gabrijela Kudelo. ki sc je bil ranil-na nogi. Rana sc je lepo zacc-lila. toda bulnifc jc -pozneje podlegel zastrupi j en ju krvi. Dr. Ivanov je bil tožen, da je skrajno malomarno ravnal, češ. da bolnika ni cepil proti tetanusu, Zdravnik sc je zagovarjal, da je ravnal tako, kakor je predpisano in da bi bolnik kljub injekciji umrl. Sodišče se o njegovi krivdi ni čc mi tudi jutri puško žc odvza- meš. Vedi tudi. da na onemu mestu, kjer bil v blatu obtičal s svojim avtom in "prtljago", da sem te komaj z vprežno živino izpulil ven. sc zdaj nahaja krasna cesta — bulevard. Sedaj pa me pazno poslušaj, kaj ti bom povedal in potem se odloči. Ampak ne misli, dr age c, da te bcm zapeljal v daljno Avstralijo. posebno na domačih tleh Velike Britanije, kamor odpošljejo na tisoče ton tega zajčjega mesa vsako leto. Zajčje kože pa se porabijo v krznarstvu kot napr. za lažne o-kraske pri oblekah in ovratnikih, ves zelnik notranjo podlago pri zimskkli o-blekah. klobukih itd., itd. Toraj. dragi mi lovec. P. A., ali imaš zadosti novic .^edaj o zajčji zalegi? Cc :ie. kar p-jvrj. pa ti jih bom še več napisal! Ampak brez gosp. urednika ne e salone. Suiiači so bili ponosni na svojo zr.ia.tio. Salonov jc bilo dvanajst. Zdaj j2 pa v malem mestecu Hur-Jey štiriindvajset brTiic, v katerih točno opojno pijačo Suhači vedo zanje 111 se jih spiidcm pc lužujejo. Kr>naaa je imela prohib: *ijo pa to je odpravila Uvedla je poseben sistem prodaje opojnih pijač. Ta sistem izbo rno posluje. Ta sistem ho^ji vsako leto v Ka-nad občudovat na stotisoče Ar.ie-1 nkancev. -stal seljak Ivan Pizak. Njegov so- tja, kjer bi našel na svoje:- poto-sed Ivan Plančak si jc nedavno vanju 11a vseh potah in cestah tak-kupil puško in mu jo pokazal. Nc- | isto tudi na lovu na vsakih 5 milj nadema se je puška sprožila in zadet v srce se je zgrudil Pizak mrtev na tla. Orožniki so Plančaka aretirali. ' GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Amerikil— Naročajte ga! — V Brodu jc pila lužno raztopino 37-letna Elizabeta Suš. Vzrok samomora je bil spor s fantom. V Osijeku si je končala življenje 17-Ietna slaščičarka Emica Sefer. Dva najeta morilca. V Deronji v Banatu je te dni policijski komisar Lazar Dimič prijel dva potepuha, ki sta se mu zdela zelo sumljiva. Pri zaslišanju sta trdila, da sta prišla v Deronjo. da iztirjala od nekega posestnika 10 tisoč dinarjev. Komisar jima seveda ni verjel. Zaslišal ju je in lopova sta priznala, da sta imele namen umoriti bogato srbsko selja-kinjo iz okolice Deronje. Najela ju je njena sorodnica, ki bi rada podedovala ogromno imetje, in jima je obljubila 25.000 Din nagrade. Policija je lopova izročila sodišču. » Drsen roparski napad v Mlade-nove*. ■ 'f Drzen rc par ski napad je bil -te dni Izvršen ir Mladenovcu. V hišo posestnika Armenija Aleksandrovi-ča so 2večer Tdrll' štirje masfcirani razbojniki 3 samokresi ' v rokah. Skočila je popoldne z dravskega TriJ® » vdrli t spalnico, četrti je _ ( pa ostal' na preži. Zahtev alt so de- ta". tcraj v vseh czirih napreden narodnjak! Le pridi scln v prihodnji sezoni nac1 zajcc. saj se bo kmalo odprla, j ^ ! nekaj ti jih bom žc "prišparal \ j v neki zapodili državi je bil ne-; po tudi drugo ti bom vse tako po- m0rilec obsojen na dve in pol • jasnii. da me boš lahke razumel. icta jCče. razdalje, mogočno žično ograjo in ; Ampak take bogat plen pa ne fco| islotam so nekega kršilca „uha-vrata. katera se mcrajc skrbno za- ' ^ot bi bil lahko v Avstraliji, če bi ške ustave zašili za sedem let. Frank Pleško. slov. farmar. pirati, da s to ograjo zabranjuje- I se tja podala, jo dostop v plodonosna polja nad- Pozdrav! ležni in škodljivi zajčji zalegi. Pa da ne boš mislil, da sem skop z svejim "znanjem" in mogoče po vrhu šc, da sem butec m do nič ne j vem zato. ker sem farmar in ker mc I BOARD OF EDUCATION nudi nisi ti že toliko časa videl — bi t? J brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite po okusu vodnih BREZPLAČNI POUK. lahko v Avstraliji še o drugih živalih poučil kot zajcih. Naprimer o kengurujih. Veliko bi lahko pisal o teh živalih. pa moram nehati, kajti raz-motrivanje o kengurujih ni raz-metrivanje o zajcih, o katerih moj se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. mestu v vodo. Se predno so ji priskočili na pomoč, je izginila v valovih. Na mostu je pustila plašč s pismom, v katerem pravi, da gre prestoveljno v smrt, da pa vzroka ne bo zvedel nihče. Zdi set da je vzrek samomora nesrečna ljubezen. — V Križevcili se je tc dni obesila 35-letna seljakinja lj3ara Lova-šič. Bila je živčno bolna in zdi so, da je samomor izvršila v duševni zmedenosti. — V Zagreb« si j« pri av. Duhu pognal kroglo r srce redov Tiho-mir Kneževič. Prepeljali so ga takoj v garnisij-sko bolnico, kjer je pa kmalu umrl nar. V hiši sta bili samo seljako-va žena in hčerka, ki sta roparjeffi izročili 60 Blatnikov in 4000 Din. Banditi so brez sledu izginili. Pes akečit za. gospodarjem in ste-nii v vodnjaku Te dni so pogrešali delavca Ben-cija iz Vršca. V soboto ga ni bilo z dela domov. Drugo jutro so ga potegnili iz vodnjaka v Crvcnki pn Vršcu. O tem je bila obveščena policija. Ker ni bilo na truplu nobenih znakov nasilja, domnevajo, da se je Benci ponesrečil, ni pa tudi izključen samomor Obenem z gospodarjem so potegnili iz vodnjaka tudi njegovega psa. Zvesta žival je skočila za gospodarjem in utonila. r '.EST: Tempotom varbimo rojake v New Yorku in okolici, da si ogledajo naše nanovo jrteziclano bančno poslopje na 82 Cortlandt Street. Posebno nas bo veselilo, če nas bodo rojaki v ta namen v večjem številu obiskali v soboto popoldne, to je dne 26. oktobra. Sakser State Bank ti. J f' ' ' -i - J A -.".S . '.• i To je povsem ! aoostolov. I Italijanski prestolonaslednik Ura-berto se bo poročil. Vzel bo belgijsko princczinio. Čc bi vedela, kako hudega o-skrbnika bo imel njen bodoči mož, bi ya najbrž ne vzela. * Se poldrugi teden je do volitev. Potem se bodo oddahnili tako kondidati kot volilci. Izvoljeni kandidati bodo pa za-{ čeli počivati. ! * — Moderna znanost me je pripravila cb leto dni -življenja, — je rekel možak. — Kako to? — Spoznali so odtis mojega prsta. Zdravnik: — Kako je danes s srcem tega mladega bolnika? Strežnica: — Imenitno, gospod doktor. Danes je že zasnubil m^ne in sestro Almo. * Mussolini je zopet poslal Jugoslaviji ostro noto. Kdo ve, kaj se bo izcimilo iz tega Jugoslovani poznajo Mussolinija kot velikega gostobesedneža, niso pa imel i prilike, poznati ga kot vojaka. Nadalje poznajo Jugoslovani Italijane kot velike gostobesedne že, obenem jih pa tudi iz bo rno poznajo kot vojake. Mimogrede naj bo omenjeno, da nimajo o njihovih zmožnostih prav posebno odlične sodbe. Preizkušnjo pri Kobaridu .so posebno slabo prestali. •o LAS NARODA** NEW YORK, THURSDAY. OCTOBER 24, 1329 The LARGEST SLOVENE DAILY In IT. S. A. Razgovor z Edisonom. Dudley Nicholas. Po več nego petdesetletnem neprestanem izumiteljskem delovanju, ko ni samo neprenehoma o-plajal dobo elektrike, temveč polagal v bistvu tudi temeljni kamen k tej dobi, meni sivolasi izumitelj Thomas Alva Edison, da smo se komaj potopili v tisti orjaški ocean odkritij in izumov, ki nas še čakajo. V pogovoru, ki mi ga je Edison dovolil pred nedavnim v Seminole Lodgeu. svojem domu na Floridi, Je genialni izumitelj poudarjal, da se bo človeku po njegovem trdnem prepričanju posrečilo že v bližnji bodočnost pridobivati električno energijo v ogromnih množinah naravnost iz solnčnih žarkov. Od dneva. ko so postavili parni stroj v službo človeštva in se je tempo časa čim dalje bolj pospeševal, smo pridobivali naše bančne rezerve, kolikor je bilo pač v človeški moči, iz čarovne sile solnčne svetlobe. Premog je solnčna energija, ki je zavzela pred davnimi časi v rastlinah trdne oblike, in s petrolejem je skoraj ista. Vendar kako vse bančne rezerve se lahko tudi ti naravni zakladi sčasoma izčrpajo, čeprav ne goji Edison v tem pogledu nobenega strahu za varnost in dobrobit človeškega plemena. "Človek bo vedno v položaju in sposoben pridobivati iz narave toliko energij, kolikor jih bo potreboval," je dejal. Edison je danes skoraj gluh, a to zlo se ga manj dojme nego druga, ker mu dovoljuje neprestano in nemoteno misliti. Gluhost ni ovira možu. ki so ga lastne vse prevla-dajoče zmožnosti usposabljale vedno za dajanje, nikoli za jemanje. Pogovor se je vršil pismeno. Zapisoval sem svoja vprašanja in on mi je na isti način odgovarjal. "Menite," je bilo moje prvo vprašanje, "da je doba izumov v področju elektrike že za nami?" Ne da bi se hip pomišljal, je zapisal s svojo jasno, krepko pisavo: "Ne. pravkar se je začela!" Spomnil sem se gesla ,ki stoji v okvirju nad pisalno mizo njegovega laboratorija v Orangeu: "Za onega, ki je lenih misli, ni ničesar na svetu. kar bi mu bilo dosegljivo." Edison meni, da večina med nami premalo misli. Naši možgani sli-čijo stroju, pravi on, in večina nas mu daje razviti samo 10 do 15 odstotkov njegove moči. Samo Edison je pred vsemi drugimi poganjal ta čudoviti stroj s 100 odstotno silo. "Ali je doba samostojnega izumitelja že prešla?" sem vprašal. "Ne," je odvrnil. •"Mislite. da bodo bodoči izumi aeto poedincev ali velikih industri-jalnih laboratorijev?" "Večinoma delo poedincev ali pa sam oizjemoma delo mož, ki bodo raposleni v kakšnem laboratoriju "Ali ste se bavili s kakšnim izumom. ker vam je obetal dobiček ali samo za to, da bi ustvarili nekaj novega človeštvu v prid?" "Izumljal sem vedno za to, da bi dobil denarja za nove izume." "Menite, da bodo prevladovali novi izumi v področju brezžične ali v področju žične elektrike?" "Mislim, da bo prevladovala žična elektrika." "Menite, da bomo izumili brezžični prenos električne pogonske sile?" "To je zelo dvomljivo." se je gla- sil odgovor. "Vidim le malo možnosti." Ta izjava je bila tem zanimivejša. ker jo je podal mož, ki je opazil že 1. 