jJmremki aom Ste«. 21$ U Ciubllanl, sobota 25. septembra 1931 leto II. -■&, : ' ?#'iW. k ■ ■■■ Vesti 25. septembra Mednarodni kongres za pobijanje nepoštene konkurence je bil od 9. do 14. septembra v Parizu. Za novega poljskega poslanika v Bruslju so imenovali Mihaela Moscickega, sina sedanjega predsednika republike. Skupina španskih mladih falangistov potuje že drugi teden po Nemčiji. Španska nacionalistična mladina je gost narodnosocialistične stranke. Milijardo frankov za draginjske doklade državnim uradnikov bo menda dala francoska vlada zaradi številnih ogorčenih protestov, ki so jih spričo rastoče draginje pošiljala različna uradniška društva. To draginjsko zvišanje pa še ni gotovo. Milijardo frankov bi dala vlada iz proračunskega presežka, seveda če je spričo zavoženih državnih financ sploh še kdo v Franciji, ki pričakuje, da bo proračun brez primanjkljaja. Obvezbn vojaški pouk r dekliških šolah je odredila turšika vlada. Pouk bo imel teoretični in praktični del in ga bodo morali uvesti nele v državne, marveč tudi v zasebne Sole. Sovjeti selijo Fince iz obmejnega ozemlja v Sibirijo. Kljub temu, da je švedski zun. minister Hoteti pri svojem nedavnem obisku v Moskvi dobil od Sovjetov zagotovilo, da bodo finsko narodno manjšino pustili pri miru, so vendar pretekli teden poslali 3000 finskih kmetov v Sibirijo. Do novih protifašističnih demonstracij je prišlo v Tunisu pri odhodu italijanskih šolskih ladij iz pristanišča. Demonstranti so zidove italijanskega konzulata pomazali z rdečo barvo. Vojaške vaje motoriziranih oddelkov francoske vojske so letos bile na ozemlju, kjer so v svetovni vojni potekale najglasovitejše bitke med Francozi in Nemci. Pri vajah so, seveda z modernimi sredstvi, rekonstruirali eno izmed bitk ob Marni. Nad 2000 vojnih letal bodo imele do konca prihodnjega leta Združene države. Zveza narodov je pooblastila Anglijo, da uredi palestinsko vprašanje po svoje. Vrh tega je Anglija tudi dobila zaupnico za svoje dosedanje delo v Sveti deželi. Atentat na vlak je skušal narediti neki blaznež na progi med Strassbourgom in Thionvilleom. Položil je na progo več železnih drogov in težko poljsko brano, ki se je zataknila v lokomotivo. »Atentat se ni posrečil. Ameriški komunisti so pozvali vlado, naj Mussolinijevemu sinu prepove bivanje v Združenih državah, češ da je prišel Mussolinijev sin tja poveličevat morsko roparstvo. Predsednik belgijske vlado van Zceland, ki pripada katoliški stranki, kljub vsem spletkam ne bo odstopil, ker so se vse stranke, ki sestavljajo vladno večino, sporazumele. Šel bo samo na nekaj tedenski dopust. Tnjsko prometno šolo so odprli v Atenah. Šola bo vzgajala mlade ljudi za vodnike, propagandiste in uradnike v turističnih ter prometnih uradih. . ... ji Zakon o zvišanju stovila vojakov je predložila holandska vlada zbornici pri sedanjem zasedanju. Povečanje vojske zahteva nezanesljivi položaj na Daljnem vzhodu, ki utegne vplivati tudi na holandske kolonije. Preiskavo proti francoskemu poslaniku v Va-lenciji llerbetteu zahtevajp organizacije ljudske fronto v južnozahodni Franciji, če« da jo Ilerbette v tesnih stikih s španskimi nacionalisti. Velike povodnji so zaradi dežja nastopile v severni Ilaliji, kjer so vse reke prestopile bre-gove. V Benetkah je morje v Lagunah tako na-ruslo, da je j>oplavilo trg Sv. Marka. _________ Televizijske oddaje bo mogoče v Nemčiji zdaj prenašati po navadnem telefonskem kablu. Kongres bivših ameriških bojevnikov v New-yorku se je pred dvema dnevoma končal. V zaključni resoluciji zahtevajo bojevniki, naj vlada ojači ameriško bojno mornarico tako, da bo prva na svetu. Stanje kopne vojske se mora zvišati na 1,800.000 mož. Vlada naj tudi prepove prodajati helij v tujino. _ Angleški mornariški minister Duff Cooper se jo vrnil z nadzorstvenega potovanja po Sredozemskem morju v Gibraltar. Narodno zbirko za novo krono je odklonil egiptovski kralj Faruk, češ da si krono lahko sam kupi, ne pa da bi v sedanjih težkih Časih zbiralo zanjo revno ljudstvo. Prvi avstrjski rekruti so te dni odslužili svoj rok. Nove rekrute bodo poklicali 1. oktobra na službo, Mussolinijev oklopni vlak je danes dospel v Miinchen Sestanek dveh diktatorjev Rim, 25. septembra. AA. (DNB)^ Včeraj ob 12.20 je Mussolini odpotoval v Nemčijo. Na postaji so bili razvrščeni oddelki rimske garnizije in vseh fašističnih organizacij z zastavami. Nb ulicah, ki vodijo k postaji in okrog same postaje se je zbralo več deset tisoč ljudi, da pozdravijo predsednika italijanske vlade pred njegovim odhodom v Berlin. Postaja je bila okrašena z italijanskimi zastavami in z zastavami s kljukastim križem. Množica je ves ta čas vzklikala Hitlerju in Mussoliniju. Mussolini je stopil iz avtomobila v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciana, glavnega tajnika fašistične stranke Staracea in propagandnega ministra Alfierija. Pred odhodom je Mussolini prisrčno pozdravil odpravnika nemškega poslaništva v. Plessa, ki ga je prišel pozdravit na postajo z vsem osebjem poslaništva. Dalje so bili navzoči avstrijski poslanik Berger-VValdenegg, madžarski poslanik Vila in poslanik Francove vlade Garcia Conde. Med navdušenimi vzkliki množice iDuce, duce« je vlak, ki ga je tvorilo osem vozov, počasi zapustil rimsko postajo. Posebni vlak je prispel v Firenzo ob 16.20. Od Rima do Firenze se ni vlak nikjer ustavil. Na vseh vmesnih postajah so bile zbrane velike množice, ki so pozdravljale z rimskim pozdravom. Med vožnjo se je Mussolini mudil v vozu, ki je preurejen v pisarno. Od časa do časa je pogledal skozi okno in zlasti na postajah odzdravljal množicam. Električni vlak je sestavljen iz pet voz za Mussolinija in njegove spremljevalce, v enem vozu je restavracija, v enem pa prtljaga. Med posameznimi vozovi je napeljana telefonska zveza, vlak pa ima tudi svojo radijsko postajo, ki je s prestolnico v stalni zvezi. Vrhu tega imajo v vlaku posebne telefonske naprave, s katerimi se morejo na posameznih postajah hitro zvezati z vsemi mesti v Italiji. Vlak predsednika Mussolinija je prispel v Bologno ob 18.05. Na postaji je pozdravil svojo ženo, sina Romana in hčerko Ano Marijo. Tudi tu je duceja pozdravila ogromna množica. Vlak je nadaljeval pot proti meji ob 18.12. Mussolini v Avstriji Ob 7. je Mussolinijev vlak pripeljal na avstrijsko obmejno postajo. Postaja je bila vsa zastražena, na peronu pa je stala častna četa tirolskih lovcev, oddelki orožništva, milice ter večje število zastopnikov avstrijskih mladinskih organizacij. Godba je zaigrala fašistovsko himno. Mussolini je stopil iz vlaka. Oblečen je bil v fašistovsko uniformo. V imenu avstrijske vlade ga je pozdravil državni tajnik za javno varnost dr. Skubl. Na peronu so bili tirolski guverner Schumacher, insbruški župan, italijanski poslanik na Dunaju ter številni člani italjanske kolonije. Mussolini je pozdravil svoje rojake, nato pregledal častne čete, potem pa stopil nazaj v vlak, kjer se je do odhoda razgovarjal z avstrijskimi zastopniki. Ob 7.20 je vlak nadaljeval pot proti nemški meji. Vse postaje so bile okrašene z italijanskimi in avstrijskimi zastavami. Pot čez Avstrijo je držala ponoči. Vsa proga po Avstriji je bila močno zastražena, ker so se avstrijske oblasti bale, da ne bi v Avstriji hitlerjevci priredili kakih demonstracij. Na avstrijsko-nemški meji ni bilo zaradi zgodnje ure nobenega uradnega sprejema in je vlak, v katerega so vstopili Hitlerjevi odposlanci, nadaljeval pot proti Miinchenu. Po vseh postajah od meje do Miinchena so stali oddelki narodnosociali-stičnih bojnih in drugih organizacij, ter šolska mladina in pozdravljali italijanskega predsednika. Mussolinijeva pot od meje do Miinchena je bila kakor po enem samem špalirju uniformiranih hitlerjevskih oddelkov. Prvi poidrav Pbsebni Mussolinijev oklopni vlak je dospel v Miinchen danes ob 10. Na postaji je Mussolinija sprejel voditelj Nemčije Hitler, ki se je pripeljal v Miinchen že včeraj. Na peronu in pred postajo so bili razvršeni oddelki vojske, napadalnih in SS-od-delkov v popolni bojni opremi. Diktatorja sta se pozdravila z rimskim in hitlerjevskim pozdravom, nakar sta se poljubila. Mussolini je nato v spremstvu Hitlerja obšel častne vojašk-e in strankarske ! oddelke. Nato 6e je po glavnih miinchenskih ulicah odpeljal do palače princa Karla, kjer ga je sprejel in pozdravil bavarski ministrski predsednik Siebert. Po vseh ulicah so stale vrste narodnosocialističnih bojnih oddelkov, za njimi pa stotisoči nemškega ljudstva, ki so oba voditelja navdušeno pozdravljali. Mesto je okrašeno kakor je bilo morda le ob najslovesnejših strankarskih praznikih v zadnjih štirih letih. Ob 11.25 je Mussolini v spremstvu Hitlerjevega namestnika Hessa obiskal Hitlerja v njegovem zasebnem stanovanju. Ob 12.30 je Mussolini položil venec na Kraljevem trgu pred Hramom časti. Ob 3 popoldne bo Mussolini prisostvoval de-fileju strankinih bojnih čet. Ob 17.45 bo obiskal v Hitlerjevem spremstvu palačo nemške umetnosti in si bo ogledal veliko razstavo nemške umetnosti. Tu prirejen sprejem, katerega 60 udeleže nemški umetniki in umetnice. Ob 18.50 bo Hitler spremljal svojega gosta na postajo. Knez namestnik v Novem mestu in na vojaških vajah ob Kolpi Novo mesto, 25. septembra. Knez namestnik Pavle je včeraj ponoči prispel z dvornim vlakom v Novo mesto. Včeraj ob osmih je prebivalstvo Novega mesta in okolice prišlo v velikem številu na postajo, da pozdravi kneza in da mu priredi viharne ovacije. Več tisoč ljudi, med njimi mladinske, športne in kulturne organizacije so dolgo vzklikale knezu namestniku. Točno ob pol 9. je zaigrala godba planinskega polka državno himno, nakar je iz vlaka izstopil knez namestnik. Takoj je pristopil k njemu ter mu oddal vojno poročilo armadni general Marič, nakar je knez namestnik Pavle obšel z vojnim ministrom, maršalom dvora Antičem in drugimi vojaškimi predstavniki častno četo planinskega polka, ki je bila pred kolodvorom. Knez namestnik Pavle je nato prišel do predstavnikov uradov, korporacij in ustanov. Kot prvi ga je pozdravil okrajni načelnik g. Vidmar, nato novomeški župan g. Polenšek. Želel mu je, da se prijetno počuti med Dolenjci, med katere prvič stopa. Izrazil je željo, da bi odnesel lepe vtise iz naših krajev ter zaklical »Živio Nj. Vel. kralj Peter II.!