jjf§ LXVII	PoStnfna plačana ▼ gotovini
f Ljubljani, v torek, "dne 12. decemfira 1939
Stev. 283 a
Cena 2 dTH
Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
telefoni uredništva In nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04. <0-05	Izhaja vsak dan s]ntrai razen ponedeljka ia dneva po praznika
Čekovni račun« Ljubljana Številka 10.650 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitar ieva nlica številka 6.
Dr, Korošec, častni dohtor ljubljanske univerze
K	
	
Sovjeti uporabljajo proti Fincem strašne strupene pline
Finci rdečim nikjer niso pustili napredovati čez utrjene črte
Amerika je poslala Fincem že 10 milijonov dolarjev
>Na svoji seji dne 11. decembra 1939 je Renat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani soglasno odobril sklep pravne fakultete, B katerim je bil soglasno izvoljen za častnega doktorja prava predsednik senata g. dr. A n t. Korošec. Ta čast je bila dodeljeia doktorju Korošcu za njegove velike zasluge za ustanovitev, ohranitev in razvoj ljubljanske univerze. Slovesna promocija bo v nedeljo dne 17. decembra t. 1. v univerzitetni zbornice.«
Tako se glasi poročilo univerzitetnih oblasti, ki smo ga prejeli danes in ki je napolnilo Z radostjo vse častilce našega velikega borca ka slovenske politične in kulturne pravice, dr. Korošca. S to veliko častjo, ki jo je univerza v Ljubljani dodelila dozdaj samo šele dvema odličnikoma, odvetniku dr. Majaronu in predsedniku prve češkoslovaške republike dr. Masaryku, je priznala uradno, da je bil dr. Korošec od vsega njenega početka tisti mož, ki je storil vse, kar je mogel, za ustanovitev, za ohranitev in za razvoj najvišjega slovenskega učilišča, žarišča naše slovenske prosvete in znanosti, slovenske univerze. Ob prvi desetletnici univerze je dosegel to čast, ki jo daje univerza svojim velikim zaščitnikom ali pa velikim znanstvenikom, pokojni dr. Danilo Majaron, odlični slovenski pravnik, prvi predsednik Društva za ustanovitev slovenskega vseučilišča, ki je delovalo še pred vojno in pripravljalo podlago za slovensko univerzo, po vojni pa izvojevalo našo univerzo v vladi, v kateri je bil dr. Korošec podpredsednik. S to odliko se mu je univerza oddolžila za ves njegov napor, ki ga je imel desetletja in ki je pripomogel do tega, da smo takoj po prevratu imeli Slovenci može, ki so mogli prevzeti nase vlogo prvih naših vseučiliških učiteljev. Ob drugi desetletnici pa je univerza proslavila s svojim najvišjim odlikovanjem »doktorja honoris causa« dr. Korošca, tistega slovenskega državnika, ki je bil slovenskim težnjam največja opora v centru države, v vladi, ki je pod njegovim predsedstvom dne 2. julija 1919 osvojila predlog ministra prosvete Ljuba Davidoviča, da se ustanovi v Ljubljani univerza, »posestri-nia belgrajski in zagrebški«. Tako je dr. Korošec takoj po prevratu realiziral eno naših največjih teženj že od leta 1848. ter ni tratil časa, v katerem bi se morda »urce zamudile«, kajti kmalu nato se je obrnil tek mišlenja v vodstvu države, ki bi morda zaviral ali sploh ne ustanovil slovenske univerze. Tako pa je dr. Korošec uspel takoj v začetku svojega delovanja v državi, da je afirmiral slovenstvo v temelju z ustanovo, ki pomeni utemeljitev in rast slovenskega kulturnega življenja in jo postavil takoj v začetku trdno v plodno zemljo, da je niso mogli iztrgati niti viharji, ki so vstali v poznejših letih presnavljanja nazorov in iskanja smeri. Vstala je tako slovenska univerza tudi še v času, ko še pri nas samih nismo bili na jasnem, ali je slovenska znanost sploh zmožna razvoja in ali ne bi kazalo, prevzeti stari Vrazov načrt dvojnega jezika: za ljudstvo slovenskega, za visoko znanost srbohrvatskega. Toda že s samim dejstvom, da je univerza tu, da je tu volja svetovno izobraženih profefc sorjev, ki hočejo orati z vsem idealizmom ledino slovenske znanosti in jo dvigniti na svetovno višino, že to dejstvo je podrlo vsako omahovanje in vso malovernost, ki jo je bil slovenski človek že od nekdaj poln. Z univerzo, ki jo je slovenskemu narodu dal dr. Korošec, je bilo za vedno rešeno vprašanje enakovrednosti slovenske kulture in jezika ter potrjeno slovenstvo v njegovi bitnosti V duhu.
Toda dr. Korošec ni stal samo ob zibelki Slovenske univerze, on jo je tudi pozneje čuval in branil kot punčico svojega očesa, kot najdragocenejši uspeh svojega dela. Kakor hitro je val dogodkov zanesel dr. Korošca vstran od krmila države, tedaj so se vedno začele tudi za slovensko univerzo časi negotovosti in strahu. In bili smo priče, kako je naše slovensko vseučilišče bilo trn v očesu jugoslovanskih unifikatorjev, pa ne samo belgrajskih, tudi naših lastnih, ki so videli v duhu in delu naše almac matris nevarnost za njihov politično-kulturni koncept jugoslovan-
Helsinki, 11. decembra. AA. Havas. Plin, ki ga uporabljajo sovjetske čete pri Salviju, severno od Ladoškega jezera, je dejansko hlori nitrin ali nitroklor, ki se v mirnem času uporablja za uničevanje stenic ali drugih mrčesi v zaprtih prostorih, količina 2.000 miligramov na kubični meter uniči vsako življenje v eni minuti. Vojaki, ki jih je dosegel ta plin, in katere so rešili od smrti, ne bodo mogli nikdar popolnoma ozdraviti. Sovjetske čete so v Karelijski ožini ponovno uporabljale strupene pline.
Rdeči pri Petsamu odbiti
Helsinki, 11. decembra. AA. Havas: Finsko vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje poročilo z bojišča:
Sovražnik nadaljuje z napadi na področju reke Pajpale. Vse te napade smo odbili. Na raznih krajih bojišča je prišlo do ogorčenih bojev. Le na ironti pri Petsamu je vladalo zatišje. Sovjetska mornarica je obmetavala z granatami nekatere otoke. Finski letalci so bombardirali Kronstadt. Ni res, da bi 6e bile sovjetske čete južno od Sal-mijervija pomaknile za 70 km naprej. Na Karelijski ožini je pritisk sovjetskih čet čedalje večji.
Helsinki, 11. dec. t. (Rad. Roma.) Sovjetske čete so pri Komijarni poskušale napasti z veliko silo, toda Finci so se zapodili v nasprotnika s toliko močjo, da so napad takoj ustavili in sovjetske čete vrgli kakšnih 12 km nazaj. Pri tej priložnosti so ujeli 300 sovjetskih vojakov.
Sovjetski bombniki so obmetavali z bombami tudi malo naselje Haujilimpe. Bombe so ubile deset prebivalcev in jih več ranile, med njimi ženske in otroke, ker se vsi moški nahajajo na fronti.
Do sedaj so Finci na tem prostoru delno uničili delno pa razpršili celo rdečo divizijo.
Finska brzojavna agencija poroča, da je brez
Fi
podlage poročilo iz sovjetskega vira, ki pravi, da so Rusi prebili finsko obrambno črto.
Finske čete se uspešno upirajo na odseku R o -vanieni na severnem Finskem, kjer se proti močnim ruskim napadom še vedno drže. Med ujetniki je tudi gotovo število Turkmencev iz Srednje Azije in precej vojakov sorodnih plemen. Poslani so bili na insko bojišče zaradi tega, ker v Sibiriji vlada podobno podnebje. Toda ti vojaki, ki so vajeni mraza, niso vajeni na finsko strelsko orožje
Stockholm, 11. dec. c. Finske čete so danes zopet zavzele mesto Suomslavi, ki je severno od jezera Ladoga, in so ga sovjetske čete pred nekaj dnevi zasedle. Tamkaj so Finci obkolili velike rdeče oddelke.
Finska letala so danes ves dan metala nad sovjetskimi letalskimi oddelki letake v ruščini, v katerih obljubljajo veliko nagrado vsem sovjetskim letalcem, ki bi s svojimi letali pristali za finsko bojno črto. Danes je na ta način na finsko 6tran priletelo že 14 sovjetskih letal.
Sedaj je tam nastopila huda zima in je temperatura padla na 30 stopinj pod ničlo. Sovjetske čete se morajo sedaj boriti na fronti, ki je 300 km proč od železnice, in je ves dovoz sovjetskim četam skoraj nemogoč na tako daljavo. Sovjeti so na karelijsko fronto poslali 500 tankov, ki ne morejo več nikamor naprej, ker je snega nad poldrugi meter. Tako so danes finska letala razbila kolono, ki je štela 50 sovjetskih tankov.
Finski letalci rušijo sovjetske železnice in ceste v zaledju
Helsinki, 11. dec. b. Vojaški dopisnik >Ex-change Telegrapha« poroča: izredno uspešen odpor finskih čet, ki je za ruske poveljnike prišel povsem nepričakovano, je dal sovjetski vladi povod, da je pričela pošiljati na bojišče proti Finski nove večje okrepitve.
Finski letalci so ugotovili, da se velike sovjetske sile bližajo predvsem zahodnemu bojišču. Finski piloti so dobili povelje, da bombardirajo železniške proge v ozadju sovjetskih čet, prav tako pa tudi vse ceste, ki vodijo proti vojnemu področju. Finski letalci so svojo nalogo uspešno izvršili in so pretrgali zlasti železniško zvezo i Murmanskom na več krajih. Iz letalskih posnetkov je finsko vrhovno poveljstvo ugotovilo, da je finsko letalstvo bombardiralo tudi sovjetsko kolono tankov, kateri je prizadejalo velike izgube.
Najznačilnejše borbe pa so se včeraj odigrale ob reki Paipale, kjer so se Finci najprej umaknili zaradi sovjetske premoči, nato pa so prešli v protinapad ter vrgli sovjetske čete daleč nazaj.
Vedno jasneje prihaja do izraza načrt ruskega generalnega štaba, ki hoče najprej prodreti v Bolniški zaliv in presekati Finsko v dva dela, da hi tako lažje razbil fronto ob Ladnškem jezeru. Popolnoma v skladu s to domnevo je pošiljanje močnih okrepitev na teh odsekih fronte. Tu se Finci borijo proti desetkratni premoči Sov-jetov še vedno uspešno.
Pred novo rdečo ofenzivo
Bern, 11. dec. AA. Havas: Finska je poklicala nove letnike rezervistov, da bi tako mogla dajati čim večji odpor sovjetskim četam, ki 6e te dni zbirajo na vzhodnem delu bojišča. V Hensinkih so prepričani, da se je sovjetsko vrhovno poveljstvo odločilo izvesti napad v smeri proti Uje-b o r g u, mestu, ki leži ob Botniškem zalivu. Na tem odseku je finska bojna črta najožja in je to ozemlje brez vsakih prometnih zvez. Sovjetsko vrhovno poveljstvo ima s to ofenzivo namen finsko presekati na dva dela.
Stockholmski dopisnik lista »Basler N a c h-richten« poroča, da 60 sovjetski vlaki prena-trpani z vojaki, ki jih stalno pošiljajo na finska bojišča. Zdi se, da se sovjetsko poveljstvo z vso naglico pripravlja na drugo ofenzivo. Ugotovljeno je, da so na finskem bojišču tudi polki, ki so jih pripeljali 6 Kavkaza. Po mnenju vojaških strokovnjakov je io precej čudno, ker ti oddelki težko prenašajo finsko podnebje. Poročajo tudi, da so finski letalci razdrli železniško progo pri Murmansku na več krajih.
2enske v rdeči vojski
London, 11. dec. b. Poročila s finsko-ruskega bojišča govorijo o tem, da pri napadih na Finsko ruske žene ne sodelujejo samo kot piloti, temveč tudi kot vojaki rdeče armade. Pri nekaterih baterijah so samo žene, ki so ponekod celo poveljniki bataljonov.
Mizeriia
sovjetskega vojaka
London, 11. dec. AA. Havas. Dopisnik agencije Reuter poroča listu »Nacioiu.i Tidende« v Kodanju s finske meje, da je sam videl, kako se ruski ujetniki sami ranjujejo potem, ko so padli že v roke finskih vojakov. Neki sovjetski ujetnik je povedal, da so sovjetske čete dobile povelje, naj prodirajo dalje. Prej pa jim je bilo rečeno, da se
ne bodo borili, ker do bojev sploh ne bo prišlo. Ujetniki so povedali tudi, da v njihovem polku ni bilo bolničarskih vozov, niti zdravnikov in da je hrana finskih vojakov dosti boljša kot pa tista, ki jo dobivajo sovjetski vojaki. Iz pokrajine okoli Petsaina so izselili 15.000 ljudi.
Amerika pomaga z dolarji
Washington, 11. dec. t. Ameriška vlada je odredila, da se lahko Finski takoj stavi na razpolago 10 milijonov dolarjev (okroglo 600 milijonov din) kot posojilo za nakup raznih potrebščin v Ameriki. Blago bo Amerika dobavljala sania čez skandinavske dežele,
V	Rimu manifestacije za Fince
Rim, 11. dec AA. Reuter. V nedeljo zvečer je več sto mladeničev demonstriralo po glavnih rimskih ulicah in vpilo Živela Finska ter dol Sovjetska Rusija.
V	Nemčiji izjavljajo, da Fincem ne pomagajo
Pariz, 11. decembra. AA. Havas. Po nemškem radiu je bilo 6noči izdano uradno sporočilo, ki pravi, da so netočne vesti, po kateri naj bi bila Nemčija poslala Finski vojni material. Od začetka vojne Nemčija ni niti posredno niti neposredno Finski pošiljala vojnega materiala in so z ozirom na to vsa poročila, posebno ona, ki jih je objavil švedski tisk in ki trdijo obratno, netočna.
Proglas Fincev na vse narode
Helsinki, (1. dec. t. Reuter. Finski parlament je na svoji zadnji seji sprejel dva proglasa.
Prvi je naslovljen na finski narod, in pravi, da 6e Finska bori za 6vojo svobodo. Nai se vsak Finec tega boja udeležuje z vsemi svojimi močmi.
Drugi proglas je naslovljen na »vse narode sveta« in pravi:
»Finski narod se je prizadeval, da bi z vsemi drugimi narodi živel v najboljših odnošajih. Trudil se je, da bi svojo boljšo bodočnost postavil na temelje miroljubnega dela. Sredi tega dela je postal žrtev surovega napada od strani svojega vzhodnega soseda, čeprav za to ni dal nobenega povoda. Fincem je bila vsiljena vojna in jim ne preostaja nič drugega, kakor da se branijo in nadaljujejo to bor-bodo zadnje žrtve.
Finci pred Zvezo narodov
ZN poslala Finski in Sovjetiji — 24 urni ultimat
Ženeva, 11. dec. t. Reuter, Od 53 držav, ki so članice Zveze narodov, jih je poslalo svoje zastopnike na zasedanje Zveze narodov samo 40. Trinajst članic ni poslalo niti zastopnikom niti so se opravičile.
Ko je predsednik začel zasedanje, je izjavil, da bodo zelo hitro odpravili dnevni red, da ne bi tujih zastopnikov predolgo zadrževali. Glavni predmet zasedanja da je pritožba Finske proti Sovjetski Rusiji. Izvoljen je bil odbor, ki naj finsko pritožbo prouči ter o tem poroča zbornici.
Zveza narodov je za sedanje zasedanje izvolila naslednje predsedstvo: predsednik Hambro (Norveška), podpredsednik Builer (Anglija), Carton de Wiart (Belgija), Huma Wrong (Kanada), Fakri paša (Egipt), Paul Boncour (Francija), Polychroni-des (Grčija), De Motta (Portugalska), Rappard (Švica).
Vsi našteti delegati so tudi člani odbora, ki bo proučeval finsko pritožbo.
Odbor Zveze narodov, ki proučuje pritožbo Fincev, je sklenil, da naj Zveza narodov pošlje Sovjetom in Fincem poziv, naj takoj prenehajo z boji in začnejo pogajanja za mir s posredovanjem Zveze narodov. Sovjetom in Fincem je danih 24 ur, da poziv sprejmejo, ali ga odklonijo.
Ob petih popoldne se je seja Zveze narodov nadaljevala in je dobil besedo zastopnik Finske H o 1 s t i, da obrazloži pritožbo svoje vlade proti napadalcu, to je proti Sovjet.- i Rusiji.
Holsti je v vseh svojih podrobnostih naslikal. kako je prišlo do izbruha sovražnosti Sovjetske Rusije proti Finski. Dokazal je popolno nedolžnost finske vlade in finskega naroda. Nato jc nadaljeval, da Finska danes potrebuje nekaj več, kakor prazne simpatije in pa solze. Finska je že sama zadosti solza pretočila. Finska potrebuje stvarne pomoči, kajti bori se za pravice, ki so sveto vsakemu človeškemu bitju. Finci prosijo za pomoč vse ljudi, vse narode dobre volje, kajti nemogoče je za Fince, čeprav so nadvse junaški, da bi se borili proti barbarskemu napadalcu in njegovim kroglam in bombam z mednarodnimi resolucijami. Ako nam pomagate, vas bo vsa Finska, vas bodo vsi kulturni ljudje blagoslavljali kot branitelje človeške omike.
Na koncu svojega govora je Holsti navedel še izjave Litvinova, ko je svoje dni še sedel v Ženevi, in predlaeal, kako naj se določi napadalec. Poslužimo se besed sovjetsketja državnika samega, pa sklenimo, da bo ves svet šel Fincem na do-moč proti barbarskemu napadalcu.
stva, ki se ni tolmačil v smislu notranje državne vezi treh samobitmh kultur, temveč tako, da jim je samosvoja slovenska univerza bila ovira in kamen spotike. Vsa dolga leta smo bili priče grožnjam o ukinitvi raznih delov naše univerze, ko še ni bila niti izgrajena v vseh svojih delih in ne še dovolj trdno postavljena. Morda prav zato. V teh letih je naša univerza životarila in bila kot človek, ki se potaplja in ki se ne more oprijeti rešilne bilke. Ko pa je prišel na vlado zopet dr. Korošec, je bilo jasno du bo njegovo srce v prvi vrsti zajelo tudi slovensko univerzo in da bo njegova zaščitna roka počivala nad rastjo tega zavoda, ki ga je poklical v življenje. In videli smo, kako je s svojim prizadevanjem klical institut za institutom v življenje, kako je s svojim vplivom podiral nezaupanje zu nezaupanjem na meetih, ki odločajo dosedaj še o naših kuturnih in prosvetnih zadevah, ter
kako se je pognala univerza v rast, ko so pojemule »sovražne sape«. Tako jc tudi pri ohranitvi slovenske univerze sodelovala njegova roka in njegovo srce, ki s tako rahločutnostjo in nežnostjo skrbi z i vse, kar more okrepiti slovenskega duha.
Kakor pa je skrbel za to, da se univerza ohrani, je tudi vedno in povsod gledal, da je našemu vseučilišču skušal pridobiti čim več sredstev za razvoj in izpopolnitev. Sredi zaviranja in rasti je naša univerza morala občutiti na sebi leta pomanjkanja in krize, toda kakor hitro so se državne blagajne nupolnile, je tudi naša univerza začela poganjati v vseh svojih institutih. In prav zdaj smo sredi gradnje več vseučiliških zavodov, ki so vsi v dr. Korošcu imeli svojega zaščitnika, posrednika in priprošnjika. Tudi izpopolnitev univerze v celoto je usmerjena tako. da z leti pridemo lahko do polnosti, ki je bila zamišljena že
ob ustanovitvi pred dvajsetimi leti. Če ne bo šel strupen dih svetovnega viharja čez naš kulturen posev, ki v univerzi tako lepo klije v varstvu tako močnih mož, kakor je dr. Korošec, bomo priče razcveta univerze, kakor je bil v mislih mož, ki so je ustanavljali, v srcih tukili borcev zanj, kakor sta bila prva slovenska častna doktorja slovenskega vseučilišča dr. Majaron in dr. Korošec, prvi, ki je pripravljal tla, kamor jo je drugi postavil in zgradil.
Dr. K orošcu pa k visokemu priznanju in k promociji za »častnega doktorja prava« iskreno čestitamo: v tem odlikovanju vidimo priznanje njegovi borbi za slovenske kulturne vrednote, ki so mu pri vsem njegovem državniškem delu stale vedno pred očmi in je vsa njegova skrb veljala ohranitvi in razvoju vsega, kar mora stati v temelju ---roda, ki hoče biti kulturen in samobiten.
Socialno zavarovanje naj se reorganizira
Jugoslovanski Sokol na Hrvatskem '
Stališče HSS do jugoslovanskega Sokola Je označeno v »Hrvatskem Dnevniku«, ki o tem med drugim takole piše: »Treba je prenesti še uredbi o notranjih zadevah ter o telesni vzgoji naroda. Toda uredba o banovini Hrvatski jasno veli, da je policija podrejena banu Hrvatske. Njemu je podrejeno tudi orožništvo. Kar pa se tiče zadev telesne vzgoje, je tukaj najvažnejše vprašanj« Sokola, ki more na Hrvatskem imeti docela svobodne roke, seveda le toliko, kolikor tudi druga, tako imenovana viteška društva. Sokol'torej ne more imeti monopolnega položaja, zato tudi ne more biti ne-državna, niti kaka poldržavna organizacija. — Imeti mora pravno tisti položaj, kakršnega je imel pred 6. januarjem leta 1929< torej naj bo doceln svobodna organizacija, ki bo. organizirana po demokratskih načelih. Tako misli večina starih jugoslovanskih Sokolov, ki so to organizacijo zapustili prav zato, ker z njeno sedanjo ureditvijo niso bih zadovoljni. Tedaj bo Sokol živel le od svoje sile, kakor vse druge organizacije.«
Minister dr. Lazar Markovič o ureditvi države
Belgrajsko »Vreme« od nedelje 10. t. m. prinaša govor, ki ga je v Belgradu na konferenci svojih pristašev imel pravosodni minister dr. Lazar Markovič, ki je med drugim povedal tudi tele inisli: »Hrvati so dobili banovino Hrvatsko. Gg. Cvetkovič in dr. Maček sta napisala sporazum, ki pa ni še pravi sporazum. Poleg Hrvatske bo še slovenska banovina, potem pa tudi srbska. Ko bo to organizirano in ko tako rekoč do očividnosti otipljivo videti, da banovina Hrvatska ne ogroža državnega interesa, da ne ogroža niti enega interesa državnega edinstva in da ne ogroža niti interesov srbskega naroda, takrat bo odpor, ki ga slišite od te ali one strani v posameznih krajih splahnel ter se porazgubil.« Nato je dr. Markovič naglasil, da srbski narod, ki živi v najbogatejših delih Jugoslavije, nima potrebe izkoriščati Hrvatov, pač pa želi, da bi bili tudi Hrvati bogati ter da bi se Srbi, llrvati in Slovenci mogli razvijati v »vobodni tekmi kulturno, gospodarsko in politično.
Sestanek radikalov iz vse države
Minister dr. Lazar Markovič je v posebnem pismu sklical iz vse države najuglednejše prvake radikalne stranke v Belgrad na posvet. Sestanek bo dne 17. decembra. V pismu naglaša dr. Markovič, da morajo radikali biti enotni, zato je treba razčistiti njegov sedanji odnos z gospodi glavnega odbora, ki ne odobravajo njegove sedanje politike, čeprav jo vodi kot pravi radikal.
Ne boja s Hrvati!
Demokratski voditelj dr. Boža Markovič je v nedeljo na shodu demokratske stranke v Belgradu imel daljši govor, kjer je med drugim naglasil: Dolžnost vsakogar, ki se imenuje Srb, ni boj zoper Hrvate, temveč boj zoper reakcijo. Nato je govoril belgrajski odvetnik dr. Dukanac, ki pa so ga mladi pristaši motili. Zato je predsednik zborovanja zaključil shod ter pozval navzočne, naj zakličejo živio Davidoviču, kar so vsi storili.