1883., da izločujejo beloža-reče žice drobne, z negativno elektriko nabite delce, pojav, ki je postal znan pod imenom * Edison efekt" in poslej temelj brezžične telegrafije in sto drugih sodobnih pridobitev. "Mislite," sem ga vprašal dalje, "da bi bilo mogoče goniti letalo z električno siio?" "Zelo dvomim." "Mislite, da bodo nekega dne vse železnice sveta obratovale z elektriko?" "Večinoma." "Mislite, da pride čas. ko bo pe-trolejska zaloga sveta izčrpana in ko se bo človek posluževal električnih pripomočkov?" "Če bi se petrolejski vrelci posu- j šili." je zapisal Edison, "bi lahko pridobivali enakovredne energije iz premogovne sipe. benzola in alkohola." "Mislite, da bi lahko pridobival iz narave vedno toliko sil, kolikor bi jih potrebovali?" "Da." "Ali bodo tvorili veter, plima in oseka, gibanje valov, vročina v zemeljski notranjosti v zvezi s paro in električno silo vedno kakor doslej delovno podlago človeštva?" "Vulkanska ognjena zaloga je že v službi človekovi in mu služi kot vir sile," je odvrnil Edison. "Nekateri kraji v Italiji in eden v Kaliforniji: energije plime in oseke v Maineu in ob drugih obrežnih krajih" "Menite, da se bo dala solnčna luč kdaj na široki podlagi spreminjati v elektriko v korist človeštva?" "Da," je zapisal Edison. "Mislite, da je elektrika edini vir energije v naravi ali pa da bomo odkrili še druge vire energij in jih izkoristili?" "Da " "Ali si moremo zamišljati še kakšno neznano energijo razen e-lektrike, toplote, radiovalov in težnosti?" "Menim da." je zamišljeno zapisal Edison. "Menim, da bi bile lahko še druge vrste energij, ki jih doslej še nismo odkrili." -"Ali je verjetno, da bi mogli a-stvarjati elektriko še z drugimi pripomočki razen z električno baterijo in dinamom? Ali si lahko predstavljate, da bo človeštva v bodočnosti odkrilo nove vire električne sile?" "V bodočnosti bi lahko proizva-, jali elektriko naravnost iz premoga," je zapisal. "Do neke mere sej je to že zgodilo." "Mislite, da so izčrpana že vsa sredstva za nakopičevanje elektri- j čne energije, to se pravi, da bi mo- j gli z novim izumom v tej stroki prekositi vaš lastni akumulator?" "Bilo bi izredno težko najti kakšno drugo kemično reakcijo, ki bi izpodrinila ta akumulator. Vendar j je mogoče." Postavil sem še zadnje vprašanje: "Če primerjamo električno inau-strijo s tisto industrijo, ki ste jo u-stanovili vi sami pred kakšnimi 40 leti: v kakšnem stadiju, menite, je sedanja industrija?" Ne da bi se obotavljal, je Edison zapisal: "V stadiju novorojenca." Služba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti HERMELINI IN ELEKTRIKA Na milijone .kož prihaja vsako leto v New York na velik trg za kožuhovino, kjer se proda letno skoro 75% kožuhovine na debelo v tej deželi. Kože pretvarja v kožuhovinaste obleke največja skupina izdelovalcev krzna na svetu in sicer v prostorih, kamor dobavljajo naše centrale neomejeno zalogo elektrike v svrho izdelovanja krzna. Elektrike se poslužujejo od začetka pa do konca pri izdelovanju kožuhovinastih oblek in pri predelavi milijonov zajčjih in podlasičnih kož. Kože temeljito izperejo v električnih strojih, barvajo jih v kadeh, ki so opremljene z električnimi gonilci, striže jo, str že jo in prirejajo jih spretni električni stroji, nato jih pa sešijejo, prirezujejo za obleke, nakar jih šivajo z električnimi rezilci in stroji. Za preiskusno delo primerjanja kož je posebna električna svetloba. Skladiščne shrambe dobivajo mraz in zaščito suše potom električne refrigera-cije. Kožuhovinaste obleke v vrednosti četrt bilijona dolarjev izdelujejo letno v 2100 tovarnah, ki se poslužujejo elektrike do takega obsega. President The New York Kiliwm Company The United Kleetric Liijlii ami Power Company Brooklyn Lilison Company, Inc. New York and Oiieens Meetrie l.iirlsl and Power Company The Yoiikrrs tlectrir l-ijrli! ami Power Company Mandžurija. Spor med Kitajsko in so- j dobivajo tako visoke ^lače. kakor vjetsko Rusijo še vedno % ni so jih imeli pod carskim režimom. poravnan. Japonski pisatelj K. K. Kawakani pripoveduje o svojih vtisih iz Mandžurije, kjer so trčili kitajski in ruski interesi. Odkar je maršal Čangtsolin v ma ju leta 1921 izkoristil stavko ruskih železniških straž na vzhodni kitajski progi < službeni naziv severno mandžurske železnice*, razorožil ruske straže in jih nadomestil 7. Jastnimi ljudmi, se Rusi neneho-j ma pritožujejo o hujskajočem in sovražnem vedenju kitajskih vojakov. V vagonu 2. razreda na vlaku. ki vozi iz Tsitsikarja v Harbin, je bilo razen mene 23 potnikov, med njimi 20 Kitajcev — 15 vojakov in 5 civilistov. Z izjemo enega samega civilista so imeli vsi potni list. Ko je hotel ruski kondukter pregledati potne ilste. so se jeli kitajski vojaki muzati in ga zanič-Ijivo opazovati in po dolgem prerekanju so mu prezirljivo in z ža- Dajejo jim namreč rcpr^zeniacij-skf dodatka k obkajnim plačam, ki njihove prejemke znatno zvišajo, tako da jih lahko tovariši v Rusiji po pravici zavidajo. Osobje vzhodne kitajske železnice je zelo številno: samo uradnikov in nameščencev je kro^ 30.000, izmed teh 75 odst. Rusov. Sovjetska Rusija je kmalu po revoluciji obljubila Kitajcem, da bo izročila mandžursko železnico popolnoma pod kitajsko upravo. Toda to je bila sama gesta, ki naj je vzbudila Kitajcem večje veselje. da priznajo sovjetsko vlado. Danes se sovjetska vlada celo trudi. da si pridobi pravice, ki jih je imela Rusija pod carskim režimom na tej progi. V ravnateljstvu že-'eznice sta Rusija in Kitajska zastopani enako močno, vendar je pravo vodstvo v ruskih rokah. Za vlakovodje in sprevodnike sploh ne sprejemajo Kitajcev. Skoraj vsi postajni načelniki so Rusi. Rusi na- Ijivkami pomolili svoje listine pod i kupujejo vse železniške potrebšči- Genij Edisonove vrste, ki označuje svoje prevladajoče zmožnosti šaljivo kot dar iz 1 odstotka navdihnjen j a in 99 odstotkov znoja, je redkejši od repatic. On je bolj ne- ; go katerikoli sodobnik ustanovitelj Dozdevni markiz živ pokopan. Pariški li^ti obširno poročajo o jo na truplu znaki davljenja. Glav-.gonetni os veti, o kateri govori nega vzroka smrti pa ni mogel nove dobe. Bodoča pokolenja bodo' zadnje dni ves Pariz. Gre za doz- j ugotoviti. devnega markiza Champauberta. ki je bil živ pokopan. Strašna o-sveta je bila odkrita z* anonimnim pismom, v katerem je bil označen kraj zločina v gozdu blizu Ver- nos. Kajkrat se zgodi, da ruskega ne; med tehničnimi eksperti ie sa-sprevodnika dejansko napadejo. | mo nekaj Kitajcev. Tudi obratna Pred 20. leti, ko je v Mandžuriji! in računska služba je v ruskih ro-gospodovaia carska Rusija, je bilo'kah: tako je mogoče, da tvorijo narobe. Potoval sem takrat po tej Kitajci komaj 25 odst. vseh na-progi in bil priča sirovemu vede- stavljencev nju ruskih uradnikov nasproti Ki- Računa se. da im^ vzhodna ki-tajcem. Danes se je veter obrnil in tajska železnica 30 milijonov rub-Kitajci se skušajo maščevati Ru-1 ljev dobička na leto, kar je mo-som. Tako nastaja v Mandžuriji ti- goee samo tako. da se zelo malo sto napeto ozračje, ki vedno preti potroši za nabavo novih vozil. Do-s konflikti. biček si delita sovjetska in rnuk- V dneh, ko je v Hankovu zavla- denska vlada na polovico. dal ruskemu boljševizmu prijazni j Kitajci si zelo prizadevajo, da bi režim, čigar tajni svetovalec in vo- se na tem ozemlju čim trdneje za-dja je bil znani Borodin, je ruski 1 sidrali. Tak<> so si prisvojili mest-ugled na južnem Kitajskem takoj ' no upravo v Harbinu. Polastili so poskočil; v Mandžuriji so Kitajci se ondotne tehnične visoke šole in na mah postali obzirnejši nasproti bi radi prevzeli tudi harbinski ru-Rusom. Kitajske straže in uradni- , ski muzej Pred nekaj leti so are-ki vzhodne kitajske železnice, ki tirala ruskega generalnega ravna-so se po revoluciji leta 1917 nava- , telja vzhodne kitajske železnice, dili, da merijo Ruse od zgoraj nav- j ker ni maral zastonj prevažati čet zdol, so začeli srečavati Ruse ne- j maršala Čangsolina. Rusi se mo-kako spoštljivo. Toda Borodinov re- rajo umikati: korak za korakom žim je trajal malo časa. Brž ko se i odstopajo pred Kitajci je v Mandžurijii zvedelo, da je str- Poleg boja med sovjetsko vlado moglavljen. se je začela prejšnja in Kitajsko za premoč v Mandžu-pesem: Rusi morajo zopet prena- j riji je za me najpomembnejši po-šati kitajska zlostavljanja in na- : jav stalno naraščanje kulture ma-j silja. ka. ki ga sade za pridobivanje o- V Mandžuriji biva kakih 120.000 pija. Vzlic vsem omejitvam in u-Rusov. med temi samo v Harbinu radom za boj zoper opij pospešu-80 tisoč. Nekateri so prepričani i je4o oblasti same v pokrajini F n-"rde« i", drugi so se že precej na- ' tien in. na ozemlju Džehol sajenje turalizirali. največ pa je bežencev,! maka, ki prinaša tudi oblastim ki so zapustili domovino od strahu ' prect j dohodkov. Da bi vlada v sodila, da-li so se izpoinila njegova prerokovanju v razvoju bodočih časov in da-li je človeštvo premagalo v področju izumov in odkriti svojo otroško dobo in doseglo vrh najvišje zrelosti in popolnosti. Ne- .neuil sur Seine. Orožništvo je na-pozabno pa ostane delo moža, či- šlo na dotičnem kraju zakopano gar genijaini izumi nam narekujejo najglobljo hvaležnost, kajti ne samo njegova ožja domovina, temveč vse dežele in vsi narodi uživajo plod njegovih izumov. POTREBUJEMO DOGARJE, ki so izvežbani na Claret dogah Imamo mnogo dobrih gozdov v Texas in Louisiana. Plača S130.00 za tisoč kosov po 42 icol. Pišite na: Massman & Co., Inc., New Orleans, La. (15x» "Matin" poroča, da gre za osve-to neznane tolpe, nazivajoče se "vitezi Temide", grške boginje pravice. Ta tolpa je pošiljala uredništvu "Matina" in raznim zasebnikom pisma, v