Leto XVII V Celjn, dne 27. novembra 1907. Štor. 139. DOMOVINA jau Osfmlivt mil HH-Popi«. MasovoBlattan Siti. nkapU-Mmpji ItMk hlkill m li 1...... pilili lili It lil ■■Ulili i l ti« ■ anbuo I« NemčUo 12 krati, pol let« s kron, 3 mesece 8 krone- Za Ameriko ta drage detele toliko vet. kolikor m^Sa pofttnlna. namreC: Na leto 17 kron. pol leta 8 krem fO via. NaanCnina ae petima upravniatvo. ptsiije ie vaaptvj. mm mmmnmm se plafole od vsake petlt-vrsta po ZOvtaarivv M vso- kokrat: sa eetje toserat« 1» mnykr«lnoTiismllia|» Nezaupnica državnemu in deželnemu poslancu RoSkarju. Goopod drlavni in delelni poslanec Boikar jo dobil od gorejeradgonskegn okr.*nastopa pismo, r katerem ridi rssk ilorsk precej neprikrito — nezsnpnico. To je ta naie spodnjeitajereke razmere, posebej pn ie s osirem ns posledice političnega delorsojs .Kmečke trese", čije mrtvo orodje je Boiksr, tako numenito dejstvo, da ne moramo mala pri ajem pomnditi, posebno ker ta ssssspaica — mi bodemo imenorsti sena — ni sklep kskegn političnega škoda, aa pridobi kakiea ognjevit govornik poslsislee sa nesonpnieo, katero priporoča, temveč oo skieniU odlični natadajaki popolnoma aa lastao trezno pressjtifaaje aeaaapaieo poslanca Boi-karja ia s ajim — .Kmečki sveti'. As ai dolgo tega, kar so bils sprta oči celega Spod Stajerjs v gor-ajeradgenaki okraj, ker to spremljsK Isbko rečemo, simpatije celega slovenskega aaroda janaiki boj, katerega to bojeveli iskljnčno priprnsti kmetje ta tamoiaji okrajai zastop. ae morda same letos in lani, temveč celih dolgih nedemnsjst let. Sedoj po je storil okr. snstop gornjeradgonski, evet tlovenokih moi e okraja, političen korak, kateri nbijft opravičeno pozornost nek spod-njeMsjcrskib politikov, ki preoojsjo mirno is trezno, knko delnje gonja .Slov. Gospodarja", Roikarje, dr. Konica ia tovariiije aa iirake kroge nnrodn. Morda je marsikdo ta korak ie pričakoval; pod navidezaim aav-dnienjem za .Kmečko svszo" je tlels trjavica, iz katere je iinii sedsj svetel pismen Dn po je izrekel rezko in trdo ohoodke Boiksrjeve politike okrajni zastop gornjeradgonski je tem po-membnejie. Omenili smo te, dn n je bil r gornjeradgonskem okraja sedemnajst let boj prati nemikntarski vlsdi v okraje Ni bil tahsk ta boj; bilo je treba vzeti obči so u obči so, bilo js treba a vat rajnim dolom, a poirtnval-sootjo is brazprimersim navdnienjem ssičiti dostikrat selo vabečo ljeliko, katero so sejsli nemiksUrjL Ni čada tanj, da te ja porodilo v vrstah kmečkih narednik bojsvsikev globoko ia skrajao občutljivo naradao čsstvo, katero Je ssdsj tako ksdo reogiraio aa politiko Boikarjevo is dr. Koničen. O aledajem vobče ai govora; oa te «4 aekdsj ae tteje nič v domačem okraja. A s politiko Boikarjevo jo ob-njaaa tadi .Kmečka zveza" To je popolaoma saravao Kajti kaj smo doživeli aa Spodnjem Stsjor-aksm t zadnjem čaaa? Videli smo, dn ' Jo aakdaj ootro orodje ,81ov. Ooepo-dar" v bojo proti Nemcem tako otopel. ds to boli nekstere njegove nsjzvs-stejie pristaie. Videli smo, ds je ta list ssrovo odgnal alovenake napred-njake od pripravljalnegs dela za mariborski okrajai zsstop, videli smo, ds M je učel obračati proti edinemu na-iemn narodnemu obrambnemu draitvu, Ciril-Metodovi iolski drulbi", vidimo njegovo navduienje u semike kričnn-ake socijalce, kateri povdarjajo povsod svoje nemitvo. Kuj čuds, da so te zbali moije v gornjeradgonskem okrajnem zastopa, ds bi zsvlsdsls v okrsjs narodno tako nesanesljivn stranka, kakor je .Kmečka .Slov. Gospodsrjem* ? Kuj čuda, da w jo odločno odklonili? Nočemo t tam nikakor trditi, da stoje v nniem naprednem tabora; a veselo dejstvo je, da so spoznsli, kam vede mednarodna politika voditeljev .Kmečke zveze*. V piemo se sicer ni izreklo — iz uljudnosti mords — n govore juuo dovolj dopisi v nniem lista, ds n je ljudstvo ie streznilo pijuaa savdsie-nosti, v katero ga je zamamil gospodarski program .Kmečke zven". Vidijo, da je ztnnka pobrala le fraze ia besede, kstere vise danea po noj dr-iavi v zraku in katerik n posebno poslsinjsjo isti, ki stremijo preko kmečkih glsv k stavi in bogastva. Vidijo, da delajo ti branitoljl nn s takim delovaajem verstvo med ljudstvom. Vidijo, dn n dsnn pridiga v krčmi mesto r cerkvi Ljudstvo počasi vstaja ia n urada. Ne vabimo sikjgar r rnte upred-ajakor, kdor u pride prostorcljao; veseli au pa, da vstajajo molja, o katerimi ko mogoče vsslej ia povsod skapao nurodno ia go-upodaruko delo. Kajti teto je asjprrj treba. Slednjo nato tel jo n u poite vali moije v gornjeradgonskem okraji zastopa