u S3I ©gg C5LH5IL0 SlOVm^K KR DLLftVSlVFF c ■ n ti • n ornimi | nsniinniDmiiii' siju m.n vselil Izhaja vsak «■ petek, -v Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah - štev. 2. - Maročnina znaša: celoletna . . K 3‘— poluletna . . „ 1*50 četrtletna . . „ 0‘75 Posam. štev. „ 0’10 •• . . Štev. 34. sa ^ sa V LJUBLJANI, dne 26. julija 1907. ss* ^ ^ Leto II. Upravništvo »Naše Moči« vljudno opo-:.4t»irja one naročnike, ki dosedaj še niso naročnine »posiali, da store o čimpreje, ker ima tudi upravništvo velike stroške z izdajanjem lista, katerega bodočnost je odvisna le od tega, da spolnijo vsi naročniki svojo dolžnost. Prosimo torej vljudno! Vrhniško delavstvo. Z V ritnike nam piše delavec: Sprejmite, dragi tovariši in somišljeniki, širom domovine, nekoliko vrstic iz našega trga, ter izvedite, da tudi na Vrhniki delavcem ni posuta življenja steza z mehkim cvetjem, marveč z robatim kamenjem, preko katerega se more l.e s težavo naprej. Delavska plača je v ptimeri z veliko draginjo živil, ki pa se je zadnji čas še povišala, res, premajhna. Želeti bi bilo. da bj gospodje podjetniki to vzeli v poštev ter plačo primerno zvišali. Naši socialni dernokratje so ustanovili dne 7. julija svoje delavsko izobraževalno društvo, za katero strastno agitirajo. Naravnost nasilen pa je neki rdeči generalček, kateri trobi mladim nerazsodnim delavcem, da se bodo delavske razmere na Vrhniki tedaj izboljšale, ko bo imelo socialno demokratično društvo 300 zavednih članov, sicer pa bo še vedno slabejše. Ti rdeči modrijani imajo sebe za silno pametne, oni pa. ki slepo verujejo njihovim neumnostim so. po njih mnenju, izobraženi, četudi ne znajo in ne vedo druzega. kakor kimati njihovim bu-dalostim. Vsi katoliško misleči ljudje so jim tepci. Kako se pa ljudstvo izobrazi, v socialno-demokratičnih društvih, nam jasno kaže pobalinski nastop podivjane socialnodemokratične dtjihali v Idriji, ob priliki blagoslovljenja nove zastave «Katoliške delavske družbe«. Zato pa proč od takih društev! Saj se mora gnusiti taka podivjanost vsakemu, ki ima le trohico zdravega razuma in trezne razsodnosi. Proč pa tudi s smrdljivimi cunjami pod imenom »Rdeči Prapor« in »Naprej«., katere vsiljujejo po tovarnah. delavnicah in kjer jim je to sploh mogoče. Gostilničarji, ki so svoj čas prepuščali svoje prostore socialnim demokratom, da so v njih imeli svoja zborovanja, se sedaj pritožujejo, da se ljudstvo ogiblje njihovih gostilen. Prav je tako! Saj imamo gostilen na izbiro, da se lahko ravnamo po geslu: Svoji k svojim! ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE. J ubilejski odsek v državnem zboru se je posvetoval 24. t, m, o dr, Luegerjevem predlogu glede na ustanovo za starostno preskrbo. Dr. Lueger je predlagal postavo o ustanovitvi državne ustanove za osnovno glavnico starostnega in invaliditetnega zavarovanja v večni spomin 60-letnega jubileja njegovega veličanstva cesarja Franc Jožefa I., ki naj se glasi: V soglasju obeh zbornic državnega zbora določam: Člen I.: V večni spomin 60-letnega vladarskega jubileja njegovega veličanstva cesarja, ustanovi država ustanovo 100,000,000 ki on za nameravano splošno starostno in in-validitetno zavarovanje. Član II.: Podrobna določila o splošnem starostnem in invaliditet-nem zavarovanju se morajo ustavnim potem izdelati že letos ali pa prihodnje leto. Po daljši razpravi se je odobril dr. Luegerjcv predlog z vsemi glasovi proti socialnodemokraškim glasovom. __ DELO ZA DELAVSTVO. Naš odgovorni urednik, državni poslanec Jožef Gostinčar pridno dela za delavstvo. To dokazujejo predlogi, ki jih vlaga. Pri tem pa prav nič ne zanemarja svojega - votivnega okraja. Omenjamo le, da je stavil predlog za železniško zvezo z Idrijo in pa nujni predlog za podporo po toči oškodovanim posestnikom v črnovrški občini in po raznih krajih vrhniškega sodnijskega okraja. To smo hoteli danes pribiti. Delavstvo se lahko s popolnim zaupanjem obrača na delavskega zastopnika S. L. S. Objavljamo danes Gosstinčarjev predlog glede na znižane voznine za državno delavstvo in pa spomenico poljedelskemu ministrstvu glede na gozdno delavstvo v Idriji in okolici. Predlog poslanca Gostinčarja in tovarišev o ugodnostih glede na železniške vožnje za drž. sluge in za delavce in delavke po državnih podjetjih. Državni sluge, delavci in delavke po vseh državnih .podjetjih razven železniških delavcev. nimajo nikakih ugodnosti ob železniških vožnjah, kakršne imajo uradniki. Državni sluge in delavci, kakor tudi delavke, osobito po tobačnih tvornicah, so ravno tako vezani nasproti državi, kakor uradniki, da izpolnjujejo svojo dolžnost. Socialno stanje državnih slug in delavcev je jako slabo. Plače komaj zadostujejo za življenje, kljub temu morajo pa, če se vozijo po železnici, ti ubožci, ki služijo državi, plačati polno vožno pristojbino, ko ima deželni predsednik znižano pristojbino. Po službenih naporih, zaradi