katerih je poročala o vseh podrobnostih strašne osvete. Dne 29. septembra je tolpa pozvala vse adresate, naj se požurijo z iskanjem, češ, da je markiz živ pokopan in da * mora prenašati j grozne muke. Priložen je bil tudi j načrt kraja, kjer je bil markiz po- B02IC V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe — ILEDEFRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, nsj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila (lede potnih listov, Return Permitov L t. d. pišite na domačo — SAKSER STATE BANK Fl 32 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. KDO BI VEDEL kaj povedati • o FILIPU WELTU, rojenemu leta 1854 v Mariboru, ki je pred 57 leti odpotoval v Ameriko. V domovini govore, da je leta 1927 umrl v Ameriki. Vljudno prosim za čimprejšnje poročilo proti nagradi na: — Magdalena Vidman, Maribor, Vrazova ulica 5, Jugoslavija. »2x 24&2S» krsto s truplom markiza Champauberta. Iz krste je bila napeljana skozi prst cevka, ki jo je držal mrtvec v ustih, da bi mu dovajala zrak in da bi se ne zadušil. Vse kaže, da je markiz umrl od lakote. I kopan. Za pisma se pa ni pihče Povod za strašno osveto je dala ■ zmenil in šele kot je dobila pismo preteklost markiza Chamoauberta J mati dozdevnega markiza, so se ki je nedavno odsedel petletno je- j začele oblasti za afero zanimati. Na čo zaradi sleparij in je živel s svo- | kolodvoru v St. Lazaire so dobili jo materjo v pariškem predmestju j zavoj z obleko in perilom pokojne-St. Denis pod tujim imenom Pas- ; ga in njegovo oporoko, v kateri cal Clement. Leta 1924 je izvabil I kolade in ostanke jestvin. Najbrž Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. markiz s svojo ljubico v vilo pri letovišču Dianerd nekega zlatarja, da bi ga ubil in oropal. Načrt se mu pa ni posrečil in markiz je bil aretiran. Pri tem se jei zkazalo, da ima na vesti še več zločinov. Obla-| sti so bile prepričane, da se je markizu osvetil nekdo, ki je postal žrtev njegovih sleparij. Afera markiza Champauberta, sleparja z neštetimi drugimi imeni, se je naglo razširila in težko je reči, kje je meja med mistifikacijo in tragedijo. Zdravnik, ki je pregledal njegovo truplo, je ugotovil, da je nastopila smrt pred 48 urami in da se prazna- Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova dsuštva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši'slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika. Joseph Fishier, Ely, Minnesota. Temide" in da ga čaka šest različnih muk, ki dosežejo višek s tem da bo živ pokopan. To je dalo o-rožnikom pobudo, da so začeli dozdevnega markiza iskati. Francoski listi menijo, da gre za mistifikacijo, ki se je pa končala s strašno smrtjo. Slepar se je dal najbrž sam živ pokopati, misleč, da ga še pravočasno odkopljejo oni, ki so prejemali od "vitezov Temide" pisma. V krsti so našli koščke čokolade in ostanke jestevin. Najbrž je hotel slepar speljati oblasti na led s tem, da bi bU pripovedoval o strašni osveti "vitezovi Temide", obenem bi bil pa opisal svoj do- pred revolucijo. Večina "rdečih" če ne vsi so uradniki ali nameščenci vzhodne kitajske železnice, ker je sovjetom uspelo, da je med osobjem te železnice temeljito po-mela "bele". Emigranti žive po večini v zelo bednih okoliščinah: o-ravljalo najnižja dela in često beračijo pred vrati obogatelih Kitajcev in Japoncev. Skoraj vsak dan stori v Harbinu kak Rus samomor: tako se reši gladu in ponižanja. • Emigranti v Harbinu veljajo na zunaj za "rdeoe", čeprav ni težko uganiti, da so na znotraj "beli". Vsak se skrbno izogiba, pokazati svoje prepričanje, boječ se, da ga ne izženejo iz dežele. Malo verjetno je. da bi "rdeči" ki so uslužbe-ni na višjih mestih pri vzhodni kitajski železnici, odkritosrčno verovali v sovjetske ideale. Preveč jih izdaja njihovo zasebno življenje. V Harbinu je vsakomur znano, da ti sovjetski uradniki žive s svojimi ženami kaj veselo in da obilno tro-Šijo denar. Ruska vlada skrbi, da življaj v listih in napravil iz njega libreto za film. Mož je tore i postal žrtev lastnega trika, ki se mu ni posrečil. Vas nadleguj« niudaost ledvic? "JC^icdnonii ledvic so me nadlegovale in bo'el me križ. I>H sem s!at>, nervozen in Ihilun," pravi Mr, (5eo. I^eavitt, Sublet. Kans. "Vihal sem Xuga-Tone, Jn s^da j sem trden in zdrav. Rade volje priporočan -N'lig-a-Tonr vnem, ki oslabeli in izčrpani. Nujfc-Tone se je izkazalo kot čudovito zdravijo za vse one, ki so bolni in oslabeni. On-i je pomagalo nervoznim motem in ženam, t«r jim vrnilo moč in miren počitek ponoči. Nu^a-Tone ojafa lek do jedi in pomaga prebavi. V par dneh odpravi ledvične in mehur ne neted-posti. kakor tudi želodčne pline in otno-tieo ter daje moč in krepkost oslabelim ljudem." Nuga-Tone okrepi tudi vse živce in organe, ter se prodaja v lekarnah z jamstveno, da zaduv'clji (Adv.) Mukdenu, k: ji je po Čan?solinovi smrti na čelu njegov sin Čangh-suliang nastopila zopet to naraščajočo povodenj opija v Mandžuriji. ni verjeti, ker je mladi predsednik mukdenske vlade sam velik častilec opija in je sploh na glasu kot razvratnik. ADVERTISE »n HLAtf NARODA RAD BI IZVEDEL za naslov JOŽETA BOŽIČ. dorr.a iz Sabonj pri Podgradu. Nadalje naznanjam vsem onim. ki imajo kaj pri meni. da pridejo iskat, krr jaz ne bom več skrbel za njih stvari. — Alois Ilolich, Box 16, Ilexville. W. Va. DOMAČA ZDRAVILA V za!of;i imam ............li>,iv<-. Knajpovo je«'m»*nov<> kavo in Im-portirana domača zdravila, kal« ra priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pi.šite po brezplačni «*»-r»ik, v katerem j»- nakratko i«)pisana vsaka rastlina za kaj s*. ral>i. V ct-nlku bodel e naSIi Si- mnoge drugih koristni!: stvari. MATH. FEZDIR Bo* 772, City Hall Sta. New York. N. Y. KRASNA GODBA za vse prilike Tamburica da sladko, milo, reso-nantno godbo, zelo prijetno za solo, spremljevanje petja, v zvezi z dvema ali več. za popolne orkestre ali pa v zvezi, z inštrumenti na pihala oziroma na lok. Mr. Adolph Franic, ki ga vidite na* desni, jako priporoča tamburi- co za splošno uporabo. On je rav- Mr. adolph franic natelj popularnega Radio Broad-ravnatelj Broadcasting Tamburitza casting Tamburitza Orchestra. orchestra. Tamburice se je mogoče hitro naučiti — vrat je jako logično pripravljen — ker je podoben klavirskemu ključu, kar ne dela težkoč začetniku. Prilik za tamburaše je dosti — šole, cerkve, društva, zborovanja, radio broadcasting. S tamburico boste i-meli veliko veselja — značilna jasnost in miloba glasu v zvezi z zadostnim zvokom razveseljuje i-gralca kot tudi poslušalca. Popolna pojasnila vam bomo poslali, če nam pišite. IRA M. PETERSIME & SON 306 Bridge Street Gettysburg]). Ohio "(1LAS NARODA" ■ i i . .f- & • • ■ » . . . . NEW YORK, THURSDAY. OCTOBER 24. 1929---- The LARiGESl SLOVENE DAILY In V. S. A. eoucne knjige molitveniki KNJIGARNA GLAS NARODA slovenic publishing company 216 West 18th Street, New York 1 9 IGRE j i RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLITVENIKI: Marija Varhinja: v platno »moo............ \ fino j-la l no .............. v iisnjc vezano ............ v Titi.« u.-'ijc vezano ........ Kajaki efauwi: v platno vezano ............ v fino platuo vi-muu........ v U-llje \ l /.ltllU ............ \ film UMiJe WtlQu ........ Nirlii z:i (Iii.no: v plntuo vry-ano ............ v fill.« | lMtlto m'iuuu........ v usnje viv.aiio.............. f flnu usnje nzjoo ........ Svrta I n 1u kost vezano ..........1.1U Slovenska narodna mladina. I Kazaki ........................ .80 J Štiri smrti, 4. zv....... ob » va 452 strani .............1.5'JK rižev pot, roman (Car) trd. Tea. 1.10 Smrt pred hi to ........ ( Slov. italijansk iin italijanski alor. Križev pot patra Kupljenika .70 [Stanley ▼ Afriki ...... : slov ar ........................ i0 Kaj m« je izmislil dr. Oks.......45 j Strop i* Judeja ........ UK) 1 Srbska začetnica ................40 1'/)] Spretna kuharica. t rilo vezana ....1.43 Sonet j®**-—- Romance." in ' broi lecende — Tolmač (Levstik) ...70 I. fs vj. Mešani in moški zbori. (AljaS) — 3. zvezek: Psalm 113; TI veselo i»J; Na dan; Dima not.........40 3. zvezek: ; V mraku: IJueva nurn prii*.'lji žar; '/. veneein tein ovenčani slavo; Triglav ...... .40 0. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalite (jo Simula; (.»tx'utkl; (»eslo........40 1. J.lu i.5n 1.70 .sn 1.20 1.05! l.NJ I .00 l.Vl i.eo l.Vt 1.90 .so l.-ji 1.50 Sveto Pismo* stare in nove zaveze. l«-pi» t rilo vezana ..............3.-— Sadno vino .................... .10 "lii.liM nevarnost ................ Sadj«- v gospodinjstvu ............7."« I čna knjiga in berilo laškega jezika ..........................60 Ivud v l-'iluzuftjo « Veberr » ......1.50 Veliki vaevedrš ................ .80 Veliki slovenski spisovnik trgovskih i it drugih pisem .......... Vošeilna kuji/ira ............... Zdravilna zelišra .............. Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva .................... Zbirka domačih zdravil ........ Zgodovina linctiiosti pri Sloven-eih. Hrvatih in Srhih Levstikovi zbrani sipsi ......... JO j Spomin znanega potovalra ---- 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — ' Stritarjeva Anthologija ,trda vez zvezek: Slavček: Zaostali ptič; l)ouior>*ina i»kriea ; Pri icvndhl; l*rt mrtvaškem sprevodu : Oeslo 2. zv. Otročje ijrre v peseneah — Različne i«»ezlje — Zabavljlee in pušiee Jeza na Parnas, — Ljudski Oals — KraljedvorskI ro-kupis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vezano..........1.— Sist« Šesto, povest lz A bruce v .35 Št. «2. Idijot, I. del. (Dostojevski) .90 R. U .R. drama v 3 dejanjih s pred- .63 ŠL «3. Idijot, II. del ..........90 ijrro. (Oapek). vez. .......... 30 xr. G4. Idijot. III. del...........90 Revizor. 