s tem, da n n zavzeli dri. poelaaca Ploja. Mi tieor lahko ie dases zatrdimo, da .Slov. Gospodsr' as ho dal aikoll ssdoičenja drl potlaaea Ploja u aeopra-vičsn upade uaj, ko jo stopil t .Zvezo jataih Slovanov". Veselo dejstvo je pa u vaseega rodoljsha, ia tadi vspodbsjenloo, ksr vidimo, ds nsjde poiteso telo Plojero is vedas več priznanja in aeomajasga odobravanja, ko aeodkritoorčao splstkarjeaje voditeljev .Kmečke svsss". Človeku silijo ta s arava ost v pero opazke k politiko-vaaja gosp.de ks' or so dr. Koroiee, Boiksr, dr. Pcnloj, dr. Verstoviok u tovsriiijn — potk dsses, ob tem veselem trenutku, to opustimo. Izjava gonjersdgostktgs okrsj-js V obsojajo protiaarodao politiko sjtsik voditeljev. Ns Spod-s jem Štajerskem n ja tsdi tam, kjer smo mislili, ds je ton ie daleč n gorami! V poljedelskem vrli S. is 4. decembra pogovor ssstap-nikov nujvečjih občin, kmetijstvu, trgovin In kupovnlcev iiril o aaraMajoči draginji Točke pogovoru ao sledeč«: Pri katerik livilik In v katerik krajih se čuti podrslenje najbolj? Kako bi n dale sredi ti cene Uril v primeri z njihovo eeao v kmetijstra in sicer glede mess, mleka, jajec, kraka, sadja ia nleajave? s. Kako ki lahko takaj vplivata driava, občina, draitn onih, U so lštmmirami u tem vpraianja? — Bojimo se. da pogovor ae ba radii ubesegs ptnkatgs sspo-hs. Tisti, ki trpijo pod *Mao draginjo, bodo imeU aajhrt In tolnthn, dn oo jo vlada vendar uhrai večala zanimati n ta vprsiaaje. Ia slednjič -volitve so lo sdanej minile. (.Domo-viu" je spregovorila k podraloaja Uril mao besedo v itev. 188, t du tO. aov.) • Dank u sladkor n bo snilnl in sicer bo zastal u prvi iu popust 8 K pri lg; do ha vsled tega aarutla poraba sladkorja, misli vlada davek ia snitsti. — Vlada n je sicer izgovarjala, da u more zailati davka u sladkor, ker ioli zaiiati aekatere poitae pristojbin ia sicer sledeč«: 1. maksimalni tarif n rabo poitaik nakaznic n svita, taka, da n kodo večje note denarja ceseje poiiljale; t. u isti aačia n svita miktimslsi tarif pri pio-mih ia majhaih poiiljatvah, 3. sniiajo ae telefonske pristojbine v mestnem in irvenmestnem prometa. — Dejstvo, da se morajo luske poitae določbe trgo-vinskegs ministoratra tako hitro spre-miojevsti in sblatevati kaie, kako modre jo včasi sata ljuba avstrijska vlada. V včerajiuji nji ja predatarii baron Beck novega poljskega miuistra-rojaka Akrahamovicza. Da sovi minister ni bil prijazno spre jat, n smeje samo po oebi; pu pili proti sjems soc. dsmskrstje, Rszini is veenemd V ssdaji nji miaolega tedu je kil sprejet predlog socijslaih demokratov aaj n a imuovaajaAhra-hamovicu ministrom v jsdsi prihodnjih nj odpre debela. Predsednik dr. Weisskirchoer bi bil rad u ne načine to uprečo, pa ai ilo. Predlog jo hU aprejot s d vem i glasovi vočios ia to js bil prav U pnv prvi vidai poru vlado v novem pariameats. Ka pride to mi-sistersko imsaorssjs u dnevni rad r psrismssts js gotovo, ds bode iishcici in vlsds slikali marsikatero bridko ia grenko. • Od mnogih strsai posebao ad vlade, je slilsti pritotbe, ds je novi drtavai shor selo — aedotavea. Ra dnevnem reda otoje seprvoUi-o najsi predlogi s katerimi si letajo pečamo strank« reklamo mod TelOci — a drtavai tbor ima io vriikonsko aa-logo reiiti p rednem drtavai proročaa ia aagodko. V doglodaem ian tadi al spsti, ds hi mogol drtavai shsr ndaim potom to salogo reiiti Baaiai ia aaa. demokrat je bodo ohotnirall to drtaru oeobhodoosti ia to radi imsasnaja drtavaem zbora ja akleaita v kateri ogovarja telji ki n ae izročilo sreditn tokov miaistentn as javaa več ioli da n u to saden nk ia pakta, tem-aatnri v nsm zboru io neprestano ia iilara obntrairaja, Stlrdesetosataika straaka ia madlarski klerikalci zahtevajo, da n mora koačati krvaika obotratcija. če tadi a žilo; predssdstk drtavnsga zbora Jaath vstrsja pri snji izjavi da bo branil posta vso pravico, hi dere-ljaje Hrvatom govoriti v drl zbora hrvaiki kadar hočejo; zategadelj mio-lijo seksteri da ho aaataia oova krita, ki bo pokopala tadi vlado e Lasgorjevo izjavi, da se morajo avstrijska vseačiliiča, kot zavodi u katerik ae aegsje nssosf bres osirs u razaa veroizpoved asjv spraviti pod dskovsiiki vpliv, je invols kskor Maso, po celi Avstriji ksd odpor. Znameniti n protestni akodi kater* ao priredili čolki realisti rrotodomisteci ia čeiki napredni tid je Tsdi rsnači-iiiki profesorji n zborovali u Daaaja ia v lasmosta in povm protestirali proti Loegerju. V | mesta bode k ta teden dsbata a ssj-sem predlogo posl. Msssrjks, v "a-terem protestira