« »Živel knez namestnik Pavle I« »Živel zastopnik kraljevskega^ doma!«, nakar mu je množica z velikim navdušenjem odgovorila trikrat »Živio!« Knezu namestniku je potem okrajni načelnik g. Vidmar predstavil odličnike, med drugim prošta g. Čerina, banskega svetnika dr. Veble ta, državnega tožilca g. Prijatelja. podžupana Turka, ravnatelja kmetijske šole na Grmu inž. A vse ca, šefa železniške sekcije inž. Urbasa in primarija bolnišnice g. dr. Čer vinko. Nato ga je pozdravilo zastopstvo slovenskih fantov v krojih in zastopnice dekliškega krožka, ki so mu pri tej priliki poklonili krasen šopek. Bil je zelo vesel in je nato pozdravil fante »Živio, fantje!« Nato je obšel čete gasilcev, med viharnim vzklikanjem mladine in množice 6edel v avto ter 6e odpeljal čez Gorjance proti Metliki. Knez namestnik je odšel v spremstvu ministra dvora Milana Antiča in prvega pribočnika Nj. Vel. kralja generala Hrističa na opazovalnico pri Rada-tovičih. Tam sta ga sprejela minister vojske in mornarice general Marič in vodja vojaških vaj general Milovanovič s svojim štabom. Vodja vojaških vaj je predložil knezu poročilo. Nato je Nj. Vis. knez namestnik ostal del j časa na opazovalnici in motril gibanje in nastope čet. Nato so mu predstavili tuja vojaška odposlanstva. Nj. kr. Vis. knez namestnik je PstaT nekaj Sa6a v razgovoru z ministrom vojske in mornarice, z voditeljem vojaških vaj ob Kolpi in s tujimi vojaškimi odposlanci, nakar je od navzočih živahno pozdravljen zapustil Radatoviče. Tudi na poti nazaj do Novega mesta je množica pozdravljala kneza namestnika z velikim navdušenjem. Ob 11.15 je na opazovalnico prispel tudi predsednik narodne skupščine Stevan Čirič. Nj. kr. Vis. knez namestnik je tekom dopoldneva obiskal razne postojanke in pozorno sledil gibanjem in nastopom oddelkov, ki se udeležujejo sedanjih vojaških vaj. Popoldne je Nj. kr. Vis. knez namestnik blagovolil sprejeti v posebni avdijenci v dvorcu Soteski pri Novem mestu predstojnike tujih vojaških odposlanstev, ki prisostvujejo vajam jugoslovanske vojske ob Kolpi. Načelnika glavnega štaba francoske vojske generala Gamelina, ki vodi francosko odposlanstvo, je N j. kr. Vis. knez namestnik blagovolil med sprejemom odlikovati z redom Karagjor-gjeve zvezde 2. stopnje. Na poti do sporazuma med Malo zvezo in Madžarsko Ženeva, 25. septembra, o. Včeraj je imel madžarski zun. minister Kanja spet daljši razgovor s češkim zun. ministrom Krofto. Razgovor se je nanašal na ureditev razmerja med Malo zvezo ter Madžarsko, na oborožitev Madžarske in na spremembe, ki bi po ureditvi razmerja med MZ in Madžarsko sledile pri rimskem sporazumu. Kanya je imel med zasedanjem več sestankov tudi z drugimi državniki Male zveze. Zvečer je madžarski zun. minister odpotoval domov. Bivšega carskega generala Milerja je prodal njegov prijatelj Sovjetom Pariz, 25. septembra, o. Preiskava v zadevi generala Milerja, ki je skrivnostno izginil, še ni privedla do nobenega uspeha. Ugotovili so le, da je pred odhodom sovjetske ladje »Maria Uljanova« 17. Le Havrea, stopilo na ladjo troje ljudi, ki so se pripeljali iz Pariza s poltovornim avtomobilom. Dva od njih sta tretjega peljala na ladjo. Ker pa je takoj po prvem zaslišanju izginil pokojnikov prijatelj general Skobljin in ker se jo njegova žena začela zapletati v nasprotstva, so začeli domnevati, da je Skobljin v zvezi s to zadevo, saj je Miler pustil pismo, v katerem pravi, da ga je Skobljin izvabil na sestanek 8 skrivnostnima Nemcema. Skobljin kriv tudi xa ugrabljeni« Kutjepova Vsa javnost je sedaj mnenja, da je general Skobljin odpeljal generala Milerja. Nihče pa ne ve, komu ga je prodal. General Skobljin je bil že prej nekaterim krogom bivših ruskih bojevnikov sumljiv. Polkovnik Fedosenko mu je javno očital že pred dvema in pol letoma, da je agent in da jo sodeloval pri ugrabitvi generalu Kutjepova, Po drugi strani poudarjajo, da živi general Skobljin zelo udobno. S svojo ženo, znano pevko Plevicko, ima v pariški okolici lepo vilo, avto in je sploh živel zelo potratno. Njegovo ravnanje v Milerjevi stvari je takšuo, da bi ga tudi njegovi prijatelji ne mogli braniti. Pred svojimi tovariši v zvezi bivših ruskih bojevnikov je tajil, da je vedel za sestanek, o katerem piše Miler v svojem pismu. Ko pa ga je redarstvo [»vabilo, naj z drugimi vred pride v policijski urad, je enostavno pobegnil. General Skobljin napravi vtis moža, ki hlepi po udobnem življenju. Kol vojak je napredoval z neverjetno hitrostjo. S svojini 25 letom je ]>ostal general. V svojem 45 letu se je pa j>roslavil s svojim včerajšnjim begom. Generalu Milerju je bilo 70 let. Bil je miren človek in vesten predsednik bivših ruskih bojevnikov brez želje, da bi se pognal v kakšne pustolovščine. Seve je bil desničarsko razpoložen in je zagovarjal n. pr. generala Franca, vendar pa trde, da je bil proli zbiranju prostovoljcev za Franca med bivšimi ruskimi bojevniki. To trde zlasti tisti, ki skušajo ugrabitev starega generala podtakniti fašistom. Nekateri listi trde vendarle, da je imel general Miler pravo pisarno za nabiranje prostovoljcev v nacionalistično Španijo. V zvezi z vrnitvijo zun. ministra Kanye iz Ženeve objavlja madžarski brzojavni urad tole uradno poročilo: V Ženevi se je zun. minister Kanva sestal in pogovoril z državniki in diplomati nekaterih velesil. Prav tako je prilika nanesla, da je mogel z zastopniki vseh treh držav Male zveze nadaljevati razgovore, ki so se pričeli v Sinaji in ki naj urede med Madžarsko in Malo zvezo redne odnošaje. Ker so ta vprašanja važna, bo ostvaritev pogojev za to zahtevala še uekaj časa. Pri teh pogovorili je sodeloval tudi madžarski poslanik v Bukarešti Bar-dossi, ki je bil ta čas v Ženevi. Praga, 25. sept. o. Podpredsednik francoske vlade in voditelj francoske ljudske fronte Leon Bluni je po Masarykovem pogrebu ostal še v Pragi ter bo šele jutri odpotoval v Pariz. Te dni po pogrebu je imel Blutn več razgovorov s predsednikom republike dr. Benešom, predsednikom vlade dr. llodžom ter z romunskim ministrskim predsednikom Tatarescom. Razgovori so se sukali predvsem okrog razmerja med Malo zvezo in Madžarsko ter zbližanja, za katero si Madžarka zadnje čase veliko prizadeva. Češkoslovaški uradni krogi o teh razgovorih ne poročajo nič, tudi ni moči vedeli, ali je bila Blumova naloga v tem, da ureditev razmerja med MZ in Madžari pospeši ali prepreči. Gamelin položil venec pred Ilirski spomenik Ljubljana, 25. septembra. Dane« dopoldne je položil venec pred Ilirski spomenik v Ljubljani francoski general Gamelin. Pri tej slovesnosti so bili navzočni g. ban dr. Marko Natlačen, francoski konzul v Ljubljani g. Remerand, ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič, polkovnik Živanovič, polkovnik Pavlič Jernej, naš vojaški ataše v Parizu g. Glišič Gjorgje ter večje število višjih in nižjih častnikov. Pred koncem manevrov ob Kolpi Danes se bodo »rdeči" in „plavi" spopadli na vsej #ffronti" ter odločili »zmago". S tem bodo manevri končani, futri pa bo pri Metliki velika vojaška parada Novo mesto, 25. septembra. Dež pa kar naprej nadleguje vojaštvo na manevrih. Samo prejšnji -dan je še nekoliko kazalo, da bo vreme zadnje dni manevrov bolj prizanesljivo. Toda niti en sam dan ni moglo ostati vreme stanovitno. Že ponoči in potem vse dni je zopet začelo vztrajno deževati. Kakšne napore morajo ob takem vremenu dnevno prestajati vojaki in častniki na manevrih, si je v celoti težko predstavljati Vozovi in topovi se vdirajo v blato, vojaštvo samo pa tudi komaj premaguje hude zadržke pri korakanju skozi močvirnate njive in travnike. Nekoliko boljše je tam, kjer je vsaj nekaj brega. Severna armada je tudi tu na boljšem, ker se njene čete skrivajo večinoma po gozdovih Gorjancev. Včeraj se je začeta glavna bitka Premikanja čet trajajo doslej že tri dni. Čete obeh armad so se zdaj znašle v tesnem stiku, saj na posameznih krajih med obema bojnima črtama ni prostora niti za cel kilometer. Severna armada, ki jo sestavljajo v glavnem čete dravske divizije ter planinska in konjeniška brigada, se je dobro in trdno utrdila med Kolpo in Krko. Včeraj je poveljnik severne armade ukazal napad na svojem desnem krilu. Čete južne armade so se tu morale silnemu pritisku umakniti. Tudi južna armada je včeraj začela sipati ogenj na sovražnika na vsej dolgi fronti. Tako se je začela glavna bitka manevrov. Boji na vsej fronti so trajali zjutraj od sedmih do štirih popoldne. Severna armada je morila ves dan obupno braniti svoje položaje, toda na nekaterih mestih je vendarle prisilila sovražnika, da je odnehal ter se umaknil nazaj. Vojaštvo na obeh straneh je bilo včeraj ves dan brez tople hrane. Vojaki so že v vojašnicah dobili zalogo konzerv in prepečenca, včeraj pa so dobili ukaz, da lahko te rezerve porabijo namesto redne hrane, ki jo zaradi napadov ni bilo