5. dejanj, trda vezana .. .75 j .73 Štev. 65. Idijot, IV. del .......90 Cjetnik earevine. veseloigra v 2. 1.50 Vsi 4 deli ..............3.25 dejanjih .....................31» .90 St- 60. Kamela, skozi uho šivan- .Veronika DeseniSka. trda vez ....lJOL zrvKk: n usrefm jo Uut| (me. .801 ke, veseloigra .................45 Za križ in svobodo, I^rokaž v G. , ebori ; Prijatelji in sen- dejaujlh ...................... J5 ,.„ evstika In njegove kritike in polemike............ Slovenski pisatelji. I. zv. — Sin medvedjega lovca, Totopisni ro- Fr- Masel Po^Umbarski, Slike tu an.........................30. in črtice. Gorski potoki, Tovariš Damjan ..................................2.50 Stric Torocvn koča .. Šfudent naj ho, V. zv. Sveta Notburga ..... .50 j Ljubljanske slike, llišol lastnik, Trpovee, K-i»čijski stražnik, U-LWJ radnik. Jezleni doktor. Gostllni-.60 čar, KlejHrtulje, Natakarea, Duhovnik, itd................. .1.90 Spisje. male izvesti „ Svitanje (Uovekar) i Stezosledec ........ [Šopek Samotarke ... ,. .50 :{5 Slovenski pisatelji II. zv. ' i Potresna povest, Moravske ali- " 1 — I Vojvoda Pero i Perica, Cr- . . .30 j ^ ........................ .. .35 4. zv. Tihotapec, S. dej a o j G. z v. Po 12 letih. 1 dejanja CERKVENE PESMI: .60 | Sveta noč ...... Svetlobe in sence ! Slike t Meško> ... .30 LS0 .60 Key of Heaven: v usnje v e.-ann ......... v niijtim-jSc itsnj« vezano (Za odrasle) Kej' of Ileaveu: v fino usnje vezano..... Catbolir rocket Manual: v fino usnje vezano..... 7» 1.20 .. 1.50 1.TXI Ave Maria: v fino usnje vezano........ 1,40 Zdravje m'adine ................1J25 "a ženo ... Zdravje in bole/en v d omar i hiši. -Marjetica ...... v....................»..1.20 i Morski razbojnik Znanost in vera iVel*T» ..... RAZNE POVESTI :n ROMANI: .Vmerika, povsod dobro, doma najlMilje .................... Agitator {Kersniki bruš..... Andrej Ilofer............. ... Arseiie Lupin ................ Beneška vedežcvalka .......... itclgrajski biser .............. ISeli mereseu ................. Cele noči. mali junak ........ Balkansko.Turška vojska ---- Balkanska vojska, e slikami .. Berač s stopnji? pri sv. Roku Blagajna Velikega vojvode Boy. roman .................. Burska vojska................ Bilke (Marija Kmetova) .... Iteatln dnevnik .............. IKožitai darovi ................ Bc/ja pot na Šmarno gere .... Božja pot na Bledu .......... Boj in zmacn. povest ........ Cankar: .1.50 Mladi eozdar. broS. Moje življenje ..l.—l IIAKESPEAREVA DELA: . .501 . -50! .75 Othcln Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad .. •......... Zbirka ljudskih iger: ;Z naših gora ................ j 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv j ..Neža. Sanje ............... 2.5V 13. snopič. Vestalka. Snu-t Marije j device, Marijin otrok ........ [14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška I deklica. Materin hlacoslov .... .66 .1.— ...6u .Sir 2.50 ' _ Iti snopič. Turki prod Dunajrm, Fabjola in Neža ............ Machbet, tnlo broširano . ! Mali I^ord .................... JO Sen Kresne noči ...............70 Tigrovi zobje Tik za frouto ...................70 f Tatič, (Bevk), trd. vez..........75 Tri indijanske povesti .........5 .110 •jO■ Tunel, sne, roman ................1.20 Trenutki oddiha .................50 ™ Turki pred Dunajem ...........30 PESMI IN POEZIJE: L—i 20. snopič. Sv. .Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. .30 .30 .30 Domači glasi. Cerkvene za lut šiiD /. I m • r .................... 12. Tantuni Krn«. (Premrli ____ Mašnc pesmi /a mešan zbor. — I Saftner) ................... 12 Pan^e Lingua Tantuni Krgo (je- nitori. (1'oerster > ............ 12 Panee Lingna Ta ni um Erco (*c-uitori (Orlik") .............. i Hvalile (iospoda v njegovih svetnikih. t>esuii na čast svetnl-koui. f Premrl ( .............. M M .M .40 'Miijnnar brez demirja ...........75 1 Mrtvo mesto ................... ' Malo življenje ................ • Maron. krščanski deček la Liba- tmna ...................... Mladih zanikemežov lastni živo- '.50 lopis ........................ .60 Mlinarjev Janez ................ ,35 M n soli no ...................... .35 Mrtvi Gostač .................. .40 Mali Klatež „.................. .601 Mesija ......................... .SO Malenkosti (Ivan Albrecht).....25 .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za .50' slovenska mladino ...... .60 Misterija. roman .................. .65 Na valovih južnega morja .. .40 Na različnih potih ........ .25 Notarjv nos, btunoreska Narod, ki izmira .......... "•»j) Naša vas. 11. del. i> i>ovesti Nova Erotika, trdo vez. .... Naša leta, trd. vez. ........ '2?I SPLOŠNA KNJIŽICA: .6.T I St. 1. (Ivan Albreebt) Ranjena .25 ; gruda, irzirna povest. 104 str., broširano .................... -75 št. 'J. (Undo Momik) Na Bledu, ^30' izvirna povest. 1S1 str., broš... 49 j St. (Ivan Rozmani Testament, .35 ljudska drama v 4 dej., ProS. .70* l"'' strani ................... "jiflfšt. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane i>esmi, 184 str., broširano..................... Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veselomodre «"-rtiee I . 72 strani, broširano ................ .30 hroSIrano .....25 . .1.25 . Jffl . .40 ...33 . .40 . .90 . .70 . M . .00 Na Indijskih otokih.............50 Grešnik Lenard, brog... .70 Naši ljudje .40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski ......... Angle Ji« slovensko berilo..... t Dr, Kern| Amerika in Amerlkanci (Trnnk)..5.— Angel j Ji* služba ali nauk kako so naj streže k sv. maši...........10 Boj (utles)jivim boleznim ....... FerkuUkn je*ero ............„,....1-20 l>wuači živino/druvnik, tri. vez. ..1.00 Donutri iivijioidravnik. ItroS. ....1.25 Domači »dravnik po Knalpu: broširano ....................1.55 Dimicm > vrt ................... i l.ovodoreja ......................1.50 (M-otiothtjsUo ................... 1.20 llirrl lupinar ...................75 Jugoslavija. M -lik 1. zvezek ----1.50 2. zvezek, 1 2 SUoplč ......1.80 Kletarstvo (Skalkkjr) ..........2.00 Kratka srbska gramatika .... Knjiga o lepem vedenju: trdo vezano ............ Mimo fivljenja ...... ll<-mailtičue duš*- ..... Cvetke ........................ Cesar Jožef II................. Cvetina Borograjska ............ Čarovnica ...................... CrnI panter, trd. vez........... broS. ............ f ebelica ........................ Črtice iz življenja ua kmeiih---- l^robiz, in razne jmvesti spisal Milčinski .............. Darovana, zgodovinska jiovest .. Dekle Eliza .................... Dalmatinske povesti ............ I>«lg;t roka .................... Do Ohrida in Ditolja .......... Deteljica ....................... Doli z orožjem ................ I>on Ki šot iz IA Manhe.......... Dve sliki, — Njiva, Starka — < M«*Sko > .................... Devica Orleanska .............. Duhovni hoj ................... Dedek je pravil; Marinka in škra-(eljrki ....................... .HO Nekal Iz ruske zgodovine.......35 .60 Nihilist .........................40 j, Na krvavih poljanah. Trpljenje In .50 .35 .80 .60 .50 .50 Šr. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mlndiiTo priredila Utva. 111 str.. I>rc£........... Štev. S. Akt. štev. 113.......... Št. (ITnlv. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 317 strani, broš......... Št. 10. (Ivan Albrehti. Andrej Ternooe, rUJjefua karikatura in minulost i, 55 str., broš. ,....... 10 ohhajilnih in 2 v rast prrsv. Srcu Jezusovemu. Mirnim .......35 Tri legende o razpelu, trd. vez. .G5 Akropoli* in Tisoč in ena noč rllai«-) I broširano .........$1.— vez. umia izdaja Tisoč in ena noe velika izdaja, dv l'ra z angeli ....... V robstvu (Mntičie) V gorskem zakotju Piramide .80 .8« Unjijd .1.— .1.25 .40 .5(1 Missa in houoreni St. Joscpbi — (IVffte buik • „.................40 Kyrie ...........................00 K '.vetesiu Itešnjciuu telesu — ItViei-sler) ................... .40 Sv. Nikolaj Azazel, trdo vez.......... V v: Balade in romance, trda v»>7 1*20 Bo1' 13 mla,li t, ..1.30 Bom šel na planince. 1'udpurl slov. nar. pesmi. ( Bajuk > .60 Gorenjskem je fletno .1.— l— ..1.25 .30 .25 -q V zarje Vidove, trd. vezi ....... "^•Vijolica. Pesmi za mladost .... Zvončki. Zbirka i>esnlj za slovensko mladino. Trdo vezano .... 73i PESMI Z NOTAMI: *50! mešam hi moški zbor [53! Priložnostne pesmi (Gnimi ... "70 Slovenski akordi (Adami?) : jHji ..L zvezek .................. Iw. II. zvezek .................. ._ t Pomladanski odmevi. 1. lu 11. zv fcA RAZGLEDNICE: jiiii .50 Nevvjorške, jtazličue, ducat.....40 j \'elikonočne, božične in novoletne ducat ...........................4« 10 .60 iz raznih slovenskih krajev, durat I Narodna noša. dueat.............44 JO posamezne ................... .00 .60 PROROKOVALNE KARTE — »1,— .1.10 ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslavija _____1.80 Stenski zemljevid Slovenije n« močnim papirju s pUitneneluii prejd- bi ■ 7Jd .'jo vsak ••"» Zemljevid Jugoslavije i Zemljevid : Slovenske 4» Istra ................. Preglcdiu Karta Slovenija dežele in . . JS9 .30 .40 .50! St. 15. Zvesti sin, povest ... Zlatokopi ............. 1 Ženini naše Koprneie Ltimond in Jules de Gon j court, itclte Maupevin..........40 Zmote in konec gdč. Pavle .00 Št. 10. (Janka saiui^j Življenje. j Zlata vas ............... tišini, 1J2 str., broš. # Plat zvona ----- .40 Po strani klobuk jO Povesti, jM-smi v prozi (Baudelaire) J ■50 trdo vezano.................. 1.— i - ,, . ^' tst. I4. (Pnisjier Murunee) verne *«- ! duše v virali. povest, p revel Mirko 1'reLuar, 80 str. ............ Klizabeta ...................... -35 Pri stricu ...................... -00 Fabijola ali cerkev ▼ Katakombah .45 Prst božji .................... .30 Farovška kuharica...............80 Patri a. povest iz irske juuadke do- Imn I Sar on Trenk ..........................dobe .........................30 .30 Filozofska zgodba .............. J»0 Fra Diavolo .................... -50 1.