0 obč. uradnikih na Hrvatskem
V	listu »Narodno kolo« je znani voditelj SDS nn Hrvatskem dr. Hinko Krizman napisal članek pod naslovom »Občinske skrbk, kjer med drugim načenja tudi tole vprašanje: »Ureditev občin mora biti prva politična skrb. Druga velika skrb. so občinski uradniki. Nekdaj so bili velika sila, zdaj pa tudi oni ne vedo, niti kdo so, niti čigavi so. Na občinski upravi je mnogo ljudskega nezaupanja in tudi sovraštva, ki onemogoča, da bi se izvršilo tudi dobro in potrebno, kar morajo izvršiti občinski uradniki. To stanje negotovosti ne more dolgo trajati brez največje škode. Preneseni delokrog zahteva večje število in večjo sposobnost občinskega uradništva, ki je plačano le iz občinskih sredstev. Zato bi bilo pravično, da bi občinske uradnike, tajnike in blagajnike prevzela banovina Hrvatska na svoj preračun ter bi jih, kakor bano-vinske uradnike, razvrščavala ter po potrebi premeščala. Načelno je sicer bolje, da jo občinski uradnik ozko in trajno povezan z občino in ljudstvom, toda sedanje razmere zahtevajo drugačne rešitve, vsaj toliko časa, dokler ne dobimo novega občinskega zakona. S tem, da bi banovina prevzela in plačala občinsko uradništvo, bi se znatno zmanjšale občinske doklade, uradništvo pa bi bolje in zanesljiveje opravljalo svoje dolžnosti. In manjša bremena ter večji red sta bistvena potreba današnjega časa.«
Kako razumejo hrv. vprašanje
V	listu »Gospodarska sloga« beremo članek dr. Bičaniča, ki je gospodarski strokovnjak HSS. Ta članek je zanimiv zaradi tega, ker je dr. Bi-čanič šibal hrvatske razmere, ki so nastale po sporazumu. Med drugim takole veli: »Trije meseci so minili, odkar je hrvatsko vprašanje stopilo v odločilno razdobje svojega reševanja. V teh treh mesecih je človek večkrat mogel dobiti vtis, kakor da bi hrvatsko vprašanje bilo le uradniško vprašanje. Od vseh strani so pričeli prihajati razni uradniki, veliki in majhni, narodni in protina-rodni, preganjani in pooblaščeni, vsi pa zahtevajo: ta skupino, oni, da bi bil prestavljen, tretji, da bi dobil kako boljše mesto itd. Kamor koli se ozreš, povsod same intervencije. Toda ne le Jo! Marsikdo namreč še poskuša dobiti kakega prijatelja iz vrst hrvatskega kmečkega gibanja, ki je morda nanj že pred mnogo leti čisto pozabil, zdaj pa z njegovo pomočjo zahteva »svojo pravico«. Celo tako daleč se je to razvilo, da ti ljudje med ljudstvom delajo neslogo ter se med posameznimi organizacijami ustanavljajo klike ter skupine, ki potem cele dolge mesece ne delajo drugega kakor govore o tem, ali bo ta ali oni položaj dobil ta ali drugi uradnik. To škoduje in ni v redu! Zato se moramo zoper to brezobzirno oglasiti. Hrvatski narod ni vodil svojega boja s tolikimi žrtvami zato, da bi kak posamezni uradnik dobil kako skupino več.«
Preprečeno predavanje v Zagrebu
»Nova Riječ« poroča: Predavanje, ki bi ga bil moral imeti na zagrebškem ljudskem vseučilišču dne 2. t. m. belgrajski akademik g. N. Vulič, je preprečila skupina dijakov, ki so bili ogorčeni na g. profesorja zaradi njegovega predavanja, ki ga je pred kratkim imel v prostorih Srbskega kulturnega kluba v Belgradu. — Kakor poročajo listi. je takrat profesor Vulič dejal, da je Dalmacija isto, kar zahodna Srbija.
Osrednji urad v Zagrebu naj se odpravi
Odločne besede hrvatske delavske zveze
V nedeljo dopoldne je bilo v Zagrebu zborovanje Hrvatskega radniikega saveza, ki ga je vodil predsednik Alojzij Pečnik. Na redni občni zbor te organizacije je prišel med drugim podpredsednik HSS AvguM Košutič, dalje poverjenik za socialno politiko pri banski upravi dr. Rasuhin, zastopniki Gospodarske sloge, zasebnih nameščencev, železničarjev, brodarjev kakor tudi komisarji okrožnih uradov, ki spadajo pod Hrvatsko.
Glavno poročilo je podal glavni tajnik Vekoslav Martinec, ki je povedal, da je HRS lani imel 92.000 članov, letos pa jih ima že 133.000. Naglašal je razmere hrvatskega delavstva ter njegove organizacije, nakar je prešel na delavsko zavarovanje. Glede tega pa je izjavil dobesedino:
»Znanega našega stališča glede likvidacije centralističnega Osrednjega urada za zavarovanje delavcev žal niti pri najboljši volji ne moremo spreminjati
Čeprav so v najnovejšem času samouprave teh uradov razpužčene in postavljeni komisarji, vendar ti ne morejo nadomestiti primanjkljajev, ne da bi to občutili prav tisti, ki so te ustanove za nje bile ustvarjene.
Krivda vseh nesreč v socialnem zavarovanju je v oligarhiji, ki j« zavladala v Osrednjem uradu in v Okrožnih uradih. Taka) je potreb-na nujha in temeljita reorganizacija.
Osrednji urad na| se docela 1 i -k v idira , ker hrv a t s ko de1 a v s tvo ne bo vzdržalo svojega nosilca, poleg njega pa le nekak drntfi SUZOR.
Sicer pa je HRS izdelal predstavko s strokovno razlago, zaradi česar zahteva, naj se SUZOR odpravi ter izvede popolna avtonomija socialnega zavarovanja«
Potem je govoril inž. Košutič, ki je v daljšem govoru naglasil načelne temelje HRS.
Pred koncem zborovanja je predsednik Pečnik predlagal 11 resolucij, ki so bile soglasno sprejete kot zahteva HRS. Med drugim je bilo soglasno sprejeto, naj se socialno zavarovanje po deželah razdeli ter da se odpravi SUZOR.
Nazadnje je bilo soglasno sklenjeno tudi to, da poslej HRS ne bo imel nikdar nobenega 6tika več s socialistično delavsko organizacijo URS.
Kraljica Marifa odpotovala v Švico
Belgrad, fl. dec. A A. Nj. Vel. kraljica Marija Je snoči ob 10 odpotovala v Švico, kjer je bila svoj čas po nasvetu zdraynika operirana. Slovesu na topčiderskl postaji so prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. kr. Vis. knfez-namestnik Pavle in kneginja -Olga, vse dvorne dame ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja.
Politični položaj nespremenjen
številke iz carin in monopolov
Beograd, 11. decembra. AA. V zadnjih 10 dneh meseca novembra 1939 so centralne carinske blagajne plačale 27 milijonov 17.111 din. Od 1. aprila do 30. novembra 1939 je bilo plačanih skupno 659.000.22 din. Za isto razdobje je v proračunu določenih 691.230.000 din, potemtakem je bilo plačanih 31,943 978 din manj.
Beograd, 11, decembra. AA. Po poročilu samostojne uprave državnih monopolov je bilo meseca oktobra t. 1. od tobaka soli, petroleja, vžigalic, cigaretnega papirja in drugega 181,945.884.42 din hodokov. V istem mesecu prejšnjega leta so dohodki istih monopolskih izdelkov znašali 192 milijonov 53.38001 din. Po tem takem je bilo v letošnjem oktobru 10,107.495.19 din manj dohodkov. Od aprila do 31. oktobra 1939 co skupni monopol-ski dohodki znašali 1.297,330.556.34 din, v istem razdobju prejinjega leta pa 1.266,369.770.56 din. V prvih sedmih mesecih tega proračunskega leta 60, torej monopolski dohodki znašali 30,940.777.58 din več.
Lovski občni zbor odložen
Belgrad, 11. dece. AA. Letni občni zbor osrednje zveze lovskih združenj kr. Jugoslavije, ki je bil napovedan za 19. dec., je odgoden iz tehničnih razlogov na 21, jan. 1910. To zborovanje bo v Ulcinju.
Prehrana pasivnih krajev
Belgrad, 11. dec. AA. Ravnateljstvo za prehrano pri kmetijskem ministrstvu je v prvi dobi svojega poslovanja začelo s praktičnim delom s svojim oddelkom za prehrano, in sicer z odpoši-ljanjem hrane v pasivne kraje. ?o dolpčenem.jiia-črtu je bil poslan zdaj prvi del hrane v pasivne okraje Črne Gore, zdaj pa se hrana pošilje tudi v Hercegovino in v bosanske pasivne" okraje. Razen tega najnujnejšega dela za prehrano pasivnih krajev je ravnateljstvo izdelalo potrebne pravilnike za postopanje po uredbi o živilskih zalogah v sporazumu s finančnim ministrstvom in ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje in zatem o svojem posvetovalnem odboru, ki bo v najkrajšem času sklican in v katerem bodo proučili pravilnike o nalogah in delovanju ostalih oddelkov, kakor tudi o izdelavi načrta za prihodnje leto, in obširnejšega načrta za več let skupaj.
To je le en škodljiv vpliv na mladino
Belgrad, 11. dec. AA. Da se odstrani škodljiv vpliv na moralno vzgojo mladine je minister za telesno vzgojo ljudstva izdal naslednji odlok: 1. Prepoveduje se vsaka prodaja ali brezplačno razširjanje čokolade, bonbonov, biskvitov in podobnih stvari v zavitkih ali vrečicah ali pa drugače zavitih z igralnimi kartami. 2. Kdor bo postopal proti določbam tega odloka, bo kaznovan od 10—1500 din v korist državne blagajne, v primeru neiztirljivosti denarne kazni v določenem roku pa z zaporom od 1—30 dni.
Francosko predavanje v Ljubljani
V torek, 12 t. m. ob 8 zvečer bo v beli dvorani hotela »Union« predaval ugledni francoski predavatelj p. Carrč o. Praed. o temi »Les ten-dances inlellectuelles et sociales de la jeunesse francaise«.
Osebne novice
Belgrad, 11. dec. m. Na predlog gradbenega ministra so kraljevi namestniki podpisali ukaz, s katerim so odlikovani z redom sv. Save 5. stopnje: Friderik Marjetič, posestnik iz Zloganske gore, občina Škocjan, Alojzij Vidmar, posestnik iz Gabrijele, občina Tržišče; z zlato medajlo za vestno službovanje: Alojzij Leiiše, župan iz Dolenje vasi, Andrej Kržič, posestnik iz Hrastovice, občina Št. Rupert, Franc Ke-rin, posestnik iz Sv. Križa pri Kostanjevici, Iv. Ignoti, posestnik it Gabice, obč. Cerklje ofo Krki, Erv. Štreif, posestnik iz Gor. Skopice, občina Cerkljen ob Krki, Alojzij Erman, posestnik iz Gaja, občina Št. Janž, Fran Železnik, posestnik iz Lisičja, občina Boštanj; s srebrno medaljo za vestno službovanje: Janez Kvartuh,
Posestnik iz Poštene vasi, občina Kostanjevica, Franc
ečarič, posestnik iz Gmajne, občina Raka, Franc Grubič, posestnik iz Dobrave, občina Sv. Križ pri Kostanjevici.
Belgrad, 11. dec. m. Z odlokom prosvetnega ministra so postavljeni za učitelje(-ice) naslednji učiteljski abiturienti: Martin Fuis v Kuzmi (Murska Sobota), Rozina Fuis v Kutmi (Murska Sobota), Viljem Zupan v Vidomcih (Murska Sobota). Štefanija Bulovec v Svetini pri Celju, Nada Žun, Dole pri Litiji, Ferdo Ulaga v Dcmoščevcih (Murska Sobota), Marjan Prosen i Krvavi peči (Kočevje), Vladimira Germek v Fikšin cih (Murska Sobota), Stane Kavčič v Dobrovnih (Dot nja Lendava), Helena Kačič v Cajnarjih (Logatec), Marija Pratnik v Marjancih (Murska Sobota), Gracijan Marion v Marij: Reki pri Celju, Friderik Mihelič, Sveti Marko niže Ptuja, Franc Lobnik, Apače (Ljutomer), Janez Scho!mayer, Božjakovo (Kočevje), Boris Stu-denička v Pirnici (Dravograd), Helena Sterle-Rožanec, Vidomci (Mur. Sobota), Otilija Bizjak-Žlegel pri Svetem Martinu na Pohorju, Mihaela Košir v Koprivni (Dravograd), Iva Cev v Rajhenav pri Kočevju, Alojzija Robič v Serdici (Mur. Sobota), Marija Krivec v Sinjem vrhu (Črnomelj), Ivana Križan v Kuzmi (Murska Sobota), Pavla Lubnik, št, Rupert (Slov. Grade j),
Matilda Močnik (Sv. Martin na Pohorju), Marija Ma-renčič, Javorje (Škofja Loka), Ana Pupis, Št. Rupert (Maribor, levi breg), Matilda Pertot, Sv. Martin na Pohorju, Ida Ribič, Ženavlje (Mur. Sobota), Olga Sršen v Brigi pri Kočevju, Julijana Cvetko v Strojni pri Dravogradu, Marta Kustišek v Genterovcih, Nikolaja Vrhovnik v Bahal pri Črnomlju, Ivanka Kranjc pri Sv. Tomažu pri Ptuju; za učiteljico-vrtnarico je postavljena na Muti pri Dravogradu Darinka Djukič. Po
prošnji je prestavljen Ludvik Mašat, upravitelj ljudske šole na Pragersketn, v Luče v gomjegrajske okraju.
Beograd, 11. dec. m. Upokojena sta pri žel. ravnateljstvu v Ljubljani višja svetnika inž. Jože Turba in Egon Tancig. Pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani so napredovali v 8. skup.: Ciril Velepič, Ljudmila Sajovic, Antonija Pirnat, Silva štrajher, Marija Mra-vinec; v 9. skup. pa Marija Lovrenčič.
Belgrad, 11. dec. A A. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnikov na predlog preds. ministrskega sveta imenovan za načelnika upravnega oddelka predsedništva ministrskeg.1 sveta v 3'2 Sava Mikič, načelnik ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje iste skupine in iste stopnje.
Belgrajsko novice
Belgrad, 11. dec. m. Belgrajski policiji se je posrečilo izslediti mednarodno družbo tihotapcev, ki so čez našo državo tihotapili opij iz Carigrada v Pariz.
Pariz, 11. dec. m. Vojni minister M. Nedič je danes dopoldne obiskal tovarno za izdelovanje letalskega materiala v Rakovici. Vojni minister se je podrobno zanimal za vse strojne naprave ter si ogledal vse tovarniške objekte.
Belgrad, 11. dec. m. Po uspeli dobrodelni včerajšnji razprodaji v oficirskem domu je Nj. kr. Vis. .kneginja Olga danes dopoldne sprejela v starem dvoru članice glavnega odbora društva Srbske majke in predstavnice posameznih pododborov iz notranjosti države.
Belgrad, 11. dec. m. Danes v Belgradu ni bilo važnejših dogodkov. Vodstva posameznih vladnih skupin tudi danes pretresajo načrt novega volivnega zakona. Tako se je v tej zadevi sestalo predsedstvo JRZ. Od Slovencev so bili navzočni prvi podpredsednik stranke predsednik senata dr. Korošec, gradbeni minister dr. Krek in senator S m o d e j. Za danes popoldne je bila napovedana seja odbora ministrov, ki proučuje načrt volivnega zakona, ker se pa podpredsednik vlade dr. V. Maček še ni vrnil iz Zagreba, je bila seja
fireložena na jutri. Politična javnost z razum-jivo pozornostjo stalno zasleduje razvoj notranjepolitičnega stanja, v kateri dominirata vprašanji politične zakonodaje in državne preureditve. O teh vprašanjih tudi stalno piše prestolniško časopisje ter se zavzema za razširitev vladne .kombinacije. Pri tem seveda misli na okrepitev srbske strani v vladi. Z ozirom na to ugledni prvaki demokratske in radikalne stranke, ki oa srbske opozicije edino prihajata v poštev, zatrjujejo, da so vse te časopisne vesti časnikarska razglabljanja, ki pa so zaenkrat brez vsake stvarne podlage.
Razstava nemške knjige v Belgradu
Belgrad, 11- dec. AA. Razstava nemške knjige je bila danes odlično obiskana tako dopoldne kakor popoldne. Posebno je bilo opaziti obisk strokovnjakov, ki so si dolgo ogledovali posamezna dela nemških učenjakov in dela, ki se nanašajo na nemško tehniko. Posebno so se zanimali za razstavljena dela, ki.so posvečena največjemu živemu arhitektu nove Nemčije, prof. Albertu Speru. Ta dela prikazujejo predvsem obsežni gradbeni napredek Berlina, kakor novo poslopje državnega kanclerstva, ki je izdelano po načrtih arhitekta prof. Spera. Za temi deli ne zaostajajo ostala dela, posvečena moderni tehniki in delom nemških inženirjev, zaposlenih pri gradbi nemških avtomobilskih cest. Opaziti je bilo večje število obiskovalcev iz notranjosti države.
Drobne novice
Ankara, 11. dec. AA. Havas: Predsednik republike Ismet Ineni je včeraj nenadoma obiskal francosko veleposlaništvo. Malo prej je predsednik Ineni jahat po nekaterih ulicah turške prestolnice. V njegovelh spremstvu so bili predsednikovi pribočniki. Pri vhodu v palačo francoskega veleposlaništva je predsednika Inenija sprejel in pozdravil francoski veleposlanik. Predsednik je ostal na veleposlaništvu od 12.35 do 13.45.
Ako bo prišlo do spopada na turškem vzhodu...
'Ankara, 11. dec. m. Po vesteh iz Beyrutha so se v nekem manjšem sirijskem mestu pred kratkim sestali zastopniki turške, francoske in angleške vojske ter razpravljali o važnih tehničnih vprašanjih glede izvedbe ankarskega sporazuma. Na teh sestankih je bilo sklenjeno, da bo v primeru oboroženega spopada na turškem vzhodu, ki bi bila vanj zapletena Turčija, pripadlo poveljstvo nad suhozemsko vojsko zavezniških armad Turčiji. Poveljstvu bo dodeljen en načelnik francoskega generalštaba. Angleži bi prevzeli preskrbovanje armade z orožjem ter z ostalimi potrebnimi sredstvi ter poveljstvo nad zrakoplovstvom, Francozi
pa poveljstvo nad vsem zavezniškim ladjevjem. Po istih vesteh Francija še nadalje pošilja v Sirijo svoje kolonijalne divizije.
Ankara, 11. dec. m. Iz Aten odpotuje v Rim posebna delegacija grške vlade zaradi sklenitve trgovinske pogodbe med Italijo in Grčijo.
Ankara, 11. dec. m. Po informacijah iz Buka* rešte je romunska vlada zaprosila nemško vlado, da ji čimprej vrne' 200 vagonov, ki so 6e uporabili za prevoz bencina iz Romunije v Nemčijo in da ji tudi čimprej plača dovoz bencina s svobodnimi devizami kakor 6ta dogovorjeni.
V Pesti se navdušujejo za slogo Podonavja in Balkana
Rim, 11. dec. b. Tukajšnji listi v poročilih iz Budimpešte poudarjajo potrebo, da se vse države v Podonavju in na Balkanu zbližajo in združijo k medsebojnemu sodelovanju, ker bodo le na ta način zagotovili mir v tem delu Evrope. »Italo Zin-garelli« trdi v nekem dopisu iz Budimpešte, da ima sovjetsko zanikanje zaradi članka Stjepanova v glasilu Kominterne le dvomljiv pomen za na-daljni razvoj odnosov med Sovjetsko Rusijo in Romunijo. Zato bo Romunija še naprej ostala zelo previdna.
Sofija, 11. dec. AA. Bolgarska telegrafska agencija: Danes je bila v zunanjem ministrstvu podpisana sovjetsko-bolgarska pogodba, s katero se vzpostavlja letalska prometna zveza- med Sofijo in Moskvo. Konvencijo sta podpisala svetnik sovjetskega poslaništva Prasolov in ravnatelj ci-.
vilnega letalstva v Bolgariji Bojdev. Navzoča sta bila pri podpisu tudi predsednik bolgarske vlade in zunanji minister dr. Kjoseivanov in sovjetski poslanik v Sofiji Lavrentijev.
Hemška vojska na Slovaškem
Carigrad, 11 dec. m. Iz Bukarešte poročajo, da je Nemčija pričela urejati večje vojaške edinice na Slovaškem. Politični in vojaški krogi si ta pojav tolmačijo na razne načine. Mnenja so, da ni izključeno z ozirom na povečani apetit boljševikov, da bosta Nemčija in Italija sporazumno nastopili proti morebitnemu nadaljnemu ruskemu prodiranju v donavsko kotlino. Ti krogi svoje mnenje opirajo na trditev, da Nemčija nima zavojevalnih namenov niti napram Madžarski, niti napram Romuniji
Kitajske zmage
Čungking, 11. dec. AA. Havas. Zaradi vse bolj odločnega odpora Kitajcev na bojišču severno od Nankinga so se Japonci umaknili iz prednjih postojank, ker so doživeli težke izgube. Kitajci so ponovno zavzeli mesto Patang. Južno od tega mesta pa še trajajo ogorčene bitke. Kitajci poleg tega z neprestanimi nenadnimi napadi ovirajo Japoncem dovoz streliva in živil z obale. Na bojišču pri Kantonu so Japonci utrpeli hud neuspeh pri Sam-suju. Na tem odseku so morali Japonci potegniti svoje čete daleč nazaj. Kitajcem se je prav tako posrečilo ustaviti japonsko ofenzivo proti čungja-sanu. Ta ofenziva je veljala Japonce v nekaj dneh najmanj 2000 padlih.
Bombe v nemški izseljenski ladji
Riga, 11. dec. AA. Štefani. Na nemški ladji »S i e r r a C o r d o b a«, ki je včeraj s 1300 nemškimi izseljenci odplula iz Letonije v Nemčijo, so našli tri bombe. Zaradi tega se je ladja takoj vrnila v Rigo, kier so letonske oblasti uvedle
Ereiskavo. Podrobnosti te afere še niso znane, adja bo šele danes odplula spet v Nemčijo.
Zemun, 11 decembra. AA. Na zahodu in v Primorju toplo. Južni veter, dež. V srednjih delih države bo temperatura spremenljiva. Oblačno, po malem dež ali sneg. V vzhodnih krajih nekoliko slabše vreme in po večini oblačno, Nalahno utegne snežiti.
Zagrebška vremenska napoved: Topleje.
Spet ogromne žrtve na morju
V zadnjih desetih dneh je bilo potopljenih najmanj 20 trgovskih ladij s skupno 77.000 tonami, med njimi nevtralnih za več kot 27.000 ton
London, 11. dec. Reuter: V tednu, ki se je
končal v soboto dne 9. decembra je angleška trgovinska mornarica izgubila skupno sedem ladij s skupno tonažo 33.518, medtem ko so nevtralne države v istem času izgubile osem ladij s skupno 26.612 tonami. Skupno je bilo torej v tem tednu potopljenih 15 ladij s 60.130 tonami.
Admiraliteta pa poroča o novih potopitvah, ki niso štete v gornjih številkah. Tako je bila v nedeljo potopljena angleška ladja >Willowpool< (4.815 ton), ki je zadela na mino na vzhodni obali in eksplodirala. Ker že dalje časa niso od sebe dale nobenih poročil, je treba smatrati kot izgubljene tudi naslednje angleške ladje:
»Ashlea« (4222 ton), >Newtonbeech« (4651 ton), »Huntsman« (8196 ton), »Treevanion« 5299 ton). Skupno 22.308 tonami.
Tallin, 11. decembra. A A. Sleiani: V zahodnem delu finskega zaliva je neznana podmornica začela streljati na estonski parnik »K a s a i«. Parnik se je potopil. To §e je zgodilo v noči od sobote na nedeljo. Posadka ladje je rešena in so jo izkrcali na otokih Hiuma. Dva člana posadke pogrešajo.	, .
