SKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 13» 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVII1 gospodarskega stališča DROBNE VESTI iz slovenue Attlee bo danes govoril kongresu (Poslano iz Trsta) • drugim so ustrelili v tilnik, na- IZJAVA DRŽAVNEGA TO-- rev'diral ves j žILCA. — Jernej Stante, komu aine varnosti enkrat nistični tožilec si0Veniie, je ob ' V glavnem bo kon-; Iieki priliki dejal. »Bogate in re- e "* ce na-i se ta sklad vne bomo spjravili tako daleč, Z večjim vplače-; da bodo kleče prosiH vlado za K lavrpv in delodajal- košček kruha» _ To je ci]j ko_ munizma, da je vse odvisno od vlade. Potem je seveda lahko vladati. Ta Stante je pribežal leta 1940 iz Celja v Ljubljano pred Nemci. Dolgo ga je v vzdržavala škofijska avcev se vzdržuje s pomo- IniJl davkov, dočim bi vica vplačil približno zdaj. ^ industrij i bo najbolj' Ljubljani valo opreme iz vlite-j podporna akcija. Sedaj plačuje • Sar »mo Ford in Chev- katoličanom dobroto s tem, dp .kujeta sami, drugi | jih pošilja nedolžne v smrt in ne dovoli, kot je bilo v slučaju Narte Velikonja, da bi katoličan pred smrtjo prejel svete zakramente. UMOR BIVŠEGA DOMOBRANCA. — Koncem meseca avgusta so partizani zverinsko mučili in umorili bivšega domobranca Riflja iz Št. Petra pri Novem mestu. Ta se je nekaj Ju bo kongres de- j časa skrival pred partizani. Ker s°.iilu Angliji in dojso mu pa že prej pobili vso dru-,ada vlada ' od zunanjih livaren. iftApa danes primanjku- '00° delavcev. * * * * hjifj lik nar°d v splošnem je » etnu posojilu Angliji, v kmalu slišali po ra-v časopisju propa-Se ta sentiment naro- iUari Prid Angliji. En- to pa zmetali v jame, ki so jih'--- napravile letalske bombe. Stre-'ft ... . , ,, l.iali. so Črnogorski komunisti,! Ec@06!l JI3 iSVI Dl ' jame so morali zasipati nemški! v _ ,, vojni ujetniki. Pri Hudi jami faClI POITBOC RlISijG pri Laškem so približno ob istem' času ustrelili 200 ljudi in jih zmetali v opuščen rudniški rov. | Na Pardubici med Konjicami in; Oplotnico so partizani postrelili svojem boju Batavija. — Uporni domačini na Javi, ki se bore za neodvisnost oziroma za: republiko Ja Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Njegov govor bo oddajan po radiu ob 12:30 popoldne. V četrtek ali petek nam bodo državniki povedali Danes začnejo zidati_ Anton Grdi na, predsednik korporacije za pozidavo hiš na \v/ v, ■ «. D a a -1 T , • P°g°rišču naznanja, da bodo za- washington. — Predsednik Truman ter angleški in čeli danes z gradnjo 5 in morda kanadski premier so dosegli, kot se zatrjuje, sporazum 0 hiš na 61. cesti. Hiše bodo gradili sledeči: Msgr. B. J. Po- zaključke glede atomske sile. . . uunt, «4uuu» « rcpuuiiKu ja- §lede nadaJjne uporabe atomske bombe ter bodo v četrtek Stvori avtJmoS6^ ti-?' s.° se sovjetskega j ali petek podali javnosti glede tega skupno izjavo. Na pod- „ ..,.,. , , komisarifl Mnlnt.rtva -/•> nn™^ lorr.- ^^ ;„ An b l J"ojbca, rianK soce .lih je bilo postreljenih v bli I komisarja Molotova za pomdč m v. i- , , i proti angleškim četam, ki zdai zini Trbovelj v takozvanem • ,• • ' , . urarf„;Vn , . v. i jemljejo pristanišče Soerabaja Hrastniku, kjer so tudi opusce- A , , . .» . , ' od hise do hise. ni rudniki. Ob cesti od Rnnsk *h I ^ , • ,• . ,.. 111, Domoljubi trdijo, da se Anglija bori proti njim v namenu, da pride Java zopet nazaj pod f^vpreč spremeni- žjno, Se je moral sam zanimati itz * 1Vtlf I' 'i l' ,d0' 4 je čnega Ameri- >M Je nočejo delati. To jffjr - vidimo okrog sebe it v 'ndustriji, ki bi se SUle in z delom pri" • j He t!1110 sebe aa_ ' je, da tak polo- Zed. državah. Tz m a)ajo poročila, da ,avcev in v francoski m,7striji je akutno po- delovne sile. To da | na pokopališču, na* > so ljudje tru fc>r>h za gospodarstvo, da mu povsem ne propade. Ko je ob priliki prišel domov, so ga ujeli. Zvezali so ga in vodili po cesti v smeri proti Novem mestu. Bili so ga s puškinimi kopiti ter mu zabijali skozi ušesa v glavo lesene kolce, dokler ni v strašnih mukah izdihnil. Pokopali so ga, lcar ob cesti, tako da so mu noge molele iz zemlje. Vaščani, ki so vse to opazovali, so ga kasneje izkopali in pokopali dostojno so n " zadnje vojne in k°liko počivati. V\ s atomsko silo upo- de M ll»f Za i 1 "to J drugega kot za ; t>t ,v kratkem, kaže ta (ta ,^ednik ene večjih K. ,Užb Je bil v dogo- mdel Proge elektrifi- Pravi i0.^ilna sila elektri-se je slučajno MNOŽIČNI UMORI. — Po dosedanjih ugotovitvah j.e bilo v Sloveniji od Titove "osvoboditve" do danes brez vsake razsodbe in tajno na najokrutnejši način pomorjenih 27,000 — 30,000 nasprotnikov sedanjega režima. Najstrašnejše morišče je v Kočevskem rogu. O teh umorih je izjavil znani partizan iz novo- Hi da bi bila na i meške okolice: "Kako so ljudje inj^ifi!^ Profesorjem, ka- Ki tte M Z»if;wVedal, da bo skoro pe, p°dbo za elektrifika-[Var°fes°r se je pa za-Jij,1 napeljavati elek. lari^af i? boš v 10 letih vo- G°riCl# Hat ko sil°!" Pred" H>vjJ>* ^ Preklical vse do- eKtrifikacij0 proge. * * po na ie.f prec m°ško obleko to-K^ pi j, Jal° silno denarja. ceni, ampak fl'. »M dev; K v dovolj obleke ^' To se zlasti čuti, Iti .J Prodajalno vojni j neumni, ko mislijo, da streljamo samo tiste, glede katerih so sodbe objavljene v časopisih. Ne vedo, koliko jih požre Kočevski rog. Ta sploh nima dna." NOVI MNOŽIČNI GROBOVI. — Vedno znova prihajajo vesti o nanovo odkritih množičnih grobovih. V bližini sv. Mi. klavža pri Mariboru se nahajata dva množična grobova partizanskih žrtev. To sta dve po nekako 25 m dolgi jami in 4 m široki. Napolnjeni sta s trupli nasprotnikov režima. PARTIZANSKI ZLOČINI. — Partizanski funkcijonar, ki je hi o v St*'0 tjal! Ib Jemalcev, ker JLaškem> mi je pripovedoval, da ijj^kih lO°Ca> da je v eni uri jj C- ^'n srajc Povprečen vojak.1 1% * * ;>jštrd>jo nekateri, da' mezde in plače,' fOsalo cene produkcij^10 govorjenje. Če i mere! s0 partizani v začetku julija po-1 - i 1 i v Laškem v teku treh noči 300 ljudi. Drugega za okrog NAČRTI ZA OBISK AMERIŠKIH DRUŽIN V NEMČIJO Frankfurt. — žene in otroci ameriških vojakov v okupaciji v Nemčiji bodo smele obiskati svoje može oziroma očete. Vojaško poveljstvo že dela na tozadevnem načrtu. Nek častnik generala Eisen-howerja je rekel, da bodo mOr-da ameriške družine lahko prišle v Nemčijo na obisk do prihodnjega junija. Vojaki in bolničarke ubiti v Italiji Rim. — Dvanajst ameriških vojakov, ki so bili na potu domov in dve bolničarki so bili ubiti v letalski nezgodi na letališču Palermo. Letalo je treščilo na tla in začelo goreti. Samo> en mož posadke je ostal živ. oblast Holandske, kot je bila pred vojno. Indonezi, ki se borijo za neodvisnost so obljubili, da bodo pomagali: razorožiti japonske čete na Javi, če jim zavezniki pomagajo priboriti zaže. Ijeno neodvisnost. Za pomoč iz Rusije je apeliral po radiu zunanji minister Soebardjo. -o-- Noblovo nagrado za leto 1945 je dobil Hull Oslo, Norveška. — Norveški parlament je odglasoval, da se podari Noblovo nagrado za leto 1945 za največji napor v dosegi svetovnega miru, bivšemu ameriškemu državnem;) tajniku Co.r-deir Hullu. Mr. Hull je položil temelj za konferenco Združenih narodov v San Franciscu, ki je potem ustvarila čarter Združenih narodo^ Mr. Hull je že 8. Amerikanec, ki je dobil Noblovo nagrado. Prvi je bil Teodor Ropsevelt leta 1906, Elihu Root leta 1912, Woodrow Wilson leta 1919, Charles Dawes leta 1925, Frank Kellogg leta 1929, dr. Nicholas Butler leta 1931 in Jane Adams leta 1932. -o- Gen. Eisenhower je dospel iz Evrope Boston. — Včeraj je pristal . na bližnjem letališču gen. Eisen-hower, ki je na potu v Washington. Ob prihodu se je udeležil v Bostonu praznovanja dneva premirja. Nad 1,000,000 oseb je videlo ogromno povorko, katere se je udeležil tudi general. Prva, ki je pozdravila generala, ko je stopil iz letala, je bila njegova