— Gozdovnik (2 zvezka) ...........t.20 kr|Vo jelko. Povest lz časov ro- 10, ^0 Kratka zgodovina Slovencev, llrva- Go^podarira sveta..................<0 to« iu Srbov .30 Godčevski kateltizem.............25! Kako m> postane državljan Z. d. .25 Gostilne v stari Ljubljani.......60 Kako se postane ameriški državljan .15 Grška M.vtologija .............. 1.— Knjiga o dostojnem vedenju .... -50 Gusarji .........................75 Kat. Katekizem .................60 Had/i Murat (Tolstoj) .........00 l.iheralizem ...................., Hektorjev meč .................75 Materija in eneriija ...........*L25 Iluhad pripovedke .............. -50 Mati: Materinstvo ..............L— Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Mlada Ms «lr. Janezu Ev. Kreka .15 Hedvika........................ -35 MLadeuitem. L z v................501 Helena (Kmetova) ............ .40 --- " — .35 Mladeničem, II. zv..............50 . .. (oba zvezka *kupaj .!H>) Mlekarstvo ......................1 — Nemško angleški tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica, 60S str. lepo vez. (KalinSek) ..........5.— Nasveti za hiše in dom, trd. Tez. 1.— Naše gobe. k slikami. Navodila za > sjtoznavnnje užitnih iu strupenih gob ..........................1.40 Necaščma brez učitelja: 1- del ...................... 2. del ...................... -30 Nemško slovensko slovar ........1— Največji spisevnik ljubavnih in dragih pisem..................«3 Slovensko nemški slovar ........ .00 Ojačen beton .................. .SO Obrtne knjigovodstvo ............2.50 Perotninarstvo. trd. vez.........1.K0 Perotninarot ve, brod. ............L50 Prva čitanka, vez............... -75 Prva pooteč, Dr. M. Rus........1.— Pravila za olike .............. iS Prlkrojcvanja perila pa život«! ww i • v« ore i .................. 1»~™ PsiblčcM Mlaje na alkoholakt podlagi .........................W Praktični računar ...............75 Pravo in revoiacija (Pltamlc) .. -30 Predhodniki in idejni nUmeljl ru- idejalizma ..............L50 . unmški in aemško-sl^v. kovujučev na Kranjskem...... Pol litra vipavca .............. Poslednji Mehikanec .......... Pravljice h. Majar ............ Predtrzani. Prešern in dragi svet. niki v gramofonu ............ .50 .60 .3® /JU .55 Hudo Brezdno (ii. rv.> ..... Humoreske, Groteske In Satire, vezano ...........................80 broširano ...................60 Hči papeža vez...-... ............ l— broširano ...................75 Iz dežele potresov ...............75 Izlet g. Broočka ................................1.20 Izbrani spisi dr. h. Dolenca____ .60 Iz tajnosti pri rode.............. 50 Iz modernega sveta, tnlo vez- 1.60 Igračke. broSlrano .............. -80 Igralec ........................ .75 JcgTjje ..............................30 Janko in Metka (za otroke) ---- .30 Jernač Zmagovat, Med ptazavi.. J6% Jutri (Strug) trd. v..............75 bfOS. ##»-«#»oeeeee»»eoeeaoea Št. IS. (Jarosi. Vrchliekv) Oporoka Uikov(4tega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str.,.broš. .. St. 10. (Cerhart Hnuptuiau) Potopljeni zvon, dram. bajka v j>e-t ill dejanjih, poslovenil Autou Funtek, 121 strn., broš....... il '.45 Zbirka narodnih pripovedk: I. del....................... Zbirka narodnih pripovedk: ii. tlel ..................... ■30 Znamenje štirih (Doyle) ..... Zgodovinske anekdote ........ z ognjem in mečem..............3.— Zaročenca, milanska z«odl>a iz 15. stoletja ........................3.— Zgodbe zdravnika Muznika .... .25 Orlovske himne < Voriopivect j-, i 10 moških in mešanih zborov — 4-' (Aflamie) .................. MOŠKI ZbOH 40 * : Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena 5I«ti.» ...... .35 .Nočne pesmi, (Adtttnič) .........l2" "° Štirji samospevi, izdala Gla?beua Cauada ............... Združenih držav, veliki Mali ................ .SO .40 .40 .15 Matica Naši lunini ž. z v. Undo brezdno .......... 3. zv. Vesele povesti............ 4. vz. Povesti bi alike.......... 5. zv. Stadent naj bo. Na* vsakdanji kruh ......m*............. .09 spisi za m&&dino; Revolucija na Portugalskem Razkrinkani Roman treh src ............ Rdeča in bela vrtalni opveat Slovenski ialjivec ........... SlNilllkOVI e e • • e e e*e a e • e a < Solocc in usptt Skozi Uma Indlk Sanjska mala Sanjska Icnjga, am velika .. Sanj«ks kuiilga Arataka Spake, hiniialiii. trda vea .. JO LN ...1.25 .. .40 JO listki. .mešani zbori: Planinske. IT. zv. (Uhnrnart .. Tri jo mešuni zbori, izdaia Glasbena Matica ................... Nova Kvropa .................. •30 Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky iu Tennessee. Oklahoma, Indiana. .43 Montana. Mississippi. Waslilng-. ton. Wyoming, vsaki po ...... .45 RAZNE PESMI S SPREMl-IEVA. NJEM: .40 Domoviui, (Foester) ............ Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) četve-'ftANGLf) ro ^ petero raznih glasov---- 2. zv. trdo veaano. Pripovedke ln Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor pesmi .........r.............. JO z bariton solom ln priredbo za 3. sv. trdo vesano. Vsebuje 12 po- dvospev ...................... vesU ........................ .50 V pepelnični noči (battuer), kan- 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. po- tan ta za soli, zbor ln orkester, vesti ........................ JO izdala Glasbena Matica ...... 5. z v. trdo vezano. Vinski brat .. JO Dve pesmi (Prelovec), za moški kt. trdo vesann. Veebuje 10 po- | zbor in bariton solo............ vft«ti ........................ JO Kupleti (Grum). Učeni Mihec,— 1» Kranjske šege in navade, Ne-zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Pepelka; pravljica1 a slikami ____l^O.Kupleia Kuza Muca (Parma) .....10 Rdeča kapica; pravljica a slikami 1.—j P^TlJ!C.a.8.,Bljkaml..J;Z'PESMARICE GLASBENE MATICE: Zmljevidi: ..Illinois. Pennsvlvania. Minnesota. Mietiigan, Wlsronsiu. West Virginia, Ohio. New York — vsaki 1 »o ........................ Velika steuskn. mapa Evropa ---- .25 .40 2.— -75 .20 .1.— ler, 123 strani. broS. ŠL 36. (Ksaver MeSko) 144 strani...................65 Št. 37. Domača Hvali.......... Ji štev. 39. In Botaame .......... JO Št. 46. Magda 40 št. 47. MlaterU dote............L— *"'« štev. 48. Tanmm iinfl .... J® Štev. 40. Tarianev sin ........ JO ' Ir št. 50. SUka De Graje..........1J* • št. 51» Slav. balade In romance JO • -JJ Št 54. V BMtciu................1.— • Št 55. Namišljen ibetnik ...... • ^iJiSt. m. Ta a« mtamt S*le .... '■l2[StBf. 58. Gbd /Hamana) -i.- St. (Poobjevekl) Zapiski Is . srtftBi Oam^ I. del ......... .. lJa . 00. (Doftoievakl) Zapiski iz .75 .75 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne »wasi .(Svikaršič) 1., 2., in 3. zv. akupaj...................1.—< Male pesmarice: Trnoljčica, pravljica a KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar ............. Slike Iz pravljic ....... Knjig« m slikanje dopisni na s barvami in navodilom* I Mladi umetnik .............. ....1 JO ^ , . Otroški vrtec ...................1J0 J Srbske Zaklad za otroka ..............-U0 St. la. Sto čut«. Srbine tuinl {Št. 2. Zrinjski Frankopan IGRE: 10, Na planine ........... 'št. 11. k Zvečer ............... Beneiki trgovec. Igroka^ v B. dejanj JO Št. 12^ Vasovalcc ....... Cjrran da Dcrgcrae. Heroična ko- L. _ . ---- Pu> M fteeaanene* JL« mW .45 j Naročilom je priložiti denar, bo-.20 disi v gotovini, Money Order ali poštne enamJee po 1 «/i 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekomandirajt« pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni 9 ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18. Bt„ New York Edela, drama ▼ 4. del. Marta, Semen) v dejanja m a • • a • m n * * m + m m m m Igrokaz v Otiri b ^lkak Jf m MOkrvier w f Igra 9 petjem, v ................... M Slavfek. * (Medved) šoMtSh pesmi — vejaike (Ferjančlč) (Prec^J) I.«..........»al^. mamHHfiHSB NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER £4, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In 0. ft. A. TRAGIČNA SMRT VELEPOSESTNIKA UMOR IN SAMOMOR V AVTOMOBILU — C .t.1 ifaprvr s-. v-co1'- * - -'■It, -O* -■-••■ ' M ,f " . «1» -jkmazmsssarss V brzovlaku. ki prihaja zjutraj i tz Velike Kaniže v Budimpešto, se i je pripetilo v petek ponoči nekaj' zagonetnega. Ko je vkik ocuiajal' J FAN RAMEAU Si konča zavoljo nje življenje? Zakaj pa ue? Bila Jc dovolj lepa, da izgubi moški glavo, če je že izgubil njeno ljubezen. Prejšnji dan mu jo je b 1 prevzel v Capinu ta tujec, ta hri-bolazec. Ni mogla kljubovati čarom tega slavnega "dvonožea \ »:i ie preplezal na j strme j šo graben 1 Evrope, ki se je boril z medvedi, zasledoval gamze in orle in slovel v Pirenejih kot največji junak Povsod so govorili samo o njem. Kako bi se mu torej mogla upirati krasni. L>abcla? TEKMEC Pretresljiva ljubavna tragedija j = se je odigrala te dni v mestecu1 Sunnigdalo blizu Londona. 