London, 11. decembra, b. Angleška admiraliteta poroča, da je bila včeraj popoldne potopljena od mine angleška ladja »Ray of Hopec. Štirje mornarji so izgubili življenje, usoda petih pa še ni znana.
AngleZi izgubili
dve veliki petrolejski ladji
Berlin, 11. decembra, t. Uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva poroča z zahodne fronte topniško delovanje. Na morju pa so nemške podmornice torpedirale in potopile dve veliki angleški petrolejski ladji, ki imata skupno 18.000 ton nosilnosti.
Borba za podmornice
Anglija trdi, da jih sproti potopi več, kot jih Nemčija zgradi novih
Amsterdam, 11. dec. »United Press«: Med angleškim in nemškim tiskom se nadaljuje besedni boj glede vojne na morju. Tako je angleški tisk objavil, da angleške pomorske sile potopijo na teden od dve do štiri nemške podmornice in da gre torej potapljanje mnogo hitreje, da bi Nemčija mogla potopljene podmornice nadomestili z novimi, češ, da ima Nemčija danes možnost zgraditi kvečjemu tri nove podmornicev sak teden.
Nemški tisk je angleškemu odgovoril, da te trditve niso resnične in da Nemčija stvarno mnogo hitreje gradi nove podmornice, kot jih izgublja v vojni na morju. Nemški listi navajajo, da je Nemčija v zadnji svetovni vojni 1. 1917 na primer lahko spustila vsak dan eno novo podmornico v morje.
Na te nemške trditve odgovarjajo spet angleški listi, da so pretirane. Pretekli teden je angleška mornarica skupno z letalstvom uničila p e t nemških podmornic. Niti I. 1917 Nemčija ni mogla zgraditi toliko novih podmornic na teden.
Demonija sile
Dogodki, ki spremljajo sedanjo svetovno vojno, kakor tudi dejstva in okoliščine, ki so jo povzročile, nas spominjajo švicarskega zgodovinarja in filozola Jakoba Burckhardta*, ki ima svetovni sloves zlasti zaradi svojega dela o renesansi v Italiji in zaradi svoje kulturne zgodovine Grčije; v kulturni zgodovini in v zgodovini umetnosti pomeni njegovo delo naravnost preobrat.
V	svojih »Razmišljanjih o svetovni zgodovini« pravi Burckhardt, ko govori o tiranijah, med drugim sledeče; »Tiranija postavi najprej nauk, ki naj jo opravičuje in utemeljuje. V resnici ji gre samo za to, da ustanovi svojo neomejeno oblast. Ta oblast pa nima nobene druge opravičbe, kakor samo v sebi, to je, v popolnem svojevolju. Ta pohlep po edini polni oblasti nima nobene meje in se sploh ne da nasititi; on je sam nesrečen in vse druge pahne v nesrečo. Ta želja po absolutni oblasti je naravnost peklenska in ne zaslepi samo tistega, ki jo vrši, ampak tudi one, ki si jih zasužnji. Despotija se poslužuje gesla, da hoče dvigniti blagostanje in kulturo ter človeka izpopolniti in vzpodbuditi k največjim storitvam, v resnici pa gre le za moč in za višek moči, ali vsaj y prvi vrsti za njo, ki naj ji sultura kvečjemu služi.«
V	»Zgodovinskih fragmentih« Jak. Burckhardta pa beremo: »Gola moč zmaguje zato, ker se ji ne postavi nasproti nobena druga moč, ki bi jo mogla edina ukrotiti, namreč nravstvena moč resnice, svobode in volje pro-tiviti se zlu. Demoniji sile se more uspešno upreti samo, kdor ne veruje v njeno neranlji-vost, neobhodnost in upravičenost. Kdor ni proti njej, je zanjo, kdor se proti njej ne bori, jo pospešuje. Potem pa pred njo ne obstane nobena druga vrednota in noben ideal. Gola moč počasi ohromi vse, ki je sicer ne priznavajo, pa se ji ne protivijo. Tako se utrjuje mnenje, da je nepremagljiva in čimbolj molčijo pred njeno ošabnostjo tudi najboljši, tem bolj klone pred njo s strahom pomešano občudovanje slabotne množice. Njena panika podere tudi tiste, ki so morebiti bili odločeni, da se tiraniji uprejo in so premagani že, preden se le-ta dvigne do viška. Ko pa je na višku, seveda leži vse pred njo na kolenih in jo upra-vičuje.«
* rojen 1818 v Baslu, umrl 1897 tudi tar-
Nemške navedbe da niso točne. L. 1917 Nemčija
ni zgradila vsak dan eno novo podmornico, marveč 4 do 12 na mesec. Največ jih je zgradila v oktobru 1917, ko jih je spustila 13 v morje. Današnji položaj Nemčije v pogledu gradnje novih ladij pa daleč ni tako ugoden, kot je bil 1. 1917, ker danes Nemčija nima surovin za to, a ima tudi velike težave, da si vzgoji moštvo za podmornice. Za vsakega mornarja na podmornicah je potrebno vsaj 4 leta načrtnega poduka. Po sodbah angleškega tiska Nemčije torej stalno izgublja na številu svojih za boj porabnih podmornic.
Angleške razlage izgub na morju
London, 11. dec. AA. Reuter. Z ozirom na najnovejše podatke o izgubah trgovskih ladij od začetka vojne na merodajnem mestu naglašajo, da so bile izgube meseca septembra posebno znatne, to pa zaradi tega, ker so jih povzročale nemške podmornice, ki so bile pred začetkom vojne razmeščene ob glavnih pomorskih poteh in v trenutku, ko zavezniki še niso izdali nobenih varnostnih ukrepov za zaščito svoje trgovske mornarice. Koliko so pa bili ukrepi učinkoviti, kaže znaten padec števila potopljenih ladij v oktobru. V novembru se je potopila komaj tretjina toliko ladij kot v mesecu septembru. V novembru se je začela nemška ofenziva z minami. Rezultate te ofenzive je treba ocenjevati v zvezi z izjavo z merodajnega nemškega mesta, da bo ta ofenziva popolnoma uničila angleško trgovsko mornarico ali pa vsaj popolnoma zavrla britansko pomorsko trgovino.
Učinek blokade proti Nemčiji
Washington, 11. dec. AA. Havas: Učinek zavezniške blokade proti Nemčiji se bo občutil zlasti pri zmanjšanem izvozu iz Združenih držav v Nemčijo. Oktobra je ta izvoz znašal v blagu samo še okrog 40.000 dolarjev v primeri z 10,069.000 dolarji v istem obdobju lanskega leta. Izvoz iz Nemčije v Združene države je znašal lani oktobra 1,257.000 dolarjev, medtem ko je v istem mesecu lanskega leta znašal 7,269.000 dolarjev.
Sovjetski protest v Angliji
Moskva, 11. dec. AA. DNB: Agencija Tass poroča, da je komisarijat za zunanje zadeve izročil včeraj angleškemu veleposlaništvu v Moskvi noto, s katero se sovjetska vlada pritožuje nad ukrepi britanske vlade, ki jih določa uredba od 28. novembra t. 1. Ti ukrepi so kakor je znano prizadeli nemški izvoz v nevtralne države. Nota naglaša, da ti ukrepi britanske vlade zelo hudo prizadevajo tudi trgovino in interese nevtralnih držav, zaradi česar sovjetska vlada smalra, da sO takšne metode angleške vlade edinstvene v zgodovini in si pridržuje pravico, da za vso morebitno škodo zahteva povračilo.
Ogromne nove francoske utrdbe
Pariz, 11. dec. t. (Informations de Presse). Tukaj objavljajo nekatere številke, ki naj predočijo obseg utrjevalnih del, ki jih je Francija izvedla od začetka vojne do danes, to je v treh mesecih.
Tako je v zaledju Maginotove črte in drugod za 15 in pol milijonov kvadratnih metrov omrežja iz žičnih ovir, to se pravi, da bi ta mreža, ako bi bila 4 m široka in bi se v tej širini nadaljevala, objela eno osminko poti okrog zemeljske oble. Sla bi tudi skoraj okrog in okrog Francije. Za tako obsežno utrjevalno delo so uporabili 65.000 ton železne žice, ki jih je bilo treba razviti in pritrditi na tleh ali v betonu s 4 milijoni železnimi kaveljčki. Pri tem pa je bilo treba prekopavati zemljo v ogromnih obsegih. Premetaii so vsega 4 in pol milijona kubičnih metrov zemlje, kar bi odgovarjalo 200 km dolgemu kanalu, po katerem lahko vozijo navadne tovorne ladje, in ki bi bil zgrajen v treh mesecih. Pol milijona kubičnih metrov betona je šlo v te utrdbe, kar odgovarja 700 km dolgemu zidu, ki bi bil en meter visok in en meter širok. V betonu pa je bilo zazidanih še 100 milijonov kg železa. Tako je Francija v ozadju svojih obmejnih utrdb dobila spet ogromna utrjena polja, ki niso prehodna za nobeno armado.
Na suhem
Pariz, 11. dec. AA. Havas: Vojna poročila od 11. decembra zjutraj se glasi: Nobenih novih dogodkov.
London, 11. dec. AA. Havas: Angleško časo-
Kraljica Marija, kneginja Olga in njena hčerka princesa Elizabeta v »Domu srbske majke«.
pisje objavlja pod velikimi naslovi poročila o prihodu novih angleških čet na (rancosko bojišče.
Lord O o r t h je objavil dnevni ukaz angleškim četam v Franciji, v katerem poudarja naslednje:
Vaša častna naloga obstoji predvsem v tem, da izvršite v popolni meri svojo dolžnost. Sovražnik pričakuje vaš prihod stalno z največjo pozornostjo. Vi imate priliko nadaljevati slavno tradicijo. Bili morate hladnokrvni in budni v boju in vztrajati do zadnjega trenutka na svojih mestih. V vas niso uprte samo oči vaše domovine, pač pa tudi oči vseh naših zaveznikov in zaveznikov vsega britanskega imperija. Pravica je na naši strani in vi morate storiti vse, da ta pravica zmaga.
„Svedska v nevarnosti
Proglas poveljnika švedske oborožene sile
3II
Stockholm, 11. dec. AA. Havas. Novi poveljnik švedske vojske general Thoernel je naslovil na vojsko sledeči proglas:
V sedanjih trenutkih se umikajo vse druge skrbi pred dolžnostjo, da je treba bdeti nad svobodo domovine in da je treba ohraniti njeno pravico, da si sama izbira poti svoje usode. Vojaki! Varnost države sloni na vaši zvestobi in zavesti vaših dolžnosti, na naši moči in na naši volji.
Oblast generala Thoernela je bila že lani razširjena. Sedaj je vrhovno poveljstvo popolnoma poenoteno. Z ozirom na to, da se ti ukrepi izdajajo v času vojne ali vojne nevarnosti, poudarja
Sovjetsko vojno brodovje
(Po podatkih pariškega »Tempsa«)
V zvezi z dogodki na Finskem so večkrat omenjali delovanje sovjetske mornarice proti finskim lukam. Nastaja vprašanje, kakšna je sovjetska vojna mornarica, koliko je vredna. Pariški »T e m p s« je iz vojaških krogov objavil kratek pregled sovjetskega vojnega brodovja na Baltiku, na Crnein morju ter na Daljnem vzhodu. Iz njega posnemamo naslednje podatke:
Razpad
Boljševiška revolucija je uničila nekdanje rusko vojno brodovje, ki je bilo dobro in zgrajeno z velikimi žrtvami. Obsegalo je 1. 1917 6 modernih oklopnic po 23.000 ton, 10 starejših oklopnic, 14 velikih križark, 30 rušilcev po 1300 ton, 100 torpedovk in 40 podmornic. Poleg tega je bilo še v ladjedelnicah večje število vojnih ladij v delu.
Večina tega brodovja je bila pri boljševiški revoluciji prepuščena sama sebi. Posadke so ladje zapustile in šle svojo pot. Po miru v Brestu Litovskem so jih nekaj porušili, nekaj potopili. Angleži so n. pr. potopili vse podmornice v Črnem morju. Kar je od brodovja še ostalo, se ie iz Sebastopola rešilo v Bizerto v francoski Alžeriji, kjer je rjavelo do končnega razpada. One ladje, ki so jih pravkar gradili, so bile razbite in vpo-rabljene kot staro železo od boljševiških vlad.
Obnova
Obnova ruskega vojnega brodovja se je začela šele 1. 1923. Toda do 1930 delo ni nikakor napredovalo. Šele takrat je bilo zgrajenih precej podmornic, nekaj torpedovk in nekaj pomožnih ladij. Sovjetska vlada je najprej naročevala pri nemški industriji, po prevzemu oblasti Hitlerja pa je menjala in šla v Italijo. L. 1935. 60 bile sovjetske ladjedelnice toliko ohnovljene, da so mogli v Leningradu samem začeti graditi prvo veliko oklopnico z domačimi močmi.
L. 1917 so Sovjeti objavili zelo visoko leteče načrte. Molotovov svak Carp je šel v Ameriko, kjer je dosegel dobavo dveh oklopnic. Toda načrt se je v toliko ponesrečil, da Amerikanci niso izdelali ladij, marveč so Sovjetom poslali samo oklepne plošče in stroje, ostalo naj bi pa Sovjeti dobili drugod in ladjo sami sestavili in dokončno dogradili. Dne 19. junija 1938. je predsednik sovjetov Kalinin dejal, da »hoče Sovjetska Rusija zgraditi brodovje. ki bo večje, kakor je angleško. Dne 15. julija 1938. so spustili v morje prvo veliko oklopnjačo, dve drugi pa so začeli graditi v leningrajski ladjedelnici.
Današnje stanje
Kakšen je sedanji položaj sovjetskega brodovja?
Načrt I. 1937. ie predvideval ffradnio 7 velikih križark. Dve sta že v službi, dve sta že spu-
ščeni v morje, a še ne dograjeni. Verjetno bosta postavljeni v službo v začetku prihodnjega leta. Tri ostale pa še gradijo in jih bodo spustili v morje spomladi. Nadalje gradijo v sovjetskih ladjedelnicah dva nosilca letal, io torpedovk in 15 podmornic. Trenutno je podmornica poglavitno orožje sovjetske mornarice. Sovjetski državniki se hvalijo, da ima Sovjetska Rusija najzmožnejše podmorniško brodovje na 6vetu, da ima več podmornic, kakor Nemčija in Japonska skupaj.
Sovjetske podmornice niso popolnoma pojasnjene. Veliko teh podmornic, ki nimajo več kakor od 150 do 200 ton, pripadajo tipu »Bebe, so torej male, slabotne edinice, ki prihajajo v poštev le za najbližjo obalno obrambo.
Tri skupine
Sovjetska vojna mornarica je razdeljena v tri velike skupine:
1.	Severno brodovje, ki se nahaja delno v Baltiškem morju, delno pa v Belem morju okrog oporišča Murmansk. Severno brodovje obsega 2 oklopnici po 23.000 ton (ki sta bili zgrajeni 1. 1911., a sta bili modernizirani), 2 čisto novi križarki po 7800 ton iz 1. 1939. (to sta »Kirov« in »Maksim Gorki«, zgrajeni po italijanskih načrtih s pogonsko silo 100.000 konjskih sil, s hitrostjo 38 milj na uro in s tremi stolpi za topove, kjer je postavljenih 9 topov po 18 cm, 4 protiletalski topovi jx> 10.8 cm ter 2 cevi za torpede; na ladji so tudi 4 vodna letala). Nadalje sj>adata k baltiškemu brodovju še 2 rušilca »Leningrad« in »Minsk« po 2805 ton (zgrajena 1938), 9 torpedovk tipa »Gordy« po 2600 ton (italijanski načrti), 12 starih torpedovk tipa »Norvik«, 14 malih tor-pedovk-spremljevalk po 700 ton, 15 velikih podmornic za oceanske vožnje (med njimi 3: »Sokra«, »Pravda« in »Svosda« po 1900 ton, vsaka oborožena tudi z dvema toj>ovoma po 10.2 cm, dvema strojnicama in 8 cevmi za torpede), 25 srednje velikih podmornic po 600 ton, med njimi 20 zgrajenih po 1. 1930. (to so jiodtnornice tipa »Ščuka«, ki imajo po en top 37 mm, eno malo letalo in 4 torpedne cevi). Končno še 21 malih podmornic tipa »Bebe« po 150 do 200 ton. Število pomožnih ladij ni točno znano.
2.	Črnomorsko vojno brodovje ima 1 oklopnico po 23.000 ton (zgrajena 1. 1911., a prenovljena in modernizirana), 2 križarki po 8000 ton (1915), 2 velika rušilca »Leningrad« in »Ta-škent« po 2800 ton, zgrajena v Italiji, 5 torpedovk tipa »Novik«, 2 manjši torpedovki-spremljevalki, 1 matično ladjo za letala »Stalin« (1938) z 9000 tonami, ter končno 25 podmornic zgrajenih od 1. 1930. dalje, med njimi 6 velikih in 5 podmornic iz carskih časov.
Vojno brodovje na Daljnem v »ho-d n ni točno znano. Japonski tisk navaja, da ima Sovjetska Rusija tamkaj 55 podmornic, med njimi večje število malih edinie tipa »Bebe«.
list »Svenska Dagbladed«, da so sedanji ukrepi znak zelo resnega mednarodnega položaja.
Veliko začudenje je v mednarodnih krogih vzbudilo dejstvo, da Švedska niti pri Zvezi narodov niti drugače ne bo izkoriščala napad na Finsko za kakšen posebni pritisk. Švedska bo ostala rezervirana. Tudi na konferenci skandinavskih držav v Oslu pretekli četrtek je bilo sklenjeno, da bodo skandinavske države tako v Ženevi kakor drugače glede Finske skrajno zdržne in previdne. Diplomatični krogi menijo, da je takšno stališče posledica p r i t i b k a , ki ga je zadnje čase izvajala na Švedskem nemška diplomacija. Švedska in tudi ostale skandinavske države čutijo, da bi jim bila nezadovoljna Nemčija nevarna. Zato ne bodo ničesar storile, tudi v zvezi s Finsko ne, kar bi moglo oznevoljiti Nemčijo.
London, 11. dec. A A. Havas. »N e w s Chronicle« poroča iz dobro obveščenih virov v Londonu, da bodo prihodnji dnevi odločili usodo Švedske. Časopis dvomi, da bi švedska vlada mogla še dolgo na splošno željo ljudstva na Švedskem sodelovati v boju proti Sovjetski Rusiji. Švedi so prepričani, da bo v primeru finskega poraza, prišla vrsta nanjo, in v tem smislu oni smatrajo Finsko kot prvo obrambno črto za Švedsko. Zato je Finski tudi treba dati vso podporo.
Položaj katoličanov na češkem
(Po nemških poročilih)
Berlin, 11. dec. AA. DNB. Brez osnove so vesti nekih tujih listov in radijskih postaj o preganjanju katoliške duhovščine na Češkem in Morav-skem. Nasprotno se lahko reče, da je versko življenje čeških katoličanov zdaj znatno živahnejše, kakor je bilo do nedavnega. Cerkve v mestih in vaseh so nabito polne tisočev vernikov, zlasti pa prihajajo ljudje na romanje v Velehrad, Staro Boleslavo in na Sveto goro pri Olomucu. V šolah ima katoliška Cerkev več pravic, kakor jih je imela poprej. Zdaj je dovoljeno izobešanje razpela v šolah, čeprav prej ni bilo tako. Tudi sedaj smejo v šolah v nasprotju s prejšnjimi določili poučevati verouk duhovniki. Netočne so vesti, ki se širijo v tujini, da baje oblasti ovirajo v delu kardinala nadškofa dr. Kašparja. Še manj so resnične vesti, da je bil kardinal K a š p a r poklican na zaslišanje ali celo zaprt. Katoliške procesije lahko sedaj spet hodijo čez posamezna dvorišča Hradžan, kar prej ni bilo dovoljeno. Nobeno cerkveno imetje ni bilo zaplenjeno. Aretiranih je bilo samo 16 mladih katoliških duhovnikov, ki so se kompromitirali v svojem neumerjenim čisto poli-th>„.m delovanju. Sklep o zatvoritvi čeških šol z univerzitetnim činom za tri leta je sicer zadel tudi katoliško univerzo, vendar pa ni prizadel bogoslovja. Uprave posameznih radijskih postaj rade ustrežejo pri sestavljanju programa v največji meri željam strogovernih katoliških krogov. Tako je bilo novembra v posamezne programe vstavljenih 35 točk, ki so jih zahtevali ti krogi. Ob nedeljah in praznikih se redno prenašajo sv. maša in pridiga iz cerkva čeških mest.
Novi kamerlengo
Vatikansko mesto, 11. dec. t. Štefani. Na tajni seji konzistorija je papež Pij XII. imenoval kardinala Lorenza Laurija za novega kamerlenga svetega kardinalskega zbora. (Naloga kamerlenga je, da po papeževi smrti vodi upravo Cerkve do izvolitve novega papeža.) Kardinal Laur.i se je rodil v Rimu leta 1846. Novo mašo je daroval leta 1888. Lorenzo Lauri je bil svoj čas tudi apostolski nuncij v Varšavi. Leta 1926 je bila zaradi posebnih zaslug za Cerkev imenovan za kardinala.
Kralj Jurij spet v Londonu
London, 11. dec. AA. Štefani. Kralj Jurij se je vrnil snoči v London po šestdnevnem bivanju v Franciji, kjer je obiskal na bojišču britanske čeie.
spo-daKitvo
Delo odbora za pobijanje draginje
Na anketi pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani dne 11. t. m. je poročal tudi predsednik od-l>ora za pobijanje draginje v Ljubljani, g. Alojzij Rigler, o delu tefja odbora v Ljubljani. G. Rigler je bil na pni seji tega odbora izvoljen za načelnika kot zastopnik mestnega poglavarstva in načelnik tržno-veterinarskega urada. Kajti pri mestnem poglavarstvu je za Izvršilni organ, za pobijanje draginje določen mestni tržno-veterinarski urad.
Iz njegovega referata posnemamo:
Tržni urad je s pomočjo zastopnikov uprave policije začel pregledovati zaloge blaga pri vele-trgovcih in ugotavljati, če je poslovanje trgovcev v skladu z določili uredbe. Komisijski pregledi so obstojali v tem, da se je na osnovi knjig mestnega trošarinskega urada ugotavljalo, kakšna količina mora biti vskladiščena. Ta kontrola je bila potrebna zaradi tega, da bi se ugotovilo, če je kaj blaga poskritega. Na osnovi cenikov od 1. septembra 1939 je komisija kontrolirala, če so bile cene blagu neupravičeno povišane. Na podlagi dobavnih faktur je komisija kontrolirala običajni trgovski dobiček. Pri tem delu je komisija ugotovila tole:
Moka in pšenica. Tu je nastalo veliko povpraševanje in so se zaloge močno skrčile. Trgovci so se poslužili trgovske uzance, da mora trgovec dobiti za količino blaga toliko, da bo z izkupičkom lahko nabavil enako količino. Zaradi tega se je cena iz dneva v dan višala. Kontrolni organi so mogli ugotoviti, da .je nek trgovec kupil moko po 2.25 din in jo prodajal na debelo po 3.65 din. Ce se računa za prevoz, užitnino, vskladiščenje, režijo in ostalo 0.75 din za kg, je trgovec zaslužil pri moki še vedno 0.65 din, kar gotovo presega običajni dobiček v tej stroki. Vsi taki in podobni primeri so bili prijavljeni sodišču.
Kolonialno blago. Dvig cen in pomanjkanje blaga se je najprej opazilo pri kolonialnem blagu. Zvišale so se cene riža, kave in dišavam. Cene riža so bile utemeljeno povišane, ker so bile zvišane italijanske cene. Povišanje cen drugemu kolonialnemu blagu je bilo neupravičeno, ker so bile velike stare zaloge kave in dišav, katere so bile plačane in nabavljene po starih cenah. Taki so bili prijavljeni tudi sodišču.