mogoče dostaviti vojakom v strelske jarke. Med bobnenjem topov in strojnic Seveda smo včeraj enako kakor druge dni napravili izlet na vojno ozemlje. Nad Gorjanci se je S lazila gosta megla, ko smo se zjutraj odpeljali iz iovega mesta. Onstran sedla pa smo zagledali pred seboj belokranjsko zemljo že brez megle. Nad polji so plula letala ter neumorno iskala sovražnih postojank. Po vsem vojnem ozemlju je bobnelo in pokalo, da je bilo veselje. Topovi in strojnice, puške in protiletalske baterije so tekmovale med seboj, kdo bo z večjimi uspehi prizadejal nasprotniku kaj več škode. Ko smo tako vozili skozi vojno ozemlje proti Metliki, smo mogli dognati na cestah, kako strašno jih je ugonobilo večdnevno deževje ter neprestano premikanje težkih vozil po njih, lu so stopili v delo naši pionirji, ki bi se sicer v lepem vremenu ne mogli izkazati. Tako pa so dobili koristno zaposlitev v popravljanju cest na vojnem ozemlju. V bližini Metlike smo mogli videti visoko pod nebom opazovalni balon, s katerega je častnik pregledoval položaje sovražnega topništva, obenem pa je že dajal ukaze svojim baterijam, kam naj nameri svoje topove. Blizu tam smo se oglasili tudi pri častniku, ki je pregledoval gibanje sovražnika s posebnim periskopom. Prišli smo tja ravno v trenutku, ko je častnik dognal važno opazovalnico pri nasprotnikovem topništvu. Takoj je naš častnik po telefonu ukazal streljati na drugo stran. Skoraj istočasno, ko smo stali poleg njega in poslušali njegove ukaze v telefon, so se daleč zadaj že oglašali kakor odmev streli topov. Tako smo mogli ugotoviti, kako živo sodelujejo pri vajah vse enote in oddelki vojaštva. Zaradi smole, ki se nam je bila pripetila na avtobusu, smo morali včeraj velik del pota napraviti peš. Obiskali smo nekaj postojank južne armade, ki je ves čas močno napadala severno armado. Vse kaže, da se bo morala severna armada umakniti ter da jo bo južna armada zapodila čez Gorjance. Vse vesti s fronte se tudi glase tako, da bo v glavni bitki, ki se'bo na fronti izvedla danes, zmagala po vsej priliki južna armada. Tako se bo pri tej priliki izkazala vsa prednost motoriziranih oddelkov, s katerimi obilno razpolaga južna armada, severna armada pa je brez njih. Z današnjim dnem bo vojaških vaj pri Kolpi konec. Jutri bo pri Metliki velika vojaška parada, v kateri bodo sodelovale vse čete, ki so se udeležile manevrov. Paradi bodo seveda prisostvovali tudi vojni minister general Marič, ministrski pred- Prireditev na razstavi v Jakopičevem paviljonu Ljubljana, 25. septembra. Jutri, v nedeljo, bo ob 11. dopoldne v Jakopičevem paviljonu recitiral režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Ciril Debevec. Gosp. Debevec bo podal izbor najlepših misli in aforizmov naših slovenskih pesnikov in pisateljev o likovnem umetniku, o njegovem delu ter o njegovi križevi poti. Ob pol 12. pa prevzame vodstvo po raaitavi akademski slikar prof. Stane sednik dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, ban dr. Natlačen ter seveda vsi častniki glavnega generalnega štaba z vsemi vojaškimi odposlanci tujih armad, ki so prišli na obisk naših manevrov. Takoj v ponedeljek po manevrih se bodo čete najprej odpočile, potem pa bodo odšle v svoje vojašnice. Po Beli krajini bo zavladal zopet »mir«, vojaštvo pa bo še dolgo govorilo o teh manevrih, ki so dovolj zgovorno izpričali, kako dobro je opremljena naša jugoslovanska armada in kako odlična je tudi splošna bojna sposobnost naših vojakov in častnikov, S tem pa je uspeh manevrov v glavnem tudi že zaznamovan. Vloga letalcev na manevrih Novo mesto, 25. septembra. A A. Glede na obojestranski položaj, v katerem bi se morali začeti veliki manevri ob reki Kolpi, sta poveljnika za akcijo pripravljenih armij polagala posebne nade v podatke, ki naj bi jim jih že prvega dne dalo letalstvo. Dokler se »sovražnika« namreč še nista spoprijela, je bil za oba poveljnika položaj j precej negotov. Vsak poveljnik je popeljal svoje čete nasproti sovražniku z željo, da bi bil čirn-prej informiran o položaju njegovih sil. Na osnovi teh informacij je moral poveljnik sprejeti usodne sklepe za izvršitev zadane mu naloge. Zato so bili njegovi prvi organi, ki naj mu dajo podatke, letalci. Dne 22. septembra pa je bil deževen in zelo oblačen dan. Izgledalo je, da bodo v takem vremenu odpadlo vse možnosti ujK>rabe letalstva na obeh straneh z njegovo kočljivo vlogo. Toda že ob sedmih so se čuli v oblakih motorji letal. Zračni sodniki so bili kol strokovnjaki zelo zaskrbljeni zaradi tega nastopa letalstva, ker so se bali žrtev, ki bi bile v takem vremenu skoraj neizogibne. V zasledovanju te žilave borbe z naravnimi elementi je bilo mnogo kritičnih trenutkov, toda nezlomljiva volja in posebna izvežba-nost sta dala odlične rezultate. Ena izmed posebno uspelih nalog severnega letalstva je vzbudila pozornost celo pri lajikih. Okoli desetih se je prerila skozi oblake eskadra bombnikov in letela nad točkami, ki so bile za južno stranko zelo kritične, nad mostovi na Kolpi južno Metlike. Oddelek bombnikov je spretno izkoristil lego oblakov, formalno vpadal iz zasede in izvršil točne napade z maneverskimi bombami na mostove, oklopne avtomobile in navadne vozove brzega oddelka južne armije. Nato se je takoj spet izgubil v oblakih, da bi naglo znova izvršili še bolj nevarne napade na izpostavljene točke južne stranke. Toda v pogledu delovanja letalstva ni južna stranka prav nič zaostajala za severno v pogledu smelosti, kar dokazuje zračni napad na Novo mesto, ki je za severno stranko najbolj občutljiva točka. V splošnem so bile vremenske prilike ves čas zelo neugodne za letalstvo, vendar so naši letalci navzlic vsem" sijajno izvršili svojo nalogo. Trgatev se je že pričela Sv. Ana v Slov. goricah, 22. sept. Ka3ar kmet začne pospravljati svoje poljske pridelke — kakršnikoli že so — nikdar prav ne ve, ali si je za to delo izbral pravi, to se pravi, najugodnejši čas, ali ne. Nekateri se kar trudijo, da ne bi zaostali s tem ali onim kmetskim delom, ali delom v vinogradu, bodisi da se res boje, da jih ne bi iznenadila kakšna višja sila in jim uničila pridelek vsaj v neki meri, bodisi že samo zato, ker med pridnimi kmeti in vinogradniki vlada nekakšno ljubosumje, kdo bo prvi. Iz prvega ali drugega vzroka se dostikrat zgodi, da kmet ali vinogradnik začne prezgodaj spravljati domov svoj pridelek, seveda najbolj v škodo samega sebe. Dostikrat pa je takšno prezgodno delo tudi umestno, to pa seveda samo takrat, kadar pozneje nagajajo vremenske razmere v tolikšni meri, da je dozorevanje pridelka in pospravljanje domov ovirano ali celo nemogoče. Takšna skušnja je tudi letos zapeljala nekatere vinogradnike v Slovenskih goricah, da eo že sedaj pričeli s trgatvijo. Ker je zadnje dni vreme zelo nagajivo, je težko reči, kdo je bil previdnejši, Cbarlie Clian«. Za priboljšek in za uho je pa vpletenih v film nekaj openskih scen z zelo dobrimi pevci. K paradi v nedeljo ob pol 5. voil izpred nebotičniku 1’utnikov avtobus za 73 din tja in nazaj z znakom Putnik, ki upraviči dostop na rezervirani p rotit or uu tribunah. Prijave do soboto opoldne, Vedno manj brezposelnih Ljubljana, 25, septembra. Najvernejšo sliko zaposlenosti delavstva v posameznih gospodarskih strokah kažejo podatki, ki jih vsak mesec podaja javnosti Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Sedaj je dalo na razpolago podatke za mesec avgust letošnjega leta v primerjavi z lanskim avgustom in letošnjim julijem. Število zavarovancev neprestano raste, posebno v tistih panogah gospodarstva, kjer zavzemajo delavci razmeroma še zelo slab gmotni položaj zaradi nizkih plač, dočim število zaposlenega delavstva v strokah, kjer so navadno plače večje, le počasi, včasih komaj vidno narašča in v več primerih še ni doseglo onega maksimuma, ki so ga zabeležila leta pred nastopom gospodarske krize. Število zavarovancev se je v primeri z lanskim avgustom dvignilo za 10.907, letos pa se od julija do avgusta povečalo za razmeroma precejšnjo mero, za 1540. Svoje poglavje tvori vprašanje zaposlitve delavstva v lesni stroki. Lansko leto je bilo v tej stroki zaradi nastopa sankcij proti Italiji zaposlitev nenavadno majhna Zato pa je tetožnji prirastek zaposlitve v lesni stroki prej močan, od lanskega leta kar za 29% večji. Letos v avgustu je bilo tod zaposlenih 12,350 delavcev. Še večji prirastek pa moremo opaziti pri graditvah nad zemljo, kjer se je število delavcev kar podvojilo. Nekoliko pa se je zmanjšalo število zaposlencev pri graditvi cest, železnic in vodnih zgradb, vendar je se vedno nekoliko višje kot pred dvema letoma. To je znak, da se letos še vedno več gradi kakor takrat. Posebno pozornost vzbuja čedalje večja zaposlitev v tekstilni industriji, ki je ni opaziti samo v zadnjih mesecih, pač pa je bila isto vsa zadnja leta. l o je tista stroka, kjer imajo delavci navadno najmanjše plače. To bi se reklo, da zaposlenost posebno rada narašča tam, kjer se delavstvo mora zadovoljiti s skromnejšimi mezdami. Od lanskega leta se je dvignilo število zavarovancev za 14% (1968). Zaposlenost se je občutno povečala od Epskega avgusta tudi v kovinski industriji, v kemični industriji, v industriji kamenja in zemlje ter še v nekaterih drugih kakor n. pr. v oblačilni industriji iu pri predelovanju kož in surogalov. Zaposlenost je v primerjavi z lanskim avgustom padla razen pri gradnji železnic, cest in vodovodnih naprav tudi še v industriji tobaka, in sicer za 116. Sveži grobovi ameriških Slovencev Slovensko ameriško časopisje skoro v vsaki svoji številki objavlja