žena. Drugi ga je pozdravil guverner države Massachusetts, Maurice Tobin. General bo pričal pred kongresom glede spojitve poveljstva armade, mornarice in zračne armade pod eno poveljstvo. o in Mary Gre- lagi te izjave se pričakuje, da se bodo zopet sestali k posve-, , „ T, , v , «enc, Kosta in Iva Trupin eh tovanju zunanji ministri 5 zaveznikov in najbrže se bodo! Hiše ki bodo sestali tudi predsednik Truman, premier Attlee in maršal Stalin k razgovorom. POLICIJA SVARI PRED NEVARNO VOŽNJO V ZIMSKIH MESECIH na zavore. Mnogo nesreč je bi- Stalin je imendval svojega naslednika London. — Iz Stockholma poročajo, da je ruski diktator Stalin imenoval že svojega naslednika in sicer da je to general Andrej Zhdanov. Poročila trdijo, da so te vesti prišle iz Finske. Zhdanov je poveljnik vojaške- n f\ V, tiK*]ir ah 1 i Policijski načelnik Geo. J. %,-vVicPrisiljena zvišati: Matowitz opozarja clevelandske ^Vi ?',dišala tudi. VOznike na nevarno vožnjo po X 1 jih pa enosta-J cestah nastopno zimo. že sedaj \\m.a nebo. Zgled ima-jie treba vedeti, da je odpadlo % ^o ~ - 9 Samo industrL jesensko listje resna nevarnost |Sehrat0V' Vsi1 vemo, i za kolesa. Pod listjem je nam-Pi\'a a na milijone, pa reč viaga, radi tega kolesa rada l.l; J<1 n« J_ J . — I - . - K* Xl116 izdell,je eno'', spolzijo, ako se naglo pritisne je"' ker Jih PO ___ J ni ceni ne izpla-; •ti i vlada ne dovoli višjih cen pro-Hk / * | duktom. Nekje bo moralo poči V lndustriji vidimo'ti ali odnehati. Tedaj dobimo v \ .elavstvo stavka, deželo blaženo inflacijo, katere mezdo, indu- se vsi bojimo, pa jo vendar na mezd, ker ji vse pretege kličemo v vas. lo že radi tega.- Kadar pa sneg in led pokrije ta ceste, je pa vožnja z avtomo- bil v Zgornji Hrušici, fara St. NOVI GROBOVI John Hočevar V nedeljo zvečer je zadela srčna kap, ko je bil na potu na delo, John Hočevarja iz 5343 Stanard Ave. Bil je star 56 let. Po poklicu je bil tevsar. Tukaj zapušča bratranca Jacka in Stanleya Zore ter sestrično Frances Zupančič. Rojen je bili še bolj opasna. Vse to naj vzame previden voznik v poštev in nezgode na cesti se bodo izdatno zmanjšale. Daljše ure noči in slabo vre- Peter, kjer zapušča več sorod nikov. Tukaj je bival 40 let ter je član dr. 28 SNPJ. Pogreb bo v četrtek popoldne ob eni iz Že-letovega pogrebnega zavoda in me povzročajo, da voznik ceste na Highland Park pokopališče pred seboj ne vidi dobro. Tedaj je treba voziti počasneje kot na Frances Owens Včeraj je umrla Frances vadno. To je eden glavnih po-j Owens, roj. Prelogar. Stanova gojev, da se prepreči nezgode. ja je na 4018 Buxton Rd., So. Voznik naj vedno vozi tako, kot Euclid, O. Pogreb ima v oskrbi mu kažejo okoliščine in storil bo August F. Svetek. Cas pogreba sebi in drugim dobro. in drugo bo naznanjeno jutri. Danes predsednik Truman ne bo v konferenci z obema premi-erjema, .ker bo šel angleški premier Attlee pred obe zbornici kongresa in jima govoril. Njegov govor bo prenašan po radijskih postajah ob 12:30 popoldne. K dogovorom se bodo pa sestali najbrže jutri ter jih za ključih v četrtek ali petek. Govori se, da bodo ti razgo veri prinesli zaključke glede atomske bombe, ki bodo razpršili strah in sumnjo Rusije, da imata Amerika in Anglija kake posebne in zahrbtne namene z atomsko bombo. Nato bo pa zavzela Sovjetija politično stališče, tako se pričakuje, da bo odstranila vsako sumnjo v Ameriki in Angliji glede njenih namenov. Attlee je že priporočal, naj se vse oboroževalne tajnosti dene v skupno vrečo ter da na razpolago Združenim narodom. Tako bi postala tajnost atomske bombe skupna last Združenih narodov, toda k temu bi morali tudi Rusija in Francija izročiti svoje vojaške tajnosti. Predno se bo pa to zgodilo, bo morala Rusija predložiti zaveznikom vse svoje želje po teritorijih v Evropi in Aziji. Ako bosta Amerika in Anglija uvide, li, da se zahtevam Rusije lahko ustreže, bosta ustregli, toda Rusija se bo morala zavezati, da bo v polnem sodelovala z organizacijo Združenih narodov. Zed. države zahtevajo pred sodni stol sina magnata Kruppa grajene po najmodernejšem načinu, ne smejo presegati vsote $10,000. Arhitekt je George Vojnovich, kon-traktor pa firma Roediger Construction Co. Te hiše bodo pod streho še pred zimo. Zahvala za obiske— Mrs. Anton Prijatelj iz 18303 Nuernberg. — Robert Jack- N°tti"fham Rd- tem potom son, ki bo zastopal Zed. države!zahvaljuje za obi-s5 za cvetli-kot tožilec nemških nacijev, je! ck.arte ln danla- poslane v bol-' vložil pri mednarodni sodni ko-!n,sn'co 111 na dom- Prijateljice misiji zahtevo, da se postavi i _zdaj lahk'o obiščejo na domu. pred sodni stol Alfreda Kruppa} P''jazen obisk— sina municijskega magna ta' . VčeraJ n»s je obiskal v ured-Kruppa, ki je sam preslaboten, Ii;ištvu John E- Lokar> tai"ik gu-aa bi bil postavljen pred sodni vernei'ja Lauscheta. V nedeljo se stol. i J« udeležil slavnosti SDZ, včeraj Jackson je že prej zahteval,1 f pa Prisostvoval ustoličen ju naj se postavi kot vojna zločin- žuPana Burka v mestni hiši. Po-ca pred sodni tribunal očeta in!poldne Je odpotoval nazaj v Co- sina, toda proti temu so bile Anglija, Rusija in Francija. Zdaj se še ne ve, če bodo te tri države ugodile zahtevi Jacksona. Ako bodo, potem bo sodna obravnava zopet prestavljena za par ted lumbus. Za 14. obletnico— V sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Ignaca Luznar v spomin 14. obletnice njegove smrti. 20. novembra. Titovi kandidati so, seveda, zmagali povsod nov, dočim je zdaj določena za' Novica iz Ljubljane— Mr. Kollander je prejel včeraj iz Ljubljane kabel naslednje vsebine: "3,200 zavitkov dospe-j Jo nepoškodovanih, tudi tisti od I Gabrona; prejela 4990 dinarjev (cd Vas; srčna hvala in pozdrave Belgrad. — V nedeljo so se'—Amalija Rus." K temu je pri-vršile v Jugoslaviji volitve za- pomniti, da so bili zavitki, med stopnikov v narodno skupščino, j temi tudi oni od g. Gabrona, po-"Zmagali" so na celi črti Titovi slani 19. sept, in denar, to je kandidati. To je seveda naravno' $100 pa je poslal Kollander 24. in edino mogoče, ker ni bilo na J okt. Iz tega je razvidno, da sta-glasovnicah nobenih drugih kan-' rokrajska pošta že posluje. Kdor didatov kot Titovi. Nasprotniki ( želj poslati zavitke v domovino, režima niso postavili kandida-| lahko dobi zaboje pri Kollander-tov, ker si niso drznili, če hoče-. ju skupno z vsemi navodili; tujo še nositi glavo na ramenih. | di denar lahko pošljete po Kol- Voliti je smel vsak, ki se je landerju. boril pri Osvobodilni fronti, n^ Kdo je našel? glede na to, koliko je star. Skup-J Na 64. cesti blizu Glass Ave. sčina bo spisala novo ustavo, to!je bila izgubljena siva denarni- se pravi, spisal jo. bo Tito, skup Sčina pa potrdila 100% -o- Mati in hči sta ubili moža ozir. očeta Vzroka pa še nista pove Logan, O. — ga okrožja v Leningradu in eden star 71 let je najmočnejših političnih osebno-1 roko svoje žene in hčere, sti v Rusiji. Za Zhdanovim stoji leningrajska garnizija in vsa baltiška flotila za slučaj, če bi kdo nasprotoval njegovemu nasledstvu Stalina. Zhdanov je bil svoje čase tajnik komunistične stranke, ki je leta 1939 urgiral okupacijo vzhodne Poljske ter nasprotoval /vezi med Rusijo in Anglijo. ca, rdeče obrobljena. Pošten najditelj denar lahko obdrži, denarnico pa naj vrne na Agnes Mal-ly Gliha, 1105 E. 63. St. Roman je v Carey, O.