proti T usg"j" '■' k drugih govonihov kitni lit ega akoda aapadom aa vaeačiliič« ia vpruk vlado, kaka jomatva daje u to, da sčilUka svoboda. Ta razprars ho lota tako ssaimivu, kakar vladi atprijtlu Zanimiva, ker kodo spregovorili goton ujboljil govorniki parlamsata v ajaj. vladi pa aaprijstu sata, kar kade marala priznati lam i j. prredati ds js ped Lotgtrjevo komando la da n u apa aili ganiti proti i Nasčasga m pakt«. V i pride kte-pdjedeiaki ateioter. ali eekdjaki M profeeor ka-aeaakega prava Haanrek. M Haaga drodovaka. prikodaje Ma aedideaka kaj proti MM«a ia la paekao pred veeačiliika. a katere« Je Lee|er M katolttkM Ma aaie aaplemllUoao il - la Portagalatra aatavlja vlade daenpise. teapeiča peHtiiaa draitva. odpira pfaaa ia aapira aeljake Ijadi Veadar pa to kralja ee bo pomagale; revolucija. ki bo poaMla a njim, je pred farmi. V rapaeer. Pred aeaeei aea poslal dra ali tri dopiae -Domovini" .ia Ljubi june". kjer sea motril kranj-ako politično gibanje. Pri tea aea tael sredo ali neerečo a neko obeodbo piaaaja aatik atraakarekib poiitiiaik liator ia tadi deloranja nalik političnih atraak. Oglasil ae' Je nek dopieaik is dedele ia tae naridotoo kado okrcal r reeaiei pa Je potrdU le aojetiditre, naj abirka nojih člankov epaa to deloaa dokazaje. Porih pa je t aagtedi o Daacik in Horvelaaik goepod dopiaaik aaM na nuputao pot, kajti pravilno spadajo r aoj dokaz, da ao-djalaa. aarodaa vpraiaaja aiao ne liberalna ae klerikalna ia da m aaj-kolje rolejejo brat obiira aa kak .liberalni" ia .klerikalni" ran, kakor ga rano iaaao ai. Prar aič ai ae prikrivam, da ae bodo nazori ia ide-alaih ia — .praktičnih* razlogov politiki — tadi aaii slovenski — di-tereacirali vedao, aoja trditev je bila v hiatra le U: pestimo fraze o .liberalizma" ia .klerikalizaa" ia Majao polrtvovalao. delajao vatrajoo saj je očito. de aai kmet nima po-kraha, da tiči v delgek, a plačanega, da nimamo svojega Matva, aimamo svojega sradnittvs aimamo doveadkega aradovaaja, da kratkomalo f prav aobeaea ozira atrjeae svoje goapodareke ia individualno aaradae eksioteaee, pač pa aao povood odviaai. Hal delavec zlati tajema fabnkantu ped taj'-J aad-aontvom, aai kmet je aaieaj tejega kapitala ia laztae neved strokovne naobrazbe, obrtaiiki in trgovati doji ee aam potajčajejo, povsod ae aaa zajeda tajiaatvo v narodno aaše telo, a ai posvečamo glavač avoje meči atraakarakema ia koja a poleg nega tega je aačin boja, katerega .za svojo osebo aaj bolj obsojam. Če kdo miali reševati politična vpraiaaja taka kakor ae je godilo to letoe. kale le, de aima ae tUke ae kaltara Za trojo oeebo vidim med Sloveaci azjrazličaejiega dela dovolj, da mi aiti aa mioel ae prida ae .liberalea" ae .klerikalen" zmaj. Da, da, rano od Daa cev ia Horve-maov ae lakko ečimo. da bosao priili iz doke, o kateri pravi aai rojak dr IMič: .Obrekovaaje, paovaaje je aa-ka je hU zaaenčea (a pozi ideal". J. V. Petladvajaet-letalca Calkega veeailllia Preteklo je le četrt doletja, odkar je Ma atata Kario - Fetdiaaadon prstka aaitelta razdeljena aa dn zaaottojai vaeaOllUi na čeiko ia aa ueaaiko. b letna je bil dae 19 t m. laataliraa kot M. rektor tdfcega neačllilča pra-haor Oea V svojem iajtalarijakam govora je aačrtal aort rektor aa kratko vaaaja la aotnajo zgodoviae te do aadaj ta jediae čeike auiverua T takten Ma 1801/83 ate Mi , praraUka la mo- katori je M nasprotnik delitve, tadi bogoulovnka fukulte 1881. leta Hotraaja zgodoviaa aove čeike ■ i a^a la ■ Ualt 1 ii ..Sa vmaao aaa |0 neprimerno mj oogaza hetva. Opliv čeike aalveree aa čeike taanstve Je vnliknlak. Pod apll-vom čadkik fakultet ne ja načelo aovo ia llvakal naaatveao delovanje v vaak Utrokak čeike vede ia vee pomen in oboeg tega uplin hode tatu ie le, ko bode uptanu podrobna agodoviua prvih let Gotovo je pač te, da ee je hej po vataaovitvi vseučiliiča čeiko znaaatvo nepričakovano in aeaavadno razcvete ter ai prikorilo prizaaije in spošto-vanje celega znanstven1 ga sveta. Čeiki nered je dal svojemu vseačiliičn vae. kur je premogel celo vrsto zaamenitik zuaaatvenikov in d tisoč aluiuteljev. mesto Pragu in detelu Čeike ji puuve-čata največjo skrb. Le drlavn, naučao ia finančno ministerstvo ravnata kot mačeka t njim Minister Taaffe je napravil iz iole .politicam". pa ne v liste cesarice Marije Terezije, ampak v smislu najgrie ia najamanaejie politične baru ti je Vaako doceataro. vsako profeaaro. da vsako omaro ia aparat ki ga doroli drtava a npravn čeikemu vseučilišče ai morajo čeiki driterai poalaaci odkupiti kot