po nekaj obvestil o smrtnih primerih med ameriškimi Slovenci. Tako v zadnjih svojih številkah poroča, da so umrli: Iz Strug na Dolenjskem Matija Grebenc v starosti 52 let. Bil je zgleden katoliški mož. Zadnje čase je živel v slovenski naselbini Canon Ci(y. Pod-legel je v bolnišnici težki operaciji. Iz vasi Cagošče pri Št. Vidu poleg: Stične Janez Rus. V Ameriki je živel 28 let in je umrl v svojem 55 letu starosti. Iz Poljan pri Kranju 47 letna Marija Štukelj. Umrla je v Butteu. Iz Klenška pri Št. Petru na Notranjskem Mihael Rotar, star 52 let Pokopan je v Milwaukeeu. Iz Vinje vasi pri Podgradu na Dolenjskem 40-lelna ga. Bartel. Iz Cerkelj na Gorenjskem Jožef Novak. V Anic riki mu ui bila sreča mila, tako da je nazadnje prišel v ubožnico v E!yju. Bil je star okoli 50 let. Doma v Cerkljah so mu po domače rekli Avguštinov Joža. Gotovo našim bralcem ni mnogo znanega o tem, kdaj so se začeli seliti naši rojaki v Ameriko, še manj pa najbrže, kdo je bila prva Slovenka, ki je prišla tja. Pa boste vedeli sedaj. To je bila sestra velikega škofa Friderika Barage, ki je stopila na ameriška tla ravno pred sto leti, to je, septembra meseca leta 1837. V spomin na to so letos septembra vsadili v Gilbertu zgodovinsko drevo. Šah v Badenu Keres prvikrat premagan Baden, 25. septembra. Včeraj je bilo odigrano dvanajsto kolo dvokrožnega šahovskega turnirja v Badenu. Senzacija dneva je bil poraz Estonca Pavla Kcresa, ki ga je premagal Avstrijec Eliskases. Keres, kt je do sedaj pisal večinoma po cele točke hi se izkazal z izvrstno in popolno igro, je proti fcliskasesu v sredini igre zašel v zagato. Eliskases jc svoj boljši položaj temeljito izkoristil in prisilil Keresa, da se je po 65 potezah vdal in prvikrat ostal^ brez točke. Tudi vse druge tri igre so se odločile, vendar pa tako, da Keresu še vedno nihče ne ogroža prvega mesta. Capablanca je v 40 potezah porazil Rusa Ragozina, Flolir je po 20 potezah remiziral s I’ ineom, enako se je končala neodločeno igra med Petrovim in Reshewskym po 22 potezah. Včeraj se je končala tudi v osmem kolu prekinjena igra med Petrovim in Reshewskym. Po 102 potezah se je moral Amerikanec vdati. V enajstem kolu predvčerajšnjim je zmagal Keres nad Petrovim, partije med Capablanco in Reshe\vskym, Flobrom in Eliskasesom ter Fineom in Ragozinom pa so se končale neodločeno. V desetem kolu je Capablanca iprekinil igro z Eliskasesom. V slovanski obrambi damskega gambita se je znašel v velikih težavah in stoji ob pre-kinjenju v 82 potezah tik pred predajo. Keres je s Hneom po kratki, vendar bojeviti partiji remiziral. Ragozin je porazil Resbewskega, ki si je izbral slovansko obrambo damskega gambita, že v 55 potezah. Petrov in Flohr sta pa zaključila neodločeno. Stanje po dvanajstem kolu je naslednje: 1. Keres 8.5 točke, 2. Fine 7 točk, 3. Capablanca 6.5 točke (1), 4. Flohr in Reshewsky po 6 točk, 5. Ragozin 5 točk, 6. Eliskases (1) in Petrov po 1 točke. Maribor Slomškova družba ima jutri dopoldne ob desetih na Slomškovem grobu sveto mašo z nagovorom prelata dr. Kovačiča. Po cerkvenem opravilu kratka Slomškova proslava v dvorani na Aleksandrovi cesti s predavanjem prof. I. Bogoviča: Cerkev, šola in dom po Slomškovi zamisli. Mariborska mestna hranilnica je postala lastnica velikega posestva mariborskega stavbenika go-spoda Julija Glaserja v Melju. Nova lastnica bo zemljišče parcelirala, parcele pa po nizkih cenah razprodala. Na razpolago bo okoli 50 parcelna katere vlada že sedaj veliko zanimanje. Zaradi nizke cene zemljišč in ugodne lege bo pod Meljskim hribom prav kmalu nastala nova stanovanjska kolonija, ki bo povzdignila vzhodni del mariborskega mesta, ki se zaradi pomanjkanja stavbnih parcel ni mogel prav razvijati. Vlomilca zasačila. Nemalo se je včeraj začudila železničarjeva žena Kanič Katarina, ko je na dvo^ rišcu pred oknom svojega stanovanja zagledala kup obleke. 1 akoi po njenem prihodu se je iz njenega stanovanja skozi okno pognal nek moški in hotel pobegniti. Kaničeva pa je bila toliko prisotna, da je neznanca prijela m poklicala na pomoč sosede, ki 60 drznega vlomilca ustrahovali ter ga izročili poklicanemu stražniku, kateremu je neznanec povedal, da mu je ime Jožef Omec in da je doma iz Medvod. Popoldne je prišel iz Ptuja, ob šestih pa je že skozi odprto okno skočil v Kaničino stanovanje, ki bi ga bil temeljito izpraznil, da ga ni najemnica pravočasno zasačila. Nova pridobitev za Kamnik „Županove galerije1' Vsem je znana priložnostna steza, ki je pred predorom vodila čez hrib, da smo tako imeli bližnjico na pot proti Žalam. Kako divje je bil ta prostor poraščen s koprivami in raznim grmičevjem, nam jo tudi znano. Že prejšnji občinski odbor jo prišel nekoč do te steze in jo nameraval oskrbovati in zavarovati nad predorom, vendar je vse to delo potem zastalo. Sedanja občinska uprava pa je stopila v tesnejše stike s tujskojirometnim društvom, da ee to delo letos izpelje in dokonča. Vsa izvedba je bila jioverjena g. Mejaču Jakobu, ki si je to ureditev popolnoma po svoje zamislil in tudi prav posrečeno dovršil. Stroški so bili prvotno predvideni na 4000 dinarjev, so se pa končno povečali na približno 9000 dinarjev. K vsem tem stroškom pa občina ni prispevala več kot 1000 dinarjev in že so se pojavile zlobne govorice: boste videli, kakšne doklade bomo meščani zaradi tega plačevali v bodočem proračunskem letu itd. Sedaj pa, ko vidijo, kako je spremenila celotno lice ta dovršitev, se je zgražanje o zapravljivosti sedanjega župana g. Strgarja poleglo in meščani glodajo to dovršitev malo bolj s prijaznimi očmi. Pa zakaj bi tudi ne. Lepa pot, ki se vije ob skalnatem previsu in kjer so postavljene lepe klopi, privabi sedaj vse tja gori. Na prostoru, kjer je pred davnim časom vodila strma pot na farno pokopališče, je sezidano lepo znamenje in vzidan lep starinski kip Matere božje, katerega je občini preskrbel g. Makso Koželj za prav ugodno ceno. Pri novozgrajenem mostičku je pod skalami precejšnja votlina, kjer jo urejeno malo jezerce. Če se pa po-vzpnež po zložnih stopnicah na zgornjo pot, pa so takoj znajdeš na pokopališču. Tudi železniška uprava je pričela resno misliti na to, da odstrani sedanjo kajbico, ki naj predstavlja postajališče Kamnik - mesto, ter poslala te dni mestni občini Kamnik predlog, da izravna hrib, ki se nahaja za postajališčem, in odpravi zemljo. Predložila pa je v vpogled tudi načrt nove postajice, ki naj bi bila postavljena v planinskem stogu. Vendar smatramo za potrebno, da se pred odločitvijo tozadevno posvetujejo še z drugimi mojstri, ki naj podajo svoje mnenje, ako bo tovrstna stavba primerna za la okoliš.' Vsekakor pa želimo, da bi prišlo čimprej do tega uresničenja. Slomškova nagrada" slovesno izročena n Maribor, 24. septembra. Mariborska občina je prva slovenska ustanova, ki je čutila dolžnost dati priznanje kulturnemu delavcu in ga gmotno podpreti. Zato je sprejela zamisel, ki sc je rodila ob priliki lanskih Slomškovih dnevov, da naj ustanovi »Slomškovo nagrado«, ki bi bila vsako leto na Slomškov smrtni dan podeljena za najboljše literarno ali znanstveno delo. V letošnjem občinskem proračunu je prvič postavka za tako nagrado, ki nosi ime po prvem slovenskem kulturnem tvorcu škofu A. M. Slomšku. Danes zvečer, ob 75 letnici Slomškove smrti, je bila nagrada slovesno izročena prvemu nagrajencu prelatu dr. Kovačiču. Slovesnosti so ee udeležili predstavniki mariborskih državnih, cerkvenih in samoupravnih oblasti ter mnogi kulturni delavci. Prvi je spregovoril predsednik razsodišča za podelitev Slomškove nagrade prof. dr. Sušnik, ki je poudarjal, da je občina nagrado namenila za spo- min in počastitev škofa Slomška in za priznanje ter vzpodbudo domačim pisateljem. Ker je razsodišče hotelo na čelo Slomškovih nagrajencev postaviti moža, ki bi v polni meri bil vzor kulturnega tvorca, za letos ni razpisalo tekmovanja za nagrado, marveč je odločilo, naj jo prejme prelat dr. Kovačič, najzaslužnejši mariborski pisatelj in znanstvenik. Zalo je mariborski župan dr. Juvan v kratkem nagovoru opisal zasluge prelata dr. Kovačiča za kulturni razvoj v Mariboru, kjer je ustanovi! prve znanstvene in kulturne institucije, ki so odločilno posegle v narodnostno opredelitev Maribora in njegovega zaledja ter mu izročil nagrado « pergamentnim izročilnim pismom. Za počastitev se je prelat dr. Kovačič prisrčno zahvalil in poudarjal, da gre mariborski mestni občini vse priznanje za ustanovitev Slomškove nagrade, saj je s tem pokazala, da priznava pomembnost kulturnega dela. Kulturni koledar Hladnik Ignaci! 25. sept. 1865 se je rodil v Križah pri Tržiču glasbenik in skladatelj Ignacij Hladnik. V Ljubljani je dovršil orglarsko šolo. Od 1. 