— Mrs. Kic naznanja, da je še nekaj prostorov na bušu, ki od-1 pelje na božjo pot v Carey, O. žena ; na lg nov ob 5 zjutraj; naZaj je stara 50 let, hči, ki je omo-' ge m dan okrQg g zvečer_ žena, 29 let. Obe sta priznali j Za pojasniIa takoj pokličite Mrs< Marion Lewery, našel smrt pod1 uboj. dali. Ameriška vlada je vzela osi-šču več kot 40,000 raznih patentov. Od teh jih je dozdaj kupila ameriška industrija komaj 5,-000. Razne vesfl od nailh borcev v službi Strica Sama Iz armade je bil častno odpuščen T/5 Milan Merhar iz 990 E. 63. St. Vsega skupaj je slu- žil v armadi 3 leta in 7 mesecev ter 19 dni. Udeležil se je bojev v Belgiji, Nemčiji in Italiji, pa je iz vseh bojev prinesel zdravo poncem kožo domov. Sgt. Edward Snyder, 1050 E. 67. St. je dobil časten odpust iz armade. Služil je dve leti in pol na Južnem Pacifiku, kjer se je udeležil mnogih bitk proti Ja- Kic na 3558 E. 81. St. tel. MI 5369. Maša za vojakom— Jutri ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega vojaka Pvt. Charles Mar-zlikar. Važna seja— V sredo zvečer ob osmih bo seja društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v navadnih prostorih, članstvo naj se udeleži v velikem številu. Šola za angleščino— V javni knjižnici na 6405 Superior Ave. se vrši pouk v angleščini in sicer za začetnike vsak pondeljek in sredo od 1 do 3 popoldne, za druge, ki že nekaj znajo, pa ob torkih in četrtkih od 1 do 3 popoldne. Učiteljica je Babel McCarthy. -o-- DAJ BKAT. DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Glair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _ Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.00. Za Cleveland. Do Do4ti, celo leto $1.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta 18.60. Za Cleveland, po pottl. pol leta M.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po pofttl četrt leta $2.25. Za Cleveland in Kuclld. po raznaialclh: Celo leto $6.60. pol leta M.60. ' četrt leta $2.00 Fonmema ttevllka S eent« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. KM per year. Cleveland, tor mail. |7JM per Tear. V. s. and Canada, $>J6 tor • month«. Cleveland, tar mail. $4 00 far $ month«. D. S. and Canada. $2.00 for S month«. Cleveland, hr mail, $2.21 for $ month«. Cleveland and Buclid by Carrier. $6.50 per year: $SM for $ month«. $2.00 for I month«. Single oopHea $ cent«. Entered a« second-clan matter January 6th. 180$. at the Poet Offiee at Cleveland. Ohio, under the Act of March 8rd. 167$. ___ No. 265 Tues., Nov. 13, 1945 Predsednik v škripcih Veliki problemi, doma in v inozemstvu, so dokaj trd oreh za našega predsednika Trumana. Težko, da bi jih rešil v splošno zadovol'jstvo, zlasti še on, ki ni nikdar niti v sanjah pričakoval, da bo kdaj predsednik Zedinjenih držav. Za rešitev takih problemov, kakršnim zre naša dežela danes nasproti, bi moral biti mož drugačnega kova, treniran v domači in inozemski politiki, v ekonomiji ter zlasti v delavskih problemih, pa bi moral biti še poleg tega obdan z najboljšimi možgani, ki jih ima naša dežela na razpolago. Če bi imel vse to na svoji strani, pa bi ime! še težavno stališče, nikar še, ko nima ne tega ne onega. Mi vsi vemo, da bi naš predsednik rad storil najboljše. Prav dobro se zaveda nevarnosti inflacije, pa kljub temu njegova administracija brodari naravnost proti čerem nevarne inflacije. Kot izkušeni opazovalci vidijo ima predsednik Truman dvoje glavnih težkoč. Ena je ta, ker nima okrog sebe dobrih svetovalcev, ki bi bili izklesani za take pi'ilike, kakršne ima danes naša dežela rešiti. Razen par izjem se je predsednik obdal s samimi politikaši, skoro pra.v noben nima kakih državniških zmožnosti ali izkušenj. Res je, da ga obišče mnogo izkušenih mož, ki mu dajejo nasvete, toda njegov stalen krog, s katerim se dan za dnem posvetuje, je tak, j da mu ne more dati nasvetov za dobro rešitev problemov, j Dati mu jih ne more zato, ker jih ne zna. Državni tajnik j Byrnes bi bil še eden najboljših, toda ta je v svojem uradu ; tako zaposlen, da ne more biti predsedniku v kako izdatno! pomoč na di'ugem kot državniškem polju. | Druga težkoča našega predsednika je pa dediščina. Ko! je Mr. Truman nasledil predsednik Roosevelta, ni mogel j vpeljati svoje lastne politike in svojega lastnega vodstva dr-j žavnega voza. Hočeš ali nočeš je moral nadaljevati smerni-ceh, ki jih je določil njegov prednik, čepfav bi morda rad ustvaril svoje lastno mnenje za boljše vodstvo dežele in za. boljšo rešitev problemov, doma in v zunanji politiki. Ta dediščina za svojim prednikom mu zabranjuje, da bi se postavil na kako trdno stališče v sporih med delavstvom in delodajalci. To vidimo iz njegovega zadnjega govora narodu, ko je toplo priporočal mirno rešitev sporov, toda ni pokazal poti, po kateri bi se to doseglo. Priporočal je, naj delavstvo in delodajalci sami rešijo spore, toda ti sami jih ne bodo rešili, če ne bo nekoga, ki bi posredoval in skušal obe strani spraviti skupaj. Najbrže naš predsednik to dobro sam uvideva, pa še ni pripravljen, da bi vzel vajeti v roke. Ljudje, ki dobro poznajo položaj, trdijo, da predsednik vse to dobro sam vidi in da je radi tega v velikih skrbeh. Resnost položaja vidi bolje, kot ga je videl pred nekaj meseci. Še bolj ga pa skrbi to, ker uvideva svojo nezmožnost storiti kaj v tem oziru. Seveda, eno je, kar bi lahko storil, namreč, da bi vrgel ves ustroj v smeti, pognal od sebe vse politikarje ter poklical k državniškemu vozu najbolj zmožne može v deželi ter brez politikarjev postavil deželo na solventno stališče. Toda lahko je govoriti in pisati o tem, težje je pa storiti. Biti bi moral trden mož, pogumen in odločen, ki bi si upal pognati od sebe politikarje in se obdati z ljudmi gospodarskih zmožnosti. Toda taka operacija bi bila nevarna, če jo pogledamo iz političnega stališča, toda taka operacija bi bila pa tudi edino ozdravljiva za našo deželo. Proč s poli-tikarji in zmožne osebe k državnemu vozu, Mr. prezident! Pomoč za vse Ameriški kongres je pametno napravil, ko je odobril nadaljnih $550,000,000 za Relifno organizacijo združenih narodov, toda s pridržkom, da gre ta pomoč samo v one dežele, ki puste obisk ameriškim časnikarjem. Nekaterim to ni všeč, mi pa pravimo, da je to pametno, ker le potem bomo zvedeli, če gre ta pomoč res samo potrebnim, ali se deli samo onim, ki so z vlado dotične dežele. Da se ta relif iz Amerike deli strankarsko in ne po potrebi, vidimo zlasti na Poljskem in v Jugoslaviji. Relifna organizacija (UNRRA) ni mogla, na, primer, poslati na Poljsko nobenega svojih direktorjev, da bi tam delil pomoč potrebnim, ne glede na njih politično prepričanje. Amerik? je znana, da rada da, kruh lačnemu in ga pri tem ne vpraša, kakšnega političnega prepričanja je. Na Poljskem pa razdeljuje odpomoč iz Amerike sovjetski komisar Menšikov, torej lahko vemo, kateri dobijo tam pomoč. Kar se tiče delitve relifa v Jugoslaviji, pa razvidimo iz poročila ameriškega majorja Fieldinga, ki je bil več mesecev z ameriško misijo v Jugoslaviji in ki poroča o tem v "Harperjevi reviji" oktobra meseca. Fielding piše dobesedno o delitvi pomoči v Jugoslaviji sledeče: "Ako si partizan ješ, ako nisi, stradaš. Bil sem tam v času pogajanj UNRRA z jugoslovansko vlado. Jugoslovanski civilisti so padali po cestah od gladu, toda Tito ni dovolil dohodka ameriškim ladjam, napolnjenim s potrebščinami, ki so bile vsidrane v Italiji in na katerih je živež že gnil. Tito je zahteval, da popolnoma kontrolira razdelitev pomoči in ne uradniki UNRRA. Prav tako je z delitvijo ameriške pomoči v Italiji. Vemo, da tam jugoslovanski begunci še danes ne dobivajo te pomoči, čeprav so zastopniki raznih dežel, ki so včlanjene pri UNRRA odločili, da se da ta pomoč tudi jugoslovanskim beguncem. Vzrok, da slovenski begunci še danes ne dobijo te pomoči je ta, ker jo delijo — komunisti, in ti jo delijo — ne potrebnim — ampak samo takim, ki prisegajo Jia komunizem. Naši begunci so v begunstvu zato, ker so proti komunizmu, torej ne dobe pomoči. Le poglejmo, kdo deli to ameriško pomoč v Italiji. Šef za centralno Italijo je Maurice Rosen, Žid in komunist. Šef za Rim je Martin Germandoff — komunist. Oni, ki dovoljuje je Avstrijec — Oleiimacher — komunist. I Šef medicinskega oddeljenja je dr. Gonik — sovjetski državljan in komunist. In ti ljudje delijo relif, za katerega plača Amerika z naročilom, naj dobe pomoč potrebni. Ti ljudje jo delijo prav na tak način, kakor bi jo delili nekateri "naši" v Ameriki, ki so ob času pobiranja prispevkov za slovenske begunce kričali: pljunite na tiste, ki pobirajo . . ." Mi vemo, da, dobi v Ljubljani pomoč od UNRRA samo tisti, ki prinese izkaznico od vlade. Vlada je komunistična, torej dobi izkaznico samo tisti, ki je z vlado — torej komunist. Vse drugo naj — pogine. Samo komunisti imajo pravico do življenja. Tudi Hitler je rekel, da imajo pravico do življenja samo — naciji.