Industrija usnja. Trgovine z usnjem in surovimi kožami so prodale znatne količine zastopnikom raznih židovskih tvrdk izven Slovenije. Istočasno so vplivali na cene poviševalno: velik izvoz in otežkočen uvoz kemikalij za to industrijo, in tudi otežkočen uvoz nekaterih vrst kože, kateflb
moramo uvažati. Trgovci z usnjem niso samo-lastno in spekulativno povišali cen.
Mineralna olja. Zaradi pomanjkanja olj je banska uprava intervenirala, tako da so začela zastopstva v Ljubljani izdajati bencin v večji meri vsaj onim potrošnikom, ki ga rabijo za izvrševanje obrti.
Meso. Cene mesa so ostale neizpremenjene, povišale pa so se cene slanine, masti in industrijskega loja.
Testilnl proizvodi. Zaradi težkoč pri nabavi surovin so cene tudi v tej stroki narasle.
Mleko. Na pobudo mlekarskega društva je bila zvišana cena mleka, vendar je bilo doseženo to, da to povišanje cen ni obvezno.
Kruh. Cene kruha na ljubljanskem trgu so bile zvišane za 40—55 par pri kg.
Označevanje cen. Zaradi prekrška določil uredbe glede označbe cen je bilo doslej kaznovanih 35 strank z globo od 50 do 500 din.
Verižna trgovina. Pozornost je posvečena verižni trgovini, toda zasledovanje te trgovine je zelo težavno.
Zaradi povišanja cen industrijskih predmetov so se zvišale tudi cene kmetijskih pridelkov, ki so izvzete od uredbe, v kolikor gre za producente.
Odbor za pobijanje draginje je pred nedavnim predlagal merodajnim faktorjem naslednje ukrepe:
1.	Nujno naj se izda uredba o kontroli cen življenjskim potrebščinam.
2.	Maksimirajo naj se cene vsem glavnim življenjskim potrebščinam in naj se v to svrho popišejo po potrebi zaloge domačega in uvoženega blaga.
3.	Omeji naj se izvoz predmetov, ki jih primanjkuje na domačem trgu.
4.	Narodna banka naj uvoznikom olajša nabavo za surovine in uvoz nujnih življ. potrebščin.
5.	Privilegirana izvozna družba in ravnateljstvo za prehrano naj krijeta potrebe trga po maksintiranih cenah.
6.	Nad karteli naj se izvaja najstrožja kontrola, ker so oni v prvi vrsti povzročitelji draginje.
7.	Kontrola cen naj se začne pri proizvajalcih (tovarnah mila, olja, masti, tekstilnih itd.) in omeji prekomerni dobiček teh podjetij.
8.	Posebna pozornost naj se posveti ilegaluj, (verižni) trgovini, ki se je že močno razpasia itt povzroča še večjo zmedo in draginjo na trgu.
V splošnem ugotavlja referent, da so se cene življenjskih potrebščin nekako ustalile in se v zadnjih 14 dneh niso v znatnejši meri dvignile.
Največji f i I m od obstoja zvočnega filma
Paul Muni
Tragedija MAKSIMILIJANA HABSBURŠKEGA m čARLOTE — Ob 10.. 19. in 2P15uri.
KINO MATICA 21-24
I
Samo ie danes ob 16., 19. ln 21. ari vesela zabavna komedija « Heinz RUltntanoin ln Leni Marenbath
Jutri: STAN Lil) in OI.IO » komični Auberovi operi: FRA DIAVOLO
KINO S L O Q A, telefon 27-30
Nismo vsi angeli

Inž. Lojze Pip:
Kontrola in ureditev cen
Postanek cene je pojav narodnega gospodarstva, kar naj bi prišlo v današnji dobi vodenega gospadarstva posebno do izraza, tako v zadevni zakonodaji, kakor tudi pri izvajanju odredb, ki se nanašajo na kontrolo in ureditev cen. Prav zaradi tega naj bi so ureditev in kontrola cen izvajala le v skladu in z občnimi načeli narodnega gospodarstva, s tem pa tudi z interesi našega lastnega gospodarskega in pa tudi političnega življenja. Pravim ureditev, t. j. reguliranje cene na obe strani, t. j. navzdol in navzgor, v korist producenta in konzumenta. Nikakor pa ne moremo smatrati za ureditev cen le enostranskega umetnega povišanja cen v dobi baisse, t. j. padanja cen, ki gre v korist manjšega števila producentov, bolje in točneje povedano, posredovalcev. Če je že potrebno, da se v določenem gospodarskem področju, v breme pretežnega števila kpnzumentov, v dobi gospodarske depresije, umetno vzdržuje ugodnejša cena 7.a posamezne vrste blaga, kot jo imamo na svetovnem trgu. sledi iz te prakse tudi logična in pravična posledica, da skrbi država za red na tržiščih ter zaščiti kozumenta tudi takrat, kadar nastopijo pojavi hausse, t. j. porasta cen, ki more biti naravnega ali pa le špekulativnega značaja. Enostranske ureditve cen, v konkretnem primeru samo navzgor, ne moremo smatrati za ureditev, temveč le za zapostavljanje najširših slojev prebivalstva, in jo moramo zato povsem upravičeno odklanjati. Gospodarska politika današnje države ne sme obstojati le v enostranskem favoriziranju posameznih odločujočih delov producentov v škodo konzumentov, ki itak nosijo vcii del bremen v korist državnega gospodarstva.
Povišanja cen naj bi bila dopustna le tedaj, če to nujno zahtevajo koristi vsega ali vsaj večjega dela narodnega gospodarstva in ne le koristi posameznih skupin prebivalstva. Kontrola cen, oziroma omejitev neopravičljivega dobička naj ščiti konzumenta pred neupravičenim izkoriščanjem. Prav zato pri reševanju tega važnega vprašanja ne smemo gledati le z ožjega stališča zasebnega gospodarstva ter enostavno določevati cene blaga po samovoljno izračunanih in nekontroliranih produkcijskih stroških, katere moramo, kljub številnim spornim teorijam, vsekakor še vedno smatrati kot enega glavnih činiteljev cene, oziroma nje ideelne oblike — vrednosti.
Cena blaga je v denarju izražena vrednost in v bistvu rezultat ponudbe in povpraševanja. Vendar so nam poznani tudi primeri, kjer nastopajo dviganja in padanja cen brez predhodne bistvene izpremembe zgoraj navedenih sestavin cene, ki morejo vplivati na obseg ponudbe ali povpraševanja. Ti pojavi prav nazorno dokazujejo omejeno zavisnost cene od njenih bistevnih sestavin, predvsem produkcijskih stroškov v kakršni koli obliki. Ob namernih izpremembah cen, bodisi navzdol ali navzgor, kaj lahko opazimo, da cena blaga ni vedno v absolutni zavisnosti od njenih sestavin stvarne narave, temveč da je le v nekakšni funkcionalni zvezi s količino razpoložljivega blaga, na katero je pa danes v urejenem gospodarstvu mogoče vplivati v pozitivni ali negativni smeri. V urejenem državnem gospodarstvu cena torej ni ve.ino zavisna od ponudbe in povpraševanja, temveč predstavlja določeno postavko v okviru celotnega gospodarskega reda. Seveda pa te postavke zaradi raznih naravnih in tehniških okolnosti ni mogoče poljubno vstavljati ali izpreminjati.
Iz navedenega izhaja, da cena danes ni vedno vezana na dane stvarne sestavine, temveč da je nameren razvoj cen danes tudi eno in to od najvažnejših vprašanj novejše gospodarske teorije in sodobne državne gospodarske politike. NTa podlagi teh novejših gospodarskih teorij in nrakse se je vprašanje cene razvilo v del gospo-larske politike, ki spada v delokrog države, ozi-oma njenih pristojnih organov. Ti organi morajo meti pa voljo in sposobnost za nove naloge, ki 40 jim postavljene. To okolnost bi bilo treba upoštevati tudi pri sestavljanju uredbe o kontroli cen življenjskih potrebščin, katero naj po potrebi, v smislu čl. 9 zakonske uredbe o pobijanju dra-
merih je analiza produkcijskih stroškov, na podlagi urejenega računovodstva v najširšem pomenu besede (knjigovodstva, kalkulacije in produkcijske statistike), neoblodno potrebna. V nekaterih državah so za posamezne produkcijske panoge izdelali posebne kontue načrte, ki onemogočajo različna razlaganja pri vknjiževanju in preknjiže-vanju v letnih zaključkih, s tem pa objektivni prikaz pravih produkcijskih razmer. V okviru teh kontnih načrtov imajo istovrstna podjetja dovolj prilike, da izkoristijo v svoj prid prednosti svojega položaja, oziroma svojih sposobnosti.
Delo organov za kontrolo cen naj bi obsegalo vse panoge gospodarstva, tako n. pr. industrijo, rudarstvo, trgovino, kmetijstvo in tudi javna podjetja, v kolikor bi se za to pokazala potreba.
Kontrolo bi bilo treba izvesti tako v korist konzumenta (s tem, da ga z omejitvijo cen, oziroma z zmanjšanjem dovoljenega dobička zaščitimo pred prekomernimi cenami in nenadnim povišanjem cen) in tudi v korist producenta (s tem, da mu rezerviramo notranji trg in ga obvarujemo tudi pred očitno prenizkimi cenami, ki so izpod produkcijskih stroškov).
S tehnične strani je mogoče na ceno vplivati z določitvijo cene, kar lahko dosežemo:
1.	z določitvijo absolutne cene,
2.	z določitvijo najvišje cene,
3.	z določitvijo najnižje cene,
4.	z določitvijo posebnih cen za posamezna področja produkcije, in
5.	z določitvijo cen po individualnih razmerah posameznega podjetja.
Na ceno je mogoče vplivati tudi z drugimi	„ ,	,.,..,
ukrepi gospodarsko-političnega značaja. Tako na ! „ , .„ ^ agr en zasebni Kliring primer:	; Solun 100 drahem 36,49—37.19.
Borze
Dne 11. decembra 1939.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.30
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 8.241.820 din, na belgrajski 1.45 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 1.05 milij. din.
Ljubljana — uradni	tečaji
London 1 funt , < i •	, ..	i	172.80— 176.—•
Pariz 100 frankov	97.60— 99.90
New York 100 dolarjev	4425,-4485,—
Ženeva 1C0 frankov , ■	. . ,	,	. 995.—1005.—
Amsterdam 100 gold. .	. . ,	.	2348.50—2386.50
Bruselj 10 Obelg. ,. K ,	. . .	,	729.50— 741.50
Ljubljana — svobodno	tržišče
London 1 funt	213.46— 216.66
Pariz 100 frankov	120.62— 122.92
New York 100 dolarjev , , , .	. 5480,—5520.—
Ženeva 100 frankov............1228.18—1238.18
Amsterdam 100 gold. , , , , ,	2900.55—2938.55
Bruselj 100 belg. . . , , , , ,	, 901,— 913.—
Ljubljana Berlin 1 marka . , ,
zasebni kliring , . . . 1420- 14.40
ginje in brezvestne špekulacije (SI. 1. kr. banske uprave dravske banovine št. 78 od 30. sept. 1989), izdasta minister za trgovino in industrijo in minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Razen že danih polnomočij, bi bilo v novi uredbi pooblastiti pristojne organe za izdajanje predpisov, ki bi se nanašali na ureditev cen in trga, po potrebi tudi do pregleda skladišč iti poslovnik knjig in tudi do razlastitve skritih in najdenih zalog življenjskih -potrebščin. V težkih primerih nedopustnih manipulacij naj bi bil pa predviden tudi takojšnji odvzem pooblastila za • obratovanje.
Za vsa našteta dela bi bilo statuirati obvezno • dajanje potrebnih pojasnil s strani prizadetih oseb, na drugi strani pa pristojne organe obvezati na najstrožjo molčečnost. Ukrepi so sicer trdi, vendar: izjemne razmere zahtevajo izjemne predpise.
Če bi preddela za potrebne ukrepe pristojni činitelji opravili že poprej, oni eo vsekakor morali bolj vedeti za predvideni razvoj dogodkov, bi kaj lahko v znatni meri zavrli, po večini po--vsem neupravičen dvig cen, s čemer nam bi bilo marsikaj prihranjenega. Druge države so že konec meseca avg. odredile tako imenovan »stop« cene, istočasno pa so predvidele tudi možnosti kontroliranega in sporazumnega dviga cen za posamezna področja gospodarstva ali posamezne vrste podjetij, v kolikor so dvigi cen s stališča občnega narodnega gospodarstva dopustni in po-, trebni.
V obče pa bi bilo prepovedati zahtevati ali' sprejemati cene, ki z upoštevanjem običajnih lastnih stroškov niso združljive z občnim položajem: gospodarstva. Prav tako bi bilo prepovedati skle-s panje kakršnih koli dogovorov, ki predvidevajo,, posredno ali neposredno, neupravičen dobiček.
Veljavnost predpisov, ki urejajo vprašanje cen, naj ne bo vezana na določeno dobo, temveč naj velja Ie do vsakokratnega preklica ali izpremembe. Na ta način bo pristojnim oblastem omogočeno, da se prilagode hitremu razvoju gospo-; darskih prilik.
Za potrebno kontrolo bi bilo organizirati po-:
opravljali vse posle tega področja državne gospodarske politike. Uspeh tega dela res ne bo takoj stoodstoten, vendar je nujno potrebno, da pričnemu ludi pri nas z modernejšimi metodami, dela, ki edino lahko vodijo do res zadovoljivega uspeha.
Podlago za delo teh kontrolnih organov bi bilo vzeti v. obstoječih cenah, v katerih se praviloma odražajo produkcijski stroški podjetja. Na ta način bi bilo mogoče vzdržati potrebno kontinuiteto in skladnost cen ter tako obvarovati gospodarstvo pred velikimi pretresljaji. Na to obstoječo podlago bi bilo zgraditi vse nadaljno delo novega kontrolnega organa in ugotoviti v koliko in v kakšni višini so povišanja cen upravičena in potrebna.
Osnovo za kontrolo ln ureditev cen je iskati v tržnih cenah predvsem zaradi tega, ker je stvarne produkcijske stroške večkrat silno težko ugotoviti. Pri tem delu prihajamo namreč večkrat do nasprotujočih razlaganj glede posameznih delov produkcijskih stroškov. Pa tudi v kolikor so stroški po svojem značaju nedvoumno določeni, se pa razlaganja razlikujejo po višini stroškov, katere je upoštevati v kalkulaciji. Ne glede na to, da produkcijskih stroškov za posamezne vrste blaga sploh ni mogoče točno izračunati, moramo pri teh računih upoštevati tudi različne pogoje, pod katerimi posamezna podjetja obratujejo. Prav ti različni pogoji, n. pr. lega, obseg podjetja itd. itd , pa onemogočajo objektivno, pravično in nedvoumno ugotovitev produkcijskih stroškov za posamezna področja gospodarskega udtjstvovanja.
Le kjer pogoji za pravo tržno ceno niso podani, moramo vzeti za izhodišče našega dela produkcijske stroške, za kar je pa potrebno temeljilo poznavanje produkcijskih razmer v posameznih panogah praktičnega gospodarstva. V takih pri-
a)	z' določitvijo. Višine dovoljenega dobička,
b)	z ureditvijo trga, kar lahko dosežemo:
1.	z ureditvijo produkcije,
2.	z nakupi, izvršenimi po državi ali njenih organih,
8. z ukrepi s področja trgovinske politike, t. j. omejitev uvoza ali izvoza, z določitvijo uvoznih cen s carinsko zaščito, z ureditvijo konkurence, s subvencijami itd. itd.
Z naštetimi in tudi drugimi ukrepi bi bilo kaj lahko mogoče zadržati cene na višini, ki bi ustrezala občnim gospodarskim razmeram prebivalstva. Kjer so tržne cene previsoke, bi bilo treba izsiliti znižanje cen, na drugi strani pa, v upravičenih primerih, dovoljevati tudi primerna povišanja cen. Povišanja cen naj bi bila praviloma dopustna le v primeru večjega in trajnega porasta cen onih življenjskih potrebščin, katere je treba uvažati. Vendar bi bila povišanja cen v takih primerih dovoljena le v izmeri razlike med novimi in starimi cenami. Na vsak način bi pa morali preprečiti povišanja tako, da bi k povišliu cene prištevali še prvotne odstotke dovoljenega dobička, s katerim se producent in pa tudi posredovalec povsem neupravičeno okoriščata. Nikakor ni najti upravičenega razloga, da bi producent in posredovalec današnje težko gospodarsko stanje izkoriščala 7 svoje pridobitne namene s prištevanjem dovoljenega dobička k poviškoin na cenah ter na ta način celo povečala svoj zaslužek. S takimi ukrepi bi producenta kakor tudi posrednika neposredno zainteresirali na nižjih cenah, kar bi namen teh ukrepov še podkrepilo. Moralno in pa stvarno upravičenost take odredbe pa nahajamo v tem, da je država v korist občnih interesov od producenta kakor tudi od od posredovalca, kot gospodarsko močnejših činiteljev, upravičena do te začasne večje zahteve.
Producent in posredovalec bi nagrado za manjši prebitek svojega dobička prejel v obliki bolj kontinuirane zaposlitve, boljše izrabe kapacitete svojih podjetij in v bolj urejenih gospodarskih in sociainih razmerah. Saj je znano, da sta industrija kakor tudi trgovina najbolj občutljivi za motnje gospodarskega življenja.
Naj gledamo na vprašanje pravične cene s katere koli strani, dejstvo je, da mora voditi kontrolo cen sledeče načelo: Cene ne smejo biti višje kot so s stališča občnega narodnega gospodarstva dopustne. V okviru tega načela moramo pa vprašanje pravične cene gledati s stališča zasebnega gospodarstva. Zato ie razumljivo, da zahteva to delo veliko preudarnosti in razumevanja za potrebe ene kakor druge strani, t. j. konzumenta in producenta.
Belgrad — zasebni kliring
Solun 100 drahem 36.65—37.35.
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 9.87, London 17.44, New York 446.—, Bruselj 73.55, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178 62, Stockholm 106.20, Oslo 101.325, Kopenhagen 86.15, Sofija 5.30 pon., Budimpešta 79 pon., Atene 3.35 pon., Carigrad 3.50 pon., Bukarešta 3.30 pon., Helsingfors 8.75, Buenos-Aires 102,
Vrednostni papirji Volna Skoda:
—430 —427
v Ljubljani 425 v Zagrebu 423 v Belgradu 417.50—418.50
Ravnateljstvo za zunanjo trgovino
Izdelan je načrt za vpostavitev ravnateljstva sebne" strokovne Trga nT za konl^ ceT,"k. W f	k' ? fr* poslovati že' dne
ooravliali vse uosle teea področja državne 20- V.Januar]a 194°". Ravnateljstvo bi ime o tri od-
delke: za uvoz, izvoz in za tranzit. V področje ravnateljstva bo spadal tudi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ki bo prav za prav likvidiran, nadalje tudi Priv. izvozna družba, ki postane poslovna centrala ravnateljstva, odsek za živino in proizvode; doslej pri Z,avodu za pospeševanje zunanje trgovine pa bo tudi postal poslovno ravnateljstvo. Ravnateljstvo bo za račun države izvrševalo intervencijo na domačih tržiščih v zvezi z zunanjo trgovino, postavljalo atašeje v inozemstvu in tudi svoje delegate v državi. Pri ravnateljstvu bo osnovan posvetovalni odbor, v katerega pridejo pomočniki ministrov: finance, trgovinski, kmetijski gozdnorudarski, prometni, zunanji in vojni, nadalje dva zastopnika banovine Hrvatske.
V zvezi s tem poročajo iz Belgrada, da je tudi že izdelan načrt za uredbo o kontroli zunanje
trgovine, katero bo vodilo novo ravnateljstvo. *
Anketa o izvozu živine. V nedeljo je bila v Zagrebu pri »Gospodarski slogi« anketa o izvozu živine. Na tej anketi je med drugim predlagal g. dr. Rudolf Bičanič, da se naj po vseh se|mih osnujejo občinske tehtnice, prepove pa naj se tudi izvoz živinske krme. Sploh naj se organizira Izvoz živine na zadružni podlagi. Govoril |e tudi minister trgovine in industrije g. dr. Ivo Andres, ki je predvsem kritiziral dosedanji način izvoza živine in dejal, da je od teea imelo korist samo 250 izvoznikov in 20 zadrug. Napovedal je osnovanje ravnateljstva za zunanjo trgovino, ki bo postala osrednja organizacija za izvoz živine. Ta centrala bi razpolagala z okoli 130 milij. din denarja, ki ga ima že Zavod za pospeševanje zunanje trgovine od izvoza živine.
Teriatve v Romuniji. Narodna banka poživlja izvoznike, da ji prijavijo 6voje terjatve v Romuniji.
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo %.50—98.50, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 425—430, begluške obveznice 76—77.50, dalm. agrarji 68—70, 8% Blerovo posojilo 93—95 T/o Blerovo posojilo 87—89, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100, 7% stab. posojilo 94—%. — Delnice: Narodna banka 7.300—7.400, Trboveljska 225—235.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 96—98, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 423—427 (428), begluške obveznice 76.50 blago, dalm. agrarji 70 blago, 4% severni agrarji 6% šumske obveznice 70 blago, 8% Blerovo posojilo 93 denar, 7% Blerovo posojilo 87.50—89, 7% posojilo Drž. hip. banke 94 blago. — Delnice: Narodna banka 7.300 denar, Priv. agrarna banka 195 blago, Trboveljska 235—240 (235, 237.50), Gutmann 55 blago, Sladk. tov. Osijek 110 denar, Olj. livarna 150 denar.
Belgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 417.50-418.50 (422, 419), begluške obveznice 75—75.50 (76). dalm. agrarji 66.75—67.50 (67), 4% severni agrarji 50 blago 6% šumske obveznice 66—67, 8% Blerovo posojilo 92—93 (93), 7% Blerovo posojilo 87 denar (87.50, 87), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar (100). — Delnice: Narodna banka 7.600 denar.
2itnl trg
Novi Sad. Koruza: bač., bač stara parit. Indjija 134/35, ban. stara 131/32, bač. nova parit, Indiija 105/107, Tendenca mirna. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V	Ljubljani (mesto), dne 6. decembra 1939. Voli I. vrste 6-6.50 din, II. 5-5.50, III. 4-4.50; telice 1. 6—6.50, II. 5—5.50, 111. 4—4.50; krave
I.	4—4.50, II. 3.50—4, III. 2.50—3; teleta I. 6—7,
II.	6; prašiči špeharji, domači 9—9.50, sremski 10.50—11, pršutarji 8—8.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 1. vrste prednji del 12 din., zadnji del 14, II. prednji del 10, zadnji 12, lil. prednji del 8, zadnji 10, svinjina 17—18, slanina 16— 18, svinjska mast 21—22, čisti med 18—21, goveje surove' kože 12 — 15, telečje 16, svinjske 6—10 din za 1 kg. — Pšenica 1 kg 2.45 din, ječmen 1 95— 2.20, rž 1.95—215, oves 2—2.30, koruza 1.85—
I.95,	krompir 1.75—2, seno 0.70—1, slama 0.30; jabolka I. 5, II. 4, III. 2.50—3; hruške 1. 7, II. 5—6, III. 3—4; pšenična moka 3.75—4, koruzna 2.40—2.50, ajdova 4—6 din za 1 kg. — Drva za lm 110—120 din, jajca 1.25—1.75 din kom., mleko 2.25—2.50 din za liter, surovo maslo 26—32 din za 1 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 10—12 din za liter, finejše sortirano 12—14 din.
V	Brežicah, 5. decembra. Voli I. vrste 5.50 din, II. 4 50, III. 3.50; telice I. 5.50, II. 4.50, III. 3; krave I. 5, II. 4,. II'. 3: teletat 1. 5.50, II. 4.50; prašiči špeharji 10—11, pršutarji 8—10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12 din,
II.	10, svinjina 16, slanina 18, svinjska mast 22, čisti med 18, goveje surove kože 19, telečje 18, svfnjske 5—6 din za 1 kg. — Pšenica 100 kg 200 din, ječmen 175, rž 175, oves 175, koruza 180, fižol 500—800, krompir, domači 150, slavonski 125, seno 75, slama 35, jabolka I. 300, II. 200,
III.	100, hruške I. 300 din za 100 kg. — Drva 80 din 1111, jajca 1.50 din kom , mleko 2 din 11, surovo maslo 82 din kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—4.50, finejše sortirano 5—6 din za 1 litei.