politično koncesijo, da o treikik za zbirke, učae pripomočke ia aaanatveae zavode niti ae govorim. Ko ee je staro vanatililčn razdelila eo preill ni znanstveni za ■a nemlko neačiliiča Dolino« vlade bi bila, da v par letih sezida aovi čeiki univerzi nove znanatvne uvode, da jej tako oasogoči popolno zaaaatveeo ddovanje. Ho zgodilo ao je drugače! Čeiko vaeačiliiče obatoji le četrt stoletja, aarad, meato in daMa ata ma dala avoje aajboljie - drtava aa je pa v teh dolgih 96. letih sezidala ie te ea sam znanstveni uvod t j. kemični iaatitat tekoa t i odpre se morda ie dr*i fizikalni iaatitat tretji je ie daleč nekje aa obzorju — o dragih n pa alti ie ae gorati. Sektor Goli je v svojem govora I: .Veda propada, ako ai ne aapre-dnjemo. Ia jaz bi lelel svojema na-slod aika, kateri bode ularil 60 letnico, da U aaM aaie vaeačiliiča odgovarjajoče zahtevam dotičae dobe." -Daadaaea manjkajo čeiki aahreni valed akopoati ia zanikaruostl vlade u znan štreno preiskovaaje aeokodao potrebni zaaaztveai zavodi. Da si drzne vlada postopati oa tak sramotna ia poaitajoč m najbolj iaobratenim. ia za Nemd najbogatejšim ia najitevilnejiim narodna v Avatriji krira je kila prej In je ie aedaj — slaba, pograieaa politika Čeiki politiki n ai dali v mh k pred par tedni prehitro zvezali raka Za par aladkik obljab in miniaterakik portfeljev ao n vpregti v voz klerikalec Dečkove politika kulturni intoreui in k poaebno skrb u čeiko vseačiliiče je pri tem postavljena v ozadja Trpkost spoznanja, kako aapačna a pognkaa politika ovira kaltarni razvoj zaroda, odmeva iz rektorjevega govora To aodbo ia obeodbc politike je izrekel eter aot tnuattve-nik svetovnega imena in ne morda kak zezrel, aeizkaiea mladeaič! NaJMoat-aejk aa nem je pa dejatvo, da je ta bridka obeodba opravičena in da nikakor ublažiti. In če sodi rektor Goli tako o čeiki politiki, aaj M rekel k te e politiki aalih klerikalcev, eteje a dalo in telesom v alalbi Beck. ovega laegerjeautva b aaao zato, ker apajo, b kode aaie iolztro ne po-aloveajeae aapak poklerika-IJeao. Z eameena, b pribore da-hovatn ia cerkvi oktaat aad Metrom, n n aaM klerikalal poalaaci aveaali a fmegerjaaei ia ajegevo vlado ia eo avojla stakovskia in osebnim koristim btvovuii kulturne koristi in potrebe slovenskega naroda. — Da, ie M treba ■ I peataraaja la pojauevanja. _ ___ spregledu in sprevidi, koma ali« ia u kgave keriatl n trudi sledeč de-kovtkim politikom, Slovenke novice. - Volitve v eealtae koalsljo za eetjeki okraj ae vriljo dne M.. 19. in 30. novembra, ia sicer voli dne f«. novembra I. razred 9 ada. dne 99. novembra II. razred I eda ia I namestnika ia dae 30. hopeabra III. razred I aaaaataika Voli n Vedao 9,—II. are dopoldae ia od h.—7. popoldne na a kr. inšpektoratu v Celja Blagatraan 1». II. eadatropje osebno ali pa pismeno s tem. da se poiljejo z imeni kaadMatov izpolnjene in podpi-aane glaaonlce z legitimacijami vred aa naaiov: C. kr. volilni komiur za volitve v ceailoo komisijo v Celja Biagatraan II, II. aadatropja Spo-razumoo naatuvljeni kandidati ao: V I. razredu 9 uda: g Anton Tarušek, trgovec, Žlabor, g. Martia Vrečko, krčmar. Vojaiika okolica; v II. razreda 1 ad g. Josip Sirca, iupaa v Žalcu, 1 namestnik: Štigiic Fraac. krčmar, Rečica v m. razreda 9 aaaseetaika: g. Ignac Cajhea, posneta ik, Teharje, Mihael Je-zovšek. a kr. notar. Vransko. — Pod-piuaae glaaonice z legitimacijami vred n lakko oddajo v pitani dr. Joeipe Seraeea v Celja — bvaaredal občni sber drnitra Sokolski dom v Celju n vrti v soboto, dne 30. t m. zvečer ob pol 9. nri z aledečim aporedom: 1. Sprememba pra-vil. 9. Sklepenje o stavbi eokoltkega doma. 3. Razni nasveti. Z ozirom na aa mnogobrojao adeleibo. Opozurjamo ne člane draitva Sokolski dom. da je apremeabe pravil neobhodno potrebna Pri sklepanju o tej točki aore biti navzočih večje itevilo članov in bi ae i nesklepčnosti zavlekla stavbena zadeva, kar ki utvari mlao ikodo-valo. — Plesne vaje pričele ue bodo v aedeljo. dae 1. grudna L I. Vaje ae vriijo r mali dvorani .Har. doma' r Celja trikrat na teden ia aicer ob aedeljah popoldne od I. do 6. ura. ob sredah in petkih zrečer pa od 8. do 10. ure. — Imeniki volilcev v štajerski detelni zkor n celjski volilni okraj se rezpolodijo aa ogled in v svrho reklamacije od SO. do 98. novembra 1907. — Odsek lalakega .Sokola' Mrealerčak ti je nn II. rednem trojem občnem zbora izvolil sledeči odbor: predsednik br. Anton Plazkaa, podpredsednik br. Julii Sevnik. tajnik br. Red. Salaba, orodjar br. Fran Klemen, odbornika br. Rado