__ Najmanjša kapelica na svetu Leta 1877 je benediktinec Father Otto Kopf na svojem misijonskem potovanju na malem hribu poleg mesta Covington, Ky., zgradil lično kameni-to kapelico, posvečeno v počast Žalostne Matere božje; hrib je nazval Monte Casino. Zatrjuje se, da .je ta kapelica najmanjša na svetu, ker ima tudi altar za sv. mašo; dolga je samo 8 čevljev, široka pa 6; za vernike sta na razpolago samo dve klopici. --o-- Zobozdravniki v I. svetovni vojni Naši vojaški zobozdravniki so bili tudi med zadnjo svetovno vojno zelo zaposleni, kajti vojakom so popravili 71,700,000 zob, izpulili pa 16,500,000. B! RADI NOVO LEDENICO! Rabljena maščoba je potrebna pri izdelavi ledenic, likalnikov, in mnogo drugih stvari . . . kakor tudi za mjlo. ODDAJTE RABLJENO MAST! te. Prosim torej, da ^ določenem času na 111 ^ tudi ne pozabite, da sedanja kampanja m segati vse druge, želeč vam vsem skuP»J I V ------jj lo uspeha, ostajam z . ! pozdravom za večjo in Inejšo SMZ, ^ Anthony R^' Ob praznovanju 45-Ietnice dr. sv. Jožefa št. 45 KSKJ, Waukegan, 111. pesmi. Ti Milhvaučani igajo vsako nedeljo med 9. in 10. uro na radio na Racine postaji. Nudili so nam velik užitek, ljudstvo jih je z ogromnim aplavzom še in še klicalo nazaj, ker lepe domače pesmi so nam zbujale spomin, ko smo v stari domovini sami te pesmi prepevali, da so odmevale čez hrib in plan. Predstavljeni so bili ustanovitelji, ki jih je bilo ob ustanovitvi 19 in od katerih jih živi še 12. glavni P1,efl tek tud 18 Pove '"jo? se d^ 1 sto Zdaj bomo s pravil Herblen vtis^ ko je bil pred njim Vj ^ u I njim lev, na eni str» in deroča reka, na druj A bok prepad, poln 1 * zrn. Da je štiri najbolj nevarne a ^ tu< pa j kaže, da ni bil tak^j ^p Gl. tajnik Mr. Jos. Zalar je i kot bi kdo Pričak0^. Jaf io * omenil, da ob 45letnici bi se go- j skega in nočnega^ v« •, vorilo lahko cele ure o pretek- i sem kar trepetal; K ■ ro! lih dogodkih tolikih let in o do-1 povedoval ta stran* J b/otah, ki jih društvo doprine-jsem izgubil vsako A , se v tem času bodisi za član- se Herblen. živ res«. ,hA; m M Sa u} ; ob* Proslave se $e vdglešilo nad 500 oseb. Gornja slika nam kaže nekaj udeležencev, ki opazujejo Mr. John Umek-a, ki je bil prvi tajnik tega društva, ko reže ogromni "birthday cake," ki je bil v 17 "nadstropij" in je imel še sterho na vrhu. Spekla pa ga Chicago, 111. V nedeljo, 28. oktobra smo se odpeljali proti Waukeganu, da zopet obiščemo tamkajšnjo slovensko naselbino, ker na ta dan je ondotno društvo sv. Jožefa, št. 53 KSKJ praznovalo 45 letnico svojega obstanka. Lep dan je bil, vožnja skozi pozne jesenske barve je nudila zadnjo poslavljaj očo se naravno lepoto. Mr. Martin Miller je bil naš šofer, z njim je bil tudi Mr. Lasek, to sta naša či-kaška pinkarja, ki sta morala na vsak način slišati na ta lep slavnostni dan waukeganske pinkarje ali potrkovalce. Meni, malo kot sorodriici, malo kot taki, ki z vsakim dnem bolj krevljam z bolno nogo, so dovolili, da 'prisedem v avtomobil. Ker pa je bilo še nekaj prostora, smo pa še Mr. Jožeta Grdi-na iz Clevelancla povabili, ki se je te dni mudil v Chicagi na a-gitaciji za Ameriško Domovino, in ki je želel iti tudi v Waukegan na ta dan. Veliko po številu jfe društvo sv. Jožefa, saj šteje 575 članstva, zato se je razvila lepa po-vorka od dvorane do cerkve, ko so člani korakali k jubilejni sv. maši. Prišli so gl. uradniki od blizu in daleč, kot gl. predsednik Mr. J. Germ, gl. tajnik Mr. J. Zalar in gl. blagajnik Mr. Slana in še več drugih. Bilo je je prvovrstna kuharica Mrs. fa v Jolietu. Stoje pa: Joseph Anna Novak. Ta veliki "birth- ] Zore, tajnik društva in vodja te-day cake" je tehtal polnih 20 j gg> programa. Hon_ john p. funtov- | Dromey, župan iz North Chica- Sedeči od. levč na desne sor T , TT , , . . „ , „ go, John Umek, ki reze. cake, Rev. M. J. Hiti, župnik pri Materi Božji v Waukeganu; Rev. M. J. Butala, duhovni vodja K. Mr. John Germ, gl. predsednik KSKJ in Mr. Joseph Zalar, Gl. S. K. J. in župnik fare Sv. Jože- J tajnik KSKJ. la naših pinkarjev lepo prizna- 'jokajte z j oka j očimi in veselite 'nje waukeganskemu "pinkar-j se z veselimi. mnogo gostov .iz sosednih na--licih staršev umrlih junakov selbin, največ iz Milwaukee. — Lepo je bil razsvetljen veliki oltar in okrašen z domačimi jesenskimi rožami; v zvoniku pa so potrkavali, da je bilo človeku mehko pri srcu. Mr. Miller in Mr. Laisek sta se izrazila: — "A, ti pinkar j i pa "bitajo" Chicago!" In ker so Slovenci v Chi-cagu pač ponosni na domače skemu klubu." Kot mi je bilo povedano, je ta klub že povabljen v Chicago, da bo pri sv. Štefanu potrkaval ob zlatem jubileju fare sv. Štefana leta 1947. Tudi Milvvaučani so se pohvalno izrazili o lepem zvo-nenju, so to pač lepi spomini na naša prošla mlada leta. Slavnostno sv. mašo je daroval duhovni vodja KSKJ č. g. Rev. M. J. Butala, pridigal je pa Rev. Dr. M. Setničar, župnik iz West Allis, Wis. Lepo je bila zamišljena njegova pridiga, v kateri ni posegel v preteklost, temveč šel v duhu v bodočnost društvenega življenja. Dasi so se društva s težavo ustanavljala, tudi bodočnost bo stavila težave na vse strani, in le železna volja mlajših naslednikov bo zmožna prekoračiti težave prihodnjih časov in vzdržati društva na začrtanem cilju naših ustanovnikov. Ob eni uri se je pričel slavnostni banket. Dvorana fare M. B. je bila nabito polna.^Po o-pravljeni molitvi so bili vsi navzoči naprošeni, da stoje mirno za eno minuto v počast v vojni padlim junakom — sobratom članom društva. Ti so: dva I-vanetičeva, Musichev in Šlana-tov. Nato je zatrobil "Taps," nastala je smrtna tišina, a po so tekle solze, ki se niso hotele ustaviti. . . .Veličastna ameriška himna Star Spangled Banner nas je vzdramila iz naših težkih in žalostnih misli, a ko so pa začela takoj zatem brhka waukeganska dekleta nositi dobrote na mizo, tedaj je spet zavelo živahno žuborenje po dvorani. Smo pač tako ust- potrkavanje, zato je ta poliva- varjeni. Toda saj se nas uči: Po banketu je pa pozdravil vse navzoče predsednik društva Frank Jerina v slovenskem jeziku, stoloravnatelj ter tajnik društva Joseph Zore pa v angleščini. Oba sta želela vsem mnogo zabave in da bi se gostje počutili zadovoljne med N. Chikažani in Waukegančani. — Mr. Zore je opozarjal zlasti mlajše, da naj se vsepovsod zanimajo za društveno in Jedno-tino življenje, ker ustanovniki zaipuščajo društveno delo, zato bo kmalu treba na splošno mlajšim nastopiti. -Zatem je pozdravil svoje fa-rane g. župnik Hitti: — Moji domači ljubljenci! — Well, ko bi ne bilo nobene druge besede, to je že dovolj veliko priznanje župnika svojim faranom. Pa tudi on je pozdravil vse jiruge goste, čestital članstvu in pohvalil dobre člane društva sv. Jožefa. Rekel je, da ima tudi patron sv. Jožef svoje čla-ine rad, saj jim da vedno ob vsaki slavnosti lepo vreme, čemur sledi dober uspeh. Saj pa tudi članstvo dela po zgledu sv. Jožefa; z neumornim delom se trudi za dušni in telesni blagor društva in s tem cele fare. Iz duhovnega življenja, iz cerkve, izvira obstoj in napredek Jed-note. Drugi narodi občudujejo Slovence, ko se ob enakih prilikah v tako ogromnem številu zberejo skupaj in skušajo na vsakovrstne načine še povišati slavnost. Gospod župnik je rekel: To je častno za Slovence, za