slabih stanovanj in vsled nezadostne hrane nastanejo v teh kategorijah državnih uslužbencev zelo pogosto nevarne bolezni, osobito jetika. Da se to zlo vsaj deloma odpravi, morali bi napravljati ti ljudje v svojem prostem času izlete v zračno čiste'pokrajine, a te zdravstvene izlete precej visoka železniška pristojbina jako otežkočuje in mnogokrat onemogočuje. Glede na navedene razloge predlagajo podpisani: Visoka zbornica skleni: Vlada se poživlja, da zagotovi vsem državnim in v drž. podjetjih se nahajajočim slugam, delavcem in delavkam postavno ugodnost pri vožnjah na železnicah, ki bodi enaka ugodnosti državnih uradnikov in naj tozadevni zakonski načrt prej ko mogoče predloži visoki zbornici. Jožef Gostinčar, dr. Benkovič, dr. Gregorčič, Jaklič, Pogačnik, Čuklje, dr. Žitnik, Roškar, dr. Šušteršič, dr. Hočevar, dr. Krek, Sramek, Pil-licli, Pišek, Grafenauer, Zaruba, Fr. Demšar, dr. Myslivec, Kuhnika, dr. Korošec, Povše. * * * Spomenica v zadevi delavcev v c. kr. erari-škili gozdih v Idriji in okolici nj. ekscelenci gospodu poljedelskemu ministru. Frarični gozdni delavci pri Idriji žive v jako slabih razmerah. Njihove plače presegajo komaj 1K 60 v na dan. Absolutno nemogoče je, da bi s tako majhnimi plačami mogli izhajati delavci, ne da bi stradali. Zadostno zvišanje plače je zato nujno potrebno, osobito, ker imajo ti delavci zelo težko in nevarno delo. Delavci žele, da se sprejmejo na delo v prvi vrsti njihovi sinovi, da zamorejo pomagati doma svojim starišem in da niso prisiljeni iskati si kruha v daljni ptujini. Opravičena želja delavcev je. da se po zadovoljivem petletnem službovanju stabilno nastavijo z vsemi bonifikacijami (dobrotami) starostne preskrbe in preskrbe vdov in sirot. Navedene želje teli delavcev so gotovo opravičene v draginji življenskih potrebščin in pa v nevarnem načinu njihovega dela. Ivo Česnik. Dogodba iz noči. Ne mislite, da bom napisa! kaj veselega ali zaljubl enega. Dogodbe'iz noči so navadno zaljubljene, a ta ni. V srcu mi kipi jeza in malo žolča moram zliti na besede. Potem vem. da bom laglje dihal opojni duh nageljnov, ki sin e pred menoj v vazi. Tudi z zadovoljstvom jih bom duhal, čeprav jih ni utrgala dekletova roka. Naposled je to tudi vseeno. Glavno je. da nageljni dehte in jih imam jaz rad. naj bodo rdeči ali beli . • ■ Tako se je zgodilo tisto noč, da so sedeli zbrani gostje okrog štirivogfate, z belim prtom pogrnjene mize. A prt je bil že zamazan in polit od kraškega terana. Tudi ,tla so bila opljuvana, kot bi sedeli v sobi najzakotnejši kmetje ali pa žganjarji iz Vodni.iškega predmestja. Sest jih je bilo. gospod sodnik, častitljiv" mož z dolgo, veličastno brado, da bi si človek mislil: Glej. Abraham sedi tam in pobožno misli na zveličavne stvari!« Tudi postava ic bila dolga, oči žive in sive. čelo visoko in dostojanstveno. kot čelo učenega filozofa iz preteklega stoletja. Zraven njega je gledal v polu kozarec mogočni gospod notar s ščipalnikom na nosu in širokimi čeljustimi. Na nasprotni strani sta se veselila ponosno, da smeta sedeti v tako do- stojanstveni družbi, učitelj Sušeč, dolg, suh človek, da bi ga prelomil na kolenu, in njegov" tovariš Mali, majčken, navdušen človek, ki hi ga lahko vtaknil v žep. Na enem koncu se je igrala emancipirana učiteljica pl. X. z drobno cigareto, njej nasproti se je gugaliia stolu dostojen Človek Tomaž, pisar pri gospodu notarju. Milost ie ljašel pri visoki gospodi, da ga je sprejela v svojo družbo. Bil je do ušes zaljubljen v veleučeno gospodično učiteljico. A ne vem. če sc je zaljubil v njena suha izpita lica ali v njeno neokretno postavo ali v njen afektiran ponos ali pusto, neumno govorico. (Dalje.) Vaša ekscelenca se nujno naproša, da se vpoštevajo navedene želje in da se ubogim delavcem zagotovi človeška eksistenca (ob-stanek) Dunaj, dne 18. julija 1907. Jožef Gostinčar, drž. poslanec. Z lastnimi močmi. V nedeljo, dne 28. julija, v Dob! Prihodnjo nedeljo, dne 28. julija, poleti deputacija »Slov', kršč. soc. zveze« z zastavo k blagoslovljenju zastave izobraževalnega društva v Dobu. Odhod iz Ljubljane s kamniškim vlakom ob 7 uri 28 minut zjutraj do Domžal, potem pol ure peš do Doba. Nazaj grede si ogledamo Domžale. Tovariši delavci jn tovarišice delavke pridružite se! Na svide"nje v nedeljo zjutraj ob 7. uri 28 minut na državnem kolodvoru v Šiški. Tudi prijatelji kolesarji naj se vzdignejo. Iz Vevč. Dne 15. julija je padel stari delavec Tolmajnar v vodo, ko je nabira! na bregu travo za zajce. Neki fant je to videl in je začel upiti, nakar je prišel naš sedanji ravnatelj Foh, ki je ne da bi premišljeval, skočil v vodo za delavcem in ko je pritekel še neki diugi delavec Fležar, sta rešila Tolmajnarja gotove smrti. Pripomnimo še, da je Tolmajnar že nekaj let sem po eni strani mrtvouden. Tem težja je bila rešitev. Tolmajnar dobi v kratkem zaslužno svetinjo, ker kmalu dosluži 40 leto naši