Taiak in br. Fran Vrankorič, namestnika br. Joeip Cizel in Tone Nepuilaa, pregledovalca brat Aatoa Haglič in brat Joie Omlndič. Odsek je v svojem prvoletnem delovanju vkljab marsikaterim zaprekam lepo aapredoval. Telovadil je v kili g. Pauer-ja, ki je dal za to potreben proetor brezplačno na razpolago, zakar ma izrekaaso prisrčno uokolsko zakvalo, nadalje gre iskrena hvala brata Joeip Hralencu ia Žalca, ki je a srojo potr tovalao delavno«jo vadil telovadce ter doeecd res lepe aapebe. Želeč mlademu .Sokola" da bi tadi zzaaprej aa zdravi podlagi ia rauea dela M pe zair-taai poti k arojema viijeme cilja, n tako razvil v krepkega .Sekate", kličemo ma brataki .Ha zdar"l — Povozil ja Vlak mlaji aaM blin Poljčaa delane Zaidarja, JJ iz Zbdovaga. Hotel jo preakočitl lila. aico, pa je padel ia v tam trenutka gn ju povozil konjiiki vlak. Tac* m ■ea vlakec tadi al teke aaaeaa na kakor al ga Ijadje predatavljtea. — 50 letal eo Medoekljeve Mm n slovesna davili zadaj 1 nedelje ta Daeaja. Slanosti ao as udeleUn ad. pod uriva vetdranskik društev la rak avstrijskih poknjia. Nadvojv.da Fraac Ferdinand je aagoveril pri paradi pm Radeckijevim epoaealkoa vse lalac-kljeve veteraae. — Za aradalltro v Mretleek ja vlotil Ir. Benkovič v drltne« tkan iaterpelacijo in deer u zboljšanje stanovuujskih razmer ik iratlllltsft poslopja v Bredcak — Lepi aebratje v Kristan ( aotici da se pritobje r .Sloraeekem Gospodarji' neki duhoviti, ket dl Je na Dunaja rekel neki mladeaič .tar" pripomiajamo sledeče: Vstopi 13. t a. aa Jeoenieak v kape aeki dakovaik b Hrvaikega. V knpeja najde dva da-hovaika, starega ia mladega Ha vpraiaaja odkod prihaja, odgovori krvaiki dakovaik: .Od piaatdja tapaika Metka' Dočim je bil stari gospod parna mirea, vzraate mlajii kakor beaaa la zavpije prav rortarako- .Kaj, pri tea aorca de bili?" Ko ga uvraekrva-iki dabovnik z ogorčeajea, vpije dalje: .Kaj pa ja k BO norec, ko pa pile e oularijel" Ia ta dakovaik je profeeor ua tkodjakik u vodik v St Vida Da bi m piad u Arha, ae trdimo. Na kakiui viiiui ped mora dati urad a takiaiai profesorskimi močmi I — Se ea dečaj! Ko je M Bedenji monsignor in .Mohorjer" tajnik Podgorc io prefekt v celo vikom . Muri janitčn* je jemd dijakom iz rek Meikove kajige s kaj fiao opombo: Kaj boste brali te ročil AU ne mata. da je Meiko zmetan!" Teko govorijo ovni bratje e ao brata, ki je za Sioveaee naj tolikega pomena kakor deset Arhor ia pet Podgorcev, ta ae večjega ia kot dukovee pač agiedaejii nego kak Arkt A p« listih cviUjo, ta s nepremišljen dijak .far"! Poglejte poprej vendar na srojo prnuta-Mino! uoralkor. C.kr. ttajeruko namestoiltvo v Gradca razpiaaje aa podlagi via-akega aakouu z dne II. aprila 1907, d rt zak. tt 910. u štajersko, Koreiko in Ktanjako dve moati kletarekih nad zoraikov. Nzmeitanje bo u aedaj proviso-rično n eno leto in deer a dohodki X. plačilaega razreda drtavaik arad-nikov. tar u potnim povialoa pe 1600 Kleteraki nadzornik mora poznati gore imenovan okolii ia biti veič eemikega ia Pravilno koiekovaae prodaje aerajo biti opremljene a krataia la z domoviuakim listom, s Mskiai spričevali ter z izkazi praktičaega detevaaja; probje ao aaaloriti aa viaoko a kr. poljedelako miulatoratvo, ter u vledtti do najknneje 11. decembra 1907 pri e. kr. eamestaUtn v Gradca. Nataabeje določbe raagtekaa n r uradnem lista .Gnnr-Zdtaag". — France Mlakar, podpredeadeik .Kmečke aren" je M zadajo aedeljo aa Polzeli — zaapea ahod SUMjo n glasovi, ki trda, da kota gosp. Mlakar kandidirati v deielai abor. Ha .program" Kmečke zven n je dokn enačil na izut iu ta je — klerikalcem dovolj. - Povišali ao kaaea Martiau Koroiea, morilca pnaMalka Laka a Ponikve aa predlog dit pravdaika od d aa 7 M — Nato občine — u pravice „ltr Jezika! Kolikokrat nao te govorili o tam, koliko smo o tem pisali — ia vendar ie u toliko občin brez-upešao ia zaman! Za danes navedemo le sledeče občine: Vliaji vas. Nova aerkev, škefjs vae, Šmartno, ki sicor alovenako dopisujejo predstojnim obls-zlim, ki ae pa doalednd tnko Ijnbez-njive ali poatretljive. da sprejemsjo a cm tke aradne dopise od okrajnega glavarstva, davkarije, sodnije itd. Nerodni molje, ki vodite imenovane občine, atorite vendar «o u korak, ki so ga te zdavnnj storile nsšo zavedne ilovenikeobčine — in vrača jte vse nemiko dopise, uko boste skrbeli si .roj laatea ogled in uko atorite neprecenljivo mnogo zs naie narodne prrrice. Ali na nridite. kako nam škodnje teko melemarnn postopanje? Bodimo odločni molje, ia oblaiti bodo z nami diegnče