društvo in Bog daj, da se obdrži ta duh vedno med nami. Zatem so nastopili na odru mihvauški "Jolly Fellows" in zaplei več domačih slovenskih men, da se zberemo skupaj obj vem nadaljnem P1'' „ j£ P® takih prilikah je prvič, da se v j "Desno roko bi 0 cerkvi' .zahvalimo *Bogu za vse | Herblan dalje,jce dobro, in (Dalle nit 3 strum* -O- LVcumiu Dugu na. vat, - . ,.ew ' . drugič, da pokažemo j ?b kakijorihcni srw ^ F P; Mladinski zbor se zahvaljuje bukvi. Ena, dve, t« ^ del gori v vejah. P8. ^ '" ie ob Mladinski pevski zbor škr-jančko.v se prav lepo zahvaljuje vsem posetnikom njih koncerta, dne 28. oktobra, vsem prispevateljem oglasov za programno knjižico, kot tudi August Svetek Funeral Home in Liberty Electric Co., katerih oglasa sta bila po pomoti izpuščena iz programne knjižice, za kar prosimo opro-ščenja. Nadalje najlepša hvala vsem darovalcem v dvorani in izven in sicer: Jos. Žele Funeral Home, Mr. Peter česen, Mr. in Mrs. James Rotter, Mrs. Rose Zdešar, in Mr. Albin Praprot-nik. Nadalje hvala pevovodji Mr. Walter, pianistinji Miss Dorothy Skuly, igrovodkinji Mrs. Marion Bashel, pobiral-kam oglasov Mrs. M. Grill in Mrs. Louise Drugovič. Prav lepa hvala tudi vsem delavcem na odru, pri maskiranju, za baro in v kuhinji ter sploh vsem, ki ste na kateri koli način kaj pripomogli do tako lepega uspeha. Torej, še enkrat prav lepa hvala vsem skupaj! Odbor škrjančkov. Ji I Za t bilo niti ene same ;"ieVai mor bi se zatekel- ,fl s> , prije1 smrtni .nevarnosti »« ^ «o vil to, kar bi najb^rf aj mojem mestu ves na tla in omedlel oU' vi u, ne groze. Samo to SW Če bi to?.. fit i zmelje j o krokodil1 ^ H- zr elo to Iz urada predsednika Slov. moške zveze Cenjeni sobratje.! Kljub vsem neprilikam, ki jih imamo, čas hitro poteka. Samo še šest tednov, pa bo naša kampanja za novo članstvo zaključena. Kakor razvidim iz poročila, ste pri nekaterih podružnicah še precej delavni. Vsi tisti boste ob zaključku kampanje imeli veselo zavest, da ste storili svojo člansko dolžnost. Kaj pa vi drugi, ki ste malo ali celo nič storili v zadnjem času.? Ne vem kaj čakata? Teh šest tednov bo naenkrat minilo! Pojdite na delo vsi, tako glavni uradniki, kakor uradniki podružnic in celokupno članstvo, da vsaj sedaj vsak pridobite par novih članov za svojo organizacijo. Vsak naj stori svojo člansko dolžnost, pa nam je uspeh zagotovljen. bo levje grob?" . . 6iav ,kotoo 1 > < lo?" se nisem v. ne bi napravil i^JV Uh h1 a novo pripoved"* * j Vi "Ti si pa res P^ / neumno vprašaš. ^ u , n drugo se ni , A 1 diš, "da sem še ves P ^ Vedno bolj mi s* ^ ^ pričanje, da za * , t Ji . boš, ki si tako za'uti 5/ f saj je prav, da st b J*, k date stresa gr°za V ,. od bi se bilo lahko M na Je pa vendar PokaZ1 š, meti, kot jo ima v le pri Rujavki in %„j, tako neumnih VPU za nikamor. Da ne bom- s' rfo y iN- i * če -L **! o b t? ker sem ga takj ^ "Veš," je nada'J^1 K \ « ne •S t1 nJ( vesti, kerzato^s^iumr ft ^k b ljubil in močno me iko P0' | , "pa nisem POPOVI nekoliko pomag^ % nam ali drike!^. r bilo nekako W0'^-slabega vina P1"1 kaj delaš, samo ,j9 .vedo. Zato sem rr Po VfUU. ZJCILU .JU- ,, I, ali kako bi re_.!.,flic» ■ekel kot če bi se Sliv Javornik, kar 1)1r H. enega ropotaW*' ^ "Oče Herbla'^ pet vtaknil vm«^ sem bil takrat, P ^ H nes, kako se P^s^ zaleteti v W01'1^ dar priraščena kraj, ali ne?" "Seveda sta, ^ bt sem rekel, da s < | v drugega, amPa; gnJ^ hI! bii0 prigliho, če bi vijo, da koga^flein vendar vemo, nebes potrkava" )5j 1>< prav ne rečem- j n P'ir precej potreb«0 vo. i strašanski tr® 0 Tem potom tudi poživljam j ^ dvignil g'a„ glavne uradnike, da se gotovo j j^j sem vide1: j y jjn vsi udeležite seje glavnega od-! "ije kar vi bora, ki se bo vršila v nedeljo! previdno gov0l„epI'žiV11jJ 18. novembra ob dveh popol- j izbleknil kako K^,.,. dne v Slovenskem narodnem; Bomo ju^1' •^n" domu na St. Clair Ave. Vab-! blen videl. fl»( ljeni ste tudi vsi uradniki po- more kaj družnic, da se te seje udeleži-1 lečem. Pisana mati OB 45 LETNICI DRUŠTVA ŠT. 53 KSKJ SPISAL J. F. MALOGRAJSKI ie tudi na kak način « . e potem, kaj sem ;ud#Jh se lahko izgovori se ,srcu • j« k lijjuv redsel 4 sto načinov Ali ^ 11 ®Palo ? In kdo naj Potepenki? Reče 5! a j° je samo malo otela, potem pa, da ■i n še to in ono je a v svojo opravič-;t0rej bati! tako pripravljali se zagovarjala je tam globoko Pojavli glas, ki , ni vznemir-^strašila se je. Na- H J 8e je čutila doji,!, °v°lj zavarovano. a tudi dovolj zava-s'Per samo sebe, j0glas vesti? — > iJe Pi'i srcu in zde-vj*0* da ji je zaše-"a«ho: "Morilka!" k?relete'la in hote" iti zopet ven. ..Jl je pcrogal dru- |i()J' tako lepo priliko jfr,očeš rabiti? Kdo ' to V" na misel: Kaj,smrtjo, je obšel tudi njo. Ali spomnila se je v tistem hipu svoje mamice in nekaj sladkega ji je napolnilo srce. Ah, potem jo bo položili poleg nje in pri nji bo tam gori nad zvezdami, pri nji venomer! In vzbudila se ji je hipoma želja, da bi res umrla, da bi bilo konec teh muk, konec neznosnemu trpljenju! Drgetala je po vsem životu. Noge so se ji šibile in utrujenost se je lotevala vseh njenih udov. Urnrdti! Nič več strašnega ni imela zanjo ta misel, odkar se je spomnila svoje drage mamice. Ah, to ji je ona izprosila! Božja volja je tako! Že se hoče vleči preko poti ter položiti glavo na sneg, ki je bil nakopičen ob strani, ko začuje stopinje za seboj. Obrne se in pred njo stoji Jernej, njih bivši hlapec, ki je služil sedaj pri sosedovh in s katerim sta bila še vedno prijatelja. Drug v drugega sta strmela nekaj časa. Prvi izpregovori M J ernej MALI OGLASI Vk Se [k"v v nji menda do-' Pre |«i je 5remagal pa je i 5 sob Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje in kopalnica. Samo odra- ^'^C?6^1 uživanJe'iSiim. Vprašajte na 7017 Hecker na: e Vi*l od nje žrtev. ^ ■i r,0 lj.etneje nego da- j [..•Jl Kljukčevi sodi; Zato, če postane ' Ave. ioM Gospodinjo se išče Na mali župniji z 2 duhovni-Vest sitna' Udu i^oma> se išče samostano gospodi 1 din jo; dobra plača in stalno de- •le v ■ i lo. Naslov pove urad tega lista. K prejšnjemu } fa L^olnoma pomiriti casih se j.i je za- deklico kli- i d\'e I4e ' ,lo. 1U«0, ' e » .V rO^- A jje> 0I>', )1 11 ];!> "V BO^ti zA Posestvo naprodaj Je to ~~—" "" ! Kdor hoče svoj denar dobro jjlavQ !U: raotlio, se 1 investirati, naj kupi ta tri po Pte8k.,ln si prizade'|sestva: 6121, 6123 in 6125 St ^ Va in zaspala. "i vedela, kaj Clair Ave. Za informacije pokliče MA 6530. (x) nj0- Nekaj se je tHnekaj pretres- ala j, ^ ^o se je zdra-il„preletela groza. ;a'as J.e hotela zakli-je obtičal na a se je, da tr-' jo je tako 0cl sebe, ne za-J^zivala s tem In kaj bi tu- JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY IVanhoe 4221 18115 NE F F ROAD ,'!e bi Se jo še tako jo je že toli- Hr niso izdale nič- Še manj bi V k ned'c'lžna duša \\ J^bno nakano, J°l'°dila v srcu jVe,le mačehe, za-TH/^iej najbolj u-(L^la. I„ kaj jo 'ili^a nego smrt? j.. Je že zdaj vsi 1 mogla prebiti p°d milim ne- 11 "J )0J '^ Pomislila, kaj in desni ro- 'eili'h Se bila flleh, toda bole- M ,< St'1 )a *t' nK-f^ V i ^ (Hfni' Čutila je sa-dolgo vztra-naj sto-'' (,],Jl je vedno zo-Toda odgo-jj ; Sama tu sre- i' telo Sa ^ti .