23 ietnri! Francozinja .Klara Tremure Meant; Jz Velike Kaniže. je vstopil v va-1 bivajoča v Parizu je ustrelila gon n. razreda elegantno oblačen j avtomobilu svojega ljubčka Louisa \ gospod z aklevko pod pazduho n ' Ernesta Jouberta, kuharja kapita-1 vredno občudo-Mislil je na njo ona je bil vre- G( nil >rge je kar b?.KneJ od jeze. Vi-, da ni druge pomoči, jc sklc-umreti — Da, ubijem se. Toda predno umrem sam, je treba ubiti njega! Vzel je revolver in se napotil v hctei Angleterie". — Je gospod Forster doma? Ni ga, gospod. Pravkor se jc napotil na Pic Noir. — Ah! Povejte mi, prosim. ka&o se pride na Na Pic Noir. — Po dolini Trois-Tours in če? planino Hege Kaj ne peznate Pic Noira? To je plezalna tura prve vrste. Lahko vam postrežemo z dobrim vodnikom, če želite. Dobro, vzamem vašega vodnika. George se je hitro domenil s hri-bolazcem, katerega so mu predstavili. Kmalu sta krenila na pot. Ko sta pustila za seboj zadnje mestne hiše. je dejal George svojemu spremljevalcu: -- Veste, ni mi toliko do Pic Noira. kolikor do nečesa drugega. Odvedite me naravnost tja, kjer ic ta vražji Forster. Moram se na vsak način sestati z njim. — Dobro, gospod. Najbrž ga do-lii 'iva šole na vrhu. Gotovo ga pa srečava, ko se bo vračal. - To mi zadostuje. Poj diva! George ni bil hribolazcc. Nikoli .se ni naslajal ob pogledu na gorski? velikane, nikeli ni vdihaval o-pojnega gorskega zraka, bil je sili nižav. Toda hodil je dobro. Za zanesljivim vodnikom je plezal junaško ob divji soteski, med strmimi skalami in nad globokimi prepadi. Bilo je čarobno. Toda pred očmi je imel samo eno £llko: Isabelo. V Žuborenju gorskih potokov ie slišal njen glas, v vonju bršljina in mahu je vdihaval vonj njenega telesa. Ta žena se mu je zdela na Ne kaši ja j te! Izoebitc/se teh dušečih, nadležnih ka&FJev! Zaustavite nadležno s»če-r;etanje s Severa s Cough Balsamom, Prijjubijeno materam m otrokom nad 50 Jet. Varfio, u. ip*šno. Lekarnar 0.1 im.v Dve velikosti. 25c in 5Cc couch balsam rvetu edino bitje, vanja in ljubezni, neprestano. Samo _ dna. ua bi človek v nepremagljivem hrepenenju po nji živel ali umri. Pozor, g os poti! Tu ,'e n varen kraj. George -e ni dosti zmenil za nevarne kraje. Sleci:i vodniku brez- , skrbno, držeč ves čas v žepu roko. v kateri ie .'tiskal icvolver In ce m je tu p;, tam zagledal v «a:]a\o. ga je zanimala samo postava nje-gcvega tekmeca, katero bi bil rad. čim prej zagledal S I Gospod. tu se pričenja naj i krasnejši razgled. Glejte tam doli tarbesko pianino, a tamle Toulouse Vidite ono sivo liso? George se ni dosti zmenil za planine. ne za reke in mesta. Vendar so mu pa te sinje daljine ti divni pogledi na nižavo ugajali. Kako svobodno se je dihalo! Tam doli. te *ive lise, to so mesta, zavita v oblake dima, v katerem ljudje životarijo in se vesele, v katerem nor?i verujejo, da jim more samo smehljaj lepe žene pričarati raj na zemlji in da svet propade, če se obrne ta smehljaj, namenjen prvotno lia levo. kar ne lepem na desno. — Gospod, zdaj sva v kraljestvu večnega snega. Držite sc dobro! . George je šel po snegu. Kako bel je bil, povsem drugačen nego v dolini! Gorski sneg je čistejši njega belina jemlje skoro vid. Ta sneg ie sovražnik vsega črnega in mračnega ne samo v naravi, temveč tudi v človeški duši. j George jc nenadoma začutil, kako prodira ta čista belina v njegovo telo in dašo. Zdelo sc mu jc, da so vse njegove misli prepojene s to nebeško belino. Nove misli so se zdramile v njen\, podobne belim, drob nim ptičicam. — Gospe d. glejt-\ sveže stopinje1 v snegu! Vaš prijatelj.... kako ;te ga imenovali? Forster Najbrž ni vec daleč. Gotovo ga kmalu dohitiva. * George je sledil svojemu vodniku. Plezanje je posta'.o naporno. Pot ju je vodila čez ledenike, kjer so zijale globoke razpoke. Sledil j t: ozek greben, katerega sta morala preplezati po kolenih. George je priplezal na vrh. na skalo, okrog katere se je dvigalo nebroj drugih pečin, ene na francosiu, drugi na španski strani, te rdečkaste, kakor zlati šotori, razpeti za nebeške potnike. one zopet bele. kakor začarani spomeniki barbarskih kraljev. } — Gospod, poglejte no tja doli. ali ni to vaš prijatelj, ki se baš vrača z vrha Pic Noira? 1 t George je plakal. ! Ali je plakal od bolesti ali oJ radosti? Tega sam ni vedel. Tri a-soč metrov visoko so vse soize tna-ke, kajti v teh nebeških višavah ' vlada samo eno čustvo. Samo eno čustvo, samo ena misel: da uimamo na sebi skoro nič človeškega, da smo se otresli vseh posvetnih nad-! lOg. : — Vrniva se hitro, ee liočeva do- ] hiteti tega moža. George je sedel na skalo in tožil roke na kolena. po- Dclgo je tako .ccd2i in sanjal. In ko je solnce zahajalo, je videl, ka- 1 ko se pogreza Španska na jugu v zlat dež. Francija na zapadu pa v krvavo morje. Čutil je. c!a so izginile iz njegove duše vse črne sence, ki jiii jc bil prinesel iz doline. Nagnil se je nad razpoko v skali, nastrgal ie pest snega in si drgnil z niim oči. Nikoli več ne bo Isnbelino oblic-. je očaralo teh oči. 1 — Gospod, nočem varr zapovedovati, toda.... če hočete nocoj spati v hotelu "Casino".... Pri tem zopernem imenu se ;e George zdrznil. — Molčite! — je dejal in vstal. Toda vodnik je -pripomnil: 1 — V San-Miguelu je prenočišče, gospod.... — Me morete spremiti tja? Ali j*e na španski strani koča. kjer bi lahko ostal nekaj dni? Kako visoko je? — 2500 metrov, če se ne motim. — No torej, spremite me do San Miguela. prijatelj. i Na špansko stran sta prispela v mesečini. Čez dva dni je sedel George na terasi planinske koče tik pod gorskimi velikani, ki so mu bili pregnali iz duše črne misli. Kar je zagledal moža. ki je baš pisal naslov na razglednico. Bil je Forster.... Nedvomno jc pisal Izabcli ... dal r,prevodniku 2 pemioe napitnine. da bi mu preskrbel poseben ku-I pe. kjer bi lahko mirne .spal. Ker jc I pa zjutraj na eni večjih postaj vstopilo mnogo potnikov, je meril sprevodnik odpreti tudi ta kupe. Ko jc odpri vrata, je ves presenečen o-pazil, da je potnik izginil in pustil v kupeju samo klobuk in pruz^ i aktovko. Aktcv!-:\ in klobuk '"udno dišala. Sprevodnik je takoj obvestil o zagonetnem potniku policijo, čim jc vlak prispel v BudmpeŠvj. Kmalu so s postaje Fonyot cb Blatnem jezeru sporočili, da so našli zjutraj blizu postaje cb pro^i težke ranjenega moža. ki je oriviripor padel iz vlaka. Med prevozom v bolnico je ranjenec umrl. Pri njem so našli legitimacijo, iz katere jt bilo razvidno .da gre za veleposestnika Franca Wolfa iz Velike Kaniže. Spočetka so oblasti mslile. da gre za samomor ali pa celo za roparski umor, kajti policija je našla blizu ranjena revolver, v kate-em so pa bili vsi naboji. Toda pri Wolfu so našli ves denar in tudi zlato uro. Zato sklepajo, da mu je prišlo ponoči slabo in da ie stopil na hodnik, kjer je odpri napačna vrata in padel iz vlaka. na MacKintosha. Potem si je po- i gnala Mean to va kroglo v glavo in ; obležala mrtva ob svojem ljube -ku. Umor in samomor sta posledic ' ljubosumnosti. Mean t ova je prispela iz Pariza z namenom ustrelil> Jouberta. Najprej se je ustavil i v Londonu, ko je pa zvedela, dr« i"1 Joubert v Sunmardalu. je odpotovala tja. Na kolodvoru jc najela avtomobil in naročila šoferju, na jo odpelje k Joubcrtu. ki je til " mestu splošno znan. Kmalu se jc sestala z njim in z avtomobilom sta se odpeljala v okolico mesta Komaj sta zapustila mesto, je Jou- 1 bert zaklical šoferju, naj ju odpeJj« v London. Šofer ni ugovarjal, čeprav jc bi- ; la že pozna noč. ker je dobra po- : znal Jouberta. Med vožn.io jo j šoferju zdelo, da ie v avtom« Ylr večkrat pocjlo. kakor da jc nek io udaril močno po «6eklu.. Spočel.1:? 5e za udarce ni zmenil, ko je pi zadišalo po smodniku, je avtom bil ustavil in na^el v niem Jouberta in Meantcvo mrtva. Joubert je imel prestreljeno sence, njegova ljubica pa čelo. Mali Oglasi imajo velik uspeh ■B !! Prepričajte se m PRIJET MORILEC TRIJE MRTVI V BANDITSKEM SPOPADU HTVANA. Cuba. 23. oktobra. — Trije mrtvi in več ranjenih je pila posledica bitke med skupino ban-ditov ter člani Ruralov, na cesti rat d El Caney in Santiago de Cu-bo. Tako se glasi v poročilih, ki ro prišla v glavno mesto. m ADVERTISE 'GLAS NARODA" Pred 14 dnovi je potoval trgovec Čedo Brkič iz Bršadina v Vu!:ovar. V gozdu ga je napadel neznan moški. ga udaril s sekiro po glavi in mu vzel 30 Din. Po zlovinu jc napadalec pobegnil, težko ranjenega Brkiča je pa konj na vozu sam peljal domov. Brkič je drr.ra pcv?da'. da je bil napaden, napadalca pa ni znal opisati. Drugi dan je poškodbam podlegel. O zločinu so bili obveščeni orožniki. katerim se pa ».i posrečilo morilca izslediti. Rc3it?lji Staiusav-Ijeviča so nedavne opazili, da jim je bil ukraden večji znesek. Prijavili sc tatvino cicmikcm. ki so pr -iskali stanovanje in našli v Stani-ravljevieevi postelji okrvavljeno perilo ter 30 Din. To je bil zadosten dokaz © Stanisavljevičcvi krivdi 'oda mož je zlotin še vedno tajil. Pod težo dokazov j? končno priznal umor. Orožniki so ga izročili sodišču. TW0STEP PRI ZOBOZDRAV MIKU Čas hiti. tehnika se izpopolnjuje in tudi kulturno postajamo čedalje bolj vsestranski. V Nevvvor-škem Broadwayu imajo sedaj celo zobotehnika ki opravlja svoj posel z godbo, petjerr in plesom. Za stekleno omaro, v kateri prežijo njegovi mučilni inštrumenti, čaka ys.'.z band, ob njem pu skupina deklet ki se začenjajo producir*ati. čim izrazi pacijent to željo. Če pog!eda v zrcalo v višini pred seb j. pa lahke, zasleduje T sak njihov gib ob zvokih saksofonov in se niti ne za -? kclaj je postal za cn gnil zeb revnejši. Seveda si sam lahko izbere po predloženem seznamu skladbi*, ki naj jo orkester zaigra — ir. veda se niu izdiranje. plombiranj? in prapravlianje zob nekolike podraži Za eno samo peten!, ki jo zapoje zamorski tenor, plača malenkost. orkestrska spremljava zdravnikovih manipulacij cb poskakovanju deklet stane G dolarj?v. mešan spored z več točkami po 1P OBLETNICA JUSTIFIKACIJ V ARADU Dne 6. oktobra i343 so bili v Ara-uu usmrčeni kolovodje madžarsk-ga punta proti Habsburžanom. V av-t,u.>tu sta morala kapitulirat; G r-gey ir, Vilagosz. potem to pa p vrsti padle tuUi trdnjave Mukačf v . Petrovarad n m Kcmamo. Genera: Hayr.au. znan ped imenom ' krvavi pes", je dul kolovodje punta obsoditi na smrt in smrtna obsodba je bila takoj izvršena. Dne G. oktobra so morali vs: giavni krivci na morišče. Najprej je bil ustreljen ministrski predsed-ifc grof Ludvik Battyany. za njim pa grolje Vecsey. Lemingen. D ::: wlyy in ša Cjem biv ili generalov. Čez nekaj dni so prišli na vrsto šc drugi uporniki. Krvclconncs' avstrijskih oblasti je našla odmev tudi v inozemstvu in angle ki zuna- al po-v ka terem pravi, da so Avstrijci suro-»jic. ki ne zaslužijo imena ivill-zirinih ljudi, k^jti njihova grozodejstva se dajo primerja4 i samo r krvoločnostjo afriških plcn'en. Avstrijski krvniki so umrtiii 10.., Jo -lovodij madžarsktga punta in vsi .i; šlš junaško na moriščo. Nad CW» up.mik -v obsodili mi večletno ječo. iir.cna onih. ki jih ni.;o .nc-i •jTfti. .