;>2ivinski sejem na Vinici v okraju Črnomelj,
4. decembra t. 1. Dogon: 80 volov, 20 krav, 12 juncev in 24 prašičev. Prodanih je bilo domačim kupcem 28 volov, 8 krav, 5 juncev in 14 prašičev. Cene: voli 3.50—5 din, junci 4—6, krave 3 50—4 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski od 120—150 din za glavo.
V nedeljo 10. decembra zjutraj ob pol dveh je po prejemu sv. zakramenta maziljenja mirno v Gospodu zaspal kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja gospod Jožef šiška. Na praznik Brezmadežne je še opravil v stolnici začetno pobožnost za dan veduoga češčenja: blagoslov, litanije Srca Jezusovega in sveto mašo. Dva dni pozneje pa ga je Vsemogočni poklical kot svojega zvestega služabnika v nebesa, da bo večno nadaljeval vedno ^eščenje.
Kanonik Jožef šiška se jo rodil 14. marca 1861 v Hrastju pri Ljubljani, v mašnika pa je bil povečen 7. julija 1883. Bil je takoj imenovan za škofijskega tajnika in pozneje za škofijskega kanclerja. Leta 1898 je postal konzistorialni svetnik, leta 1906 pa kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja; bil je tedaj polnih 33 let stolni kanonik. Leta 1933 je pel zlato mašo. Bil je tudi odlikovan z redom jugoslovansko krone IV. stopnje. To so kratki podatki iz njegovega življenja, ki pa je bilo bogato zaslug za ljubljansko škofijo. Kot tajnik knezoškofa Missie si je zaradi svojih izrednih zmožnosti pridobil njegovo popolno zaupanje. Zalo je mogel visokega cerkvenega kneza uspešno podpirati pri njegovih velikih delili. Požrtvovalno je sodeloval pri pripravah za prvi katoliški shod leta 1892 in pa pri izvrševanju resolucij, ki jih je shod sprejel, na vseh področjih izobraževalnega in socialnega življenja našega naroda. Dr. Janez Evangelist Krek je imel v pokojniku najboljšega pomočnika. V Ljubljani sami se je posvetil rajni kanonik podrobnemu socialnemu delu in je s pokojnim dr. šušteršičem ustanovil »Ljudsko posojilnico«, ki ima toliko zaslug za gospodarski napredek našega naroda. Ogromne so pa zasluge kanonika Šiške za imovino ljubljanske škofije v Gornjem gradu. Pred svetovno vojno je dunajska vlada hotela sama vzeti v roke upravo imovine ljubljanske škofije. Kanonik šiška je kot odposlanec stolnega kapitlja po dolgem boju in po osebnih posredovanjih na Dunaju s pomočjo 'dr. šušteršiča dosegel, da se to ni zgodilo in je uprava ostala v rokah knezoškofa in stolnega kapitlja. Kakšna nesreča bi zadela Zavod sv. Stanislava in škofijsko gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano, če bi uprava škofijskih posestev prišla v tuje roke. Škofijska gimnazija v Št. Vidu je bila tedaj edina slovenska gimnazija. Naporna dela, ki jih je kanonik šiška opravljal pri upravi imovine ljubljanske škofije v Gornjem gradu, bodo ostala pač le Bogu znana. On mu jih bo poplačal z nebeškimi zakladi. Omenimo le, da je moral pokojni kanonik
v času svetovne vojne ponoči peš napraviti dolgo . pot iz Gornjega grada v Ljubljano, da je mogel biti zjutraj pri bogoslužnih opravilih v stolnici.
Rajni kanonik šiška je bil srčno dober človek. Vse je žftvoval za bližnjega, zapustil ni nobenega premoženja.
Zadnja pot
Včeraj popoldne ob 4 je kanonik šiška nastopil svojo zadnjo pot. Oba dneva, ko je ležal na mrtvaškem odru, so ga kropili številni njegovi duhovni sobratje in drugo občinstvo. Kljub neugodnemu vremenu se je danes popoldne zbrala pred stolnico k pogrebu velika množica ljudi. Točno ob 4 je blagoslovil krsto pred hišo prevzv. g. knezoškof dr. Rožman v žalnem ornatu ob asistenci kanonikov gg. dr. Zupana in. dr. Žerjava. Člani akademskega pevskega zbora so zapeli žalostinko »Človek glej«. Krsto, na kateri je bil pokojnikov kanoniški biret, so nato prenesli v cerkev, kjer so se pričeli ganljivi cerk. obredi. Pogrebni psalm je pel zbor ljubljanskih bogoslovcov, okrog krste pa so bili zbrani vsi kanoniki ljubljanskega kapitlja. Mariborski stolni kapitelj sta zastopala gg. dr. Žagar in msgr. Umek, novomeški kolegiatni kapitelj pa g. kanonik šešek.
Po končanih obredih v stolnici se je pričel odvijati žalni sprevod. Za križem je stopala dolga vrsta ljubljansk'h bogoslovcev, katerim so sledili avtomobili s kanoniki in voz s prevzv. g. knezo-škofom. Za mrtvaškim vozom so so najprej zvrstili pokojnikovi sorodniki, nato pa dolga, nepregledna vrsta pogrebcev, v kateri je prevladovala duhovščina. Iz vseh krajev Slovenije so prihiteli pokojnikovi duhovni sobratje, ki so rajnega kanonika Šiško spoštovali in cenili. Med ostalim občinstvom so bili zastopniki inesta, banovine in drugih uradov, dalje upravni svet, navnateljstvo in uradništvo Ljudske posojilnice in Vzajemne zavarovalnice, zastopniki in zastopnice raznih kari-tativnih in socialnih društev, v katerih je pokojnik sodeloval, številni pokojnikovi prijatelji, znanci in čestilci. Zastopani so bili tudi vsi ljubljanski redovi in kongregacije ter številne verske organizacije. — Velika večina pogrebcev je spremila pokojnika prav do groba, kjer je že v mraku opravil zadnji del pogrebnega obreda g. knezoškof dr. i Rožman. Truplo kanonika Jožefa Šiške je našlo j svoj pokoj med grobovi slovenskih duhovnikov. Naj v miru počival
V
Žrtve svetovne vojske
so dobite svoj dom
Nova skupna grobnica vojnih žrtev na pokopališču pri Sv. Križu je bila blagoslovljena
Polnih 21 let je minilo, odkar je težko pričakovano premirje zaključilo štiriletno evropsko iklanjc, ki je zasekalo toliko ran, da nekatere še danes ni60 zaceljene. Nova mora vojne leii nad Evropo, med tem ko je Ljubljana šele zgradila dostojno zadnje počivališče vsem tisočem tisitih, ki so morali v Ljubljani in okolici dati svoje življenje na račun prve svetovne vo-jne. Res žalosten mo-mento za vse. Prav zaradi tega pa ije tudi 6lpves-no6t blagoslovitve potekla še bolj resnobno in tisočglava množica, ki se je zbrala okrog mogočne stavbe, je pač z žalostjo v 6rcu mislila na žrtve, ki so padle pred dvajsetimi leti in tudi na tiste, ki danes zopet padajo.
Vse dopoldne so hitele množice proti pokopališču Sv. Križa in nekaj pred pol 12 je bilo ibranih na pokopališču že okrog 2000 Ljubljančanov, ki so hoteli počastiti 6pomin padlih žrtev. Tudi najvišji predstavniki oblasti in javnega življenja 60 bili navzoči, tako zastopnik ministra za pravos-odje direktor g. Dobroslav Popovič, zastopnik ministra vojske in mornarice generalštabni brigadni general Djordje Glišič, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, župan dr. Jure Adlešič, poveljnik dravske divizij6ke oblasti general Dragoslav Stefanovič, general g. Janež, zastopnik Akademije znanosti in umetnosti dr. Gregorij Krek, rektor univerze dr. M. Slavič, nemški konzul dr. Brosch, ki je zastopal tudi poslanika von Hee-rena, francoski konzul Remcrand, italijanskega konzula Guerini Maraldia je zastopal g. Bai-strocchi, belgijski konzul dr. Dular, podpredsednik apelacije dr. Mastnak, viSji drž. tožilec Kra-vina, finančni direktor Mozetič, okrajni načelnik Maršič, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin, predsednik zdravniške zbornice dr. Meršol in številni drugi. Močna zastopstva 60 poslale organizacije kakor Zveza prostovoljcev, Legija koroških borcev, Zveza bojevnikov, Združenje vojnih invalidov, Združenje rezervnih oficirjev, Združenje bivših mornarjev, Zveza fantovskih odsekov, Zveza dekliških krožkov, skavti in drugi. V izredno velikem številu pa so bili navzoči oficirji, in prav tako rezervni oficirji.
Pred grobnico je bila postavljena častna četa, ob kateri je stal častniški zbor, pred grobnico samo pa je stala vojaška godba, ki je začela vso slovesnost z mogočno fanfaro. Na stopnišču, kjer je z velikih žar ob spomeniku plapolal ogenj, je nato predsednik pripravljalnega odbora
polkovnik Viktor Andrejka
v daljšem govoru orisal razvoj prizadevanj za zgradbo grobnice:
Spoštovane dame in gospodje!
Kamorkoli gledamo po Sloveniji, povsod vidimo lepo urejena pokopališča, ki pričajo o pie-tati našega naroda do umrlih svojcev. Ta lep čut je prišel posebno do izraza po svetovni vojni, ko eo naša mesta in vasi kar tekmovala, da postavijo svojim rojakom, padlim v svetovni vojni, dostojne spomenike. Pobudo zato jim je dala v mnogih primerih Zveza bojevnikov pod vodstvom nepozabnega vojnega kurata Bonača.
Ko se je svetovna vojna končala, je bilo ugotovljeno, da je na 20 parcelah pokopališča pri Sv. Križu pokopanih 5165 vojakov, za evamreljskim pokopališčem pa še 507, skupaj torej 5672 vojakov različne narodnosti in veroizpovedi, vendar čez dve tretjini Slovanov (3237).
Pred leti je italijanska država svojim vojakom, ki so v Ljubljani umrli, napravila nadvse dostojno pokopališče; pri nas pa je izgledalo, kakor da bi na te žrtve svetovne vojne docela pozabili. Pa ni bilo tako. Zveza slovenskih vojakov je neprestano odločujoče činitelje opozarjala naj v tem oziru kaj ukrenejo. Že leta 1922 je bil izdan zakon o ureditvi vojaških grobov, tako v državi, kakor v inozemstvu. Govornik je kot stanovski tovariš teh žrtev dne 22. decembra 1936 na seji mestnega sveta predlagal, naj se čim prej lirede
vojaški grobovi in da se sestavi v ta namen delovni odbor. To se je res zgodilo; prva seja je bila 4. februarja 1937. S tem dnevom se je pričelo na vprašanju vojaških grobov intenzivno delati. Na seji ocenjevalnega odbora dne 12. januarja 1938 se je izmed 11 načrtov sprejel sogiasno osnutek inž. arh. Edvarda Ravniharja. Napravili so se potem vsi podrobni načrti in proračuni, ter poslali ministrstvu za gradbe, ki jih je odobrilo dne 8. avgusta 1938. Končno se je naprosilo pravosodno ministrstvo, da stavi državni prispevek v znesku 400.000 din v državni proračun.
Posrečilo se je le po amandmanu doseči, da sme pravosodni minister s porazumu z MOL začeti še v teku preračunskega leta 1938/39 z ureditvijo vojaškega pokopališča v Ljubljani v mejah razpoložljivih kreditov. Teh kreditov pa ni bilo in tako ni bilo upati, da bi se spomenik začel ' graditi še leta 1938. Ker pa je MOL že skozi dve leti poprej stavljala v svoj proračun 50.000 din in je pravosodno ministrstvo imelo še dovolj kredita za ekshuniacijo, je MOL naprosila to ministrstvo, da dovoli vsaj ekshuniacijo. Pravosodno
ministrstvo je res poslalo v Ljubljano 6vojo komisijo dne 21. novembra, ki pa je delovala le do 7. decembra 1938, ker se je morala ekshumacija zaradi nastopajoče zime prekiniti. Ob enem pa je MOL že v začetku novembra začela zidati grobnico, katero delo je prevzel stavbenik Trčelj in ga dokončal še pred božičem 1938.
Za proračunsko leto 1939/40 je MOL pravočasno prosila za državni prispevek 400.000 din. Po osebnem prizadevanju predsednika MOL dr. Adlešiča in ministra dr. Korošca, zlasti pa po odločilnem zanimanju pravosodnega ministra dr. Hužiča se je naposled doseglo, da je bil zaprošeni znesek odobren.
Tako je bilo mogoče nadaljevati ekshumacijo, obenem pa pričeti z zidanjem spomenika. Razpisi so se že prej pripravili, tako da se je začel dne 7. julija 1939 postavljati. Ekshumacija je trajala od 1. junija in se je končala pri Šv. Križu 12. avgusta, za evangeljskim pokopališčem pa 26. avgusta. Ekshumiranih je bilo vsega 3413 pokopanih vojakov. Pozneje so izkopali tudi 20 vojakov na Suhem bajerju.
Pod teini gredicami pa leži okoli 2200 vojakov v 4 etažah, ki niso hili ekshumirani. ker tvori ves ta prostor celino vojaškega pokopališča.
Za ureditev vojaških grobov pri Sv. Križu v Ljuhliani so pokazala naša ohlastva veliko razu-
mevanja, tako pravosodno ministrstvo, ki je v največji meri prispevalo z zneskom 400.000 din, za spomenik in nad 100.000 din za ekshuniacijo, banska uprava dravske banovine s 45.000 din in MOL s 150.000 din, za kar jim gre največja zahvala in priznanje.
Nato je govornik pozdravil vse navzoče odlič-nike in končal z besedami:
»Naj bo grobnica in spomenik na tej sveti zemlji poznim rodovom opomin na strašno klanje svetovne vojne, naj se pa tudi vsi odločujoči zavedajo, da je največja blaginja narodov mir in napredek. To je gotovo tudi želja vseh, ki so na tem vojaškem pokopališču pokopani. Če pa ne gre drugače, potem sem pa prepričan, da bomo vsi v obrambo naše lepe in velike Jugoslavije našo sveto dolžnost v polni meri izpolnili.
Molimo k Bogu Vsemogočnemu, da nas obvaruje nove vojne in vseh njenih nesreč in grozot. Vsem na vojaškem pokopališču pokopanim žrtvam svetovne vojne in narodnim mučenikom pa kličem: počivajte v miru, naj Vam bo lahka sveta zemlja slovenska!«
Po govoru so pevci Hubadove župe zapeli Ven-turinijevo žalostinko »Usmili se«, zatem pa je škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci dr. Žerjava opravil blagoslovitvene obrede. Grobnice drugih veroizpovedi so bile še posebej blagoslovljene in je pravoslavno blagoslovil prota g. Matkovič, evan-geljsko pastor, dr. Schaffer in muslimansko iman g. Huseinovič. Po končanih obredih ie stopil na stopnišče kostnice škof dr. Gregorii Rožman in spregovoril:
Knezoškof dr. Gregorij Rožman vojnim žrtvam
»Kostnica — spomenik pietete in hvaležnosti — je blagoslovljeni Tudi brez blagoslova bi nam moral biti ta kraj svet — bratje so nam vsi, ki tu počivajo od smrtnega truda in čakajo vstajenja. Zdaj pa smo Vsemogočnega prosili, naj pošlje tej grobnici za varuha svojega angela da bodo nemoteno počivali v miru, katerega so si z zvestobo do smrti zaslužili.
Dolgo smo odlašali, da smo se oddolžili junakom, čijih smrt nam je rodila svobodo. Že se je znova začela rušiti v Evropi stavba miru in svobode, ko smo mi žrtvam svetovne vojske še le pripravili končno počivališče v trdnem zaupanju
Najnovejše vesti
na
Iz vseh krajev sveta prinaša ludi ceneni Orion super.
Din 2.750-
Prodaja tudi na obroke.
RADIO p.z.zo.z., Ljubljana, Mililtšičeva 6 RAOML, Ljubljana. Dalmatinova ul. 13 ANTON BREMEG, Celie, Miklošičeva c. 2 L. LUŠIGHV, Maribor, Koroška c. 11
v Boga, ki nam je kot sad na bojnih poljanah strtih življenj milostno naklonil svobodo in neodvisnost in mir, da nam bo te največje darove, ki jih more narod doseči, prav tako milostno tudi ohranil.
Če smo postavili dostojen zadnji dom padlim bojevnikom, še nismo storili vse dolžnosti. Svobodo in neodvisnost mpranip tudi.ohranili. Tp ip dolžnost, ki je ne dolgujemo le samim sebi in zanamcem, ampak smo io dolžni tudi spominu vseh teh tisočev, katerih kosti so tu položene k zadnjemu počitku.
Da si svobodo ohranimo, je moramo biti vredni v očeh Onega, ki z vsemogočno roko usodo narodov vodi in pravično vsakemu povrača po zaslugi.
Bog nam je za ceno tolike krvi in toliko življenj naklonil svobodo in mirno neodvisnost. Ohranil nam bo oboje, ako smo obojega vredni. Bog vsakemu narodu dodeli posebno nalogo, ki naj jo izvrši v dobi od Boga določeni in na zemlji, ki mu jo je dal za bivanje. Narod, ki to od Boga dano nalogo izvršuje, tega Bog ohranja in varuje. Če pa narod te naloge ne spozna ali noče vršiti
—	ga Bog odstrani iz zemlje, ki mu jo je dal; če ne zna ravnali s svobodo po božji volji, postane svobode nevreden, in Bog mu jo vzame. Vsa zgodovina je polna dokazov za to. da Bog tako vodi usode narodov. Tudi naš narod!
Ohranil nam bo svobodo in mir. če bomo utrdili svobodo s pravičnostjo in ljubeznijo v medsebojnih odnosih, če bomo zavarovali mir s poštenostjo in požrtvovalnostjo v javnem in zasebnem življenju.
Ob tem spomeniku, ki nam mora biti vsem svet kraj, obljubimo: hočemo biti vredni svobode in miru. Zato hočemo dom svoj, življenje v njem in medsebojne odnose tako urediti v duhu božjih zahtev, da nam bo Vsemogočni naklonjeno ohranil svobodo in mir.«
Predsednik pripravljalnega odbora je nato izročil d om žrtev svetovne vojne v varstvo županu dr. Adlešiču, ki je varstvo sprejel s sledečimi besedami:
Župan dr. Adlešič sprejme v varstvo grobnico
Spoštovani častilci vojnih žrtev!
Božji blagoslov, ki smo zanj molili, se je razlil na ta tihi hram žrtev, ki med njimi ni več razlike. Naša srca pa navdaja blaga zavest, da ie Ljubljana po dolgih dveh desetletjih naposled vendar izpolnila, kar je od leta do leta bolj glasno terjala od nje pietela žrtvam svetovne vojne.
Zato naj bo prva moja beseda v imenu mesta Ljubljane — izjava globoke hvaležnosti prav vsem brez razlike, ki so kakorkoli pripomogli, da se danes lahko z zbrano spoštljivostjo tako slovesno in pobožno klanjamo trpljenju vseh. ki počivajo v tem resnobno lepem domu grenkih spominov.
fz 6.000 strohnelih src, ki so v njih ugasnili plameni do smrti zveste ljubezni do domovine. — iz 6.000 src, zgorelih v zadnjem izdihu hrepenenja po starših, ženah in otrocih, —
iz 6.000 ubogih src. ki jim je vojna izpila kri. ugasnila ljubezen in umorila življenje. —
iz vseh teh tukaj v prah in pepel strohnelih src plavajo duše ter pomirjene in potolažene šepe-čejo zahvalo za ta dom svojega miru.
Tiho plavajo duše med nami in neslišno šepo-čejo nad skladovnicami svojih kosti, ki mirno in spokojno počivšjo — enake med enakimi, čeprav z vseh strani naše domovine, z vseh vetrov Evrope in tudi iz drugih delov sveta.
Složno počivajo druga poleg druge njih lobanje. ki so se v njih vnemali najrazličnejši ideali in gorele najbolj nasprotujoče si kreposti in strasti
—	najrazličnejše misli in načela. — Složno in zgovorno nam pa priča ta koščeni zbor. da ie žrtev tistih, ki so grešili nroti temeljnemu načelu vse-
(Nadalievanje nn 6. si snodnl.)
novice
Torek, 12. decembra: Dionizija, mučenica.
Sreda, 18. decembra: niča; Otilija, devica.
Koledar
Aleksander, mučenec;
Lucija, devica, muče-
Novi grobovi
•f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gdč. Adela Golob, učiteljica v pokoju. Pogreb bo danes ob 3 popoldne izpred mrtvašnice zavetišča sv. Jožeia na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. Od prav tam bo danes ob 4 popoldne pogreb gospe Katarine Snoj roj. Pavlič. Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
?■ V Slov. Javorniku je umrla gospa V a 1 e n 11 -upan, gostilničarka. Pogreb bo danes pcmol-dne ob pol treh na pokopališče na Koroški Beli. Blag ji spomini Žalujočim naše iskreno sožaljel
Rudolfu Fasanu v spomin
Ko postane Človek star, sebi in drugim v nadlego, je najbolje, da gre — tako si vedno pravil, četudi si bil do zadnjega trdon kot grča. Sedaj si res odšel, kar nenadoma. Maja letos Ti je bilo osemdeset let, pa si bil še čil in čvrst, da bi lahko dosegel najmanj deveti križ, kakor smo Ti ob osemdesetletnici voščili. Devet dni pred smrtjo si bil še zdrav v mestu, ko Te je pred frančiškansko cerkvijo doletela nezgoda; ravno tam, kamor si tako rad zahajal vsak dan. Z Miklavžem, ki se ie letos razočaran vračal s tega skreganega sveta, si odšel tudi Ti v boljše življenje. Bog Te je imel le rad; v življenju nisi bil skoro nikoli bolan, tudi smrt je prišla brez daljše bolezni.
Ko sem Te zadnjič videl, dober dan pred smrtjo, si se še šalil. >0, ta naš gospod, kako so jioreilni,« je rekel nekdo v zavodu, kjer so Te vsi radi imeli zaradi Tvoje vedrosti in šegavosti. Kako si bil vsem hvaležen za njihovo pozornost! Težko Ti je bilo, da imajo drugi s teboj delo, zato si si želel rešitve.
Škoda takih ljudi kot si bil Ti. Poštenjak vseskozi, čist značaj, dober, plemenit. Tudi Tebi u i prizaneslo življenje, doživel si bridka razočaranja, vendar si doživel zaradi svojega vedrega značaja tudi marsikako veselo uro. Tvoj srečni temperament, pametno gledanje na svet, kultura srca so vedno izravnali vse ostrine. Zato Te bomo zelo, zelo pogrešali vsi prijatelji in znanci.
Danes je bil prazen Tvoj prostor v kavarni, kjer sva navadno sedela ob nedeljah in praznikih. Nič več ni donel tam pri oknu Tvoj značilni smeh, tam, kjer si izrekel marsikako pametno, pa tudi marsikatero sarkastično, duhovito in humorja polno. Vse tiste originalne pesmi, anekdote, dovtipi, ki jih ni znal nobeden toliko in na tak način povedati, vse je šlo s Teboj pod rušo.
Na zadnjo turo si se povzpel, na najvišjo. Šel si za svojimi tolminskimi prijatelji, za Gruntarjem in Lazarjem, za borjanskim Jankom in podbr-škim Tinčetom. Počivaj v miru, anima candida, in naj Ti Vsepravični prizna boljši penzion kot Ti ga je odmeril ta krivični svet. — Tolminec.