^v si pomaga-več nobene vse je že spa-strah, ki na-0 bitje pred V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA .. NEPOZABNEGA. SOPROGA IN OČETA Joseph Turk ki Je za vedrio zatisnil svoje oči dne 13. novembra 1945. Leto dni je že minilo, kar Tvoja pot se je končala, vsem v spominu si ostal in v veselju večnem se raduj. Žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI. Cleveland, O. 13. nov. 1945. zmago, tako naj tudi še sedaj poprime, ko bo kampanja za Victory bonde. Župan North Chicaga, Hon John P. Dromey je takoj k temu hudomušno pristavil, da se je župan northčikaškega predmestja Waukegana še prav dobro izrazil. Tudi on je v iskrenih besedah čestital v imenu North Chicaga na lepem uspehu Slovencev. Prav zelo pohvale vredno je dejstvo, da sta oba župana prisostvovala banketu in vsem govorom prav do zadnjega, torej se nista prišla samo z& par minut pokazat, kar je tako rado pri enakih slavno-stih. Videlo se je, da sta prav z zanimanjem sledila slovenskemu programu. Gl. blagajnik Mr. Math Slana se je pa v iskrenih besedah spomnil moža, ki je bil še navzoč med nami na 401etnici tega društva, ki je veliko storil za društvo in Jednoto, sedaj pa ga ni več med živimi, Mr. F. Opeka. Ljudstvo se z veliko spoštljivostjo spominja tega svojega rojaka, ki je toliko storil za slovenstvo za časa svojega življenja. Predstavljeni so bili še vsi gl. odborniki-ca Jednote, kot Mrs. Težak, Mr. Gospodarich, Mr. Brince, Mrs. Trselich, Mr. Zefran in morda še kdo drugi, pa da nisem sledila imenom. Rev. M. J. Cepon, ki je že v lepi slovenski govorici govoril vernikom ob svoji novi maši, je sedaj marsikaj lepega povedal v še lepši in boljši slovenščini. Priporočal je društvenikom, da le še za naprej "Vse za vero, dom in narod," da bo društvo še po,tem, ko ga bo sedanja mladina vodila, še praznovalo obletnico za obletnico v enako katoliškem dtihu, kakor danes. G. dr. M. Setničar pa nam je najhignil, da on želi sedaj bolj poslušati kakor pa govoriti, kot o,na žena, ki je imela bolnega moža. Vedno mu je govorila: Tako daj in tako daj, to smeš in to ne -smeš, da boš "fajn," zdrav in korajžen možak. Mož jo je poslušal, pa nič rekel in po svoje mislil. Žena se je te-y& tako ustrašila, da je šla k zdravniku vprašat, kaj bi to bila za ena bolezen, ko me posluša, a nič ne sliši.. Zdravnik pa je rekel: Ej ljuba žena, saj to ni bolezen, ampak dar božji. Bertie Howley je žela buren aplavz za svoj accordion solo. Tudi Mrs. G. Repp, katero je spremljala na piano; Miss Ko-vačič, je lepo zapela "Ave Maria" in "Zapoj mi ptičica glasno." Posnemanja vredno je tamkajšnje skupno sodelovanje sosednih društev, katerih člani in članice so tako lepo pomagali na en ali drug način pri tej proslavi. Odborniki so se vsem tem javno zahvalili. Predstavljeni so bili navzoči odborniki vnanjih društev, poklican je bil tudi Mr. Jože Grdina iz Clevelanda, ki se zdaj nahaja v Illinoisu kot že omenjeno. — Čestital je društvu in obenem omenil, da bo že še tudi osebno (Nadaljevanje z 2 strani) spoštovanje ustanoviteljem in hvaležnost sedanjim uradnikom. K sklepu je g. Zalar želel, da naj Bog ohrani društvo še na mnoga leta in da naj gre mladina z društvom po začrtani poti naprej. Miss V. Umek je potem ljubko zapela več pesmi. Ko je pela: la: "Tam za goro zvezda sveti," — se je očku Umeku tako milo storilo, da mu je po sili zdrknila solza po licu. Nič zato, očka, saj nam je bilo vsem enako o)b pesmih, ki jih je Vaša hčerka pela. Robert Mikš je sicer še mlad fant, toda že velik mojster na harmoniko. Žel je velik aplavz za svoje proizvajanje. Rev. Butala je seveda bil med Waukegančani zopet kot doma. Vesel je bil videti toliko svojih prejšnjih faranov in iskreno je pozdravil svoje iprejšnje šolarje, sedaj fante vojake, ki so se vrnili z bojnega polja. Rekel je: "Med mašo sem molil za vse žive in mrtve člane društva in Jednote, ki so tako dobro o-rali ledino slovenskega polja in spominjal sem se v molitvi še posebno naših »umrlih članov -vojakov, ki so dali svoje življenje zato, da mi gremo še lahko naprej po" začrtani poti. Zgodovina slovenskih katol. društev je vedno spojena z zgodovino fare, in prav je bilo, da sta se* društvo in fara skupno poklonila svojemu Kristusu Kralju. Tudi v bodočnosti bo uspeh, če bomo delovali za ve-o in Boga, in za dom in narod. Dajmo Bogu, kar je božjega, in človeku, kar je človeškega! Mr. Bailey in hčerka sta nato nastopila, on je žvižgal ka-Kor kanarček, hčerka ga je pa spremljala na piano. Tudi tema so zelo aplavdirali. Prišli so zopet Jolly Fellows in so kar peli in peli, mi pa poslušali in se bali, katera pesem bo zadnja. In seveda, morala ie priti zadnja, ko so zapeli: 'Oh zdaj gremo," bili smo kar žalostni, a ko so pa pristavili: "Nazaj še pridemo," smo se pa potolažili v upanju, da se borne že še kje videli in jih še slišali. Waukeganski župan Hon. Fr. Wallin je zatem izrekel iskreno, dobrodošlico vsem tujim gostom in čestital društvenikom, čer jim dal priznanje za "Job well done." Rekel je: Naše mesto vpošteva trud in delo slovenskega naroda med nami, ker delo, ki ste ga doprinesli bodisi v 'mirnem ali vojnem času, je res vpoštevanja vredno. Slavil je padle vojake, čestital tistim, ki so se že vrnili iz vojaške službe kot tudi tistim, ki se še bodo vrnili. Opozarjal jih je, naj v bližnji bodočnosti le krepko poprimejo in nadalju jejo delo, katerega bodo morali starejši odložiti. Cais je kratek in hitro mine, zato le d'e-lajmo vztrajno in s polno močjo, ker še' predno se bomo dobro zavedli, bomo že izročili naše delo našim naslednikom. O-joibiskal Slovence v Waukeganu pomnil je tudi, da kakor je vsa'in North Chicagu v svrho do-slovenska wauikeganska našel-1 brega katoliškega dnevnika. vina delovala med vojno za Ker so se po dvorani zaslišali vzkliki "Živio Cleveland," zato mislim, da bo i-mel Mr. Grdina tudi tam dobro srečo. Nato so bili predstavljeni tudi politični delavci Slovenci, ki delajo za mestu North Chicago in Waukegan. Precej jih je, iz česar je razvidno, da tudi v tem oziru Slovenci tam napredujejo. Gl. predsednik Mr. Germ je nato omenil, da se mu to slavje vidi kot pravo slovensko žegna-nje. Tudi 401etnice tega društva se je udeležil in pet let razlike se zrcali samo v še večjem napredku društva. Le eno kazi to današnje veselje, ker ni več med nami žilavega delavca za društvo in Jednoto, so-brata 0-peka. Tudi svetovna morija je vzela štiri nadebudne mladeniče, katerim naj bo večna slava. Delo podporne organizacije pa mora naprej. KSKJ je kakor cvetoča roža, katere cvetovi so raznešeni širom Amerike po slovenskih naselbinah, ki so, kras oltarju katoliške vere. Članstvo te Jednote je že od začetka delalo po geslu: Vse za vero, dom i-n narod, in temu cilju so sledile fara za faro. — Navdušeno je vzkliknil naš gl. predsednik: Naj živi naša Jed-nota kot taka in dela za ta sveti narodni cilj dokler bo še živel kak Slovenec v Ameriki! Sedaj, ko se bomo oddahnili od grozot svetovne vojne, pa posvetimo svoje delo še za večjo Jednoto,. Vesel sem, je rekel g. Germ, ko vas danes lahko pozdravim in čestitam v imenu 40 tisoč članov naše Jednote. Po-' hvalno se je izrazil tudi o ta-mošnji naselbini, ki je že dala toliko a-gilnih mož za Jednoto in slovensko stvar. Pohvalil je sedanjega tajnika društva št. 53 Mr. Joe Zorca, ki se toliko trudi za napredek društva. — Društvo sv. Jožefa je ob tej priliki po tajniku Mr. Zorcu podarilo gl. predsedniku pozlačeno kladivo, s katerim bo kot gl. predsednik vodil prihodnjo konvencijo KSKJ v Pueblo, Colo. Zelo je bil g. Germ ginjen ob tem priznanju Waukeganča-nov njemu kot gl. predsedniku. Zahvaljeval se je kakor veselo ginjeni otrok, ki je dobil nepričakovano lep dar od Santa Claus-a. Mrs. Ana Novak je spekla za društvo lep "Birthday cake," katerega je kupil g. Gospodarich za 20 doilarjev in katerega je potem podaril nazaj ženam, denar pa se bo porabil v neke dobre namene. Mi Cikažani smo s tem neka ko skončali slavje 451etnice društva sv. Jožefa. Treba je bi lo misliti na pot domov. Že zjutraj mi je šofer Mr. Miller naročil : Mary, no, monkey business zvečer. Ob šestih bomo šli domov. Torej kdor se hoče peljati domov, naj ob šestih ča ka pri avtomoibilu. No,, j a, pa sem čakala. O ti precartani Vrhničanj, dve uri sem čakala pa še ni bilo šoferja. Lahko bi se pri Coklarjih kaj pogovorila, sem pa Vrhničane čakala Na potu proti domu sem pa morala sama pinkanje poslušati Well, zares lep dan .je bil to bodisi v vremenu ali slavnosti