postopale — torej: Višnji vas, Nnvn cerkev. Skofja rns in Šmartno — erndnjteelovensko nemiko nrndne dopise nazaj! — Popravek. V sadnji Številki •mo dojili, da je imenovan Dzie-daaljcki novim poljskim ministrom rojakom; to ae jo zgodilo pomotoma; eori poljski minister-rojnk je nnmreč David pL Abrabaranviez. Dzieduzzjcki pa je odatopil. — TtlgaUee ne podraie. Izdelovalci vtigalic ao sklenili ns svojem akeda v Plznn po celi Avstriji podrasti viigaliee za 10 odstovkov. — »Korodee', glssilo koroikib napredajakov, jo začel pretekli teden iakajati v Kranjn v Lampretovi tiskarni. Ust je pisan zelo poljndno in povdsria slasti gospodarske teinje koroikib Slovencev. Štajerskim narodnjakom in drnMvom, ki sn podpirali doslej skrajno klerlkslni .Mir", priporočamo nnv list v naročbo. — Zelesnltka nezgoda. Ponoči od aoboto aa nedeljo so skočili v postaji Pnatranak bliža Postojne štirje vozovi tovornega vlaka z tira. Vsled tega je imel jatranji postni vlak v nedelj« precejšnjo zamado. — Zanimivosti iz Ptaja. Kakor atrela iz jzsnega doletela je nniega g. tapaaa J. Orniga nezgodn, ki ga še bolj boli nego lanska novemberska aeagnda. ko je izginil oziroma v Ameriko pobegnil njegov podinpan slsvnegn imena Franc Kaiser, ker bi ga sicer radi goljnflje pod kljač djali. Letošnji november pripravil mu je drago, ie bojie presenečenje. C. kr. eameitnija v Gradca je pred ld dnevi mabome suspendirala Ornigovn deaao roko oziroma tisto glavo, s katero je on navadno misliL namreč aradnega vodjo Bberbartiagerja ter izročila aradne posle mestnega arada posebnemu komisarja. Dolie ga zlorabe uradne oblaati. Hitro po tej kataatrofl zbrali so so mestni očetje na posvetovanje, ki je trajaln do pozne noči. Kaj ao ukrenili, ae ne ra Navadno o vsski seji iztrebijo hitro v rae časnike plodove svoje modrosti. O tej seji pe molče kakor grob. Mi aodime, dn je U seapeniiji le prolog; djenjn I« epilog ie pride. Ornig je precej klavera in potrt, knr jo razum-ijiro. Sluti, da do prihodnjega novembra ilanu ie bojie popari njegovo občutljivo cvetje. Vsake sila do vremena. — Od Sv. Lenarta r Sloteanklk goricah. Se enkrat o gospodo Ba-ikarja. Kmet izpod Vrka ai po godi arikma dičnema orjaku. V svojem od: govora tn vrli nai poslanec govori proti Gornjeradgončannm tako odabao, kakor ki imel cel jeiai Stajer v svojem lepa. In to naj bo nai aloveuki kmet, amtopnik naiik kmetov? Ta je pač govoril ia njega nekdanji mizuaki po- migič v Gradca, takrat, ko jo bil aat gospod Boikar ie aocijelei demokrat. — Zato pa hočemo ie mi — iz iveto-lenarakega okraja nekolika odkritik besed s tem domišljavim orjakom govoriti. Kakšae pa io zasluge Bošktr-jeve za nui okraj? Hvali se ae svojim govorom o iirinoreji v deielnem zbora. Ali smo otroci, da nua hoče mol s temi otrobi slepiti? Gospod Botksr je predlagal, da nnj deielni zbor pospe-šoje tivinorojo. To je tako jalov predlog kakor nobeau njegovih telie ni Uko jalova. Tak predlog se mora premisliti in utemeljiti. S čim naj deielni odbor pospešuj« tivinorojo? Naaveujte mn in potem zahtevajte! S takimi pnklimi besedami pa fte stvari samo ikodaje. Vam bomo mi malo podnka nasvetovali, gospod Boikar! Deielni zbor naj nam da subvencijo zn nakup lepe plemen« iivine, uaj nam pomngu, da se v Slov. goricah asUnovi vsaj mala kmetijska šoli ie zimskimi tečaji. Zakaj Boikar ne pomuga Ljutomerčaaom, ki nekaj Ucega iz svoje moči poskuiajo? Deielni odbor nnj aam redno poiilja po-tovalaega učitelja ia iiviaorejo, ibolj-Sanje travnikov in mlekarstvo; naj nam da podporo ca premij« za lepo piemeno žival ia Udi za lepo pitaee vole; naj nam podpira tuše zadrege in podpira okrajni zastop pri cestah i. L d. , A kaj ste Vi storili? Pri okrajnem odboru ste nosili neko pogodbo celo leto v tepu, da je naraslo več tisoč ikodo, ktero je nek dragi poslanec popravil. Za mlekarsko zadrugo pri Sv. Trojici se niste brigali, ono pri Sr. Bnl-fanku pustite žalostno pogiriti. Niti za dobaro lepe plemene iivine nisto skrbeli v okrajnem zastopa. Niste se brigali, da bi se preskrbelo lepih plemeaih svinj za polovično ceno nosim posestnikom. Niti jedne biknrejake zadruge niste ustaauvili. Pri Sv. Lenarta je prostor in prilika za mlekarsko zadrugo, vi se za to ne brigate. CsUnoriti bi se morala tam kmetijska podruinica sa okolico. Vam to d ose i še ni bilo mari. A eno zaslugo imate. Zdaj ko so Vsm drugi sprariii v red posojilnico, sezidali lep Nzrodni dom. zanesli ste v zzdrugo neslogo in ipraznili posojil-nično hišo — vso iz nepremišljene strankarske strasti in ker Vam je teko akazoval kaplan Boaiua. Vi ste edini ttajenki slovenski poslanec, ki ima dva mandau v roknk. To Vam da dolinoati za svoje volilne okraje. Samo hajikanje po dragik okrajih nič ne pomaga Podirati. kar dragi zidajo je lakko, aam zidati pa ne znate. In zato Vam bodemo te večkrat grajali Vata delo, kjer je graje zaalalilo. BI lanski kari. — Prodaja. Vse p. n. rodoljube, ki imajo kaj kajig na raapolago, prosimo, da blagovolijo katere poslati r svrho ustanovitve ljndake knjižnice pri ST.