^o pa pribili na sramoicn eder. nji minister Palmeston jc , slaniku na Dunaju' pismo. I Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" t . n in prepričani smo, da boste potem 8 i i s H STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki č»ta liste, ue utore in. ne sme biti brez zeailjevida. Poro«vila prihajajo iz r«zt'.ih tabo malih m od daljenih toek^ d& je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem islia nju smo dobili STKNSKT ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli oalim čitatel jtm. Na zemljevid n to vsi deli sTcta ter je dovolj velik, da radosti vsem potrebam. c en a S AM O siv (Za Caitfcdo $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštniao plačamo mi is polijemo xayarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Rdlmf« veliki zemljevidi cadoštej* dnevnim potrebo*. C* M »osloževaii atlasa, morate listati po nJem in predoo najete, kar IHe-te, mine. ponavadi dosti »asa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM u ps lahko ?bere tela druCIna in Imhlto »spravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZE3IELJEVIDU lahko natančno usotovc. kje bo je sgmRla kaka nesreča, kje je peraHl tornado, kam je dospel letalec Itd. Tudi rtrocr potreb a je j« ZEMLJEVID, ko so o«e zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je tet strani, ki vsebujejo |ribUž» tS. širok m 25 hriev. * ekoptna scmljevldov. kvadratnih ln-ni.'io našli . Zdravnik ie s tem zadovoljen in pa- ijent tudi. Edini, ki ni^o zadovoljni. so zdravnikovi kolegi. Preiskava Titz v . izginila, v l>ic in da mi leti se zakonska da je bil jI oko i j? St.t Skill var o* rc rx an je moz ozemi otroka. Končn* ^ Seitelberg?ri du na izprehodu. da pa la in razšla. Ka* njo. nc ve pr- zrrodi'o 48 LETNA PRABABICA Dn je zdaj svet drugačen, nego ie bil. dokazujejo t-iti: prababic«. Med najmlajše prababice na svetu spada neka šivilja na Mcnmartu v Parizu, ki ie stara .crlc 43 let Poročila se ^e v Milanu kot 14 ietna deklica S 15. letorti je bila >e mati. Njena hčerka so je tudi pon>či-la s 15. letom in tako jo bila mati babica, ko je biia stara hčerka komaj IG. ona pa 31 let- Kakor vse Parižanke. tako se ie tudi ona pridno šminkala in elegantno oblačila. tako tako da bi človek mislhi. aa je še devica, v resnici je bila pa že babica. Pa tudi njen vnuk se je oženil kot 17 letni fant in tako jc postala njegova babica z 48. letom. Ce pojde tako naprej, bo s 64. letom že praprababica. rn ADVERTISE "GLAS NARODA" CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo S2.— Naročite ga pri KNJIGARNI GLAS NARODA' } 21G West 18 Street New York City "O K. A S RAIODi" Skrivnost sestre Marlen. ' ^ ^ KOMAN IZ ŽIVLJENJA. * Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) I».irald jc prišel se pravcxa.*no na vlak. Vožnja se mu je zdela ne- . .'konrna Bil jc v lunih tkibch za Katjo. Kaj se ji je zgodilo? Brzojavko je scftavil zdiavnik. Za lahko nezgodo ni moglo iti. se jc ! vpia eval, čc jc storil prav. da jo je pustil v Meranu. Nato pa si je mo-, lai dogovoriti, da bi Katja gotovo ostala tudi brez njegovega dovolje-l nja. Di.lt c potevanje jc L.lc prava živčna muka zanj. Za enkrat je' lih p7;:b!jtro \?e. kar je stalo med njim in Katjo. Vedel je. da je v st * • in to je vzbudilo v njem viteški obi-utek. Celo njegovo hrepene- , ujf sc ji ciredete evnlo v icljl. da bo pri njej ter ji lahko nudil s vej o > l*>moi. *r ' J ' ..||f fi< ' trk* r^hcdnjtga julra je pri el v Meran ter se je takoj s' Ko.t. Iv» ; ccptljal preti mnatoriju doktorja Wintcrja. Bil je to zelo odličen in&tjtut, v nnjfcelj hrami ztmeljs-ki legi. Il.iralda je takej pczdravila sprejemna dama. O^1 nje je izvedel nalprvo v širokih obrisih, kaj se je zgodilo. Katjo Je vzc! * tetlj na vežnjo s konji neki mlad Dunajčan gospod Passen- . tim. Ta gospod je bil znani iportnik ter je hotel navaditi vožnje no-' e kenje. Katja je bila cos'.i v njegovi družbi ter je, kljub odsvetova- t nju znanrev, vtndar vztrajala pri tem. da se udeleži te vožnje. Gor ped Pas&enheim Je rekel smeje, da je gospa Horst najbolj po-i-umnr fcenska. kar jih pozna. Vožnja bo pravo veselje, kajti cn ima i konja popolnoma v cblasti ter jamči za varnost gospe Horst. Smeje je sedla Katja v voz in oba mlada ilovcka sta se odpelja-I la v neko gorsko vas v bližini. Vožnja tja se je završila brez hibe. Oba izletnika sta znvžila v gorski vasi majhno lcosilce. nakar sta se pričela i vračati. Medtem pa je padel .cneg in pot je bila na številnih mestih j zmrrnjrna. Kcnia pa rta sc splavila in potegnila voz s sebej v jarek, kjer sc je preobrnil Ped cbionkcm ^o potegnili iz voza gospoda Passenhcima mrtvega. gc«p Horst ca n< zavestno. . 11 irald je bled in prepadnega obraza poslušal poročilo sprejemne tTatne. — In moja žena? — je izustil hripavo. Pomirile jc, popped Horst, kajti vi bo.ctc še potrebovali miru.; " aši- soprega si je pri padcu močno poškodovala hrbtenico. Ona je težko bolna, a hvala Bogu. ne ve sama. kako opasno je njeno itanje. H irald se je s silo boril, da se pomiri. Kar je ležalo med njim in Kn t jo. je bilo v tem trenutku vse pozabljeno. Globoko ginjen j? sli-*al, kaj se je zgodilo. — Ali lahko vidim svojo ženo? — je vprašal, s pojemajočim gla-iom. Pričakujem gospoda zdravnika vsaki trenutek. On se ravno nana ja pil vaM ženi. Naiočilo imam. da vas pripravim ter ves seznanim , Vsem potrebnim. Naš sanatorij je drugače le okrevališče za rekon-va'escente, a ker se je pripetila nesreča prav blizu, so prinesli ponesre-črnkn semkaj. V.se ostak) boste izvedtli od gospoda Wintcrja samega. Prosim vas. počakajte le še par minut. huald j;1 omahnil brez moči na stel ter pričel,buliti predse. Kmalu pa te vstopil doktor Winter. Srejemna dama je predstavila Haral-da ter rekla na svoj miren in siguren način: V kolikor jc treba, sem že informirala gospoda Horsta, gospod t'ci'.t .:. Sedaj pa prepuščam gospoda sama. Če me kaj potrebujete, nem vama na razpolago. S temi besedami Je zapustila sebo. Ali lahko viditn svojo ženo? jc vprašal IIuraliL Zdravnik, elegantna In odlična postava, se je priklonil. Temu ne nasprotuje nobena stvar, gospod Horst. Jaz sam vas-l.-om pevedel k vaši ženi. a vam hočem najprvo dati par varnostnih ni vodil. Vaša gc.pa soproga *iiti ne sluti, kako nevarno je njeno ra-3 jenj Ke; nima bolečin ter outi le veliko otopelost. domneva seveda da to hitro okrevala. Vam pa ne smem zamelčati, da je njeno stanji k rajne- nevarno. Popolnoma zdrava ne bo vaša žena nikdar več. Ce | se morate domeniti ž njo važne reči, storite to takoj. Trenutno se po-tut' sedaj take debrc. da to lahko storite in tudi zdrave pameti je Povedat! vam moram .;c, kar sem zamolčal njej, da je njen t ovarii pri vožnji, gospod Pa5scnlieim. mrtev. Iz Pariza poročajo o senzaciji v francoskem mestecu Air-lcs Bains. Pred dobrim mesecem je prispel v to francosko kopališče eden najbo ^a'"jših indijskih nabjOov Aga-!nn. letnik znamenite angleške staje dirkalnih kenj in gentlcmar. od pete do glave. Nckesa dne. ke se jc Agahan vrnil s urijntelji z avtomobilom iz okolice, je zavil v slaščičarno na čaj in in zakusko. Gostom je stregla lepa prodajalka Carronova. ki je bila indijskemu nabobu tako všeč. da je postal stalen gost slaščičarne. Kmaiu je dekletu predlagal, naj postane njegova ljubica, češ. da ji tlakuje pot z dx*agulji. Dekle je pa mogotca energično zavrnilo, češ. da je ljuba vne pustolovščine prav nič ne nukaio in da lahko dragulje kar obdrži. Nabcb je še nekaj dni lazil za njo in Ji vsiljeval ljubezen, končno se je pa prepričal, da je vse prizadevanje zaman. Njegova ljubezen se pa ni ohladila, marvei nasprotno. In tako je sklenil zasnubiti siromašno prodajalko. Cara-nova je seveda njegovo ponudbo sprejela in 3. novembra se bo vršila v Aixu-le-Bains civilna poroka indijskega mogotca s siroma "no francosko prodajalko. Ona domneva, da si je le zlomil nogo in roko in da leži v sosed-i bi. Izmislili smo si to pobožno prevaro, da ji prinesemo sem p:, i am ^ . l orila od njc^a tc r.jene odgovore na ta. Prosim vas, da pulit svu;. ženo v tej veri, — kajti ona se ne sme nikakor razburjat: Če izneveri kako željo. — ji obljub ite povsem mirno njeno izpolnitev. tudi čc se vam zdi neizpoLnjiva. Prosim vas. nc pozabite ni to. kadar boste pri njej. Te zadnje besede je govoril zdravnik s čudno vsiljivostjo in skrJv-r.os'nim pogledom, a tlarald ni v sedanjem času pazil na to. Ravnal sc bom natančno po vaših navodilih, gospod doktor Lahko si mislite, da bcm sedaj izpolnil vsako željo svoje žene. Zdiavnik se je ozrl vanj s pogledom, ki je kazal veliko zadrego. - Da, da. lahko si mislim. — a najti je želje, katerih ni mogoče ;zpolniti. a tudi izpolnitev teh je treba obljubiti, da se ne razburi bol-mct. N^ej nt treba veceti, kako slabo je ž njo — in da ni več živ cn gospod Pc-sscnheim, ki je bil očividno njen velik prijatelj. Pri teh zadnjih besedah je pogledal zdravnik sočutno v bledi o-brai Hare Ida. Brez dvoma je imel željo prikriti nekaj, kar bi mu povzročalo še večje bolečine. Harald pa Je bil premagan vsega tega. kar je slišal, da ni postal niti pozoren na vse to. Vstal je. - Prosim, povediti me k moji ženi. Strogo se bom držal vaših navodil. gospod doktor. - Poj diva torej. Prosim pa vas. da se pomirite ter pokažete bolnici tako mirni obraz kot le mogojc. To