tvornici. Delavstvo čuti, da je dolžno izraziti gospodu ravnatelju svojo zahvalo za njegov junaški čin. Bog živi človekoljubnega ravnatei a še mnogo let. Odbor »Krščanskosocialnega strokovnega drušva v Vevčah, dne 19. julija 1907. Anton Jeriha, predsednik. Vevče. V nedeljo, dne 18. t. m. ob polu 4. popoldne v »Društvenem domu« javni, ljudski shod. Občni zbor K. S. Z. bode 25. avgusta na Jesenicah. Spored še objavimo. Na Jesenicah bo dne 28. t. m. ob dveh popoldne posvetovanje o delavski starostni preskrbi, ki se ga udeleži tudi državni poslanec Jos. Gostinčar. Ob štirih bo javen shod v novem »Društvenem domu«. Kršč. soc. tob. delavska organizacija. Naši socialni demokratje so vendar samo liberalci brez fraka. Ljudske in delavske zadeve so jim mnogo manj mar, nego podpora frakarskemu liberalizmu. To so pokazali pri ljubljanskih volitvah; to so izpričali zopet pri idrijski delavski slavnosti; prav posebno se pa kaže ta njihova lasnost v tem, da so se tudi oni spravili nad Gostinčarja. V »Tobačnem delavcu« lažejo, da je dr. Korošec kot podnačelnik »Slov. kluba« zabranil Gostinčarju, da ni odgovarjal Hribarju. Lopov, ki je to pisal, naj vzame na znanje, da je dr. Korošec sam posredoval pri predsedniku, da bi dobil Gostinčar besedo k stvarnem popravku. Toda ni je dobil, ker bi se bi! moral po opravilniku med Hribarjevim govorom oglasiti k besedi. Proti opravilniku pa tudi Gostinčar nič ne more, kakor tudi dr. Adler ne. Naj molči lažnjivec v »Tobačnem delavcu« o takih stvareh, sicer mu bomo vsak slučaj sproti opisali, ko socialnodemokraški voditelji svoje pristaše takorekoč iz grda spravljajo iz zbornice, da jim ne delajo škandalov. Siam bodi vse delavce, ki v roke primejo tak list, kateri o delavskem poslancu Gostinčarju tidi, da samo vodo donaša svojim tovarišem. V tem kratkem času je Gostinčar že s svojimi predlogi, interpelacijami in zasebnim posredo-njem več dosegel, kot naši lopovski liberalci brez fraka ves čas svojega kričanja. Laži »Tobačnega delavca«. Ni res, kar piše »Tobačni delavec«, da morajo podružnice same skrbeti za podpore, pač pa ravno nasprotno. Z novim letom je prevzelo osrednje vodstvo vso skrb za izplačevanje. Kršč. »Tob. del.« pa je prinesel meseca majnika polletni račun. Obrekovalci, preje se natančno informirajte. Naši člani dobro vedo, koliko podpore se jim je že izplačalo, in to nam zadostuje. Nam je za resno delo, ne pa za prazno pisarenje, ki nima nikakih koristi za delavstvo. Pomilovalen smeh nam je šel preko usten, ko smo prečitali nekaj člankov v zadnjem »Tobačnem delavcu«. Ko bi jih mi tako dobro ne poznali, bi si res mislili, da so edino le oni pravi osrečevalci trpečega človeštva. Toda žal, ti ljudje ostanejo vedno le pri besedah, njih dejanja pa se kažejo popolnoma v drugačni luči. Da, da, kritikuje se lahko, a delati in žrtvovati se nesebično, tega pa bržkone naši nasprotniki ne razumejo. Nastopati mogočno in bahato, poniževati in zaničevati naše somišljenike in sploh vse, kar se vam ne vkloni, to znate v tem ste menda nedosegljivi, da bi pa vsaj enkrat pomedli pred svojim pragom, to vam pa v vaši nadutosti ne pride na misel. Da napadate »Zvezo kršč. tob. delavstva« se nam pač čudno ne zdi, kajti dobro vemo, da vam je trn v peti, ker si s svojim poštenim delovanjem pridobiva vedno večje simpatije delavstva. Naši ljudje, dasi jih smatrate za zabite, so pač toliko razsodni, da hitro spoznajo, kateri so njih pravi prijatelji in kateri le navidezni, le na papirju, v praznih besedah. Naj vas torej ne vznemirja delovanje naše zveze, ker ona izpolnjuje natančno svoja pravila, svetujemo pa vam. da jih izpolnjujete tudi vi! Obljubljati in obetati je lahko, a izpolniti? Ker imate, kakor pravite, tako zasigurano blagajno, zakaj pa ne izplačate vse, kar obetate? Bahate in samo bahate, toda prosimo vas. pokažite nam vendar svoje uspehe! Ko bi bili res tako vsemogočni in vplivni kakor se delate, imeli bi brez dvoma veliko večino delavstva za seboj, tako pa tava le bore maio zaslepljencev za vami. ki še ti večinoma ne vedo za kaj se pravzaprav -gre. Le obrekujte in izmišljajte se kolikor se vam poljubi, zbegali nas ne boste, predobro vas poznamo. — Hodili bomo z mirno vestjo svojo pot naprej, ne meneč se za vas in vaša podla očitanja. S poštenim delom in nesebično požrtvovalnostjo pojdemo v boj za naše pravice in uspeh bo gotov. Opozarjamo na predlog državnega poslanca Gostinčarja o zahtevi za znižane vožnje tudi tobačnemu delavstvu. Omenjamo da je naše »Podporno društvo« stavilo v lanski svoji spomenici med drugim tudi to zahtevo. Soc. demokratje naj upijejo, naš državni poslanec Gostinčar pa dela in se zmeni za njihovo bevskanje toliko, kolikor za predpredlanski sneg. Prometna zveza. Občni zbor železniške zavarovalnice glede na nezgode se je vršil 15. junija. Vodil ga je načelnik dvorni svetnik Adolf Kausler in naznani, da prejšnji načelnik, sekčni načelnik