2i08 slušatelje v na ljubljanski univerzi
Ta teden se pripravljajo slovesnosti v pro-slnvo 20 letnice ustanovitve ljubljanske univerze. Naša najvišja znanstvena ustanova je v dvajset lelih svojega obstoja doživela tudi velik razvoj gljde na število slušateljev. Prav v letošnjem letu je prvič preseglo število vpisanih slušateljev in slušateljic 2000. Ker je sedaj tudi naknadna in-skripcija zaključena, je že določeno točno število vpisanih. Je sicer verjetno, da bo do konca semestra še nekaj novih vpisov, vendar ne monogo. Vsega skupaj je doslej vpisanih v zimskem semestru 1839-40 2108 slušateljev in slušateljic. Na filozofsko fakulteto se je vpisalo 228 slušateljev in 218 slušateljic. Na tej fakulteti bodo slušateljice kmalu prehitele moške. Na juridični fakulteti, ki je najmočnejša fakulteta, je vpisanih 545 slušateljev in 120 slušateljic. Tehnična fakulteta ima le nekoliko manj vpisanih kakor juridična, namreč C19, in sicer 579 slušateljev in 40 slušateljic. Na medicinski fakulteti je vpisanih 131 slušateljev in 56 slušateljic. Ta fakulteta ima tudi najmanj vpisanih. Na teološki fakulteti pa je vpisanih 191 slušateljev.
ga kulturnega človeštva, ker so zavreli ljubezen do bližnjega.
Tako naj bo ta kostnica hkrati nauk in zgled, kako neizmerno gorje je voina — obenem pa nauk in zgled, kak blagor in sreča za človeštvo je na bežni zgrajeni mir!
Ko po blagoslovu in molitvah za vse te žrtve krepostih resnice in pravice, na strpnosti in lju-svetovne vojne prevzemam ta hram njih pokoja v varstvo mesta Ljubljane, slovesno zagotavljam vsem svojcem tu počivajočih — prav vsem, ki eo jih zaman pričakovali, jih objokovali in se jih še spominjajo v solzah — tukaj v naši domovini ali po tujih deželah, da bo glavno mesto Slovenije, naša bela Ljubljana, vedno izkazovala spoštovanje in čast tu shranjenim žrtvam ter vedno ta z molitvami za pokoj njih duš posvečeni hram smatrala za svetišče strpnosti in odpuščanja, ljubezni in miru med narodi I
Žrtve svetovne vojne I Ljubljana Vam je prižgala večno luč — počivajte v miru!
Dostojanstveniki so odšli na sredo stopnišča do spomenika, ki je svoj čas stal v gaju judenbur-šliih žrtev. Ban dr. N. Natlačen je položil na spomenik venec z besedami: »Polagam ta venec v priznanje in hvaležen spomin ter počastitev vseh onih, ki so nem s svojim trpljenjem, s svojo krvjo in z žrtvovanjem svojega življenja odprli pot v svobodo!« Župan dr. Adlešič je položil venec z besedami: »V spomin in zahvalo graditeljem naše svobodel« Najlepši je bil venec, ki ga je položil zastopnik pravosodnega ministrstva, prav lepi pa 60 bili tudi venci irancoskega in nemškega konzulata,	...>,.
V imenu Jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev je položil venec dr. Hebein, za Zvezo bojevnikov Ra-tej, za Združenje vojnih invalidov Marinko, za Legijo koroških borcev Marošič, za rezervne oficirje dr. Vrhunec, za Združenje rezervnih podoiicinjev I oboda in še mnogi drugi, Vse stopnišče je bilo okrog spomenika zasuto z venci. Za sklep pa so pevci zapeli Prelovčev »Oj Doberdob«, nakar je vojaška godba z državno himno zaključila prisrčno fljoVMDlOst.
—	Gospod ban dravske banovine dr. Marko Natlačen v torek, dne 12. t. m. ne bo sprejemal strank, ker ga ne bo v Ljubljani.
—	Rektorat univerze kralja Aleksandra I. ▼ Ljubljani razglaša, da trajajo božične počitnice od vštetega 18. decembra 19(39 do 9. januarja 1940. Predavanja se pričnejo 10. januarja 1940.
—	Božične počitnice. Ministrstvo za prosveto je z odlokom z dne 5. decembra določilo, da trajajo letošnje božične počitnice na ljudskih, meščanskih in srednjih šolah od vštetega 23. decembra 1939. do vštetega 10. januarja 19-10. Redni pouk se prične zopet v četrtek 11. januarja 1940.
—	Plamen, kovinarska zadruga z o. j. v Kropi izplačuje svojim uslužbencem od 1. decembra t. I. dalje deset odstotno draginjsko do-klndo na njihove plače in je hkrati zvišala nižje plače za 25 oziroma 50 par na uro. Zvišanje je bilo sklenjeno še pred anketo banske uprave.
—	Za našo izseljensko mladino v vojskujočih se državah to zbrali učenci meščanske Šole na Jesenicah 12-1 din, katere je poslal g. upravitelj šole Gosjx>darič. — Istotako nam je poslala tudi s. Berta Vitori, razredničarka 4b razreda Lihten-thurnovega zavoda zavoj jestvin za te otroke, kar je zbrala mladina njenega razreda. — Družba sv. Rafaela se tem dobrotnikom iskreno zahvaljuje in prosi vse šole, da sledijo temu zgledu.
—	Nagrade hišnim poslom — vlagateljem. Hranilnica dravske banovine v Ljubljani, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za božič več nagrad po 200, 100 in 50 din hišnim gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam, služkinjam itd.), ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že 6 mesecev vložene svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli se vabijo, da se do vključno 19. decembra prijavijo pri blagajni hranilnice ^Knafljeva ulica 9) med uradnimi urami od 8—12. V izkaz je predložiti hranilno in p>oselsko knjižico. Kdor teh knjižic ne predloži, ne bo pripuščen k žrebanju nagrad. Žrebanje bo v sredo 20. t. m. Gosj>odinje in gospodarji naj blagovolijo na to opozoriti svoje posle
—	V zahvali za pok. Jerneja Sfkofica je nehote izostala zahvala profesorskemu zboru III. drž. real. gimnazije za krasen venec. Prosimo, da se to oprosti.
—	Kurja očesa in otiščanci se ne tvorijo
ako uporabljate ta nego nog »SANOPED«. Glavna zaloga: drogerija Jaučigaj, Ljubljana Krekov trg.	,
—	Pri zaprtja, motnjah v prebavi, vzemite cjutrai i* na prazen žeiodeo en kozarec naravne •Franz-Josei« grenčice.
p4> dbi£a/£
*	V bjelovarskem okraju na Hrvatskem je ljudstvo silno razburjeno zaradi številnih roparskih napadov in umorov, ki 6e dogajajo v zadnjem času. V noči od sobote na nedeljo so spet slišali prebivalci vas Sandrovec obupne klice na pomoč, ki so prihajali iz 6meri ondotnih vinogradov. Toda ljudje 6i niso upali ven, da bi pomagali napadenemu. Šele zjutraj so šli kmetje pregledovat okolico in so res našli na nekem travniku v bližini vinogradov truplo mladega človeka, ki je bilo oblečeno samo v kratke spodnjice. Zločinci so žrtvi slekli obleko najbrž zaradi tega, da bi bilo težje ugotoviti identiteto umorjenega. Zunanji znaki na truplu kažejo, da je bil neznanec zadavljen. Na mestu, kjer 60 našli truplo, so dobro vidni sledovi obupnega boja, ki je divjal med zločinci in žrtvijo. Ker orožniška preiskava tako pri tem, kakor pri prejšnjih umorili ne more nikamor naprej, 6e je tamkajšnji poveljnik Seljačke zaštite sporazumel z bivšim poslancem bjelovarskega okraja, da bo Kmečka zaščita sama, brez ozira na preiskavo orožnikov, podvzela odločne korake, da bi se pojasnili številni roparski napadi v bjelovarskem okraju.
. * Prijeta trgovka z dekleti. Subotiška policija je aretirala go6tilničarko Terezijo Beči, ki se je obrtoma pečala s trgovino z dekleti. Imela je tudi več pomočnic, ki so jih prav talko vtaknili pod ključ.
*	S kvartanjem so si krajšali čas jetniki neke skupne celice v Sremski Mitrovici. Karte so napravili sami in kadar ni bilo v bližini paznikov, so igrali hazardne igre za cigarete. Pri neki taki igri pa 6ta 6e dva kaznjenca Mihajlo Vuksan n Radi-voje Gruban sprla tako krepko, da je Vuksan zabodel svojemu soigralcu nož v prsi. Obsojen je bil na 5 mesecev strogega zapora.
*	Lov za vlomilcem po strehah. V Varaždinu so te dni redarji lovili po strehah romunskega vojaškega begunca Georga Orandija, ki ima na vesti čedno število vlomov in tatvin. Preden so ga ujeli, je Orandi težje ranil nekega policista, ki 6e mu je na lovu približal. Zdaj so ga izročili sodišču.
Praznik katoliškega dijaštva v Novem mesšu
DMK v Novem mestu proslavlja svoj 30 letni jubilej -Prevzvišeni g. hnezošhol sprejema no ve člane
Praznik Brezmadežne je bil za novomeško katoliško dijaštvo še prav posebno velik praznik. Saj je ta dan proslavljala DMK redek jubilej, 30 letnico svojega obstoja in je mogla pozdraviti v svoji sredi pre-vzvišenega g. nadpastirja, ki je prihitel med svojo mladino, da tej proslavi — 30 letnega jubileja ene najstarejših dijaških kongregacij — da še poseben povdarek.
Mladina se je na ta svoj veliki dan z vso resnostjo pripravila s tridnevnico, pri kateri so ji zapored govorili g. vikar J, Oblak, g. pr. gvardijan L, Dovč in g. prošt K. Čerin.
Svojega ljubljenega nadpastirja je mladina na praznik nad vse prisrčno sprejela. Pričakala ga je pred frančiškansko cerkvijo s svojo kongregacijsko zastavo ob okusno okrašenem pročelju, kjer je Pre-vzvišenega pozdravil najprej g. pater gvardijan, nato pa dijak-kongreganist; dijakinja-kongregasiistka pa mu je deklamirala ljubko pesem v pozdrav. Sprejemu je prisostvoval med drugimi odličnimi gosti tudi msgr. dr. C. Ažman, ki vseh 30 let vodi in vzgaja novomeško dijaštvo.
Redkokdaj je služba božja tako ganljivo slovesna, kot je bila na ta dijažki praznik, ko so kongreganisti napolnili ves prenstor v ospredju in ko je pristopilo toliko dijaške mladine, ki so se ji pridružili tudi njeni vzgojitelji, k mizi Gospodovi. Slovesno pontifikalno sv. mašo je daroval prevzvišeni g. škof ob številni asistenci samostanske in kapiteljske duhovščine z g. proštom na čelu. Pri sv. maši je sodeloval pomnožen cerkveni pevski zbor ob spremljavi orkestra, kar je slovesnost še posebej povzdignilo.
Dopoldne se je vsa številna mladina zbrala k slavnostnemu zborovanju in veliko dvorano Prosvetnega doma, ki je bila za to priliko bogato okrašena, do zadnjega kotička napolnila. S svojim obiskom so zborovanje počastili prevzv. g. knezoškof dr. Gregorij Rožman, g. prošt K. Cerin, g. gvardijan L. Dovč, gimnazijski direktor g, I. Dolenc, ravnatelj mešč. šole g. T. Žargaj, šol. nadz. g. F. Žukovec, številni katoliški vzgojitelji, kapiteljska duhovščina, oo. frančiškani in številno občinstvo. Zborovanje, ki ga je vodil predsednik kongregacije dijak Jamnik,' se je pričelo
z Marijino pesmijo, ki jo je pela vsa dvorana. Za tem je sledila recitacija dijaka Šuteja, pozdravni govor zastopnika SDZ akademika Čuješa in zastopnika dij. kongregacije III. drž. realne gimnazije v Ljubljani. V izklesanih govorih sta podala mladini lepe in vzpodbudne misli bivša kongreganista novomeške DMK, sedanja vzgojitelja novomeške dijaške mladine g. kanonik Fr. Kek in g. prof. H. Bajuk. Slednjič je zbrani mladini spregovori prevzv. g. knezoškof, ki je v svojem govoru zlasti poudarjal delo božje Previdnosti, ki dopušča, da prihajajo nad človeštvo tudi težke preizkušnje, preizkušnje, kot so prišle nad Evropo danes, da v njih človek spozna svojo odvisnost od Boga, Govoru je mladina pozorno sledila in ob njem pripravila svoja srca za naloge, ki jo v bodočnosti čakajo, Prevzvišeni je ob koncu podelil vsem zbranim svoj nadpastirski blagoslov, nakar je vsa dvorana stoje zapela himno »Povsod Boga«.
Popoldne je bil v frančiškanski cerkvi slovesen 6prejem novincev v kongregacijo. 220 kongreganistom in 60 kongreganistkam se je pridružilo 60 novincev in 30 novink, tako da je v kongregaciji nad polovico vsega novomeškega dijaštva. Slovesni obred sprejema je po krasnem nagovoru opravil sam prevzv. g, knezoškof ob številni asistenci. Ganljiva slovesnost, pri kateri so stotine dijakov glasno in odločno prisegale zvestobo svoji Zavetnici in Materi, bo ostala vsem prisotnim dolgo v spominu, zlasti globok vtis pa je napravila na mladino samo.
Zvečer nas je mladina presenetila s krasno uspelo akademijo, pri kateri je ob izbranih točkah pokazala izredne sposobnosti. Občinstvo, ki je veliko dvorano Prosv. doma popolnoma napolnilo in med katerim 6tno opazili številne zastopnike cerkv, in svetnih oblasti, je nastopajoče naigrajalo ob vsaki točki z živahnim aplavzom, ki so ga tudi v polni meri zaslužili,
Tako je lepa, redita in pomembna slovesnost živo odjeknila v srcih novomeške javnosti, ki ima sicer le redkokdaj priliko videti duhovno armado našega inteligenčnega naraščaja, ki se v tihem delu in molitvi zbira v kongregacijski kapeli in dvorani pod vodstvom svojega voditelja p.Silvina Lenartiča v javnosti. Mladini pa želimo, da bi se tudi v bodoče tako tesno in še tesneje oklepala svojih vzvišenih idealov.
Zaščita Ljubljane in mestna dhoina
Ljubi jana,l 2. decembra
Gledališče
Drama. Torek, 12.: Zaprto. Sreda, 13.: »Antigona*. Red B. Četrtek, 14.: »Številka 72t. Izven
Ljudska predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Petek, 15. ob 15: »Striček Vanja«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 16.: »Tri komedije«. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 17. ob 15: »George Dandin«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Velika skušnjava«. Izven, Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera Torek, 12.: Zaprto. Sreda, 13.: »Sabska kraljica«. Red Sreda. Gostuje Josip Gostič. Četrtek, 14.:. »Gorenjski slavček«. Red Četrtek. Petek, 15.: »Nižava«. Premiera. Premierski abonma. Sobota, 16.: »Gorenjski slavček«. Izven. Slavnostna predstava v proslavo 20 letnice ljubljanske univerze kralja Aleksandra 1. Nedelja, 17. ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: »Nižava«. Izven.
Radio Ljubljana
Torek/12. dec.s 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šol. ura: Smuk čez grič. .Smučarsko kramljanje (Janko Siclierl) — 12 Po daljnjih deželah (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Veseli zvoki. Poje dekliški zbor »Vigred«, igra Radij, orkester. Dirig. D. M. Šijanec — 18.40 Čudežnost stvarstva (Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Življenje v starih kolonijah na Balkanu (Bgd) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Iz starih operet (plošče) — 20.20 Scribe: Kozarec vode, komedija (člani Narodnega gledališča v Ljubljani) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 V oddih (Radij, orkester).
Drugi programi
Torek, 12. decembra: Belgrad: 19.46 Nar. pesmi — 20.10 Beethovnove sonate — 20.40 Filh. konc. — Zagreb: 20 Ilrv. pesniki — 20.30 Lliot-kove skladbe — 21 Kom. konc. — 21.30 Vok. konc. — Bratislava: 19.30 Jazz — 20.15 Kafen-dova sonata — 22.15 Bralinisove skladbe — Sofija: 20 Kom. konc. — Beromiinster: 19.43 Opereta — 21.10 Brahmsov konc.' — Budimpešta: 19.30 Wagnerjeva opera sPannhtiuser« — 23.30 Cig. ork. — Bukarešta: 19.15 Kom. konc. — 20 Ork. konc. — 21.30 Brahmsov trio — Stock-holm-Horby: 20 Ork. in zbor — Trst-Milan: 17.15 Plesna gl. — 21 Opera »Conchita« — Rim-Bari: 21 Simf. konc. — Florenca: 19.30 Pihala — 20.30 Igra — 21.30 Pianino — London: 19.30 Liverpoolska filharmonija — Oslo: 19.30 Danska gl. — 20.40 Ork. konc. — Sottens: 20.30 Igra.
Prireditve in zabave
Mihlovo Zalo bo Stolna prosveta ponovila v nedeljo 17. decembra ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic v trafiki Šoukal, Pred škofijo. Čisti dobiček te predstave je namenjen za Baragovo semenišče.
Na Prelovčevcm koncertu, ki bo v petek, dne 15. t. m., se bodo izvajali razni Prelovčevi mešani zbori. Zbor bo vodil Dore Matul. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani. Začetek ob 20. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Pevsko društvo Tabor v Ljubljani je najbolj znano med našimi primorskimi krogi. Na samostojnem koncertu bo nastopil zbor v ponedeljek, dne 18. decembra v mali filharmonični dvorani. Začetek ob 20. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Sestanki
Redna seja odbora Društva hišnih najemnikov bo v petek 15. decembra ob 18.30 v prostorih profesorskega diuštva na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici (pritličje levo). Prosimo vse člane upravnega in nadzornega odbora, da se seje zanesljivo udeležijo.
Dekliški krožek Ljubljana-mesto. Drevi bomo imele redni članski sestanek v Bernardinovi sobi pri frančiškanih. Na sporedu zanimivo predavanje. Udeležba ja vse članice strogo obvezna. Novinke dobrodošle. — Odbor,
Kolo žen zadrugark sklicuje za dne 13. t. m. ob 20 v dvorani glasbenega društva »Sloge« svoj redni članski sestanek s predavanjem in razgovorom o bodočem delu. Članice vabljene, pripeljite s seboj naše prijateljice. Predava gdč. Kržič Marija »Žena in njena zaposlitev«.
Poizvedovanja
Bel rožni venec je bil izgubljen od Tyrševe ceste 17 po Dalmatinovi ulici do frančiškanov. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da ga odda proti nagradi v frančiškanski zakristiji.
Zapestna ura je bila izgubljena v nedeljo od frančiškanske cerkve do banke »Slavije«. Pošten najditelj se prosi, da jo izroči upravi »Slovenca«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Ljubljana, 11. decembra.
Mestna občina ljubljanska je danes dopoldne priredila za zastopnike tiska anketo o tem, kako skrbi občina za zaščito mesta za primer vojne nevarnosti in kako skuša pobijati naraščajočo draginjo.
Anketo je dopoldne ob 10 začel mestni župan g. dr. Jure Adle&it, ki je takoj ugotovil, da je Ljubljana ustanovila posebni zaščitni urad, ki ima več pododborov, posebno važen pa je pododbor za prehrano in nakup rezervne hrane. Ljubljana bi rabila mesečno 19 milijonov za nakup rezervne hrane. Mestna občina se je obrnila na Državno hipotekarno banko za posojilo v višini tega zneska, pa posojila še ni dobila. Belgrajska mestna občina je pa v ta namen dobila od centralne DIIB 52 milijonov din posojila.
Podrobno anketo je nato vodil ravnatelj mestnih uradov g. Jančigaj in podal besedo mestnemu komisarju g. Graseliju, ki je omenil, da je morala mestna občina popolnoma sama organzirati in v tem delu prehitela mnogo drugih mest. Urad je dobil za prve potrebe kredit dva milijona dinarjev iz rednih proračunskih sredstev. Za ta račun so morali varčevati pri drugih odsekih. Poseben odbor rešuje prošnje, ki so jih vložili družinski člani vpoklicancev na orožne vaje. Od 281 vloženih prošenj jih je bilo ugodno rešenih 176. Urad bo pa 5e rabil velike zneske in samo za kolonije v primeru evakuacije bo potrebnih 30 milijonov dinarjev. Prebivalstvo je treba tudi opozoriti na to, da bo v nedeljo, dne 17. decembra vaja z mobilizacijo reševalnih "kip, v ponedeljek ponoči pa
bo zatemnitev, ki jo bodo letos še posebno strogo nadzirali.
Dr. Vogelnik Je poročal o organizaciji pomožnih oddelkov za primer nevarnosti. V Ljubljani pride za tako pomožno službo v poštev 18.000 žensk. Za težja, resnejša dela bodo uporabili 2600 mož, ki so za vojaščino sicer nesposobni.
Mestni fizik dr. Rus je podal obširno poročilo, ki ga bodo listi še objavili. O organizaciji evakuacije Ljubljane za primer potrebe je poročal ravnatelj g. Šebcnik. Ker se sedaj mnenja o potrebi evakuacije Ljubljane za primer nevarnosti zelo spreminjajo, bo treba počakati še nadaljnjih sklepov. O organizaciji zaščite otrok in za njihov odhod iz mesta — kajti otroci bodo morali iz mesta — je poročala gdč. Z lata Pirnatova.
O tehnični organizaciji zaščite je zelo podrobno in stvarno poročal g. nadsvetnik inž. Maikov-iek. Govoril je o lahkih, srednjih in oklopnih zakloniščih. Ljubljana ima 6COO hiš in povsod tod bo sedaj potreba rešiti vprašanje zaklonišč. Stroški za evakuacijo mesta bi znašali na vsako osebo 2000 din. Ker je to zelo velik znesek, bo vprašanje zaklonišč v mestu še važnejše. Tehnični odsek skrbi tudi za preskrbo z vodo, elektriko in za delo gasilcev. Lastniki hiš naj sedaj svoja podstrešja pregledajo, zažgo, kar ne rabijo ali pa odvišne predmete darujejo potrebnim, da podstrešja ne bodo lajšala požarov.
Prav posebno pa se naj vsi zavedajo, da občina ne gradi zaklonišč za prebivalce, ampak samo za pasante, ki bi jih nesreča prehitela na cesti. Prebivalci hiš morajo v svojih hišah sami poskrbeti za svoja zaklonišča.
Anekdota
Učenjak Brahms se je šel nekoč sprehajati s prijateljem, ki ga ie nato pripeljal spet pred njegovo nišo v Karlovi ulici na Dunaju. Tam je učenjak stanoval že dolga leta.
»Kaj bodo brali,« je vprašal prijatelj, »na tablici, ki jo bodo nekoč obesili na hišo?«
»Odda se stanovanje!« je suho odgovoril Brahms.
»Poglejte, gospa, sedaj sem vendar našla ključ, ki Kmo tako dnltfn zastonj iskali.«
l LJUBLJANA
Ban dr. Natlačen o izseljenstvu
' Lepo uspela Izseljenske akademija mladine ljubljanskih šol
Izseljenski teden se je v nedeljo dopoldne zaključil z lepo izseljensko adakemijo v Frančiškanski dvorani, ki jo je pod okriljem Hataelove družbe priredila mladina ljubljanskih šol. Akademijo so počastili s svojim obiskom ban dr. Natlačen s soprogo, župan dr. Adlešič s soprogo, zastopnik di-vizionarja podpolkovnik Pavlii, univ. prof. dr. Korošec in dr. Tomšič, načelnik socialnega oddelka na banovini Kosi, izseljenski komisar Fink, zastopnik prosvetnega oddelka banske uprave prof. Planina in drugi. Goste je sprejemal in pozdravljal tajnik Rafaelove družbe p. Zakrajšek.
Po državni himni, ki jo je odpel zbor viške meščanske šole, je povzel besedo ban dr. Marko Natlačen. V svojem spominsko bogatem govoru je obdelal slovensko izseljensko vprašanje s posebne strani. Glavne misli njegovih izvajanj so bile naslednje:
Govor bana dr. Natlačena
Za majhen narod kakor smo Slovenci je število naših izseljencev, ki jih je blizu 700.000, čeprav je morda nekoliko pretirano, naravnost strašno. Pomisliti moramo namreč, da odhajajo, v tujino samo mladi, zdravi in krepki ljudje, še polni življenja. Tako izgubljamo ogromno delovno silo, ki dviga gospodarstvo in ustvarja blagostanje tujini, tujim narodom, namesto da bi te sile bogatile naše narodno gospodarstvo.