je vse, kar lahko storite sedaj, njej na ljubo. Ob zdravnikovi strani je odkorakal Haraid po dolgem koridorju. Pozabljeno je bilo vse. kar ga je na Katji motilo in žalilo. Sedaj ni videl \ njej ničesar drugega kot nesrečno. pomoU potrebno bitje, katero je poveril njegovi skrbi John Vanderheyden. Kako dobro je bilo. da ni njen oče tega več doživel! Iskreno sočutje do Katje je napolnilo njegovo srce. Bila je Se tako mlada, tako željna življenja in venda; naj b! zapadla dolgemu hiranju, če bi sploh ušla s svojim življenjem. Kaj bi mogel storiti za njo? Iskreno si Je želel, da bi smel prinesti te žrtve. Prisegel si je. da ji bo brez tožbe posvetil celo svoje življenje, če bo ostala živa. Ni si mo-•:el izmisliti, da bi moglo biti upihnjeno to mlado, cvetoče življenje! Na kcncu koridorja je odpil zdravnik vrata ter pustil vstopiti Ha-ralda. Svetla prijazna sobica, popolnoma belo pobarvana, se je odprla pred očmi Haralda. Sredi te sobe, z vrgla v j cm med obema oknoma, je stala postelja. V tej postelji pa je ležala Katja. , Harald se je prestrašil prav globoko v srce. ko jo je vidsl ležati pred seboj, bledo in brezkrvno, njo. ki ^ druga«, e izgledala kot samo življenje. Ležala je z zaprtimi očmi in on jo je komaj spoznal. Njene poteze sc se čudno irpremenile. v Moral je napeti vse svoje sile, da ne izgubi ihiru. (Dalje prihodnjič.) KITAJSKA JAJCA IZ KORUZNE MOKE Kako rafiniran je način prehrane v velikih mestih o tem zopet priča odkritje velikega konccrna ! za ponarejanje živil v Parizu. On-dotna policija jc namreč prišla, na sled nekemu Dulaarju. ki je imel mednarodno tvornieo za živila. Posebnost njegove fabrikacije so bila | posušena kitajska jajca. Za to spe- i cijalitcto je imel na stotine odje- i malcev. Po naključju pa so Da- ; laarja zasačili kot ponarejevak-n ; živil. Oblast jo dala njegovo sperija-liteto kemično preiskati in analha : je dognala "da so posušena kitaj- | ska jajca" zmes drobno zmlete ko- j ruzne moke. kendenziranega mle- i ka in nekega lepiva. Kakšne dobičke je delal slepar s tem suro^atom, zhaja iz dejstva, da je prodal dnevno do 50 tisoč kt» "posušenih kitajskih jajc" in vnovčil zanje do 200.000 frankov. Glavni sleparjevi orijcmalci so bili mesarji, ki so s pomojjo ponarejenega živila prirejali paštete in majoneze. Sleparju pa so bili na-edli tudi nekateri penzijojiati. K reci še ne poročajo o neugodnih posledicah za zdravje po zavživa-njn izdelka. Sleparja so prijeli in zaprli. Pride seveda pred sodnike potem ko ie zaslužil nekaj mastnih milijonov. Potom V SLOVENIJO ZA BOZiC (Preko Havre) IZLETI POD POSEBNIM VODSTVOM preko oceana v manj kot Srexveh. VELIKAN dneh. PRILJUBLJENI in NAGLI 6 ILE de FRANCE Bo odplul iz New Yorku 6. DECEMBRA cb 10. zvečer Potnike bo spremil v Slovenijo ravnatelj našega slovenskega oddelka FRANCE Bo odplul iz New Yorka 12. DECEMBRA ob 6. zvečer Potnike bo spremil v Slovenijo ravnatelj našega slovenskega oddelka NAJKRAJŠE ŽELEZNIŠKO POTOVANJE Posebne kabine za druci in tretji razred z modernimi udobnostmi. BREZPLAČNA PIJAČA IN SLAVNA FRANCOSKA KUHINJA Ta dva nap!a velikana nudita potnikom vso moderno udobnost, izredno naglico, službo, najboljšo hrano in najboljšo pijačo. ZDAJ JE ČAS — DA SI ZAJAMČITE PROSTOR Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri cJrerteh J&R& 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaie članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE 25. oktobra: AIJ«j. -«mc. Oli'-rlM.urie Ar.tbiv. »"tiri I«jui K, AlltwtTlNrn AiigilMUlk, > u t t-ll. t/.imm 26- avgusta: Milwaukee. «"iMTlwurg. Jluiiiltii* I'.-rin I c •■•!•«'■••• >»<«r M».» "r.Hirh A merita. Clierlrjuif, i;rrm»'ii 30. oktobra: l(rrpii(ari«, Clirrtn>urc f*r«-j«i,ji-nt i'wnlittK. Cli» rl«.in k. I're-men lUlluluf, Clj**rl>ourg. ll.irnl-t.rtf 31. -ktobra: Uucik ucn, Clicrbvurc. lli «-in«-n 1. novembra: Viill«-. i.*h»rlH«ilrK L^iiilami. ri» rl'ouijr. A >iw»-ri'«- M -t.«. I'.uiK.uth. 1 i-..I..II,- M..r M-r 2 novembra: . C!nr':iiitt, • *1.»-rl» ..ire, ll.ini i c I.fvUillian. Ch<*; In/uric. • 1tr»-m«-ii N'i-»- AuiHtcriljiii, 1U •ulojiii«.-. S>ir Mer. IloUrriLim 5. novembra: Tliurii Ki.i Ilanil'iiiB 6. novembra; M.iuri't:i ril.«, i"h»*r).<.'ir t K;irlsnilir, l".r»-nj.-n IT» Ki«l«-iit Uimw-<-v « lt. t li. i l.«.i:t K. 1 '.r«-jii»-n 7. novembra: 1 »p *;r.is>«'. Ilji\re 8. novembra : !!•• lliiin^rir, CIvrlHiuri: I'.-nnlaxMl. Clu-rbourtr A r t h <-t jn-ti 9 novembra: St f "ti»TlM,ins. Il:irnj. > • t i V>>U-nd:tin. l^iui'-K"« i"ur M-r. I1<»1- tortlam i'i-nt»- P.ian* .nn:inii, N;i|"«!i c;« in,\:« t3. novembra: .V.|ii|l;iTiia. «'lu-rlMiiirK StuttKart, l'-'iil'-ci"' Sur M« r. Uj< -m en i>(.vi;(> WashiflBt' Ti, i"h.-rl;>«ui c. Itr«-tn.-:i R<>in:i. NaiHili, (ii-itn" • 14. novembra: llrfti»«-n. <"li 20 nnyfirbi j : l'- ifitc^ru. «'h^i1unirK I .•• v ..i i i;:, n. t'ln-rl«. ni |l«"fiiin 21 novembra: l:.» h.ntl«-.. u. 11.. vre ] n ("lir.lviii K. I■-r«-lli>-ri 22. novembra: HlMlliiH , l"l.**i le >111* Ar-i i-. . .-.I . . iK. \">wi|.. u llillHf, lliU.< • ■ »ti.- W.i-.'i, 1 >eul>< li*iiiiiir|{ 2' novrmbra . M iiii'1'UIII.I. • 'i.. > x 1'n-tnJt-m li.titliitK, (*li*-rl '|I*. I!rr. S°. novembra S,.r M. r. It. llKli 21. novembrj: ll-.UH-riv. i,l..-rl-.uru Lifl.iti'l I • •"I- in c .M.l»»-f ■•••!» Mihii.-H.t:;, I'll HioiJtli. Ik.iiluKUv S ir M»-r A cn'-t X.ip>«li, «It-iKiva 30 n .»tmbra • Mi «■.«■!i .-.-. I'li^i'Miiic. HaiiilM.rir Ir. iil«-lit I: -Iiflt, L'li'il" tlK, 1 :> «-iu.ii Bni ini »Wuom izlet. — I. dec.. "II« d« P-»ic»". ihrotrn. J 'i i-ni^n 15. wvmbrJ: Maj—.tif. <"ti. rtHHiri: 16. novembra: l>ie«'tilati«l. ClieHutiire nn« i rn»i Minm-fcalida. I *l> inout h, IVnil-cn". Sur yu-r N»-w Y"rk CI»)il»'iiirK. Hamlturif COSl ' TAHIS 21. januarja. >b P M ' Nalkrtlt« [x>l r.o IfiMnirl VM»a )* * [«<>»>hnt kx t• 1 r.i i »«»ml m sferni ml wn — pij* • in slavna fraaroeka kul-ini* !tr«.lno nl*k» »en*- »1 ^ FRENCH LINE 1» »T Art Si r.efe. i NIW YORK. N V Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje: VULCAN IA 2. NOVEMBRA — 7. DECEMBRA 8 MARCA SATURNIA 20. NOVEMBRA D. JANUARJA—15. FEBKVAIU \ Sni urn UI in Vulmnia i»v.-k:išit vse li«'l- > SV.-LI \ i.i/.kušju. ikl. 2. novembra: Glrard. Ohio. 3. novembra: Lorain, Ohio. Vsi dopisi naj se pošiljajo na sledeči naslov: BANOVEC SVETOZAR. operni pevec 142 National Ave., Milwaukee, Wis. POZOB, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte loraj, d« se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. • Onim, ki so jih naročili, smo jih žc odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: * KNJIGARNA GLAS NARODA (ti i» 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY MINNESOTA Chisholmn. Frank Gouže, A. Pa-nian. Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth. Lcuis Gouie. i Gilbert. Louis Vessel ! Hibbing. John Povše. Virginia. Frank HrvaUdh. . MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. i Roundup. M. M. Panian ! Washoe, L. Champa. !NEBRASKA i Omaha. P. Broderick. 1 NEW YORK Gowanda, Karl S tern Is ha. Little Falls. Frank Masle. OHIO Barberton. John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. tvumše j Niles, Fiank KogovSek. | Warren, Mrs. F. Rachar De Pue, Andrew Spillar. Youngstown, Anton Kikelj. j Joliet. A. Anzelc, Mary Bambici'J OREGON J. Zaletel. Joseph Hrovat. Oregon City, J. Koblar. Li Salle! J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barboricii. Summit. J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushin COLORADO i Denver, J. Schutte 1 Pueblo. Peter Culig. John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. , Salida, Louis Costello. ! Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA i Indianapolis. Loris Banich ILLINOIS i Aurora, J. Verbich i Chicago, Joseph Blish, J. Bevči^ Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit,-1^. Barich. Ant. Janezic-j renchack. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank JaltSe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughto^, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. P re vič, Louis Jupan-| čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. | Greensburg, Frank Novak. Homer City In okolico, Frank Fc- Irwin. Mike Paushek. John.sU»wn, John Polanc. Martm Koroshetz. Krayn. Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprivsek. Midway. John Zust. Moon Run. Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe. Ig. Magister. Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. J. Demshar. Reading. J. Pezdirc. Stcelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton. Joseph Jovan Willock, J. Peterael. UTAH i Helper. Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. i Racine in okolico. Frank Jelene Sheboygan. John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs. Louis Taucher. i Diamondville. F. Lumbert. i __ Vsak zastopnik izda potrdilo i svoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom, toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $8.; za pol leta $3 za štiri mesece $2.; za četrt leta ! $1-50. New York City je $7. celo leto | Naročnina za Evropo je $7. za ce-• lo leto Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namt-njrn pot o.-a ti v stari kraj. je potrebno, da /e poučen o potnih listih, prtljagi '"J drugih stvareh. Vsled naše <*.'l(tn-tetne izkušnje Vam m« umorimo dati najboljša polnila in priporočamo vedns ie prvovrstne bria-parnike. Tudi nedržavljani zam«*rrjc potovati v stari kraj «ia obisk, tod« preskrbeti si morajo dovoljenje pnT^.iiev »Return Permit) ii Wash-ingtona. ki je veljaven za eno leto. Br^z prrmita je sedaj nrmocore priti nazaj tudi v teku 6. mesece« in tiii «e ne pošiljajo več v itarl kraj. ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit v« mora vložiti najmanje eden mevc pred nameravanim