1889. pa je bil v Novem mestu kapiteljski organist in pevovodja. Učil je tudi petje na Grmu in deloval pri novomeški Glasbeni matici. Hladnik je plodovit skladatelj. Zložil je veliko število cerkvenih in tudi nekaj svetnih skladb. Pri skladanju je imel vedno namen pisati v slogu slovenske narodne pesmi, obenem pa za cerkev dostojno. Strokovna kritika mu je priznala, da je kontrapunktist prve vrste. Razne paragrafov« zgodbe j Od tu in tam Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 25. septembra: Kleofa. Jutri, nedelja, 26. septembra: Ciprijau. Nočno službo 'imajo lekarne: mr. Leuslek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. TEL. 21-24 MATICA Premiera! Filmski šlager nallepsm Španskih romanc KITARE (Melodije ljubezni) TINO ROSSI Warner Olannd in Boris Karloff v velenape-tem filmu Mefisfo -v operi Dlvne operne anje. UNION Premiera! Dosedaj na]Teč)e mnzltfaine revi te z nalprl-1) utrnejo im parom sveta Fred. Aslalre. uinger Kogeia TOP-HAT Popolnoma nov način I2vedbe * Predstave danes ob 18., 19.15 in 21.15 uri Predstave Jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek, 28. t. m. ob 20 zanimivo skioptieno predavanje preč. g. Stanka Žaklja C. M. pod naslovom: »Slovenski misijonarji širom sveta« in sicer nas bo predavatelj popeljal to pot na Japonsko, Kitajsko ih Prednjo Indijo. Rezervirajte 6i vstopnice v predprodaji v pisarni »Pas et bonum« (Frančiškanska pasaža). Sedeži po 3 din, člani z legitimacijami po 2 din, stojišča po 2 din, elani in dijaki 55 legitimacijami po 1 din. Opozarjamo, da bo to eno najlepših misijonskih predavanj v Ljubljani, 2a‘rftUero vlada veliko zaninlailje.' Pošta Ljubljana 7 bo dne 27. in 28. septembra t. L zaradi popravil v uradnih prostorih zaprta za promet e strankami. Občinstvo v šiški naj ee ta dvandaeim poslužuje drugih, požt < v. LjttMiani,. Dostava pošiljk se bo vršila kakor običajno. Rezerni oficirji pri nedeljski paradi v Metliki Pri pododboru prijavljeni udeleženci ee odpeljejo v dveh avtobusih iz Ljubljane v nedeljo točno ob 4. zjutraj izpred kavarne »Zvezde« (Kongresni trg). Vsakdo doplača Se 5 (pet) din. Zamudnikom se že plačana voznina ne bo povrnila. Odpovedi se ne jemljejo na znanje. Razpored na oba avtobusa vrši 6amo pooblaščenec pododbora. Ker je predviden povratek šele sredi popoldneva, se priporoča, da vsakdo vzame s seboj prigrizek. Pri povratku se ustavimo najbrž v Trebnjem. Rezervni oficirji naj vzamejo s seboj svoje oficirske legitimacije. — Podbor Ljubljana. Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priedi drevi med pol 7 in pol 8 uro promenadni koncert na Napoleonovem trgu. Igrala bo godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Heriberta Svella. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. nri Sobota, 25. septembra: »Julij Cezar«. Otvoritev dramske sezone. Premierski abonma. Nedelja, 26. septembra: ^Matura«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ponedeljek. 27, septembra: Zaprto. Torek, 28. septembra: »Viničarji.« Premierski abonma. Sreda, 29. septembra: Zaprto. Četrtek, 30. septembra: »Beraška opera«. Premierski abonma. V soboto, 25. t. m. bo otvoritev dramske sezone s Shakespearejevo tragedijo »Julij Cezar«. V delu je zaposlen celokupni moški ansambel, pomnožen a komparzi. Dejanje obsega 9 slik, ki se vrše v Rimu, nato v Sardih In pri I'ilipih. Nove kostume jo izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom g. Hrovata iu ge. Habičeve, dekoracije po načrtih ing. arch. Franza, gledališka slikama pod vodstvom g. Skružnyja, scensko muziko je komponiral g. H. Svetel. Režija je prof. Šestova Opozarjamo na nedeljsko predstavo Fodorjeve »Mature«, ki se bo vršila po znižanih conah od 22 din navzdol. Dejanje nam kaže sliko iz solskega življenja, ter slika pedagoški odnos profesorjev do inkriminirane učenke. Režija je Debevčeva. _ Dramatski prvenec pisatelja Pahorja nosi naslov »Viničarji« ter se vprizori v torek, 28. t. m. Krstna predstava dela nam obeta novo zaninmo slovensko dramo. Dejanje se godi na domu veleposestnika Laha in v njegovi zidanici, kjer bo plesala ga. Mileva Boltarjeva. Režija je Kreftova. Predstava bo za premierski abonma. Tretja premiera v drami bo »Beraška opera« (Dreigrosclienoper) v režiji ing. arh. Stupice. Ta svojevrstna igra je žela svetoven uspeh. Obravnava Življenje najnižjih socialnih kast: beračev, tolovajev in vlačug, ter vsebuje originalne songe v stilu Villona. Weillova glasba posrečeno podčrtnva potek dejanja. Vodstvo orkestra bo imel g. Adamič. Predstava bo za premierski abonma. V abonmaju A in B so Se ugodni sedeži na razpolago, zato opozarjamo vse p. n. reflektante, naj se prijavijo v pisarni Narodnega gledališča v drami. BUKOVE ODPADKE popolnoma suhe, se ugodno kupi pri tvrdki “Kurivo«, Ljubljumi, TyrScyu cesta 31. telef, 34-31. Ljubljana, 25. septembra. O procesu Kristan — Bat’a smo že včeraj prav obširno poročali. Ljubljanski čevljarji so zlasti z veliko pozornostjo sledili izvajanjem branilca obtoženega Frana Kristana, odvetnika dr. Stanka Lapajneta. Prav ta proces je zgovorno pokazal, v kakšno hedo so potisnjeni pošteni naši čevljarji zaradi Bafinega sistema mehanizacije izdelovanja usnjar-skjh izdelkov. Sodba sama je poudarila, da je obtoženec izrekel inkriminirana dejanja v velikem razburjenju in veliki bedi. Prav za prav je bil Kristan obsojen le zaradi treh žaljivk, in sicer, ker je rabil o tožiteljici izraz, da »ribe in kaline lovi« ter »da eo delavci pri Bat’i ponižani v zamorske sužnje:. Dežnik so mu ukradli Ravnatelj tovarne čevljev v Tržiču »Jarec Josip Specht, ki je prisegal na »toro«, je po končani razpravi prav bridko potožil sodniku, da mu je nekdo med dopoldansko razpravo ukradel čisto nov svilen dežnik, ki ga je bil obesil zadaj na obešalnik v sobi št. 28. Sodnik je mirno pripomnil: »Bo treba tudi tu postaviti policaja. Pa saj so še nam sodnikom ukradli zimske suknje!« Gosp. ravnatelj Specbt je za svoj elaborat, odnosno za študij tvarine zahteval kar 1000 din honorarja. Njegov kolega g. Rant je bil skromnejši. Sodnik pa mu je prisodil le 300 din. To je či6to primeren honorar za delo, opravljeno v nekaj urah! , Živinski barantač Iz znamenitega, po zaslugi »Jutra« slavnega Javorja je doma mesarski pomočnik France Dr-mavček. Ker je bil brez posla, je prevzel važno funkcijo mešetarja in živinskega gonjača. Trgovec z živino Volkar ga je angažiral, da mu je gonil živino k raznim mesarjem. Volkar je živino dobavljal tudi škofjeloškemu mesarju Hafnerju. Drmav-ček France je prejemal naročila, da naj iz te in te vasi, od tega in lega posestnika prižene živino Hafnerju. France pa jc bil zvita buča. Živino je naprej prodajal. Veselo je živel. Hafnerja je oškodoval za okoli 4000 din. Zadeva pa je drugače zelo stara, kajti France ee je znal dolgo časa skrivali pred »krutim« kazenskim paragrafom. Meseca julija leta 1934 je v Smledniku prevzel kravo in jo prodal za 400 din. Oktobra nato drugo kravo v Prašah, novembra tretjo kravo in nazadnje junca v Mednem. Kazenski sodnik poedinec gosp. Fran Gorečan je Franceta obsodil na 4 mesece zapora ter ima plačati Hafnerju 3COO din odškodnine, Vol-karju pa 1000 din za ukradeno kolo. France osebno ni prišel k razpravi ter ga je sodnik kontumaciral, ker je bilo vabilo izkazano. Ribji tatov? obsojeni Dva podjetna Ljubljančana, Resnik in žin-žin, sta se neko nedeljo poleti odpeljala v Škofjo Loko, da bi se »kopalai. Obiskala sta Janeza Rilca. Pri njem so napravili posebne »potičke:, v katere so pomešali neko omamljujočo snov. Nato so jo mahnili do Sore. Pometali so v vodo pogačke. In kmalu nato eo začeli pobirati na gotovih mestih ribe, kline in celo postrvi. Bili so zasačeni in sedaj obtoženi zaradi tatvine. Sodnik poedinec g. Gorečan Janezu Rilcu: »Obtoženi ste, da ste ribe lovili. Ali priznate?« Janez ves ogorčen: »Nikakor ne, gospod sodnik! Ni res! Pošteno sem se kopal.« ■ Sodnik: »Res čudno. Videli so vas, da ste bili oblečeni.« Janez Rile: »Noge sem si pral. Za ribe nisem delal knedlov.« Oba Ljubljančana, žin-žin in Resnik, sta tudi zatrjevala svojo nedolžnost. »V Škofjo Loko,« sta govorila, »sva ee peljala, da bi se kopala. Sora je zelo zdravilna voda za revmatizem.« Priča Anton Mehle, davčni uradnik v Škofji Loki, pa je vse drugače povedal. Okoli 7. zjutraj je v Sori lovil ribe. Opazil je, da mnoge ribe omamljene plavajo nizdol. Pri obeh Ljubljančanih je osebno ugotovil, da sta imela pri sebi že več rib in da sta jih metala iz vode. Janez Rile pa mu je sam priznal, da je ujel dve ribi. Nič ni pomagalo. Za nagrado so dobili: Janez Rile 20 dni zapora nepogojno. Resnik 480 jtin ali 8 dni zapora, pogojno za 2 leti in žin-žin 540 din ali 9 dni zapora nepogojno. Janez Rile e sodbo ni bil zadovoljen. Ogromna škoda po deževfu Ljubljana, 25. septembra. Septembrsko neprestano deževje je povzročilo povsod v naših krajih ogromno škodo, kajti še niso pospravljeni pozni jesenski pridelki. Kmet je obupan. Na mnogih krajih je krompir popolnoma se-<*nil ali pa je izredno slabo obrodil. Tudi ni leto« ajda dobro obrodila. Močno je po dežju pokvarjena koruza. Tudi pesa ni dobra. Cenijo, da gre po ^septembrskem deževju povzročena škoda v milijone, ocenjena je na približno 15 milijonov din. Izredno slaba letina je za zelje. To se pozna tudi na ljubljanskem trgu. Neprestano deževje je dalje zelo oviralo razna regulačna dela na faznih krajih Save in pri drugih rekah, odnosno potokih in hudournikih. Sicer ni bilo doslej kakih hujših in katastrofalnih povodnji kot 1. 1933, toda na več krajih so se po- Kamnik Kamnik, 24. sept. Cesta iz Grabna na železniško nakladališče izredno trpi zaradi velikega promeeta in jo je zato treba stalno popravljati in nasipati. Težki tovori se vsak dan pomikajo po njej na kolodvor, zato bi bilo pravično in v redu, da se proglasi za železniško dovozno cesto, da bi tudi železnica prispevala k njenemu vzdrževanju. Zaradi tistih nekaj voz, ki 6e prepeljejo po njej iz Tunjic, bi občina ne imela nobenih posebnih brig z nasipanjem, zalo nikakor ne sme to veljati za razlog, da bi se železniška uprava branila sprejeti jo med dovozne železniške Podporo 60.000 din je razdelil cestni odbor vsem občinam v okraju za vzdrževanje občinskih cest To podporo, ki je z ozirom na potrebe prav majhna, je razdelil po ključu, v katerem je upošteval premoženjsko stanje občine, davčno osnovo in dolžino banovinskih in občinskih cest. Na Kamnik odpade po tem ključu 5000 din, na Kamniško Bistrico Dob in Domžale po 4000 din, na Nevlje in Komendo po 5000 din, na Homec in Radomlje po '2000 din itd. Zaenkrat je dobila vsaka občina 80 odstotkov omenjene vsote. Kapelica na Veliki planini Kamnik, 24. 