dr. Zehetner ni hoel več prevzeti načelniškega mesta. Dr. Zehetner je pripadal načelništvu 18 let in je veliko storil za zavod. Po dovršenem sporedu se je sestavil odbor sledeče: Načelnik dvorni svetnik Kausler, prvi načelnikov namestnik dr. Herman, drugi Tantsin, odborniki so: sekčni svetnik dr. Pollak, generalni inšpektor vladni svetnik, Mieroys, ravnatelj vladni svetnik Hallama in železničarja Decker in Wa-bitsch. Vprašanje o novih kurilnicah. Glede na kurilnice v obljudenih krajih in dosedanji način nič kaj posebno priporočljiv. Dimovi oblaki se ti razprostirajo in zakužujejo ozračje. Da bi se pa gradile kurilnice kdosigavedi kako daleč proč od postaj na samem, pa zopet nikakor ne gre, ker bi vožnja praznih lokomotiv precej stala. Zato je pa nujno potrebno, da se prično tudi pri nas graditi take kurilnice, kakoršne giade v inozemstvu in osobito v Nemčiji. Po posebni konstrukcij bi se morali zbirati plini in dim, ki bi se odvajali v visokem dimniku, takem, kakoršne imajo po tvornicah. Zavarovanje glede na bolezen, nezgode, na starost in glede na invalidnost je pri nas še v otročjih povojih. Zato so stavili poslanci Steiner, Kunschak in drugi v državnem zboru sledeči hvalevredni predlog: Avstrijsko delavstvo je z zadovoljstvom pozdravilo obljubo prestolnega govora na preosnovo bolniškega in pa zavarovanja o nezgodah, kakor tudi o uvedbi splošnega starostnega in invaliditetne-ga zavarovanja. Izmed najnujnejših nalog nove ljudske zbornice so pač, da se odpravijo pomanjkljivosti naše socialno-politične postavo-daje z ozirom na bolniško in zavarovanje o nezgodah. Velika napaka je bila, ker se niso upali proglasiti bolniškega zavarovanja za javno inštitucijo. Tudi glede na zavarovanje o nezgodah je mnogo pritožb. Postopanje je zvezano z raznimi okoliščinami, preomejen je krog opravičencev, prispevki previsoki. Kljub temu izkazujejo zavodi primanjkljaje. V nadaljnem predlogu se dokazuje nujna potreba splošnega sarostnega zavarovanja. Končno se poživlja vlada, naj predloži predloge o preosnovi bolniškega in zavarovanja o nezgodah in predloge o uvedbi starostnega zavarovanja. lzpremembe o postavi glede na nezgode zahtevajo kršč. soc. sledeče izpreniembe: Zavarovani morajo biti za nezgode vsi uslužbenci po železnicah. Odpravi naj se V. odstavek člena VIII. postave z dne 20. julija 1894. Vsi železniški uslužbenci morajo imeti pravico v slučaju nezgode do 2/» rente in ob trajnem hiranju do 120 odstotne polne letne plače. Svojci naj imajo pravico do dvakratne sedanje rente, niti zdravstveno stanje ponesrečenčevo. Renta aktivnih uslužbencev se sme izpremeniti le, ako se izpremeni zdravstveno stanje ponesrečenčevo. ne pa, če morebiti ponesrečenec kaj zasluži. Trajno priznana renta se uslužbencu ne sme znižati, ako je vpokojen. Ce. si nasprotujeta dve zdravniški izpovedbi, naj bo veljavna ona. ki je za poškodovanca mgodnejša. Izpremene naj se razsodišča. Proti razsodbam razsodišča naj se dovoli priziv na najvišje sodišče. Južna železnica gradi na Dunaju novo blagovno skladišče, kjer se bo sprejemalo in odpravljalo le blago, namenjeno v I rst, oziroma ki pride iz Trsta na Dunaj. Ker se izjavlja želja, da bi razpravljali v našem listu o postavi glede na nezgode, smo sklenili, da hočemo pričeti v kratkem objavljati v našem listu razlago te postave. Med brati in sestrami. Iz Idrije. Glede na slavnost ob priliki bla-goslovljenja zastave »Kaoliške delavske družbe« poroča glasilo lažnjivega kljukca »Naprej« kako da so rdečkarji dostojno demonstrirali in da s.e je njih hladnokrvnosti le čuditi. (Njih hladnokrvnost itna sodnija sedaj v rokah.) Poroča dalje ta lažiljub, da se je opoldne udeležilo obhoda po mestu nekaj penzijonistov, 10 rudarjev in trije obrtniki. Kdo bi se temu poročilu ne smejal! Da socialni demokratje vsako neumnost iz »Napreja« z rešpektom povžjjejo, nam je znano, toda ako jim po tem poročilu ne postane slabo v želodcu, potem jim ni pomagati. Dostojnost socialuo-deinokratično-libecal- ne stranke pokazala se je ob tej priliki resnično v pravi luči. Pripeljal je namreč Kristan tolpo surovežev z geružem napojenih. Med petjem dal jim je general Kristan poziv: »Dol s klerikalizmom!