Ni čudno, ako se je prebivalstvo na bivšem Kranjskem ponniožilo v zadnjih 120 letih samo za dobrih 40 odstotkov, ko se je v istem času pomnožilo prebivalstvo Evrope za 140 odstotkov. In da odpade v razdobju od 1921 do 1936 od celotnega prirastka prebivalstva v naši državi na Slovenijo samo 4.1 odstotka, dasiravno tvori prebivalstvo Slovenije 7.9 odstotkov vsega jugoslovanskega prebivalstva, jc tudi v veliki meri pripisovati dejstvu, da je tudi v teh letih bilo število naiih izseljencev zelo veliko.
Naravnost usodno za naš narod pa je, da se desetletja in desetletja za naše izseljence nihče ni brigal. Tako so dšli stotisoči naših ljudi v tuji svet, kakor je pač slučaj nanesel, ne da bi prav vedeli, kam gredo in kakšna bo njihova usoda. Ako bi imeli Slovenci v dobi zadnjih 60 let sposobne ljudi, ki bi se res smotrno brigali za nušo izseljence tudi s stališča naše narodne celote, kakor se temu vprašanju posveča danes duša Rafaelove družbe p. Zakrajšek, potem bi bilo drugače iu bi imeli lahko po raznih državah in kontinentih strnjene slovenske kolonije, cvetoča mesta in bogate pokrajine, kjer bi prevladoval slovenski živelj, kjer ne bi bilo težko oskrbovati izseljenskega naraščaja v slovenskimi šolami in i vsemi potrebnimi kulturnimi organizacijami, kjer bi se v plemeniti tekmi s staro domovino gradila slovenska kultura.
Toda preteklosti ne moremo več popravljati. Poskrbimo raje, da bo naše delo v bodočnosti smotrno in uspešnejše kakor je bilo doslej. Prav zato, ker je naš narod tako majhen, je za nas vsak ud našega narodnega telesa velike vrednosti in prav zaradi tega moramo gledati, da.svojih ljudi ne izgubimo in da bo vsak član naše narodne družine v čim popolnejši meri izpolnil svojo dolžnost v raši narodni skupnosti, da bodo vse narodne sile pravilno usmerjene in tesno med seboj povezane uspešno služile napredku in rasti naše narodne celote.
V razmerah, v katerih Slovenci živimo, je izseljevanje za nas do neke mere potrebno zlo. Zato moramo z vsemi silami stremeti, da to zlo, .ako pa že popolnoma ne odpravimo, vsaj čimbolj omejimo. Ako ne bomo tega zla znatno omejili, bo i:aša številčna moč v naši skupni državi Jugosla-> iji od leta do leta bolj padala, kar mora vsekakor kvarno vplivati tudi na našo politično, gospodarsko in kulturno pomembnost v skupnem državnem življenju. Izseljevanje pa bomo mogli uspešno omejevati samo tako, da ustvarimo doma primerne življenjske pogoje, da bo prirastek našega naroda mogel dobiti na domači zemlji dovolj kruha. Ob pridnem in smotrnem delu bi moglo na tej zemlji živeti še mnogo več ljudi in boljše kakor danes. Z izvedbo regulacij naših voda bi bilo mogoče pridobiti mnogo nove plodne zemlje, ki bi se mogla pretvoriti v bogata žitna polja. Osušiti bi bilo treba travnike, ki so zamočvirjeni, zboljšati ob-ssžne livade, ki so preraščene z mahom, urediti vrtove, ki bi mogli precej prispevati k prehrani n tšega kmeta, bajtarja in delavca, in sadovnjake, kar bi v veliki meri zboljšalo življenjske pogoje našega podeželja. V kraje, kjer so kmetska po-sestva po večini zelo majhna in so zato na razpolago odvišne delovne sile, bi bilo treba spraviti industrijo, ki bi silam dala kruha in zaslužka.
Vse to so naloge, ki se jim mora z vso vnemo posvetiti javna uprava. Da pa se bo moglo to čimprej uresničiti, morajo pasti ovire, ki so nam do sndaj onemogočale naravno gospodarski razmah. Od širokih samouprav, ki o njih danes toliko govore, upamo, da nam bodo šele prinesle možnost sprostitve vseh delovnih sil, ako bodo te samouprave deležne tudi primerne finančne samostojnosti.
Vzporedno z gospodarsko obnovo pa mora iti tudi prava narodna vzgoja naše mladine. Naša šola mora v srcih narodnega naraščaja vzgojiti trdno in močno narodno zavest. Naj bi današnja aka-
demija in vsakoletno praznovanje izseljenskega tedna pripomogla čim več k temu, da bi bila zavest narodne skupnosti vedno živa v vseh srcih, ki po njih polje slovenska kri.
Govor bana dr. Natlačena so zbrani nagradili z dolgotrajnim odobravanjem.
Nato je nastopil zbor viške meščanske šole pod vodstvom g. kernca, ki je dovršeno odpel tri domoljubne pesmi. — Učenček viške ljudske šole je pogumno zdeklamiral Župančičevo »V teh težkih dneh«. — Prav učinkovit je bil simbolični prizor, s katerim so se predstavile učenke I. dekliške meščanske šole. Pet deklet in štiri dekletca v narodnih nošah so na zvoke harmonike, ki ji je strokovnjaško ubiral gumbe drobni Bogdan Mar-gon, učenec viške ljudske šole, nastopile z lepim plesnim rajanjem. — Močan zbor drž. učiteljišča pod vodstvom prof. Mihelčiča je nastopil z dvema pesmima, ki ju je podal zelo lepo. — Osmošolec klasične gimnazije je nato recitiral odlomek iz Cankarjevega Kurenta. — Akademik in dijakinja klasične gimnazije sta na violino in klavir zaigrala tri težje koncertne komade, spored pa je zaključil zbor uršulinskih šol, ki je dovršeno zapel tri domoljubne pesmi.
Akademija je bila prav lep zaključek izseljenskega tedna. Škoda je le, da je bila deležna tako pičlega obiska od strani odraslih oseb. Razen odličnikov in zastopnikov javnega življenja je bilo opaziti v dvorani samo mladino, pa še ta je po večini nastopala na odru, tako da so v dvorani zevale velike praznine.
— Pri korpulentnib ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. _Og! reg S br. 30474/35._
1 K promociji dr. Antona Korošca za častnega doktorja prava na Univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani v nedeljo, dne 17. decembra v univerzitetni zbornici, bo dovoljen vstop samo proti vabilu.
1 Namesto venca na grob g. Jožefa Šiške, stol nega kanonika in soustanovitelja ter dolgoletnega zaslužnega člana nadzorništva Vzajemne zavarovalnice, je Vzajemna zavarovalnica podarila Ško-
Danes nepreklicno zadnjikrat! Ne odlaiajte, 8e danes si oglejte zabavni in duhoviti pevski film
Giuseppe lugo član milanske Scale, gost D A« Alfi 11 Atrij
kraljevske rimske opere in pariške velike opere poje
operne arije in sijajne dlagerje skladateljev Pucci-	Ne lamudlte teit« kraiuieen tlim«!
nija, Verdija, Leoncavalla, Uixia in Valenle	Kino Union tel. 22 21 Ob Iti, 19. in 21. url
fijskemu društvu pa varstvo sirot znesek 1000 din. Srčna hvala I
1 Kupujočemu občinstvo se nudi v nedeljo 17. decembra izredna prilika za nakup božičnih daril, ker bodo trgovine ta dan v Ljubljani ve« dan odprte. Zlata nedelja je torej leto« v nedeljo dne 17, decembra in bodo trgovine v nedeljo pred božičnim večerom 24. decembra ves dan zaprte.
1 Knjige Mohorjeve družbe so prille. Vsi naročniki, ki so jih naročili pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7, jih dobe v pisarni Prosvetne zveze vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6. Prosimo, da istočasno naroče knjige za prihodnje leto. Poštnina knjig znaša 3 d:n.
1 Moderne pletenine, Karničnik, Nebotičnik.
1 Sneg! Nedelja je bila še prav lepa. Čez
noč pa je zavel od severozapada snežni val. Po Gorenjskem je že v nedeljo proti večeru začelo močno snežiti. Gorenjski vlaki so privozili včeraj zjutraj precej zasneženi. Kakor nam poročajo, je do včeraj na Gorenjskem, zlasti okoli Kranjske gore, padlo do 50 cm snega. Naglašajo, da bo smuka prav ugodna, ker pada sneg na suha tla. V Ljubljani je zjutraj bilo nekoliko toplejše vreme ko zadnje dni. Sprva so se zjutraj začele loviti posamezne snežinke, to je trajalo dopoldne, okoli dveh popoldne pa je- začel sneg resno naletavati.
I Pri Bobenčku dobe abonenti dobro domačo hrano.
i Velika racija v Ljubljani Že od 8. decembra
opravlja uprava ljubljanske policije razsežne racije po okolišu ljubljanskega mesta. Pri svojem prerešeta-vanju zajame vsak dan precejšnje število klatežev in
potepuhov, ki so se zatekli zaradi zime v mesto. Med njimi je mnogo takih, ki jih doslej policija še ni poznala. Prav tako f>a ie bilo prijetih mnogo starih znancev, ki imajo pri upravi policije že precej debele sežnje aktov s svojim imenom. Vsega skupaj je bilo doslej prijetih okrog 60 takih tičev, za katere velja, da je njihovo še najbolj pošteno delo beračenje, vse drugo, s čemer se pa še bavijo, pa kaj hujšega.
1 Zamenjano suknjo so mu ukradli V soboto jo marsikdo rad mahne v gostilno in tako jo je tudi zavil v gostilno z veselo družbo ljubljanski čevljarski mojster. Ko je pozno ponoči vsa okajena družba odhajala, ni nihče zapazil, še manj pa mojster sam, da je oblekel mesto svoje suknje, ženski plašč, obšit s krznom. Seveda mojster še ni našel najkrajše poti domov, Zato ni nič čudnega, čeprav je žalostno, da so mu med potjo nekje sle/ili tudi ženski plašč ter je prišel domov brez površnika. Kratek nauk iz dolge štorije je ta, da bo zamenjani plašč moral plačati, sebi pa kupiti novega, kar je vsekakor presneto 'drag maček.
Prosvetni večeri
Tudi v letošnji zimski sezoni bo maribor. Prosv. zveza prirejala prosvet. večere, na katerih se bodo v poljudni obliki obravnavala prvenstveno vprašanja, ki so danes za naš narod posebno važna. V vrsti prosvetnih večerov bodo predavanja o slovenskih izseljencih v tujini, o naši notranji emigraciji, o Slovencih ob Adriji in Soči, o koroških Slovencih, o slovenskem narodno-obrambnem vprašanju itd. Kazen tega si bomo na teh večerih poživili spomine na veličastne prireditve v minulem letu, kakor so bili mladinski dnevi v Mariboru in Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Večino predavanj bodo pojasnjevale skioptične ali filmske slike, od katerih so nekatere izdelane v naravnih barvah.
Prvi prosvetni večer bo v četrtek, 14. dec. v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sporedu je predavanje o vprašanju naše narodne obrambe. Govoril bo predavatelj iz Ljubljane.
Tatvine lesa v Dravski dolini pred sodniki
Maribor, 11. dec.
Pred okrožnim sodiščem je bila danes razprava zaradi tatvin lesa, ki so svoj čas vzbujale v Dravski dolini, na Pohorju in na Kozjaku pre-cešnje razburjenje. Zaradi teh tatvin se je zagovarjal pred sodiščem 27-letni delavec Rudolf Ko-ražija iz Ruš, družbo pa so mu delali tudi avto-prevozniki, ki so zanj prevažali ukradeni les. Ti prevozniki so: 89-letni Roman Ploj, 36-letni Vinko Geršak ter njegov brat 2&-letni šofer Maks Geršak iz Maribora in 33-letni avtoprevoznik Pavel Fer-linc iz Košakov.
O tatvinah Koražije smo že obširno poročali. Dogajale so se največkrat v Dravski dolini, nekajkrat pa tudi na južnih pobočjih Pohorja. Obtožnica očita Koražiji sedem takih tatvin. Koražija se je predstavljal povsod kot imovit lesni trgovec ter je kot tak najemal avtoprevoznike, da so mu prevažali les. Prevozniki seveda niso vedeli, da imajo opravka s prebrisanim tatom ter so mu nasedli. Koražija je potem najel nekaj delavcev,ter se je odpeljal s tovornim avtomobilom po deske ali tesan les, ki je bil zložen kje ob cesti. Ta les so naložili na tovorni avto ter ga zapeljali največkrat v Varaždin k lesnemu trgovcu Aleksandru
Kleimi, manjšo količino lesa pa je prodal tudi ne-kCmu mariborskemu trgovcu. Les so nalagali vedno ponoči pri raznih lesnih trgovcihin posestnikih v Reki pri Hočah, Sv. Ožboltu ob Dravi, v Bistrici, v Šmartnem na Pohorju, Pri Ruški koči In v Rušah. Dostikrat lastniki lesa niso niti opazili tako kmalu, da so okradeni. Koražijo so nazadnje ujeli v Rušah, kjer je jvonoči nakladal na tovorni avto deske s skladišča nekega tamošnjega trgovca z lesom. Zanimivo je, da Koražija od teh tatvin ni imel skoraj nobene koristi. Pretežen del izkupička je šel vedno za vožnje s tovornim avtomobilom. Prevozniki so računali Koražiji prevoz po normalai tarifi 6 din za km, na avto pa je vsakokrat lahko naložil le 4 kubične metre lesa. Tako je dobil v Varaždinu pri trgovcu Kleinu nekoč za partijo desk 1100 din, prevoznik pa mu je zaračunal za vožnjo 1000 din, tako da mu je ostal kot dobiček samo stotak. Izgleda tedaj, da ni bil tako pohlep po denarju vzrok tatvin, pač pa je Koražiji ugajalo, da so ga imeli za trgovca z lesom.
Pri današnji razpravi je Koražija skesano priznal vse, kar mu je obtožnica očitala. Ostali obtoženci so se zagovarjali, da niso vedeli, s kom imajo opravka. Koražija je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora ter 600 din denarne kazni ter na 3 leta izgube častnih pravic, vsi ostali obtoženci pa so bili oproščeni.
*
m Obiščite razstavo mariborskih umetnikov. Mariborčane opozarjamo na razstavo naših likovnih umetnikov v mali dvorani Uniona na Aleksandrovi cesti. Razstavljena so samo izbrana, kvalitetno vredna dela, tako da se
Skupina poljskih vojnih ladij, ki so se pridru Sile angleškemu vojnemu brodovju in plovejo
pod angleško zastavo,
ogled razstave res izplača,
m Skrivnost strelov na meji delno pojasnjena. Obširno smo že poročali o skrivnostnih zločinih, ki so se dogodili v noči od petka na soboto v nemških obmejnih krajih Ernovžu in Gomilici. Neznanec je ustrelil tri nemške uradne organe, ki so ga na meji ustavili. Nemci so organizirali takoj velikopotezno zasledovalno akcijo. Mejo so tako zustra/ili, da ne bi niti miš mogla pobegniti. Na vsakah 50 korakov je stal stražnik. Zasledovalne patrule so nevarnega strelcu izsledile. Zatekel se je namreč s svojo spremljevalko k nekemu nemškemu kmetu v bližini meje. Dal mu je 20 mark ter ga prosil, naj .ga skrije v kakšno skrivališče, kjer bo lahko dan prespal, ponoči pa se bo skušal preplaziti čez mejo na naše ozemlje. Kmet je denar sprejel ter je oba skril v neko Suno, potem pa je odhitel ter je obvestil o tem oblasti. Nemški varnostni organi so v velikem številu obkolili omenjeno Supo. Niso pa si upali v bližino, temveč so jo iz dal jave kakih 100 korakov obkrožili ter začeli od vseh strani streljati. Streli so spečega tujca prebudili, odprl je nekoliko vrata ter začel še sam streljati na preganjalce. Tedaj pa ga je krogla smrtno pogodila ter je padel. Ko so streli iz štipe utihnili, so varnostni organi planili v šupo. Našli so v senu skrito trepetajoče mlado dekle, pri vratih pa mrtvega mladeniča, ležečega v krvi. Po listinah, ki so jih našli pri mrtvem, so ugotovili, da je to 22 letni josef Hacker iz Nilrschati, okraj Mies na Sudetskem. Njegova spremljevalka je bila šele 15 letna Murija K. iz llode-schau okraj Mies n« Sudetskem. Zakaj sta oba pobegnila in zakaj je Ilucker streljal na obmejne organe, pa je zaenkrat še nepojasnjeno, oziroma nemške oblasti tozadevno niso izdale še nobenega obvestila. Na izsleditev llackerja je bila razpisana nagrada 500 mark.
m Opozorilo nvtomohilistom. Predsfojni-štvo mestne policije opozarja lastnike motornih vozil in obratnih motorjev na področju mari-horskega mesta, da je treba obrazce za prijavo motornih vozil oddati najkasneje do 14. t. m., za prijavo obratnih motorjev pa do 20. t. m. Obrazci se dobe pri predstojništvu brez-
plačno. Istočasno se lastniki motornih vozi! opozarjajo, da je do nudaljnegn prepovedana uporaba osebnih avtomobilov in motociklistov v času od sobote od 14 do ponedeljku do 8.
m V Št. Janžu na Dravskem poljn priredi tamošnji Dekliški krožek v nedeljo, dne 17. t. m. mladinsko proslavo, združeno s telovadnimi točkami in igrami »čudežna cvetku«, »Berač in deklica« in »Gluha teta«.
m Padavičar utonil v potoku. V malem potoku Drvanji je utonil 57 letni hlapec pri tr-ovcu Perku v Sv. Benediktu v SI. gor. Ivan "zor. Pokojnik je stalno živel v Perkovi vini-čariji. Ko je šel iz viničarije k svojemu gospodarju, ga je vodila pot čez |K)tok Drvanjo, ki je tum poldrug meter globok Ko je šel čez brv, gu ie prijela padavica ter je omahnil v vodo. Našli so ga že mrtvega,
m Angel varuh... Dveletni sinko graverja Libischa se je igral na dvorišču hiše na Glavnem trgu. Ker pa so bila vezna vrata od|>rtn, je odtaval na cesto ter se korajžno podal |>o pločniku naprej, dokler ni prišel do mostu. Dečko je potem odkorucul jx> sredini mostu, kjer se je začel vzpenjati na ograjo. Ko pa je priplezal na vrh, ga je prijela krepka roka nekega pasanta, ki je funta izročil stražniku, ta pa prestrašeni materi.
m letni lant odnesel 10.(100 din. V Mežici ie bil izvršen vlom v stanovanje trgovke Miro Brundule. Tat se je splazil v stanovanje s ponarejenimi ključi. Iz jedilne omare je odnesel 2 steklenici likerja, iz omare za srebrnino pa je vzel dve zlati uri, vredni 8000 din. Nato si je nabasal še raznega perila, čevljev in obleko ter je povzročil okrog 10.000 din škode. Tatvine je osumljen neki 15 letni fant, pri katerem so našli nekaj denarja ter papir, v katerem so bile ure zavite. Dejanje pa dečko taji.
Gledališče
Torek, 12. decembra ob 20: »Via Mula«. Red C.
Celjske novice
c Protidraginjskega zborovanja v Celju se fe
v nedeljo udeležilo okrog 400 ljudi. Posamezni govorniki so razpravljali o ukrepih zaradi narašču-joče draginje in prikazali izredno težak položaj delavstva in nameščencev. Na koncu je bila sprejeta resolucija z zahtevami, da se nujno vse potrebno ukrene proti draginji in primerno zvišaj® plače nameščencem in delavcem. Nujno naj se piV iagodijo vsi zaslužki delavcev in nameščencev p«* trebnemu eksistenčnemu minimumu in zdaj nastalim draginjskim razmeram. Zaradi tega naj se mesečne plače zvišajo do 1000 din za 30%, do 2000 za 25%, do 3000 za 20% in nad 3000 za 15%. S strogimi kazenskimi odredbami naj se prepreči vsaka špekulacija. O. ban naj določi minimalne plače tudi za privatne nameščence. Protidraginjskim odborom naj se da izvršilna moč, sestavljajo pa naj jih zastopniki konzumentov, med katerimi naj bodo tudi zastopniki strokovnih organizacij. Za božič ali za novo leto naj se vsem nameščencem izplača trinajsta plača. Tudi vsem občinskim, banovinskim in državnim nameščencem ter upokojencem naj se povišajo prejemki v sorazmerju z rastočo draginjo. Zborovanje je vodil mestni svetnik g. Pibrovc Rudolf.
c Krajevne organizacije Kmečke zveze v celjskem okraju so imele preteklo nedeljo svoja zborovanja. Posebno dobro obiskana so bila zborovanja v St. Jurju, Celju, St. Pavlu pri Preboldu, Polzeli in Petrovčah. V Št. Jurju je govoril zboro-valcem senator g. Alojzij Mihelčič. c V Celj u se je v soboto ustanovilo Združenje rezervnih oficirjev. Izvoljen je bil odbor s predsednikom g. Ulago Antonom na čelu.
c Žaljivo dopisovanje laških dopisnikov v celjskem lističu, ki jih je baje kar 11, je že vendar enkrat prišlo pred sodišče. Eden najbolj navdušenih dopisnikov g. dr. Roš iz Laškega je prišel pred celjsko sodišče in bil obsojen na 500 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti pa na 6 dni zapora ter na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Zanimiva je bila izjava g. dr. Roša, ko je dejal, da članka proti g. Deželaku ni niti inspiriral, niti diktiral, niti dal komu naročilo, da bi ga napisal in celo, da ga (kot vnet dopisnik dvomimo) ni niti prebral.
c Še je bencina! Pritožbe tako prodajalcev kot konsumentov bencina niso osnovane. Prav za prav bi bilo to tako razumeti, da je bencina za privatnike še vedno dosti, ni ga pa za one sloje, ki se z avtomobilizmom vzdržujejo. Mislim pri tem na autoprevoznike in autoizvoščke. Za primer povem samo dva primera, ki pa jasno povesta, kakšna krivica se danes godi autoizvoščkom in autopre vozni kom. Pred dnevi je pri znani celjski črpalki stalo kar precejšnja kolona automobilov. No in, ko pride na vrsto tudi »Opel«, katerega je vodila gospodična iz neke celjske trgovske hiše, ji prodajalec bencina ni dal zahtevane količine 10 litrov. Dal ji je, kakor tudi ostalim (mnogo bolj potrebnim) 5 litrov bencina. Mlada gospodična pa s to količino nikakor ni bila zadovoljna ter je na mile in vnebovpijoče prošnje dosegla, da ji je gospod pri »pumpi« dal še nadaljnih 5 litrov. V to pa je privolil še iz razloga, ker je gospodična zatrjevala, da ima zelo nujne vožnje (saj je bil prihodnji dan praznik) in da ima tank povsem prazen. Toda, na veliko začudenje prisotnih, je po nastavku črpalkine cevi začel bencin teči po cesti. Ugotovilo se je, da je bil tank poln in je torej drugih 5 litrov steklo po cesti. Kako se je gospodična začudila, to vedo povedati očividci, preostali pa si mislimo svoje. Istega dne je pri drugi bencinski črpalki v Celju s konji privlekel neki autopodjetnik svoj tovorni auto. Zaprosil je ponižno lastnika črpalke, da mu priskoči na pomoč z nekaj litri bencina. Voz je stal na cesti brez kapljice bencina, dasi je lastnik črpalke imel bencina dovolj za prodajo. Izdajo bencina pa je odklonil z motivacijo, da ga nima. V tem momentu pa se je pripeljal neki gospod (seveda z auto-mobilom — luksuznim) in poprosil ako bi zamogel dobiti bencin. Beseda z besedo sta naenkrat stvorili 15 litrov bencina. To je dane« moderno! Naibrže sta vodo blagoslovila
in bencin je bil tuli Autopodjetnik je seveda svoj voz s konji zavlekel dalje ter pri tem zahvaljeval Boga, da lastniki črpalk odn. prodajalci bencina nimajo v oblasti tudi konj. Takih primerov je vsak dan dovolj. Kdor se hoče o tem prepričati, naj se potrudi k bencinski črpalki v jutranjih urah, kjer se o teh žalostnih dogodivščinah lahko sam uveri. — MkBn
KULTURNI OBZORNIK
„Slepci"
Frana
Tratnika
Velika sflskarslka kompozicija Fr. Tratnika »Slepci«, ki je nastala po naročilu visokega protektorja slovenske umetnosti bana dravske banovine g. dr. M. Natlačena za »Dom slepih« v Kočevju, 6e nad vse častno uvršča v galerijo del osebnega razvoja umetnikovega. Tratnik je biil v tem primeru postavljen pred temo, ki je izrazito lastna njegovemu naturelu in ki je že večkrat našla v njegovem dolu zrelo realizacijo.