6ept. V bližini turistovske koče na Veliki planini, na robu, ki vodi proti Tihi dolini, se dviga proti nebu skromna, toda lična kapelica. Z veliko vnemo *o pridne roke domačih delavcev zgradile zidam te melj in postavile na njega leseno ogrodje planinske kapelice, posvečene Mariji Snežni. Hitro je slo delo od rok in marsikdo je bil kar začuden, ko je na svojem poslednjem obisku na Veliki planini zagledal ponosno kapelico, ki na vzyišenem prostoru stremi v nebo in kliče verne planince, da se s plemenitimi čuvstvi, kakršne vzbuja pri vsakemu dobremu človeku pogled na veličastne planinske vrhove tam naokrog m z vdanim zaupanjem poklonijo Kraljici Mariji. Lani, ko je bila na Veliki planini prvikrat služba božja, je izšla pobuda za postavitev kapelice, ki naj bi pri molitvi združevala turiste m pastirje okrog Marije Snežne. Čeprav zbirka še zda-leka ni dosegla za gradnjo potrebne svote, je vendar bila po prizadevanju župnega urada v Stranjah že letos postavljena. Kapelica je sedem metrov dolga in štiri metre široka. Leseno ogrodje iz tesanih brun, znotraj lično obito z deščicami, ki bodo še prepleskane, stoji na zidanem podsavku, ki sega en meter od tal. Streha je krita s skodlami, v zvoniku pa bosta visela dva manjša zvona. Kakor smo že rekli, jc mesto za kapelico prav posrečeno izbrano, saj je odtod lep razgled po vsej Veliki planini. Kapelica bo spomladi popolnoma urejena, poleti pa bo slovesno blagoslovljena, kar bo za Veliko planino gotovo velik planinski praz; nik, saj bo vsak pravi planinec rad prispeval 6voj obulu6 v ča6t božjo in ponos naših planin. — Velike priprave za obisk mednarodnega kongresa katoliških esperantistov v Ljubljani se vršijo v vseh državah. Učimo se esperanta z novo praktično knjigo, ki jo razpošilja Klub esperantistov v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7, I., da se bomo lahko © tujci sporazumeli, Četrto kolo liginesa tekmovanja Po štirinajstih dneh se bo kolo državnega nogometnega prvenstva jutri četrtič zasukalo. Zaui-manje raste z vsako nedeljo in vsako kolo ima svoje posebne mikavnosti in senzacije. Tretje kolo je bilo v znaku prestižnih tekem v Belgradu in v Zagrebu, jutri pa bodo morali dosedaj vodeči klubi na tabeli pokazati, v koliko so bile tekme na domačih tleh pravo merilo njihovih moči. Vseh deset liginih izbrancev se bo jutri borilo po sledečem sporedu: V Belgradu: Jedinstvo.— Ljubljana BSK — HASK V Zagrebu: Coneordia — Jugoslavija V Splitu: Hajduk — Gradjansk; V Sarajevu: Slavij« — BASK Nam nogometaši gredo torej svojo srečo poizkušat v Belgrad. Jutri prvič, nato bo pa treba iti še trikrat. Naš jutrišnji nasprotnik je od V6eh bel-grajekih klubov najmanj siguren in zato ne bi smeli po.vseh računih pričakovati kakih zelo neugodnih presenečenj. Toda čeprav je Jedinstvo novinec, je začel že kar nevarno opletati okoli sebe. Po dveh porazih je pri zadnji tekmi upravičeno in lepo premagal moštvo Baska. Jedinstvo je torej klub, ki zna biti močno nevaren. Naj tega ne izkusi jutri LjubljanalPri pregledovanju še ne odigranih tekem v jesenskem delu prvenstva in ob skrbi za končno usodo Ljubljane v liginein prvenstvu, smo izračunali, da bi znala biti izguba obeh pik proti Jedinstvu naravnost odločilnega značaja. Naši fantjo so odšli korajžni in z dobrimi željami vseh svojih prijateljev. Jedinstvo ni klub, ki bi ga ne bilo mogoče premagati tudi na tujem igrišču in pred lujo publiko. Če, ah, ta vedni če, prinesejo naši reprezenlautje domov dve piki, bomo zadihali na globoko iu na široko- in bomo z večjo gotovostjo in korajžo čakali na Hajduka, ki pride v Ljubljano 17. oktobra. Tekmo bo sodil g. Neverkla. Druga tekma v Belgradu je med hrvatskimi akademiki in bivšim prvakom. HaSk je letos že enkrat zelo uspešno debutiral v Belgradu; do da-nee še ni izgubil nobene tekme. BSK je na tretjeni mestu iu je izgubil samo tekmo v Splitu. Tekma med obema kluboma bo brez dvoma silno zanimiva, kajti moštvo Haska ima letos velike, toda po dosedanjih rezultatih sodeč, tudi upravičene aspiracije. Kluboma bo delil pravico na zahtevo Zagrebčanov madžarski sodnik. Največji halo bo v Splitu! Gradjanski gre prvič iz svojega igrišča. Danes je na čelu tabele in ne beleži še nobenega poraza. Toda njegovi dosedanji nasprotniki Jedinstvo in Coneordia so bili bolj lahkega kalibra in zato ni bilo težko zmagovati. Jutri bo pa Gradjanski moral (»kazati, kaj zna kadar gre ven, in to še v Split. Hajdukove! Zagrebčanom ne bodo kar tako dajali točk. Če bo Grad-janeki hotel zmagati, se bo moral pošteno boriti, pa Se ni gotovo, če bo uspel. Hajduk je doma zelo nevaren. Tudi ta dva kluba ne zaupata jugoslovanskemu sodniku, zato jima bo sviral Italijan Mattco. Peta tekma je v Sarajevu. Seraljije bodo na vsak način skušali iztrgati Baekovceni obe točki. Po slabi igri, ki jo je Bask pokazal pred 14 dnevi proti -Jedinstvu sodeč, moramo dati prednost sarajevski Slaviji. Tekmo bo sodil jugoslov, sodnik g. Bažant. Poto kolo državnega nogometnega prvenstva bo pa šele 17. oktobra, kajti S. in 10. oktobm gostuje naša državna reprezentanca v Pragi iu _v Varšavi. javile lokalne povodnji. Mnogi potoki so poplavili polja. Tako na primer drugače mirna Račna na Dolenjskem je poplavila vso plodno ravan. Kraška kotlina pri Planini, kakor navadno, je že cej mesec popolnoma pod vodo in je spremenjena v veliko jezero. Potuhnjena in nevarna Krka «e je v svojem spodnjem toku, zlasti ob izlivu \ Savo, močno razlila po Tavninah. Krka je močno narasla pri Kostanjevici, kjer je bilo njeno vodno stanje doseženo do 3.80 m nad normalo. Vode so povsod v Sloveniji drugače visoko napete. Naglo naraščajo in nato upadajo, Splošno vodno stanje rek je bilo ta mesec od 167 do 360 cm nad normalo. Ljubljanica je davi, ker je ponoči popolnoma prenehalo deževati, le nekoliko upadla. Vodomer pri fužinski hidrocentrali je zaznamoval, da je Ljubljanica od včeraj do davi padla le za 5 cm. Upada dalje tudi Sava. O nekem sestanku med dr. Mačkom in dr. Stojadinovičem so vedele povedati »Jugoslovanske novine« in za njimi neki ljubljanski popolckievnik. Po tem poročilu bi se Stojadinovič in Maček sestala ne daleč od Rogaške Slatine. Javnost pa ve, da je bil zadnje dni Stojadinovič v Pragi ter se ni sestal z dr. Mačkom več kot enkrat, namreč januarja meseca pri Brežicah. Z Vojo Janjičem niso več zadovoljni Sremci v okraja Rume, kjer je bil Janjič izvoljen za poslanca po zaslugi volilnega reda, čeprav je v okraju dobil številčno večino kandidat z Mačkove liste. Janjič je prišel tudi v navzkrižje z tamošnjo JRZ, menda zaradi svojega stališča v razpravi o konkordatu. Popolno soglasje svojih strank v pogledu sporazuma so ugotovili včeraj šefi belgrajskega dela združene opozicije. Na sestanku so bili poleg Ljube Davidoviča, Miše Trifunoviča in Joče Jovanoviča še Boža Vlajič, Milan Gavrilovič, Milan Grol in Laziča Markovič. Belgrajski opozicijski veljaki se bodo še dalje posvetovali, istočasno pa bodo stopili v stik z dr. Mačkom in Adamom Pribičevičem, da določijo dan, v katerem bodo v Zagrebu podpisal^ sporazum, Miša Trifunovič je časnikarjem izjavil, da bodo že danes ali pa jutrf odšli’ v Zagreb posebni odposlanci in se dogovorili z Mačkom o končno veljavnem podpisu besedila sporazuma. Se vedno se širijo glasovi, da bodo po tem dogodku izdali poseben proglas na narod. Upravitelji pogodbenih pošt in njihovi nameščenci se morajo smatrati za državne unnieSfeure, kakor je bilo nedavno razsodilo kasacijsko sodišče v Novem Sadu. Okrožno sodišče v Beli Cerkvi je imelo soditi nekemu upravitelju pogodbene pošte ter se pri razsoji postavilo na stališče, da nameščenci in upravitelji pogodbenih pošt niso državni, temveč zasebni nameščenci. Sodišče se je pri tem oprlo na novi pravilnik o pogodbenih poštah, v katerem stoji, da odgovarjajo upravitelji pogodbenih pošt državi le za primer poneverbe ali oškodovanja državne imovine ter se tudi v primeru poneverbe ne more smatrati za državnega uslužbenca. Kasacijsko sodišče v Novem v?xU tG Pa Postavilo na prav nasprotno stališče: Pogodbeni poštarji vrše javno funkcijo ter izdajajo obenem javne listine. Zalo jih je treba smatrati za državne nameščence. Novi pravilnik o pogodbenih poštah pa ureja samo privatno pravne odnose. 200 kilogramov težko blagajno »o odnesli drzni vlomilci iz pisarne zdravilišča Brestova« blizu Zagreba. Vlomilci so bili neverjetno pre-drzni. Zgodaj zjutraj so se pojavili v zdravilišču, Pa s.® niso skrivali, kakor to delajo običajni vlo-^'.»enjveč so korajžno stopali mimo nekaj zdraviliških nameščencev v pisarno in se spravili nad blagajno. Nameščenci niso ničesar sumili, ker so mislili, da so najbrže prišli delavci kakega' podjetja, ki bodo težko blagajno popravili. Brez motenj so vlomilci dvignili blagajno in jo odnesli v bližnji gozd. Tam so jo navrtali in ukradli iz n\e jurjev. Sele nekaj ur kasneje je zdraviliška uprava ugotovila, da je bil izvršen vlom. 1 oklicali so zagrebško policijo na pomoč** vendar preiskava ne more uspešno napredovati, ker so vlomilci za seboj zmedli vsako sled. . Konferenca o izvozu mehkega lesa se bo vršila prihodnje dni v Stockholmu na .