«, na kar je rdeča druhal soglasno z liberalno bando pričela tuliti, žvižgati, lajati ter na vse mogoče načine dokazovati svojo izobraženost. To inteligentno delo ponavljala je banda ves čas. med serenado. Hladnokrvnost socijev pokazala se je potem, ko je bila serenada končana ter so se pevci z godbo na čelu podali v svoje društvene prostore. Drvile so se te pijane socialne hijene za mirnimi ljudmi pred društvene prostore ter ondi zopet z lajanjem, žvižganjem, pljuvanjem v ljudi in enakimi čednostnimi deli dokazovale, koliko olike so se navadile pri Kristanovih sobotnih disknzijah. Uspeh te dostojne demonstracije in hladnokrvnega nastopa Kristan-Julčeta pa bode prav gotovo za socialno-demokratično in liberalno stranko kar najsijajnejši, kajti v Idriji ne bi se potrudil pristopiti k stranki, ki ima tako inteligentne, olikane, dostojne in mirne pristaše, ki so že zdavnaj zaslužili, da se jih izbacne iz človeške družbe ter se jih pošlje k opicam, iz katerih, trdijo, da so izšli. Kako so inteligentni in organizirani ti ljudje, ali kakor jih je po pravici imenoval g. dr. Krek, »ciganska tolpa«, kazali so s svojim obnašanjem tudi drugi dan tujim gostom, da se bode daleč naokrog vedelo, kakšni so idrijski liberalci in mokrači. Častitamo g. državnemu poslancu Hribarju, ko ima tako izobraženstvo za seboj. Žetev klerikalne stranke pa bode po tej demonstraciji brez dvoma prav dobra, kajti, kdor ima še količkaj razuma, olike in časti v sebi, obrnil bode hrbet ’ socialno-demokratični in liberalni stranki ter stopil v vrsto mirnih, v resnici dostojnih in za pošteno delo za ljudstvo in delavstvo vnetih mož. Tako sta torej Ante-kristan in njega dosedanji brat Julče za našo stranko le agitirala ter pripomogla, da smo zopet dober korak bližje našemu cilju in smrti socialno-dernokratične in liberalne stranke v Idriji. Zato bodi tem potom vsem, ki so k temu kaj pripomogli, posebno pa še Kristanu in našemu Buffalo-Bill-Novaku izrečena prav prisrčna zahvala. Na svidenje! Za železniško zvezo z Idrijo je vložil državni poslanec Jožef Gostinčar v državnem zboru predlog. Upamo, da dobimo po njegovem posredovanju, kar so nam vedno obetali ob volitvah liberalci, ki seveda niso z^a to storili ničesar, ker ta rod sicer veliko upije, a ne stori pa ničesar. Idriia. Idrijsko gozdno delavstvo opozarjamo na spomenico, ki jo je vložil glede na njihove zahteve državni poslanec Gostinčar poljedelskemu ministru in jo objavljamo na drugem mestu. Iz Idrije se natn piše: Pri nas je strašanska konkurenca, kjer s.e gre za kak vinar zaslužiti, kjer je kako delo dano na zniževalno dražbo, tam so prvi socialni demokratje, da znižujejo ceno delu toliko časa, da zadnji mora delati skoraj zastonj, povsod pa vpijejo, kako da se potegujejo za povišanje delavskih plač. Zadnji čas so se pokazali tile mokraški konkurentje tudi v družbi godcev. Dne 13. t.'m. zvečer, ko je napravila »Katoliška delavska družba« ku-mici njene zastave blag. gospej Albini Trev-novi. podoknico s petjem in godbo, je nastopilo namreč novo godbeno društvo vprvič, a že takrat z veliko konkurenco, dasi že prvo godbeno društvo ne zaračuni preoderuško, kjer ga kdo potrebuje. Vendar drugo godbeno društvo piska čudovito poceni. 'Pile godci so namreč piskali dne 13. t. m. zvečer dve uri in 14. dopoldan eno uro, popoldne pa šest ur, in za vse to so prejeli le vsak po eno krono, in so bili zadovoljni. Da se pa komu ne bode zdelo čudno, moramo povedati, da je dobilo imenovano društvo godala zastonj, ker piščalke je menda podaril Tinče pred šolo in kravje zvonce so podedovali po dr. Ferjančiču. Priporočamo tole godbo socialnim demokratom za prvi maj-nik, da ne bo treba nabirati posebej na veselici za godbo. Čudimo se pa, da Tinče ni povabil svojega brata z Vojskega, oziroma iz Spodnje Idrije, da bi prišel tudi on s svojimi orgljicami gost, s katerimi gode po gostilnah in ako nočejo fantje plesati, pleše pa tudi sam in gode. Zdi se nam, da bi bil tudi on prav primeren član tega godbenega drnšva. Devica Marija Polje. Sodnija je govorila in naš kočijaž je prišel v neprijetne škripce. Govoril ni sicer mož nič novega, mlatil je le staro slamo, a prišel je le med kolesa, ko je govoril stvari, ki jih ne more odobravati, kdor ni prijatelj proste ljubezni. In sicer si je privoščil g. Gehauarja in pa postreščkinjo Kralič. In g. Gehauar je tožil kočijaža in kočijažu so prisodili v Ljubljani osem dni prosto stanovanje s hrano. Postreščkinja Kralič je pa tožila kočijaževo ženo, ki ji je pa ljubljanska gospoda prisodila entedenske počitnice v krasni ljubljanski novožabjaški palači. Govorica ta je precej stara in zamazana in ne verujemo, da se bo kljub temu oprala. Na Koroški Beli praznovala se je v nedeljo dne 21. t. m. desetletnica obstanka »Prostovoljne požarne hrambe Koroška Bela«. Da se pa desetletnica tembolj slovesno praznuje, nabavilo si je društvo s pomočjo radovoljnih prispevkov novo zastavo, katera je ena najlepših zastav požarnih bramb. Ob 9. uri dopoldne, ozii orna ob 9. uri 40 min. dop., bil je sijajen sprejem gostov, t. j. tujih društev. Razun domačega društva bila sozastopana še sledeča: Tovarniško gasilno društvo »Javornik«; tov. gasilno društvo »Sava«; Jesenice (z zastavo); Hrušica; Dovje (z zastavo); Kranjska gora; Dobrava; Gorje (z zastavo); Bled; Grad (z zastavo); Radoljica (z zastavo) in Mošnje; to-raj skupaj z dom. društvom 12. Pred sv. mašo pripela so dekleta s Koroške Bele vsem požarnim brambovcem na prsa šopke. Po sv. maši bik) je slovesno blagoslovljenje nove zastave; čast botre nove zastave doletela je gospodično Heleno Potočnik, sestro našega