Štofaau. Hvaletno se ■prejemajo tadi denarni priapevki; i to prošnjo se obračamo zlasti aa naie p. n. denarne zavode. Komar jo na aren blagor in izobrazba ljudatva, aaj blagohotno apoiteva to proinjo. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na naalov: Pavel Flori, nadačitelj. Sv. Štefan, poita Šmarje pri Jelšah. - Ljutomerska kmetijska po- dratalea sklicuje na nedeljo 1. doc. a uro predpoldne v gostilno Vzupotiča v Ljutomera zborovanje, pri kuram bode potovalai učitelj goep. Ivan Belle govoril: a) Kako bode treba letoe z od toče poškodovano trto ravnati, dn po zimi ne bo poseMa la kako rezati, da bo pričakovati drago leto aaj nekaj pridelka. b) O novi vineki poatari. ki atopi • tem dnem (t j. 1. decembrom 11.) v veljavo. — Bitatlk. Z zadnjim odlokom det. iol. aveta so r vitji plačila! razred ie pomaknjene sledeče iole: v I. plač. razred Sobota, v II. plač. razred Blagovna, Trboaje pri Marnberga, Sričiaa nad Mariborom in Hajdin — Geopod driava! la driMal paalaaic Boikar je dobil iz gornje radgonskega okraja dodeče pismo .Velespoštovani gospod deielni ia drtarei poslanec! Kakor je razvidno iz čaaniikik poročil, ae hoče tndi v nai gornje radgonski okraj atikoUpiti bratomorni boj, kteri bi utegnil nnm obmejnim Slovencem eelo škodovati oziroma nam take teike pridobitve glede narodaostne zidove izpodkopzvati. , Mi smo in komo zmiraj proti temu. da se naiema dičnema in uglednemu driavnemu in deielnemu poslancn gosp. dr. Plojn jemlje ugled Mi smo glede delovanja pava-deaega gosp. poslssea prililjeai pripozaati. da je oa edea aajde-' lavnejših ia tadi aajvplivaejiih naiih poslancev Prosimo Vsa toraj aljadao, blagovolite skrbeti za to. ia doleti, da ae oeebe omoajaga gospoda poslanca voč po časaikih ne bo blatila ie da ae ma da tado-ičenje! Ljetemer, dne u. nov. 1*07 Tretealek 1. r. Itmljld L t, niMMk loiaafolaH okrajnega iiatopa Zg. Radgona ' Tako pismo od tako odličaik aa-rodnjnkov je velepomeiobaa ae-zaapnica, katero pa si je gospod Boikar tndi polteno acetata. Te nezaupnica znači poraz Botkarjere ie Korodčeve strastno strsaknnke in bratomorne politike v gornje radgoaakam okrajn. — Serov ost v tapaiiča. Pred nekaj dnevi se je zmotil priden pes sedlarja Lindiča iz Št Vida pri dro-belnem v kuhinjo taraotejega tapaiiča. Ker pa tam ne morejo trpeti ne ljudi nn livali so se nad psom teko razjezili dn ma je nekdo saaadil v telo vilice. Vilice so obtičale paa v Meta in pritekel je tuleč od bolečin s vilicami doma Njegov gospodar ei vedel, kdo je storil to sarovoaL Na enkrat pa ae odprejo vrata in — inpnikova dekla j« prišla po vilice, katere ao morali poprej psu is telesa itrgati Tnkine surovosti ae gode v kiii tupnikovi. Upamo, da nikdo ne bo posnemal tako lepega ngledi. — Drobne novice. Obelil seje v Maribora vpokojea sodnijaki odcijul g. Fr. Kramberger. — Umrl je v Maribora apokojeni nadačitelj g. Vinko KoemuL — Umrl je v ptejaki kol-aiiaici oče znanega viaotrtea Kaiaar, kateri je a sinovo krido izgubil vte premotenje. Oče Kaiaer je Ml nekdaj med uitanorniki ptejike Čitalnice. — Divjega koala je aatrelil v Boto-vem revirja pri Hrnatnikn gotp. nčitelj Lebar. Lovski blagor! — Pogorel je v aoboto zvečer posestnika Lainjkn v Pleskem pri Hrnatnikn klev. K podarja ite prihiteli trboveljikn in krartaiikl polarna hramba. — .Zgodovinsko drnitra za Sp. Stsjer" je imelo tadajo aodeljo' v Ptaja lepo obiskan občni zbor O tgo-doviai mesu Ptuja je predaval g. dr. Kovačič ia Maribora. Vipodbajalo m je na aataaovitav aarodnegn muieja za Sp. štajer. — Ustrelil ae je v Steinnckn na Tirotakem Mlelai teteunMki delavec Štor, doma iz Šmarja pri Jeltelk BB je aa glasa kot zelo priden delane. Vzrok samomora je baje aemeiaa ija-beaaa. — Iz Hnrlkem. Upravne iltilil je določilo, da mariboraki mestni občini ni treba plačevati ad moatuik vrtov davka, ker jih je smatrati an javne prostore. U so davka prosti Doslej sisU plačevali tega davka tamo mesta! občiai Dnnaj in Pragu. — Špekulacija a člevadklm tlv-Ijenjea. V Maribora