švedskem. Posebna mednarodna zveza za trgovino z mehkim lesom ima nalogo, da določi vsaki državi, koliko mehkega lesa sme največ izvozili. Tudi naša država je članica te zveze. Jugoslovanske izvoznike mehkega lesa bo zastopal na tej konferenci zagrebški industrialec Ivan Hochsinger. Glavna njegova naloga c)a 60 bo boril proti vsakemu znižanju količin, ki se bodo smele izvažati iz naše države. Čebelarji bodo dobili sladkor brez trošarine. rinančni minister je izdal poseben odlok, v katerem dovoljuje čeblarskim zadrugam, kakor tudi posameznim čebelarjem, kupovanje nezatrošarinjenega sladkorja, največ po 5 kg za vsak panj. Posamezne H ,n,®ncn® direkcije bodo na podlagi prošenj čebelar-| skih zadrug in čebelarjev samih izdajale dovoljenja za nabavo sladkorja iz državnih sladkornih tovarn v Deiju m Cukarici. Na šest mesecev strogega zapora je zagrebško sodiseo obsodilo policijskega stražnika Antona Medveda, ki je ponoči na straži ubil Ivana Kranj-cmo. Kranjčifta jo hotel baje pretihotapiti v mesto neko blago, vendar ga je Medved prijel in hoiol odgnali na stražnico. Kranjčina se je upiral aretaciji ter butnil policaja v trebuh, potem pa segel v žep, kakor bi hotel potegnii samokres. Stražnik pa ga je prehitel in ustrelil iz svojega samokresa. •\a tak način se je branil policaj, druge priče sto pa povedale povsem drugače. Zaradi tega je sodišče obsodilo Medveda na Šest mesecev strogega zapora. Italijanski slavni pevci l>odo še to jesen gostovali v Zagrebli in po drugih jugoslovanskih mestih. Po teh gostovanjih pa bo odšla zagrebška opera na gostovanja v Trst, Benetke, Milan in Rim. Zaradi toga se mudi v Zagrebu že nekaj dni italijanski ini-presario Valentini, da bi sklenil pogodbe in potem v Italiji pripravil vse portebno za uspeh gostovanj. Tudi o gostovanju najslavnejšega tenorista Giglija govore v Zagrebu. Za bližnje mesece je Gigli že obvezan peti v drugih krajih in je zato pričakovali, da bo šele v maju imel čas obiskati Zagreb. Tudi o ljubljanski operi je bilo govora, da bi letošnjo jesen gostovala po raznih italijanskih mestih z istim programom, s katerim je maja meseca gostovala v Trstu. Kdaj in kam bo šla ali če bo sploh sla na gostovanje, o lem v Ljubljani še nič ne vemo. Dalmatinski vinogradniki ostro protestirajo proti odločitvi poljedelskega ministrstva, da bo dovoljevalo .prodajo nezatrošarinjenega sladkorja, da se porabi za pojaeanje slabih vin. Zaenkrat se je vest o takem odloku šele razširila, ne da bi bila na merodajnih mestih potrjena ali zanikana. Dalmatinski vinogradniki vedo, da bi bili zaradi tega zelo prizadeti. Njihova vina so močna in dobra ter bi bila « pojačanimi slabimi vini na marsikaterem tržišču izpodrinjena. Vinogradniki so poslali finančnemu ministru protestno brzojavko. Nezatro-šarinjeni sladkor se baje Že nahaja v monopolskih skladiščih v Šibeniku. Pristaniškega delavca v Šibeniku je ubil postrešček Ivan Batinica. Ko so delavci ravno nakladali blago na ladjo, se jim je približal postrešček Batinica in brez besede udaril s trdim predmetom delavca Paška Ničena na tilnik. Paško se je zgrudil in potem v bolnišnici umrl. Postrešček se je hotel maščevati Ivanu Ničenu, ker ga je ta nekoč temeljito pretepel. Zaradi sramote ga postrešček ni bolel naznaniti, pač pa mu je obljubil maščevanje. V četrtek ga je izvršil, Le hudo je bil presenečen, ko so mu povedali, da je ubil Paška in ne Ivana, torej brata tistega, kateremu je prisegel maščevanje. M. Jacoby - R. Leigh: 5 Poročnik indijske brigade Veliki manevri v Beli Krajini Na levi: Vojaška radijska postaja. Zadaj kosi platna, e katerimi dajejo znake svojim letalom. Na desni: Strojnica, skrita v koruzi. „Rajski Kdor hoče spoznati skrajno preprosto življenje, videti kraj, kjer ljudem ni treba plačevati nobenih davkov, kjer nimajo ne sodnika, ne notarja, ne orožnikov, mu ni treba hoditi v južno-ameriške pragozde. ali na otoke Tihega oceana, ali na one med Afriko in Južno Ameriko, ampak kar v bližnjo Francijo. Ob bretonski obali, ne daleč od vojne luke Bresta, je čudovit otoček, kjer živi poleg čuvaja svetiLnika Se kakih tisoč ljudi. Na tem otoku popolnoma pozabiš, da so na svetu mesta, tovarne, drevesa, cvetlice, zelena trava in burno življenjsko vrvenje. Ljudje se menda preživljajo z ribolovom, saj zemlje ni skoraj nič; samo skalovje. Kdor ima pet kvadratnih metrov rodovitne zemlje, je že skoro tako ponosen kot kak veleposestnik. Pri vseh javnih zadevah imajo glavno besedo ženske, ki so iznašle tudi svojo dolžinsko mero. Če je n. pr. treba razdeliti kako posestvo, ki ni nikjer vknjiženo, med dediče, ga ženske odmerijo s svojimi predpasniki, šest predpasnikov široko, deset dolgo, itd. — postavijo majhnega dečka, ki si je med potjo nabral kamenčkov v kapo, v sredo zemljišča, mu zavežejo oči, ga nekajkraj zavrte in mu zakličejo, da začne metati kamenčke. Kolikor dedičev, toliko kamenčkov. Svet, na katerega bo padel ta kamenček, je za tega in tega itd. Vsi so zadovoljni, »zemljemerci in posestniki«; če pa le nastanejo kaka nespora-zumljenja, se pobotajo brez vsakega posredovanja sodnije, katero bi morali iskat na celino. Čisto prijazno, 1» domače; saj so si skoro vsi v sorodu. Za 1200 ljudi je samo 18 rodbinskih imen. Otočani imajo tudi kakih 20 krav, ki pa imajo kaj žalostno življenje, kajti o pašnikih lahko samo franjarijo in obujajo spomine nanje, v kolikor jih poznajo še s celine. Včasih jih res kdo žene na >pašo« na kraj, kjer se mu zdi, da je nekdaj v davnini rasla trava. Da se nekoliko zamotijo, jim vrže nekaj sena, ki ga morajo uvažati; zvečer pa, ko se je krava do sitega najedla svežega morskega zraka In jo je veter do dobra prepihal, jo spravijo zopet v hlev. Odreči se morajo mareikakemu ugodju navadne krave, živeti skromno in trezno, zato pa tudi v skromnih merah povračajo 6krb, t. j. zelo malo mleka dajejo. Ker je življenje na otoku sploh zelo dolgočasno, imajo vse mogoče smešne in drugod nemogoče navade, da si krajšajo čas. Če se n. pr. kdo ženi, hodijo vabit vse bližnje in daljne sorodnike, skoro vseh tisoč ljudi, po dvakrat, eamo da lahko pod hvalevredno pretvezo zabijejo nekaj Časa. Kadar je kako rojstvo na otoku, pridejo vse ženske pogledat novorojenca, za plačilo dobe skledico kuhanih 6uhih češpelj, klepetajo brez konca in kraja in se zadovoljno razidejo, da so tako lepo pregnale čas. Posebno veselje imajo s pogrebi. Ženske nosijo sploh samo žalno obleko: široko črno krilo, črn otok" predpasnik, črno jopico, debele nogavice iz črne volne in veliko črno ruto, ki pada čez ramena na hrbet. Jamo za mrliča morajo skopati najbližji sorodniki. Ko polože krsto v jamo, vse ženske poklek- Profesorica moralke Neki ameriški časopis je priobčil čudovito izpoved svojevrstne tatice, ki ima, kakor pravijo, »kleptomanijo«, nekako tatinsko bolezen. Kar daje izpovedi še posebno važnost, je dejstvo, da je pisateljica članka sijajna profesorica psihologije in moralke. Njeni učenci, ki so z naslado poslušali njena predavanja, so pravili, da ima nebeško lep obraz in oči. Ker je po svoji »obrti« vajena razglabljati značaje, je zelo natančno proučevala svojo čudno bolezen. »Kakor hitro stopim iz šole, kjer sem predavala in zagovarjala najboljša nravstvena mnenja, začutim, kako me neka nepremagljiva sila vleče proti najbližji trgovini, kjer 6em vedela, da bom kaj zmaknila. Najprej sem sklenila, da ne bom nikdar vzela več kot za en dolar vrednosti. Toda jemala sem vsak dan več. Najbolj čudno je to, da sem izmikala stvari, ki jih nikakor nisem potrebovala. Pa tudi treba mi ni bilo jemati, saj Mestni očetje postanejo kuharji Pretekli teden so občinski odborniki mesti Lille v Franciji kaj preprosto rešili vprašanje stavke, ki je izbruhnila v njihovi počitniški koloniji. Imeli so namreč 6000 otrok na počitniški oskrbi in 60 kuharic, ki 60 skrbele za njihovo prehrano. Dva dni pred koncem počitnic pa so kuharice in razne služkinje v taborišču začele stavkati in zahtevati večjo plačo. Namesto, da bi se spustili odborniki v pogajanja ali da bi kuharicam takoj zvišali plačo, so se sami opasali z belimi in modrimi predpasniki, naprosili svoje žene in žene svojih-znancev ter vsi skupaj sami šli pripravljat jedila za otroke in jim streči. Vse kuharsko in strežniško osebje, ki je tako le začasno nastavljeno, je z začudenjem opazovalo svoje namestnikeJn se gotovo precej osramočeno umaknilo; postrežba je šla v najlepšem redu naprej, tako da mladi gostje sploh niso opazili kakšne težave in boji so se bili »za kulisami«.1 , Oglašujte v Slov. domu! nejo in začno »v taktu c jokati; vse obenem in v določenih presledkih. V mraku prihajajo starejše ženske na pokopališče, moli jo, se sklanjajo nad grobovi in kadar jih Obsveti vrteči se žarek bližnjega svetilnika, dobiš vtis prizora iz Dantejevega pekla. Tudi njihov pozdrav te spominja smrti. Ne rečejo namreč »Dober dan ali »Lahko noč«, ampak »Veselje dušam!«. Odgovoriti pa moraš: »Amen!«. ima tatinsko bolezen sem dosti bogata, da bi si privoščila kakršnokoli muhavost...