tako d asmo mi, ki smo bili tam rekli: V Waukegan bomo še sli! Drugi dan v pondeljek smo pa imeli pogreb v Chicagu za umrlo članico društiva M. P. št. 78 KiSKJ, Mary Kavčič. Že več mesecev je bolehala, a 25. oktobra pa je bila rešena zemeljskega trpljenja. Veličasten pogreb, veliko število naročenih maš, veliko vencev je pričalo, kako priljubljena je bila rajna Mary med Slovenci. Globoko prizadeti družini izrekam moje iskreno sožalje. Še več stvari imam.na mislih, ki bi ji-h -rada zapisala, toda časa primanjkuje, in dopis je že sedaj nevarno dolg, torej pa še prihodnjič kaj! Marij Blai. DELO DOBIJO MALI OGLASI NAZNANILO Naznanjamo vsem cenjenim prijateljem, da bomo vodili naprej Murton Roofing, kleparsko obrt. Ker nam je radi smrti Sam Murtona del-o nekoliko zaostalo, bomo sedaj kakor prej po izvež-bankih delavcih delo nadaljevali. Ce potrebujete poprave strehe, ali žlebove pokličite Mrs. Mildred Murton 16021 Saranac Rd. GLenville 5234 ________ (226) Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd, ENdlcott 0487 __(*) Pekarija naprodaj Naprodaj je pekarija, ki se nahaja med 62. in 79. cesto na S-t. Clair Ave. V 3 letih je napravila prometa $25,000. Se mora prodati radi bolezni. Zgla-site se na 6704 St. Clair Ave. ali pokličite KE 4963. (266) Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan rdzen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-■ar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St. (x) Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) 3a ^rif in pii DR. JOHN J. FOtlN physician & surgeon ^naniti odprtijo svojega urada na ast 93 St., vogal St. Catherine Ave. (V Dr. McCarthy Building) >r! da • S do 5 popoldne; 7 do 9 zvečer vsak dan, i'azen v sredo in nedeljo na domu: Michigan 4331 v uradu: Mlchgian 8012 Nucijski vojni kriminalci. — Slika nam predstavlja 8 izmed 24 nacijskih vojnih kriminalcev, ki bodo prišli pred vojno sodišče "Velikih štirih." Od leve na desno so: Hermann WUhehn Goering, nacij št. 2 in poveljnik nemške zračne sile; feldmaršal Wilhelm Kevtel, načelnik vrhovnega poveljstva in Joachim von Ribbentrop, zunanji minister. Vsi trije so z ostalimi 21 obtoženci zaprti v ječi v Nuembergu. Kuharica Izkušena, se takoj sprejme. Dobra plača. Zglasite se Solomon's Delicatessen & Restaurant 1045 E. 105. St. ali pokličite LI 9864. _(266) Kuhinjski šef se takoj sprejme. Dobra plača. Zglasi naj se v Solomon's Delicatessen & Restaurant 1045 E. 105. St. ali pokliče LI 9864 (266) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tuea. x) Stanovanje v najem Odda se 5 čednih opremljenih sob za 2 moška, ki želita zase gospodinjstvo. Najemnina je $5.00 na teden za vsakega. Na laja se na 5410 Stanard Ave. Vprašajte na 1379 E. 65. St. ali pokličite EN 5606. (266) Ne čakajte, kadar ste bolni! Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin 6016 (Tues.-x) V BLAG SPOMIN TRETJA OBLETNICE' SMRTI NAŠEGA NEROBAZNE-GA SINA IN BRATA Joseph Frank Grame ki je žrtvoval svoje mlado živ-l j en je za domovino nekje na daljnem Pacifiku, dne 13. novembra 1942. Dragi sin in brat! Umrl si kot junak za svojo domovino, svoje mlado življenje si žrtvoval za svobodo in demokracijo. Še tako mlad, pa si se moral ločiti od nas in Tvoji zemeljski ostanki počivajo v tujini, da niti ne moremo pohiteti na Tvoj grob, da bi ga obsadili s cvetlicami in zalili z grenkimi solzami. Ohranili Te bomo v nevenljivem spominu do konca naših dni. Žalujoči: STARŠI, BRATJE in SESTRA Geneva, O. 13. nov. 1915. Nekateri so svetovali kralju, naj še nekaj dnij počaka, ker je vitežtvo od vseh strani j na poti preti Ringstledu. . . . Potem da pomandrajo upornike konji s svojimi kopiti in ne bo niti treba potegniti meča. Mladi kralj je bil vendar že nestrpen. In še nemirnejša je bila kraljica. "Za Boga, Draguška moja, ne hodi z nami . . . Bitka bo krvava. Puščice se ne izogibljejo — meč ne pozna razločka . . . poslušaj me." "Ne morem, Valdemar." "Ce te zapriseženi." "Niti potem bi ne mogla." "In zakaj . . . Dra-gu-ška!" Mladi kralj je svojo soprogo objel. "Tega vsega sem kriva jaz . . . edino jaz . . . Ce bi ne bila zanj prosila, bi ti danes ne bilo treba iti proti njemu v boj. Snidem se z njim pred bitko. Njegovo srce ne more biti tako trdo. Spoznati svojo krivdo mora. Ne bode se mi mogel upirati." "Zelo se motiš, duša moja. Njegove oči ne vidijo nič d'ru-gega kakor kraljevsko krono, ušesa ne slišijo nič drugega, kakor: sviti i kralj, in njegove srce ne hrepeni po ničemur drugem kakor po žezlu in škrlatu. Zaman .bo vsaka tvoja beseda, zaman vsak tvoj korak. More te še obdržati kot jetnico, da bi me prej prisilil in prignal, da bi se odrekel kroni." "In vendar poj dem . . . na j se zgodi kar hoče . . . Bila bi kriva, krvi, ki bo prelita, na vekov veke, očitala 'bi si tio dansko kri, dokler bi živela. Da bi zalbranila boj, kolikor je v mojih slabih močeh, in sposredo-vala spravo, sme pripravljena darovati kakoršnokoli žrtev." "Ta žrtev bi te mogla veljati! tudi življenje!" "Tudi življenje darujem. Vsak trenotek sem pripravljena .. . Rada prinesem v dar tudi svoje mlado življenje . . . samo če bo moja nova domovina ostala mirna, če zabranim prelivanje bratske krvi." Kralj Valdemar se ni več Ur stavi j al. "Tvoj in moj Bog te odeni-s plaščem, ki je nepristeipen vsemu hudemu . . . Draguška moja!" Kralj Valdemar je drugič objel svojo soprogo, toda zdaj so njena bleda lica pordečela od solza njenega soproga, ki ni nič več mogel premagovati notranje ginjenesti. In nato so odrinili iz Ring-steda proti polnoči. Černini so bili najbližje poleg kraljevskih poročencev. Še-stero očij je stražilo mlado kraljico kakor pogledi bajnih vitezov zakleto hčer vladarja, na katerega glavi je kron kakor v letu dnij. Koder je šla kraljeva vojska, so si povsodi brisali oči, solzeče se za mlado, lepo in tako milo kraljico . . . Povsodi bi ji bili racJi nekaj ipovedali in ji ni-s.0 mogli. Samo z rokami so ji mahali i v slovo. "Noče nam biti boljše. — Nista še niti okusila zakonske sreče, in že jima jo kazi morska žena!" "Zakaj so pozabili oviti ladi-jo z vencem iz morske trave?" "Kaj še! ... Da bi bil na tlo pozabil stari Falster! — Več dnij so pletli venec!" "In vendar nič ne pomaga?" "To je gotovo zaradi tega, ker se ni rodila na Danskem!" "Bog naj sodi!" In ljudje so stali med vrati ter zaradi solza v očeh niso mogli videti ... Če bi bili mogli, ne vem kaj bi bili žrtvovali morski ženi, da bi prizanesla mladi, lepi in tako ljubki kraljici. Saj je gotovo ona naščuvala brodnike in ribiče proti kralji ci. Sicer ni mogoče, da bi se vprli proti nji. Bil je žalosten oktobrov dan, nebo oblačno, pokrajina tiha, listje na drevju porumenelo. V tej tihoti je bilo slišati samo žvenketanje mečev, zadevajočih ob železno ali jekleno opravo. Včasih se je oglasilo tudi zateg-njeno donenje rogov, d'a bi se čete stisnile ali razstopile. Toda kakor ibi jezdecu zmanjkovalo sape; rog je zvenel otlo, — kakor iz groba. — Tako trobijo v tukajšnjih pokrajinah k pogrebu. Cernini so se držali Dragu-ške, kakor da so njihovi konji prikovani h kraljičinemu belcu .. . Kolikokrat jim je bilo v duhu že tesno, zakaj se je o-možila tako daleč med tuje, nepoznano ljudstlvo. Današnja noč, katero so prebili v šotorih pod širnim nebom, je bila naj žalostne j ša, kar jih je Draguška kdaj preživela. Prej je bila vsaj na očetovi strani in pri materi. .. Danes jo je seveda stražilo več tisoč kopij, toda mlado dušo ji je mučilo očitanje, katerega ni mogla zatreti. Krvi, ki jutri ali po-ju trn jem namoči dansko zemljo, bo kriva ona — ona ... in koliko vdov bo klelo njeno ime. "Tako čudno mi je v glavi, soprog moj. Ne morem ti niti povedati. Ah, dobri Bog!" Kralj Valdemar ni odgovoril ; tudi on je bil zatopljen v žalostne misli. Kako se jima je nasmehljala sreča s polnim obrazom, kako