je voč Ijadij. U kale jo avojo Ijabersi do bUajoga aa prav Hdea način. Ljadi o katerik vede. de n ne branijo alkohela, pregovarjajo (oziroma jik pregovarjajo najeti ageatje), aaj se dado zavarovati aa tivljeaje — plačevati larereveeeam ai treba. Še več, oei ie dobe zato plačilo — polico pa si obdrte dotičniki, da sataorejo potem po smrti zavarovančevi dobiti zavarovalnine. Žanra-vaacem (ki pa dostikrat te sami aa veruje jo da ao serarovaai ker to hiti zavarovani v pijanem tUtt) nndije pijače tlttti tgaajice kolikor ti jo U tele. čret aekaj let zapadejo miti radi preohilo zavtitega alkohola. Njegov Sameritaaac — pa dobi mastno zavarovalnin — mtj zavarovalnica ao men samiti da tiči r ajegori kodi pnvza-prav merilec. Teke vesti to krotile po meata te prad MM — a eedaj, ee eaon edivete Morit oo tooroet toki pfsvioo opraviti kij nt leči v le iiim. To n le govorice, ki jim pa al docela verjeti Spravljajo n v zvezo i zaporom pi-saaja Sckriebla, Bokavca, Korena ia tovaidfje, o katerem smo zadajič poročali — Vela Je akradal posestaika Antonu Golnku v Gornji Bečici na Štajerskem nek okoli «0 let Mar človek. Vo! ja lemntail. s leta Mar ia MOK vreden. Pravijo, da je gnal tat vola proti Ljakljaai — Zaprli to v Gradca aadajo nedeljo zavoljo ved tatvia ia rdJaSJ policijako zaMedonao Angelo BriMk, priatojnn v Loko pri Zid. meata. — la Gradca u aam pite: taeeka in akademičaa podratalca ae. Cirila te Metoda v Gradca na mji reeelici dae ld. aevemkn 1907 niete imele okoli 60 kron čistega dobička, ampak 10S K, ne viterii zkopičkt it naradaega blaga. _ Gro4oe Ii mAo okrtoHtria V aodeljo 10 delili v graiki redatai dvorani darila aa najboljie izdelke ee razstavi izdelkov grzikik obrtaMkik vajencev. Med oaimi ki to dobili prva darila, čitamo atereatka imeni: Močnik. Teaiek, Piteajak, Bedak, V račka, Be-hek. Slanovc in še mnogo, mnogo dragih. Koliko tek mladik, nadarjenih fantov ae povrae pač v domovine? Bojimo ae, da nobeden. Potrto Jik bo neattvo — k nam pa ae kodo aaeeUB Nemci. — Kaj pa Je a tloreuko ekrt-nilko orgaaitacijo ae Spada jem Štejer-tkem? - IJnbljpnakl padtnl aradedkl •o imeli zadajo nedeljo r Ljakljaai •hod, aa katerim so n izrekli alaati n hitrejše aapredeeeaje v ileibi de bodo mogli nled aeaaaaae dragi a je tinti. Shoda n je adeletU d rta vai poslanec Hribar. — Zadajo nedeljo so tboroveli poitai uradniki r St. antrij-ikik mestik ia povsod Maviii iato zahtevo — Pnv imajo aa Kraajteam 16.971. Paaji darek je vpeljan v et obči aak ia priaaia an leto 1MM K — BidimdmsHilalie preneje dne tO. decembra zarlaiai tloveatki tkladatalj Anten Ftreter. — risnipelajml aafori. V Ljab-IJaae n pripeljali r aabate pepoMao iz Korodkega M kezajeacev. kar v Celovca aimajo več preetara za aja. Se vidi, 4* ee dal Mite ia mu pgst.pslte ptic« selivka se Miljo pod atrebol — H* Jenealeah ao pri sobotai volitvi tapoaa Nemci topet manjkali. — MoJ« aafkt jo natrelil t ikofjeloiki okolici g. Peti ii Skolje Loko. — Sara*! počaeaeetl kranjske deielne vlade ae prilotaje v .Slo-vence" poalanec tilnik Krmajaka rlada te namreč dosedaj nI poalala por. Sila o letoinjik ajmak aa Do naj. da bi moglo dobiti pocameiae občine podpore. — Kaj bi neki tredell. ako bi ae naii itajeraki poalaaci malo pod-ačili, kako — kitra jo fitnj deirlna rlada? — llboj. T Barnici nad Solkanom no nniii t pondeljek ajntraj abitega mladeniča. Kako ae je dogodil iločin. ae le ne re. — IIkotni iapaa. Žepan na VeL Lotinjo, neki len. je reč oeeb gmotno otkodornl in potegnil r Ameriko. Stoika občinskega redarja in sloge z letno plačo po 528 kron in uniformo se odda takoj pri občini trg Šmarje pri Jelfiah. Prošnje vložiti je do 10. decembra 1907. ca trgovino meftanega blaga • primerno tolsta izobrazbo, ae aprejme pri tvrdki: Norb. Zanier & sin 8v. Peter « Sarliuka dolina. Naročajte plačilne listke dr. sv. Savi. Nakapiti Hitu vs6 vsqimv lopo|i bukovega oglja Caaape isfsvarn kakar Uil atfpeifliaaja ialafa. (Ml) 8--S Savinski liker praisfcan in prelzkuien na o. kr. polj. pre-—— IzkuSevailSCu na Dunaju. Savinski liker jo pripravljon Iz planinskih in gorskih zelllfi, ter se priporoča kot krepCIlni napoj v zdravstvene namene. +» Lastnik znamke Vincenc Kveder Žmlmo aSmvimahl dmllml, Htjtrakai Steekenpferd lilijino milo BO- m od Re t ga aa n 4 dr.. Praldani ia I»e«la na Laki (OeAko) M I Je ia o tane po prhnanjib. katera dobivamo daa ta dnevom, najbeljle adravilou mik I proti pegam aa lir« ia v doaego netae. mehke kole in adrave barve aa okraaa. I Inm4 h N v JtMttlpaiuli«kanuk,