vrlega g. župana. Zabijanja žebljev udeležili so se vsi gg. načelniki požarnih bramb, kot zastopniki svojih društev. Nato govoril je domači čast. gosp. župnik Košir zbranim društvom v ganljivih besedah o pomenu zastav in gasilnih d -uštev ter jim priporočal medsebojno kolegi-jalnost in vzajemnost. Pri tej priliki prejela sta tudi dva še živeča ustanovitelja požarne hrambe »Koroška Bela« častne diplome in sicer An-drej Noč (po domače Lederer) in Josip Vidic (po domače Kolinar); nakar se je zastava dvignila in izročila sedanjemu zastavonoši gosp. Erlah Antonu (po domače Maričnik). Na krasni zastavi bleskečejo se besede važnega pomena: »Bogu v čast, bližnjemu v korist«. Nato so se vse navzoče zastave z novo zastavo pobratile. S trikratnimi živio-klici zaključilo se je cerkveno blagoslavljanje, nakar so društva s »Savsko tovarniško godbo« na čelu odkorakala k skupnemu obedu na vrt g. Josipa Rozman. Popoldan je bil koncert, srečolov, šaljiva pošta itd. bele pozno na večer odpeljala so se posamezna društva; bližnja z vozovi, daljna z vlaki- ; Omeniti se mora še tudi, da‘So se za nabiranje prostovoljnih darov potrudile gg. Frančiška Rozman in Milica Smolej (Braucelnova). Plapolaj in vihraj torej krasna zastava: Bogu v čast in bližnjemu v korist! — »Na pomoč«. Iz Št. Jakoba v Slov. gor. dne 18. jul. 1907. Libi Pjeter v Pernicah! Marem Ti nike noviga Pisat od Sv. Jakopa, kit mi tau ke gre! Vaiš. libi Pjeter, tau pri nas je biu laip haic te ku smo Malikin gaud obhajali! Vsi, ki feintatno faroški roufank smo te bratovšino pijli. Tau je siedo tihi maraut Matija, ki sn ga hteu jaz met za rihtarja, de bi jas bi te njegov šribar. Biu je tam globoko za mizo tij abecedar Toune z Nadobudnim. Vsi smo pridno pa ftisik segali v slede in štrenkali z glaški! Pauleg pa smo za kratki cajt poslišali kroutasto musigo in se či-dili, da tikati laipo pouje. Ponižni moj predrep-nik Nande je brenkti na vlegen zeto harfo in požiru sline ker za polič in prežlče še naj prijšu cajt. Klupautec nam je odganjo sitne milte, ki mi najso bele po mauti ži na S. ofceti. Liko sn skoz okno či bi še belau ke grehlaniga zadi, pa vajš, — ta debela djekla je v kifinji zajndrila — da vse požeremo, je pa damo prazne talare lizat: »Martram se sama po grinti no per svinjah, da sn se zašmirana, v zalivalo zatau pa še mi namrč k mizi ne rečejo. O nehvaliež-ni svajt! Keri nič ne preženi, vali kar ne be-trijga, najma svoj žijvi lieben nič. Ku cajt hitro mi ne. Pau noči je ži. Pač rada bi ži šla ležat, da bi se mi deno kake nurnare sanjale, ki bi pr Cinobarci redeče vin prišle. Juh, tau bi bijla sreča!« Ko diekla ud veselja poskouči, blato od punčuha skoz okno na mizo štrkne, kjir je bijla pohana »Nerodna lesica« in nouter pacana »ptujska kroata«! »Če so mrtvi,« zavpijem jaz, »molimo za nje, če pa živi hudobci, bojmo se jih!« Brž pograbim lesico, kroato pa jam nouter spotikam v škatljico in jo po poušti pouš-ljetn košavat Jakci, ki se mi je pa tikati lajpo ferbiegtt. Mam pač tau samu eniga prijatla Naudeta njemu jo poušlem, naj jo šoblje coj h klobasam no moušti in naj pauleg moli »ver-dammter Franzos«, ker je drigo vse v Celji no v Rogatci pozabit. Se vajš, libi Pjeter ke taki znajo. Nič driga ko e I b a k »Dur«, vajš drigo prjet pa kana znajo. Kipo si je v špitali nike črne auglezarje, zatau da bi rad namiesto mene šolmaster grato. Priefingo pa lioudi na Ročico dielat. Ajlec pa se mi je zneviero, on ima zaj »Našu mauč«. Ku te Ti ke? Plodiš ke »nerodno lesico« ? Moja še nič ke doubro ne štiela; mu jo gnao k ptujskem korundiču, da se pred smrtjo no malo pomnoži.« — Pozdravla Tebe, libi Pjeter, 110 te libe nepozablene Pernice, ves Tvoj fretar Franci. Trbovlje. Pu nakluči mi pride un dan Rdič Prapor 11 roke. Smejati srn sc k srn brau dupis iz Trboul; še bel me je pa jezil, zato k liber-jajci na delusko kunto kej tacga u cajtnge dajo. Kar men neč teb neč se podpišejo »več delavcev«. Jes vem guspud iircdnk, de ste vi tud bral tist dupis, ko so ga skuval naš šribari. De boste vedi, kaj je prou za prou resnice na tej skoz in skoz zlagani reč, namenu srn se jes, če prou na znam glili dobr pisat, 11 reč razložt. Pa me boste že zastupl. Nar paru imajo liber-jajci našga kausmaistra Zupana u grif. Praujo. de zmeri pu bircausih hud, Murm puvedat, de so se pr tem guspudi deluci u frakih, in mehkm rukam zmoti. Veste guspud urednik u tist kan-clij k je hausmajster je tud an šribar k 11111 mi piaumo ta srou Mike, zato kje z nam prveč prjazn. U Rdičm Prapori je pumuta, tuji »haus-majster Zupan«, namest »šribar Mike«. Ta je use tist, kar se ud Zupana piše. On je pa tud zmožn tega, sej je biu pr suldatih degrediran feldbebl, pr pulcajih je tud pustu, pa na vem kaj mu ni pasal (?!). Pol je pa na cementplatih kamje razbija; u jam je tud že delu. Zdej je pa za šribaria prlejzu. Misl si, de bit zdej use u hop j emu. Kar z roko nej se pu d nusam