je razprostrla nad njima svoje peroti, kakor bi hotela večno ostati ž njima. A danes je postalo njeno obličje temnejše kakor noč, ki je legla nad pokrajino. In vsega tega je kriv njegov stric, ta, kateri bi imel služiti Bogu, katerega poslanstvo bi morale bitli besede: "Mir vam ibodi." "Ali islutiš oče, ali veš, mati moja, kako je Draguški! K vama je tako daleč . . . tako silno daleč . . . Toda ko izvesta o svoji hčeri, se vama je ne bo treba sramovati . . . Vajina Draguška ostane vredna Premislove krvi ... že zaradi svojega imena. Saj sem Dragomira. Oče Dobrogost, če bi bil tukaj vsaj ti." Mlada danska kraljica se je posvetila smrti za bratsko spra- vo. Nudimo v nakup Lepe SKRINJE IZ CEDROVINE. Z bombažem napolnjene in innerspring MODROCE. POSTELJE, različne velikosti in fedre. Nov THOR PRALNI STROJ na razstavi, ki si ga lahko že zdaj naročite. Pridite, oglejte si in naročite pri nas trpežno blago. H0RW00D APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK Take vladarice tukajšnji o-toki niso imeli še nikdar. Kralj Valdemar je stlal po- leg nje z glavo, povešeno k tlom, s tesno stisnenimi ustnicami in z desnico na ročaju Velikega bojnega meča. "Predno dopustim, da bi se žrtvovala ti, poskusim vse . . . vse ... Ne sme se zgoditi, da bi se nedolžna kri mešala z gad- jo krvjo na istem r Tvoje smrti bi ne P1 imela tudi poginiti "Potem gor je — i zemlji . . . potem f\, je slovanskim kraje1®;. (Dalje prihod«" POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA Prenovljenje je naša posebnost. Sedaj je mogoče dobiti materljal za prenovljenje in popravljanje hiš. STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ. Vse delo je prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. Ako želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo za naklonjenost. KOVAČ BROS. GENERAL CONTRACTORS 956 E. 185. ST. IV 5888 KE 5030 tXlžlXlXXIIIIXlXXlžllXIIir»TTTTTTTT»»T»TTTTTYTTTTnrrvyi SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING CO. 15601 Waterloo Rd. KEnmore 7248 Bcxxxxxgxxxxxixiii»ixxxxxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxrrrrr»W^ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 52. leto Članstvo 39,889 Premoženje $6,000,000.00 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91% Ce hočei dobro sebi ln rrojim dragim, uvaraj se prt najboljil. po-itecil ln nadsolventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED NO XL kjer m lahko zavaruje* za smrt nine, razne po&kodbe. operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške ln ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejie vrste certifikate sedanj* dobe od <250.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov ln sirot. Ce le nisi ilaa ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se ln pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanja ln sa vse drage podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih druitev K. S. K. Jednote, aH pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. NOV. 21.1945 VAŽEN DAN ZA TISOČE VETERANOV ARMADE SEDAJ V CIVILNEM ŽIVLJENJU "FANT! TA PRILOŽNOST JE PREDOBRA. DA BI JO ZAMUDIL!" 1TY vstevšv ' Dietni tvov -a 0ve*ottv. Ye-etu WD SEDAJ pa do 21. novembra se bo na tisoče armadnih veteranov zopet priglasilo v novo mirodobno redno armado Strica Sama. Kajti—vojaki, ki so bili odpuščeni med 12. majem in 1. novembrom letošnjega leta in se zopet priglasijo do 21. novembra ali prej, se bodo mogli vrniti v armado z istim činom, kakoršnega so imeli ko so bili odpuščeni. Vojaki, ki so zadovoljivo služili 6 mesecev in so bi)(i odpuščeni kot prostaki, bodo z zopetnim priglasom pred 21. novembrom dobili čin prostaka prvega razreda. Vojaki, ki so sedaj v armadi in ki bodo prosili za odpust po 1. NOVEMBRU v namenu, da se zopet priglasijo v redno armado, bodo tudi obdržali svoj sedanji čin, ako se vpišejo v 20 dneh po odpustu pred 1. FEBRUARJEM 1946. Te posebne pravice so značilne v novi postavi, ki jo je sprejel kongres, da postavi najboljše pla- čano, najboljše vežbano mirodobno armado v "f dovini U. S. Malokatere priložnosti za kari® celega življenja nudijo toliko privlačnih ugodnoS "NAJBOLJŠA SLUŽBA NA SVETU" Ali si morete misliti kako drugo delo, ki bi v8 prinašalo dobro plačo, hrano, obleko, stanova^' brezplačno zdravniško in zobozdravniško postrez V potovanje po celem svetu, 30 dni dopusta leto, izobrazbo in učenje v skoro 200 poklicih . strokah, in ste v položaju, da greste v pokoj z Ijenjskimi dohodki vsak čas po 20 letih službe? Ni drugega dela! Zaradi tega smatrajo delo v novi mirodobni redni armadi za "Najb°'J službo na svetu." ^ To so samo poglavitne točke nova Postave Prostovoljni Nabor za Oboroženo Silo leta ^ Vsak Amerikanec bi moral znati popolno poVe'0. Zglasite se pri vaši najbližji armadni naborni P staji in dobite vsa dejstva. POGLAVITNE TOČKE NOVEGA NABORNEGA PROGRAMA i. 2. 3. 4. 6. 7. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Pristop za lJ/>, 2 ali 3 leta. (Eno!etni vstop dovoljen za vojake, ki so bili v armadi šest mesecev.) Pristopna starost od 17 do 34 let vključno, razun onih, ki so sedaj v armadi, ki se morejo nanovo priglasiti v vsaki starosti in za bivše vojake, pri katerih je odvisno od dolgosti vojaške službe. Vojaki, ki se zopet priglasijo, obdrže svoje sedanje čine, ako se priglasijo v 20 dneh po odpustu in pred 1. februarjem 1946. Isto velja za vojake, ki so bili odpuščeni med 12. majem in 1. novembrom 1945, ki so se priglasili pred 21. novembrom 1945, Najboljša plačilna lestvica, zdravniška oskrba, hrana, stanovanje in obleka v zgodovini naše armade. Povišanje bonusa za zopetno priglasitev $50 za vsako leto v aktivni službi, odkar je bil plačan zadnji tak bonus, ali pa od zadnjega vstopa v službo 20% posebne plače za službo onkraj morja. Do 90 dni plačanega dopusta, kar je odvisno od dolgosti s!užbe, s počitniško plačano vožnjo domov in nazaj, za vojake, ki so sedaj v armadi in se zopet priglasijo. 30-dnevni dopust vsako leto s polno plačo. Vežbalna plača (na podlagi dolgosti službe) vsem vojakom, ki so odpuščeni, da se zopet priglasijo. Povišek 5% v plači za vsake 3 leta službe — dodatno k mnogim drugim možnim povišanjem. Na izbiro izstopiti s polovično plačo za celo življenje po 20-letni službi — ali tri četrtine plače po 30-letni službi. (Pokojnina je kot za čin Master ali First Sergeant celo življenje do $155.25 na mesec.) Vse prejšnje dejanske vojaške službe štejejo za pokojnino. Korist po Gl postavi glede pravic. Podpora za družino za čas vojaške službe za one, ki so odvisni od vojaka, ki se je priglasil ali nanovo priglasil pred 1. julijem 1946. Priložnost učiti se enega ali več izmed 200 poklicov in strok, ki se poučujejo v vojaških strokovnih šolah v U. S. ali okupiranih dežeiah. 15. 16. 17. Izbira oddelka službe in prekomorskega kraja v službi, na tleh ali v službeni armadi na triletni služb1. Prednost dobrot National Service Life Insurance. Rezervni in A. U. S. Commissioned častniki, ki s° odpuščeni iz aktivne službe, se morejo priglasiti v C^j i..| 1 (Master or 1st Sergeant) in še morejo obdržati rezervni čin. MESEČNA PLAČA—ENLISTED M^1 poleg hrane, stanovanja, obleke in zdravniške oskrbe- Master Sergeant or First Sergeant . Technical Sergeant Staff Sergeant . . Sergeant .... Corporal .... Private First Class . Private..... Starting iote fay ftr Month $138.00 114.00 96.00 78.00 66.00 54.00 50.00 MONTHLY REFRENU"' INCOME AFTER' , 20 Ytars' 30 1«"' (a)—Dodatno 20% poviška za prekomorsko službo. (b)—Dodatno 50% za letalsko posadko, padalce itd. (c)—Dodatno 5% povišanje plače za vsako triletno službo. No SEE THE JOB THROUUH U. S. Army be a guardian OF VICTORY MR FORCES . 0R0UH0 FORCES VPIŠITE SE ZOPET SEDAJ PRI VA*1 NAJBLIŽJI NABORNI POSTAJI U. S. ARMY 1268 Ontario Street Cleveland, Ohio