« Dasi je tako odkrito povedala svojo napako, jo vendar gotovo vsak obsoja in se zgraža nad njeno »pokvarjenostjo«. Če pa bi ee vsak človek nekoliko poglobil v svojo notranjost in opazoval svoja najmanjša, takorekoč brezpomembna dejanja, bi z začudenjem opazil, da je tudi sam podvržen tej bolezni. Saj ni treba, da gre izmikat v kako trgovino, saj je n. pr. obrekovanje tudi tatvina, tatvina dobrega imena; opravljanje tatvina priljubljenosti, majhne goljufije prj igri, prikrivanje svojega imetja in dohodkov pred davkarijo in tisoč'drugijr malenkosti, so prav za prav same tatvine; vsak človek ima že v krvi zakon samoobrambe in eamokoristi, ki ga nujno tira v to, da si čim več prilasti; vsaka prilastitev pa zahteva kolikor toliko surovosti, varanja, utajitve, torej tavine v najširšem in skrajno finem pomenu besede. Vpliv pipe na izgovorjavo Če je sploh še kaj originalnega, potem je gotovo brošura, ki jo je pred nedavnim izdal na Angleškem profesor Ernst Curzon. V tej svoji brošuri razvija svojevrstno teorijo, zakaj se je v Angležih ukoreninila lastnost, da tako tnalo govore in da tudi na vprašanja dajejo tako lakonično kratke odgovore. Svoja izvajanja začenja profesor Curzon z ugotovitvijo, da je Anglija dežela, v kateri žive ljudje, ki zelo radi vlečejo pipo. Vsakega Angleža sploh najhitreje poznaš že na prvi pogled po pipi. Znano je tudi, da ljudje, ki neprestano vlečejo pipo, ne govore radi mnogo, najbrže zato, ker mislijo, da jim zaradi predolgoveznega govorenja, ali vsaj govorenja v dolgih stavkih, vsakčas lahko njihova ljubljena pipa ugasne. Zato imajo takšni kadilci navado biti zelo kratki v besedah in še te navadno na koncu stavkov kar »požro«. Zdi se, — tako trdi profesor Curzon — da to kajenje na pipo precej vpliva tudi na samo izgovarjavo, ki je svojstvena za angleški jezik, če poslušaš Angleža govoriti, dobiš vtis, kakor da nikdar ne odpre ust. Ta navada bo po mnenju Curzona počasi prešla tudi na one Angleže, ki še ne vlečejo pipe, kar bo čez nekaj stoletij vtisnilo svoj značilen pečat angleškemu jeziku. Ognjenik je napravil zemljo rodovitno Nekoliko severneje od Avstralije leži otok Nova Gvineja, znan po številnih ognjeniških izbruhih, ki se ponavljajo skoro leto za letom. Tako so se tudi letos kar vrstili konec maja in v začetku junija, tako da je ognjeniški pepel naravnost zatemnil sonce nad glavnini mestom Rabol in še daleč po okolici. Srečno naključje pa je hotelo, da je ravno v tem času začel padati silovit dež, ki je ves ognjeniški pepel stolkel na zemljo in jo daleč naokoli spremenil v najrodovitnejše poljane. Tam? kajšnji domačini niso bili malo presenečeni nad tem nenavadnim pojavom, ko je bil v kratkem času odet v bujno cvetje in zelenje kraj, o katerem bi pred tem blagodejnim ognjeniškim izbruhom lahko rekli vse prej, kakor to, da je rodoviten. Čudna igra narave v krajih, kjer ljudje žive v neprestanem strahu, kdaj bo k njim prišla smrt na obisk naravnost iz ognjeniških žrel. Drobne vesti Trdoživa ura. Neki urar v We6tfaliji je v rudniku zgubil uro, v kateri je imel vrezano svoje ime in naslov. Kako pa se je začudil, ko je čez več tednov dobil svojo dragoceno zapuščino iz 300 km oddaljenega Braunschvveiga, kjer imajo velikanske plimame, Premog za v peči v plinarnah gre namreč po tekočih trakovih mimo delavcev, ki pobirajo iz njega razne 6labo gorljive ali negorljive predmete. Tako se je med premogom na traku pripeljala tudi izgubljena ura. Ostre oči delavca so jo opazile. Pobral jo je, pregledal, našel vrezano ime in jo poslal njenemu lastniku, za kar zasluži dvakratno priznanje: kot dober delavec in kot poštenjak. Ura pa, ki je brez posebne škode zase naredila tako dolgo pot za zanjo tako neugodnih okoliščinah, tudi zasluži najčastnejše mesto. Kokoši mesto davka. Pokrajinska vlada v Kvangtungu na Kitajskem je iznašla kaj svojevrsten način davščine. Vsaka družina dobi po enega piščanca, katerega mora rediti in pitati toliko časa, da doseže petkrat večjo vrednost, kot jo je imel v začetku. Kdor piščanca ne bi hotel pitati in pitanega zopet oddati državi, bo obsojen na določeno denarno kazen ali zapor. 29-krat poročena in 28-krat ločena je rekord, s katerim se ne more ponašati nobena filmska zvezda. Dosegla ga je Rusinja Marica Lakov, ki ima šele 26 let, pa so ji ruske oblasti v sedmih letih dovolile 29 porok in 28 razporok. Če bo šlo tako naprej, bo še marsikaj doživela. Svet je poln najrazličnejših norcev, katerih največji niso po norišnicah. Radio Podroben program ljubljanske iu v»eh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tednika »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno t a m o deset dinarjev. —• Programi Radio Ljubljana Sobota, 25. sept,: 12 V pisanem venčku se plošče vrstijo, pa zidano voljo in radost delijo — 13.45 Vreme, poročila — 18 0a», spored, obvestila — 1&13- V ■'Pisanem venčku se plošče vrstijo,' pa židano v,>! It> \^n radost delijo — 14 Vreme — 18 Za delopust (igra Kad. orkester) — 18.40 Potrebna javna dela v dravski banovini (Združ. inženirjev in arhitektov) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. urat ;Za^ ret ki hrvatskega in srbskega nacionalizma (dr. .Nik. Lalič, publ.) — 19.30 Pregled sporeda za prihodnji teden — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 «V sezono novo zdaj stopimo, na stare čase pozabimo; poglejmo, kaj, kje iu kako — se vsi pripravljajo na njo.« Vesela reportaža dela in skrbi od vsepovsod. Sodelujejo: člani rad igr. družine in plošče. Sestav iti vodstvo: Jožek in Ježek. — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Kad. orkester. Drugi programi Sobota. 25. septembra: Belgrad: 20 Srbski večer — 7>agreb: 20 Klavir, 20.30 Operetne arije, 21.30 Tamburice — Dunaj: 19.10 Vojaška godba, 20 Jazz, 21 Kriminalna igra, 21.40 H. Straussova sonata, 22.20 Zabavni koncert — Huda pesta: 19.50 Igra, 22 Vojaška godba, 23 Jazz — Trst-Slilan: 17.15 Orkestralni kone., 21 Igra, 21.40 Jazz — Hipi-Bari: 21 Opera «Isabean — Prana: 19.20 Vojaška godba, 20.25 Opereta, 22.30 Orkestralni koncert — Varšava: 20 Za Poljake v tujini, 21.05 Salonski valčki, 22 Plesna glasba — Vratislava: 20.10 Operna glasba — Ostale nemške postaje: 20.10 Različni zabavni programi. Elizabeta Campbellova Vickers se na mah docela strezni, pogleda začudeno okoli sebe, potem pa se na mah pomiri in se v zadregi nasmehne. Sam je izgovarjal to besedo! Njegove ustnice so šepetale to ime enolično, brez prenehanja, vedno isto ime, Pomane si oči, potem pa potisne pest v pesek. »Za zlomka! Menda ne bom začel sanjariti!« A v hipu se spet pomiri. Mislil je na Elizabeto, ki ga je čakala v hiši svojega očeta, polkovnika Campbella, Obšlo ga je čustvo spokojnosti in mu začelo polniti dušo. Krčevitost, ki je za nekaj časa uklepala vse njegovo bitje in si osvojila vsa njegovega čustva, je popuščala. Popuščala pa je tudi tista onemogla bolečina, ki se mu je bila zagrizla v srce, ko je šepetal to ime. Niti sam ni prav vedel, zakaj se tako boji, da bi izgubil to dekle, ki ga je imel tako rad. Saj Ja je tudi ona imela rada, da se mu ni še nikdar vzbudila sumnja o njeni ljubezni. Le zdaj pa zdaj so ga popadale slutnje, da jo bo izgubil, ne morda zato, ker bi ga več ne ljubila, marveč... Zakaj? Geoffrey Vickers je svojo zaročenko spoznal pred dvema letoma, ko so polkovnika Campbella prestavili v Indijo. Na plesu pri guvernerju je prvič videl to mlado dekle. Bila je še otrok in ni vedela, kaj je življenje in ljubezen. Toda vzljubila ga je, kakor da je njen starejši brat, ne pa moški. Geoffrey je to čutil od prvega trenutka. Toda vedno je mislil, da se bodo njena čustva spremenila, Elizabeta je zdaj imela osemnajst let. Bila je mlada dama, ki so jo vsi občudovali in jo razvajali, kakor da je še vedno malo dekletce. Da, Elizabeta ga je imela rada, toda ali je to bila zares trajna in trdna ljubezen? Ljubezen, kakršno je imel v mislih Geoffrey, tisto močno čustvo medsebojne povezanosti in pripravljenosti na sleherno žrtev? Ljubezen, kakršno je Geoffrey čutil do tega dekleta, ali je bilo mogoče, da bo ona kdaj čutila kaj takega do njega? Elizabeta ni poznala svoje matere, ki je umrla, ko je imela dve leti. Do desetega leta je živela v očetovi hiši v Londonu, s staro vzgojiteljico, ki je vzgajala že njeno mater. Po smrti te dobre starke jo je oče poslal v dekliški zavod v Manchestru, kjer je živela šest let. Ko so polkovnika Campbella prestavili v Indijo, je sklenil, da bo vzel otroka s sabo. Elizabetina otroška leta niso bila ne vesela, ne žalostna. Ni doživela ne velike bolečine, ne velike radosti. Bila je vedra in zadovoljna. Samo včasih je mogel oče v njenih velikih, črnih očeh zapaziti izraz nekega nezavestnega pričakovanja, neko pritajeno željo za življenjem. Bila je v vsem taka, kakor so angleška dekleta njene starosti in stanu v tisti dobi: bila je dobro vzgojeno dekletce, ki je na vsa vprašanja, ki jih je v življenju srečavalo, odgovarjala z navadnimi, starimi besedami, pregovori in modrostjo, ki jo je slišala od svoje stare vzgojiteljice in od učiteljic v zavodu. Ko je v Kalkuti spoznala Geoffreya, ki je z njo ravnal kakor z odraslo damo, ki ji je o življenju govoril docela drugače, kakor pa je bila vajena slišati do zdaj, se je pred njo odprlo novo obzorje. V mladi dekletovi duši so se budila čustva, nova in nepoznana, začela se je zavedati sveta okoli sebe. Prav zaradi tega je imela Geoffreya tako rada. On ji je pokazal svet in življenje v docela novi luči, ker ni z njo ravnal tako kakor vsi drugi ljudje; oče, vzgojiteljica in učiteljice. Elizabeta ga je imela rada. Toda prav zadnje čase je do njega čutila vsebolj nekako sestrsko ljubezen, nekako spoštovanje učenke do učitelja, nekako hvaležnost, da se je sploh razgovarjal z njo. Niti saina si ni mogla odgovoriti in razložiti, kaj je to. Imela ga je rada kot starejšega brata, katerega se je malce bala. Goeffrey je bil včasih zanjo nedosegljivo daleč, ker je čutila, da je predvsem vojak in šele potem kaj drugega. Bil je častnik na odgovornem mestu, eden izmed tistih angleških vojakov, katere je njen oče vedno tako občudoval. foto \Varner Bron Elizabeta Campbellova »Sluveuail tlom« izbaja traak delavnik oh 12 Mn»«6na naro&ntna 13 Din sa tnozematvo 2! Din Umtniitvo Kopitarjeva nlica */TIL Telefon «« tu 29