pu-tigne, sej- rria douge mustače. Puzdravla pa ta člouk, če prideš h nem 11 kanclijo kar naMepše. Pr nem si use: tele, krava, vosu, tepe, butl in tako naprej. Tlela bi blo treba tiste ublast, k jo u Prapori na pomoč kličejo. Al smo mi deluci res taka uboga para, de b nas žiher z usern sortm imenam ubdau. Bomo že vidi! Mike le pus puštene Idi pr gmah, pa rej sam sebe an-krat 11 cajtngih namali. če ne bomo pa mi tulk fraindlih. Bajdeta, jamskim štajgerju praujo, da je naumn in de h nem deluci hudjo, pa za pjačo dajejo. Guspudi so se ži spet pmotl. Pr Bajdetum sused Brdausi, se pa res use to godi. Tulk cajta pijejo na pojejo, de pol ukul voglu grunte čiz dajejo. Seveda k je Brdaus liberjajc, mure bit pa Bajda tga uržah. Baumkirhnerju praujo, de je haupman ud ta ponočnih fajerber-kerju. Kuku so vendar ti frakarsk deluci čudu. Če b 011 na biu, b mogu pa kdo druh bit. Al b rnogl pa ulout pr hišah. Nej b rajš tist povedal ud sojga prjatla Kergerja, k je ankrat pred Ružarjevim bercauzom na cest hlače dol pu-tignu pa Idi fotogrefiru. Sej so 11111 Idi reki pol de je fotogrefist. Božiču praujo, de se pu kolenih ukul guspudu plaz. Kregu se gotou na bu z nim. Pleskovič, Režun, posebn pa Biduču Franci, k je ta usoke šole štidiru, tist se šele plazjo pu kulenih, pa črez druge šimfajo, sam de sami naprej zlezejo. Putrihu praujo, de je udouc po živ žen. To povem prou na krat. Krajnčič ma dva cimra. ainrihtnge pa premal, de bi uba napounu. Zato ie pa Krajnčička na-šuhala Putrihuvo ženo, kje mat nena, nej pride dumu, pa ajnrihtngo seboj uzame. In res se je jgdul taku. Jes bi rad vedu, kaj tak člouk k nima neč otrok, nuca dva cimra? Oblast, prid na pomoč, sej te je Rdič Prapor puklicu. Na-prau res ankrat urngo pr nas, de na bu use narobe. Za dons nej bu dost. Če bote to u cajtnge dal, bom an drukrat še kej pisu. Adijo! Jarnsk hajar. Iz celjske okolice. Vsled vedno naraščajoče produktivne moči je edini cilj današnje produktivne politike, nagrbiti si posvetnih zakladov; a vendar je najvišja produktivna moč živeči človek, njegova duševna in fizična zmožnost. Duh časa pa zahteva, da se produktivna politika s socialno politiko prej ko slej popolnoma vzprijazni. Zavarovanje posestnega stanja posameznika (proti načrtu soc. dem.). Zavarovanje mladine pred telesnim in duševnim propadom. Zavarovati delavca pri delu, zavarovati vsled nelastne krivde v nesrečo pahnjenega starčka, zavarovati družino, katere naloga je, skrbeti za zdrav, čil in moraličen naraščaj. Bodočnost avstrijskih državljanov, ker le silna fizična in duševna sila ljudstva je zajedno moč dižave in njene armade, in te dve ste porok, opora in zavetje mirnega razvoja in blagostanja doma in na tujem bivajočih avstrijskih podanikov. Tako približno se je izrazil v državnem zboru predstavatelj državne uprave, kot vesten posredovalec za občno blaginjo koristnih zadev, želeč v ravnotežje spraviti interes države z interesi po poslancih zastopanega ljudstva. Da bi se besede gosp. ministrskega predsednika čim prej in gotovo v dejanja iz-premenile, to bodi ena skrb naših socialnopolitičnih poslancev, katerim smo svoje zaupanje poverili. Država pa naj bi ne samo želela, ampak tudi skrbela in pomagala, da vsklije iz ljudstva zdrav, čil in močan narod, a vprašanje se pojavi, kako pa je po obstoječih razmerah mogoče vzgojiti na duhu in telesu zdrave in silne sinove in hčere, ako so njih očetje in matere primorani noč in dan misliti, skrbeti od zore do mraka z delom se ubijati, da pri-skrbe sebi in svojcem vsakdanjega kruha?! Ali še preostaja roditeljem volje, moči in časa, da bi se zadostno pobrigali udi za inoralično vzgojo, duševno stanje svojih otrok?! Cerkev in šola nista v stanu, vsaj popolnoma ne, nadomestiti tega, kar starši zamude. Neredkokrat pa je finančna stiska in skrb za obstanek vzrok, da se mož in žena vpričo svojih otrok prepihata, da celo pretepata, torej radi uboštva zaideta v popolen prepad. Otroci takih pomilovanja vrednih roditeljev morajo kakor hitro je le mogoče od doma — služit kamorkoli, magari v peklo, da bo le denar. (Za drugo se ne zmeni nikdo, prepusti se jiii njih lastni usodi in le pre-pogostoma si mladenič, deklica vsled svol e lahkomiseljne vročekrvnosti s prvo zasluženimi krajcarji zasnuje svojo nesrečno prihod-njost. Ali je potem čudo, da je toliko neznačajnih ljudi, pijancev, zapravljivcev, pretepačev potepuhov, prostitutk, toliko konkubinatov in le žal, prepogosto toliko nesrečnih in vsled tega nepotrebnih zakonskih zvez. Nasledek pa je, da so na račun države ječe napolnjene vsled slabe vzgoje z propadlim, pomilovanja vrednim proletarijatom. Ali ni temu kriva deloma tudi država ki noče odstraniti neštetih izkori-ščevalnih beznic, nočnega pohajkovanja, nepotrebnih gostiln, kjer se toliko mladine zastrupi z alkoholom, tobakom (vedi Bog, s čem še vse). Krivi so tega državni činitelji in drugi od države podpirani industrijski magnati, ki se nesrečne, nezavedujoče množice iz gotovih iz-koi iščevalnih razlogov vesele, si roke manejo, češ, ako imamo človeški material reven, ubog. vsled te lastnosti obenem butast, ga je lahko vladati, lahko plačati, ker se ne zave kaj je dolžen sebi, svojim, Bogu in domovini! Torej, pokaži država kot prva v to poklicana morali-čna moč, kako se zavaruje pred vsem delavska družina?! Kako se plačuje, zavaruje delavec?! Z svojim dobrim zgledom posveti tudi industrijskim magnatom v celjski okolici, pokaži v ondotni cinkarni, kako se delavstvo dvigne iz gospodarskega prepada! — Čujejo se glasovi v Celjski okolici, čita se celo v nekaterih listih, da celjski vikar g. Gorišek ščuva ondot-110 delavstvo. Kdor je v položaju sodnijskim potom ali na kakoršen koli način to dejansko dokazati, naj to stori takoj, sicer bomo dotiČni lis ali osebo, ki bi to trdila, razkrinkali kot pristnega lažnjivca, oziroma kot strastnega nevednega cepca. Kočevjt?. Našim socialnim demokratom mora pa v resnici voda teči v grlo, kajti že cel teden bobnajo za sliod, pa še spravijo komaj 25 poslušalcev skupaj. Kar pride, vse je dobro, in vse spravijo, da »vzamejo v svoje strokovno društvo rudarjev«, naj bo »bognar« ali »tišlar« ali komi ali hlapec, čudno le še, da nimajo tudi med cigani, ki se jih klati v Kočevju dovolj, kakega zastopnika. Morda pa so, kdo ve, saj pravijo, da je vse pod njihovo komando. Ob dveh je bila napovedana »verzamlenga«, a ko le nikogar ni bilo, se »verzamlenga ofna«' ob polu 4. uri. Potem pa najprej predsedniku vlije sodrug Kocmur v glavo, kako naj »verzamlenga ofnuje« in potem pa čez farje in kršč. so-cialce. Šušteršič, Povše, Schvveizer, to so največji Nemci na Kranjskem. Šušteršič je glasoval za kanone na Dunaju, ker se je bati sovražnikov. Ali-je to kršč. ljubezen? Kristus je učil ljubite svoje sovražnike, klerikalci pa za kanone glasujejo itd. Nek Bolgar ga je nekaj časa poslušal, potem je pa cel čas izpraševal, če je predavatelj pri pravi pameti. Za počt! Na teh shodih se pa res človek prav iz srca nasmeja, če bode kaj večkrat prišel, bodo še poslušalcem trebuhi popokali. To zna doseči, drugega ne. Večje nesreče pa ni bilo. Idrija. Ljudstvo je odgovarjalo dne 14. t. m. na napade v »Slovencu«, »Domoljubu« in v »Naši Moči«, tako je pisal nam znani dopis,-nik »Slovenskega Naroda«. Da svet spozna, kako ljudstvo je govorilo z demonstracijo pri slavnostih ob biagoslovljenju zastave »Katol. delavske družbe«, omenjamo tukaj: bili so namreč to ljudstvo ta puklasti ficežupan, ta čotasti realčan. ta falirani študent, ta neumni Hipe, šest izključenih realčanov in dvajset so-kolsko-demokraških, z geružem napitih barab, moža ni bilo niti enega, ako smo pa le mogoče kakega moža tukaj izpustili, naj ga pa imenuje -Slovenski Narod« z imenom. To so pa »Narodovem« dopisniku ljudstvo, po našem pa izmečki ljudstva, kateri pa niso res govorili, ampak rjuli kakor osel. kadar crka. mmm MHMP f Tovarna za stole Franceta Suigeljna na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko izdeluje 2805 26 2 vsakovrstne stole od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence llustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. nmmKm Delovke in delavci pozor! Najcenejše dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti------------------— Josip Vidmar v Ljubljani Pred škofijo št. 19. — Stari trg št. 4, Prešernove ulice št. 4. Popravila točno in ceno. ‘"mm-*! Ustanovljeno leta 1862. Ustanovljeno leta 1845 Milko Krapeš urar Podružnica Resljeva cesta .^v Ljubljani Podružnica Resljeva cesta št. 2 prej g. Jos. Černe. prej g. Jos Černe Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula°> in nikelnastih ur, verižic, stenskih in nitialnih ur, uhanov in prstanov Kupuje in zamenjava staro zlato In srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. JOS. REICH Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja ===== uri. par- ■— Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4- Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežbo točna. Solidne cene tsissi® Mr & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in — ■ 19* novosti v konfekciji za dame. I Pozor, slovensko delavsko društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini: Česnik & Milavec (pri Česniku) Špitalske ulice Ljubljana Lingarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnouejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. I TRIEST- iPo/ni/ii 'i*' /ZZV?£() jrfate/i žalijo bobra, po coni in zrei nasl/iuo-potovali na/ so obrne/o rSimoncTfMhi e/e/,’.« v cijubl/a/ii i/iblodvorslte ulice2&. 'Ssa/iccrshutiPc/asmltt baje se brcA/ilačnc. "iBnnPfldlesnikml. * ■ Stori trs Ste«. 10 Ljubljana - ✓ .V/./V./.V.vv/.V. . I Priporoča svojo .'Vl-7 i>7J> •A-.\ \w. .\ trgovino \vy, s«t/. nva SW. <\\ • I .N <*.> >\ •) • I / • V< \/> > .Vi .V>> .V> Solidno Mašo d\*< \&s V'.\ •/- >V