Na vzvišenem samotnem hribu pred vizijonarno prikazanem ozadjem neba so upodobljene tri postave slepcev, ki s tipajočimi kretnjami rok in pregibi teles negotovo in nedoločno dojemujejo vnanji svet. Fizi-ognomije upodobljencev, obdelava njihovih teles, draperij, kakor tudi točnejša omaka prostora, kjer se nahajajo, vse je omejeno na najmanjšo mero izraznih sredstev. Na misel mi prihajajo ob tej kompoziciji »Slepci« Pietra Brueghela. Tam široko e piano pripovedovanje a komično epizodo, ki šele po miselnem sodelovanju postane tragična, tu pa gola skupina treh postav v svojem individualnem brtju reduciranih na minimum, enostavnih, pa vendar tako grozotnih. Kakor so med Brueghelom in Tratnikom pretekla stoletja, tako se je iapremenil tudi način oblikovanja določenega umetnostnega predmeta in tako se je tudi izpremenila pot, po kateri hodi umetnik, da izrazi skrivnosti svojega srca, da ustvari umetnino. Ko se je Tratnik odločil, da na tak način uresniči koncepcijo, jc za njim stalo njegovo umetnostno prepričanje — njegov umetnostni genij. Vedno, kadar gledam Tratnikova dela, se pred mojimi duhovnimi očmi pojavlja tekst Ivana Cankarja. Oba glasnika najbednej-ših, oba iskatelja za zadnjimi skrivnostmi človeške duše, st si po načinu umetnostnega izražanja izredno sorodna. Obema ni zunanji videz nikdar resnica, marveč le lupina, v kateri se skriva edino vredni, etično utemeljen notranji svet. In iz te postavke nam postanejo na mah razumljivi tudi »Slepci«. Tratniku tu ni šlo za uporabljanje treh individualno določenih slepih ljudi v določenem krajinskem ali drugačnem miljeju, marveč za eno samo demonstracijo morda najstrašnejše nesreče, ki more doleteti človeka, za demonstracijo slepote same na sebi. Ne snov, razdrobljena na posamezne zanimivosti, je bila torej predmet Tratnikove podobe, marveč njena vsebina v celoti, tista strašna usoda in tragika ljudii, ki jim ni dano gledati sončne svetlobe, ne drugih del božjega stvarstva. Obsojeni na večno temo n&ali izvestni v
zunanjem svetu drugače kakor s tipom ali sluhom, s fiziognomijami, ki so kot kolektiv pred duhovnimi očmi umetnikovimi našli na tej podobi ovekovečitve. Zato je umetnik opustil na podobi sleherno točnejšo oznako prostora, postave se nahajajo v nekem le sumarično nakazanem samotnem kraju pod široko razprto svetlobo neba, v katero hrepenijo, ker jo občutijo, slutijo, ne pa vidijo. Upodobljenci sami se kakor fantomi v rahlih, skoro gotskih krivuljah izvijajo iz zemeljske gmote. Dušeslovno življenje figur jc skrbno pretehtano in se z organizacijo kompozicije združuje v eno samo dinamiko.
Za osebni razvoj umetnikov pa bi bilo zanimivo primerjati njegovo risano kompozicijo »Slepcev« iz leta 1911, ki je v Narodni galeriji, s sedanjo sliko v olju. Kakor v našem primeru tako je tudi v prejšnjem delu upodobil tri slepce. Vendar kakšna razlika v pojmovanju umetnostnega predmeta! Figure v mladostnem delu so neprimerno točinejše karakterizirane, obrazi kljub osnovnemu izrazu, ki ga vtisne slepota, individualizirani. Ugotoviti moramo neprimerno več naturalističnih elementov kakor v naših »Slepcih'. Ista razlika je tudi v dušeslovnem izživljanju oseb. Želja po luči in jasnosti je pri »Slepcih« iz 1. 1911 skoraj brutalno aktivna. Kakor drevesno deblo ali kamnit blok stojita moška v ozadju, konvulživične kretnje rok, odprla usta, skoraj animalični, napeli izraz obrazov pozna eno samo željo — videti I Sele na ženi v ospredju, v rahli vijugi njenega telesa se ublaži vertikalna ostrina njenih tovarišev. Kako izpreme-njeno življenje žive sedanji »Slepci«! Nobene zahteve več, nobenega upora, marveč le silno otožna resigna-caja. Ista razlika je zaznavna tudi v figuralni kompci* ziciji. Tam dvoje oseb strnjenih v eno telo, kateremu se po skupni usodi povezana pridruži še ženska figur ra, tu pa zrel in prostorno pretehtan kompozicijski lik, temelječ na diagonali, ki gre od žene v ospredju na desno v globino do žene na levi in se strmo prelomi v prostor do tretje figure. Če strnemo ta opazovanja, ki smo jih našli na teh primerih, potem bomo rekli, da gre pot umetnostnega razvoja pri Tratniku vedno dosledneje k povdarjaanju duhovnih vred^ not kot najvažnejših prvin umetnostnega lika, da j poduhovljeno življenje njegovih postav vedno bo ubrano, harmonično in da zlasti v kompozicionalm oziru zori, se nekako osredotočuje ter tako uvaja v svoje delo neko zaokroženo podobo,
S. Mrkuž,
Ljubljanska drama: Courtelisie: Tri komedije
(Premiera, 9. decembra 1939.)
Podoba je, da bodo letos prevladovali v našem dramskem sporedu francoski avtorji, saj je Georges Courtelin že tretji v njihovi vrsti. Proti temu ne bi še toliko ugovarjali, če bi nam gledališko vodstvo vsaj predstavilo dramatike, ki jih še ne poznamo in uprizarjalo zares reprezentativna dela. Toda res ne vemo, čemu je bilo treba izkopavati iz arhiva igre, kakršne so Courtelinove tri tako imenovane komedije, kakor se nam neupravičeno in bahavo predstavljajo njegove literarno precej skromne igrice »Bourbouro-che«, »Stalni gost« in »Priljudni kemisar«. Tako se vprašujemo posebno spričo dejstva, da je bilo v našem gledališču igrano že toliko domačih in tujih del, ki bi bila vrednejša ponovitve, prav tako pa tudi del, ki jih sploh še nismo videli. Vse kaže, da je te tri burke znova priklicala na oder bolj zadrega kakor lesnična potreba, kar nam med rugim potrjuje tudi nič dobrega obetajoči zastoj, ki smo ga zadnje čase opazili v delovanju našega dramskega gledališča. Teko se je po lepih začetkih letošnjega gledališkega leta znova odprla stara rana našega gledališča, kar zadeva spored: nepripravljenost, breznačrtnost in pomanjkljiva razdelitev in urejneost vsega dela v okviru sezone. To vprašanje se nam zdi tako važno, da se bomo ob priliki še povrnili k njemu.
Kaj nam nudijo Courtelinove tri zabavne odrske humoreske, kakor bi njegove dramatizirane anekdote kvečjemu lahko imenovali? Prva izmed njih z naslovom »Bourbouroche«, ki utegne biti še najboljša, nam prikazuje zaljubljenega možička, ki v svoji omejeni naivnosti nič ne sluti, kako mu njegova prevejana in pokvarjena ljubica nastavlja rožičke z ljubimcem, ki ga skriva pred njim v omaro. Slepota njegove nore zaljubljenosti je tolika, da mu zaman odpira oči star gospod, ki je bil skozi osem let priča vsega tega. Stvar je tipičen francoski naturalizem izpred nekaj desetletij, ki se nam danes zaradi svoje plehkosti upira prav tako, kakor se nam zde miselni aforizmi, ki je z njimi prepleteno enostavno in celo dolgočasno dejanje, kaj cenena modrost. Literarno še manj pomembna je burka iz sodne dvorane z naslovom »Stalni gost«. Tudi ta enodejanka je zgrajena na presenečenju in nasprotju, ki sta bila od nekdaj skromno dramatično sredstvo lahkotnih vaudevillskih stvaritev. Nekoliko močnejši poudarek bi utegnila imeti dvojna itfra zagovornika, ki se med razpravo prelevi v držav-
nega tožilca in je kajpada slej ko prej ves v službi »pravice«, ki prav tako lahko pogublja tistega, ki ga je še branila. Toda pisatelj sam pretirava življenjsko verjetnost v toliki meri, da odbije satirični možnosti sleherno ost. Ostane le še smeh, pa ne tisti zdravilni, očiščujoči smeh resničnih komedij, marveč smeh, kakršnega nam po navadi vzbujajo razne anekdote, smešnice in podobna duhovičenja. Isto velja za eno-dejar.ko »Priljudni komisar«, dasi skriva tudi ta burka v sebi zametek, iz katerega bi utegnil resnejši oziroma umetniško prodirnejši avtor napraviti pomembno stvar. Tako pa smo le priča burke, kako se vsemogočni policijski komisar naposled trese in skriva pred samokresom v rokah blaznega vsiljivca.
Režiser g. Osip Šest je uprizoritvam dal kar se da poljuden ton ter ni skušal mimo avtorjeve tipično naturalistične zamisli iskati novih možnosti v smeri farse ali groteske. In vendarle ni dvema, da spadajo pričujoče Courtelinove odrske skice med dela tiste vrste, ki jih more na odru v nemajhni meri rešiti edinole spretna improvizirana -igra. To se je videlo tudi iz nekaterih posameznih vlog; med njimi moramo največ priznanja izreči g. Cesarju, ki je prešernega in jokavega zaljubljenca Bourbourochea podal z resnično komiko, čeprav ne brez namiga v občinstvo. Tudi njegov komisar je bil dobro očrtana figura, vendar močnejša v zunanjih poudarkih kakor pa v izrazih ironije in strahu. Posebej moramo omeniti tudi g. Skrbinška, ki nam je « tipični podobi predstavil intri-gantskega »starega gospoda«. Adela g. Gabrijelčičeve je bila prav prepričevalna varljivka, vendar ji je nedo-stajalo nečesa, kar bi lahko imenovali skriti temperament ali naravo te ženske. Dvoje tipičnih podob iz golerije okostenelih pravnikov sta bila gg. Jerman in Gregorin: prvi je bil kot predsednik sodišča bliže grotesknemu pojmovanju, medtem ko se je drugi odel v togo komike patosa. Posrečena tipa, dasi morebiti ne najbolje izbrana, sta bila nadalje gg Kralj in Jan kot stalni gost in kavamar Alfred. Svojske poudarke jc dal svoji igri g. Sever, vendarle je bil njegov Floche nekoliko v nasprotju z lahkotno zasnovo burke. Gospoda, ki je našel uro, je z maniro velikomest-neža podal g. PIuL
Slučaj je nanesel, da sem ravno te dni gledal v enem izmed ljubljanskih kinematografov izvrsten film »Juarez«, ki je posnet po znani Werflovi drami »Ju-
Moda tudi v vojaki ne počiva
V mestih zahodne Evrope so Se v veljavi strogi predpisi gledo zatemnitve mest. Cestna razsvetljava je kaj skromna, sVetlobne reklame ni več, izložbena okna ne prižigajo več luči, avtomobili in motorji vozijo brez luči, iz nobenega okna, nobenega stanovanja ne sme švrkniti svetel žarek na ulico. Seveda je ves promet temu primerno počasnejši in zlasti v večerih, ko ni meseca, se vse giblje kaj previdno in oprezno. Žepna baterija je v teh razmerah postala nenadomestljiva, pa še te se je treba previdno posluževati, da ne |>osveti preveč naravnost v >oko postave«, ki ne sme opaziti nobenega svetlega žarka, pa naj velja kar hoče... Izgovarjaje se na to stisko je nenadkriljiva moda iznašla novo sredstvo, da ženske v temnih večerih opozarjajo okoli nase: žareče klobuke. To je sicer navaden ženski klobuk kakršnekoli fantastične oblike, le okrašen je z umetnimi cvetlicami. V teh cvetlicah pa je nova iznajdba: prevlečene so z neko snovjo, ki fosfore-scira, t. j. podnevi vsrkava svetlobo, v temi pa žari in se sveti (kakor številke na nekaterih urah). Pa tudi te cvetlice so tako postavljene na klobuk, da se ne svetijo navzgor, da iznajdljivih zastopnic nežnega spola ne bi ugledal kak iiombnik, ampak svetijo samo naprej in tako utirajo pot tudi skozi gneče. Poznavalci mode in z njo združenih stremljenj pravijo, da imajo ti klobuki še veliko bodočnost, vsaj do konca vojne, če se ne bodo ohranili tudi še potem, ko bodo ulice že razsvetljene. Tako so spet ženske dobile neko prednost, erlo v tem tako viharnem času. Sedaj si ustvarjalci mode belijo glave, kakšno luč bi dali moškim, cigareta menda sveti preveč na vse strani...
Meteor ga \e oplazil
V bližini Neapla, na planem, se je pred kratkim dogodil redek primer, da bi meteor skoro ubil kmeta, ki je mirno delal na polju. Nenadoma je začutil, da je mimo njega kot blisk naglo padel v tla razbeljen predmet, ki mu je šel tik mimo obraza in mu povzročil globoko rano in močne opekline. Razbeljeni košček je brez sledu izginil
v tleh. Kmet v prvem strahu prav za prav ni
vedel, kaj bi, nato se je spomnil svojega položaja in je šel k zdravniku. Ta je ugotovil, da bi mož postal žrtev meteorja, ki je zašel iz svetovnega prostora v območje zemlje in je v mehki prsti Kampanje zaključil svojo dolgo pot. K sreči jo bil to čisto majhen drobec, sicer ,bi bila nesreča gotovo hujša.
Letos 1. decembra je vrhovno poveljstvo nad dansko vojsko prevzel general W. W. Prior. Slika ga kaže pri odhodu s sprejema pri kralju.
ŠPORT
šport zadnje nedelje
Smo tik pred smučarsko sezono in zato se krči vedno bolj šport na zelenem-igrišču. Preteklo nedeljo je bilo prav malo nogometa; ping-pongarji so se pomerili v Ljubljani in to je bilo tudi vse. Sedaj si še pobližje oglejmo ta srečanja.
BSK : Gradjanski 1:1 (0:1).
Pred 10.000 gledalci sta nastopila gornja nasprotnika v svojih najmočnejših postavah. Po rezultatu sodeč izgleda, da sta bila obe enajstorici enakovredni; toda to velja samo za začetne minute, potem pa je Gradjanski popustil ter je igral docela podrejeno vlogo.. Zaradi tega in zaradi faulanja so Zagrebčani mnogo izgubili pri bel-grajskemu občinstvu.
Juniorski nogometni turnir
Na nedeljskem juniorskem pokalnem turnirju, v katerem je zmagal Mars, so bili doseženi tile rezultati:
Mars : Slavija 5:0 Mladika : Moste 0:7 Mladika : Slavija 4:0 Mars : Moste 6:4
Mednarodni nogomet doma in v inozemstvu
Hašk : Rapid (Bukarešta) 2:0 (1:0) Jugoslavija : Ankara 3:2 Nizozemska : Belgija 4:1
Drug domač nogomet
Cukarički : Bask 2:1
Bata : Bafka 5:1
Vojvodina : Železničar 5:2 (2:1)
Slavija (V) : Sloga (Križ) 10:0
Italijansko prvenstvo
Nedeljske prvenstvene tekme v Italiji so takole izpadle: Bologna:Juventus 1:0, Novara:Ve-nezia 2:0, Lazio:Napoli 2:0, Milano:Liguria 1:1, Genova: Ambrosiana 2:2, Fiorentina:Roma 1:0, Torino:Triestina 3:1, Bari:Modena 1:0. - Tabela italijanskega prvenstva izgleda sedaj takole: Bo-logna 16, Ambrosiana 15, Lazio 14, Genova 13 t.
Ustanovitev nogometne podzveze v Mariboru
Maribor, 10. decembra. V zvezi z reorganizacijo celokupnega športa v državi in s tem tudi v Sloveniji se je danes vršil v Mariboru ustanovni občni zbor Mariborske nogometne podzveze. Otvoril ga je delegat Slovenske nogometne zveze dr. Kosti iz Ljubljane. Olimpijski odbor je zastopal na skupščini Evgen Bergant. Mariborska podzveza bo obsegala 12 klubov. Od teh jih je bilo na današnji skupščini zastopanih 10. 0 prizadevanjih za ustanovitev je podal zanimivo poročilo Fišer. Med drugim je apeliral tudi na Slovensko nogometno zvezo, da podpira gmotno in moralno novo podzvezo, ki ima malo klubov in s tem tudi malo sredstev za življenje. Na severni meji ima slovenski šport poleg športnega tudi še važnejše narodno poslanstvo. Prosil je delegata Zveze, da bo na zvezinem občnem zboru podprl ta stremljenja mariborske podzveze. Proračun, ki ga je nato Fišer podal, predvideva 8000 din, ki bi se krili iz predvidenih dohodkov. Delegat »Slovana« iz Guštanja Jelenko je prosil, da se s posebno postavko v proračunu omogoči ustanovitev klubov na severni meji. Delegat »Mure« Peterka je potem apeliral, da naj se pri volitvah odbora uveljavi sporazumna lista. Sledile so volitve, pri katerih so bili izvoljeni na podlagi tozadevnega sporazuma Mag. Maver predsednik, Joštl podpredsednik, Mozetič 1. tajnik, Miheljak II. tajnik, Amon blagajnik, Glavič pa kapetan. V odbor sta bila izvoljena še Grbec in Dasko.
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladikl. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen!
arez in Maksimilijan«. To pripovedujem v tej zvezi zaradi paradoksa, ki mi je ob tej priliki prišel na misel: da namreč gledališče lahko izpodriva kino. Kdor namreč želi videti delo umetniške vrednosti, gre lahko te dni v kino, medtem ko tisti, ki se mu hoče edinole zabave, lahko zavije v — gledališče. Ali ni to narobe svet?	France Vodnik.
ASK-ov smučarski tečaj. »Akademski športni klub« razpisuje od 3. do 8. januarja 1939 smučarski tečaj na Črnem vrhu nad Jesenicami. Odhod iz Ljubljane 3. januarja ob 11.45. Klub bo preskrbel četrtinsko vožnjo ter revnejšim plačal prenočnino. Prijave se sprejemajo do 16. decembra na naslov: Ahačič Metod, univerza Ljubljana. Vse, ki se mislijo tečaja udeležiti, vabimo 16. decembra ob 2. uri na sestanek v KK. domu, da se pogovorimo glede prehrane. — Obenem naznanjamo, da ima vsak član »ASK-a«, ki se izkaže s člansko legitimacijo, popust v naslednjih trgovinah: 1. Kolb-Predaiič 10—15% popusta, 2. Ostrožnik (prehod nebotičnika) 5—10%, Goreč 10%. Alpina 5%, Ka-lan (pri Tromoslovju) vam nudi popust pri goj-zerjih. Vsem »Askovcem« priporočamo, da kupujejo le v navedenih trgovinah!
Predavanje SPD se vrši drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti in sicer pod nazivom: Planinci in zvezde. Predaval bo gospod Pavel Kunaver. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi. Planinci pridite v čim večjem številu na današnje zanimivo predavanje, ki Vam bo odkrilo nove poglede s planin v vse-ntirje.
—---—---—---------------------j
"Verjemite mi,
s pomočjo
tega recepta s smetano mleka
so žene, stare povprečno
50 let, videti kakor da štejejo komaj 30 leti
Namažite se na mestu, označenim s strelico —
potem pa po vsem licu in vratu.
"C*VO Vam hitrega načina, da napravite gumbasto, ohlapno ln velo kožo spet svežo, čvrsto in mlado. Zmešajte enoto čiste mlečno smetane (očiščene s pankreatlnom) z enoto očiščenega oljčnega olja, potem zmešajte to z dvema enotama najfinejše kreme. To bo takoj redilo Vašo kožo ter ji vrnilo mladostno svežost in lepoto v neverjetni meri. Neka slavna Igralka se je poslužila tega recepta, da ohrani svoj mladostni videz ln s 70 leti je še vedno Igrala vloge mladih žena. To zmes Vam lahko napravi tudi VaS lekarnar, a pripravljanje male količine je zelo drago. Krema Tokalon belo barve (ki ni mastna) vsebuje mlečno smetano očiščeno ln speclal-nr pripravljeno, z očiščenim oljčnim oljem, da redi Vašo kožo. To je pravo hranilo za kežo. Dobiva se v tubah po Din 12.— In 18.—. Uspešni rezultati so zajamčeni v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena.
Maršal Mannerheim
osvoboditelj Finske in vrhovni poveljnik finske vojake
Ime Mannerheim je neločljivo združeno z novejšo zgodovino Finske. Danes stoji kot 72 letni starček na čelu vse finske oborožene moči in vodi vojaški odpor naroda, ki je pripravljen z vsemi silami braniti svojo težko priborjeno narodno svobodo in državno neodvisnost. Pred 21 leti, lepega majskega jutra — bilo je to leta 1918 — pa je na čelu svoje »bele garde« med velikim ljudskim slavjem slovesno vkorakal v Helsinke, ko je bil končan boj na najsevernejšem celinskem delu Evrope in je bila boljševiška poplava zajezena.
Karel Gustav Emil vitez Mannerheim je bil takrat major, danes pa je maršal, vrhovni poveljnik finske vojske. Dobro se zaveda, da bodo boljševiki vse poskusili, da bi si priborili nazaj tiste pokrajine, ki so jih zasedli že pred 21 leti, pa so se morali kaj kmalu umakniti. Le da je danes njihov sunek neprimerno močnejši kot pa je bil takrat, ko so se vojskovale le bolj neurejene tolpe. Takrat je tudi vsaj v ozadju še lebdela nemška pomoč, na katero Finska ne more več računati. Vendar so tudi na finski strani take razlike, ki dajo misliti. Pred 21 leti je v finski vojski na eno puško prišlo šest mož, danes na enega moža pridejo štiri puške. Glede topništva je Finska danes tako močna, kolikor tako majhen narod — trimilijonski narod je v svetu še vedno zelo majhen — sploh more biti.
Rodil se je Mannerheim 4. junija 1867. Vojaško izobrazbo je dobival v švedski kadetski šoli in v ruski konjeniški šoli — pozna torej dobro oba finska soseda Kot poveljnik konjenice se je v letih 1904-5 udeleževal ruskih vojnih pohodov proti Japonski. Pozneje je kot član neke ruske komisije prepotoval velike pokrajine po srednji Aziji in Kitajski. Med svetovno vojno je bil poveljnik ruske konjeniške brigade v Varšavi, pozneje pa poveljnik rusko-romunskih čet v Karpatih. Glavni Stab ruskega carja je Mannerheima zelo visoko cenil zaradi njegovega osebnega poguma in nc-ustrašenosti in zaradi njegovih izrednih sposobnosti za vodstvo in poveljevanje. Čeprav je bil vseskozi vesten in se je držal zapovedano discipline, nikdar ni pozabil svoje domovine Finske, \i je takrat pod tem imenom na svetu še nI bilo.
Ko je v oktobru 1917 izbruhnila boljševiška revolucijo, je Mannerheima svaril, da je na Fin-nerheim hitel domov na Finsko, kjer pa je vse našel v silni zmedi in neredu. Družba velikih knezov in ostalih dostojanstvenikov, ki so uživali čast in blagostanje po milosti carja, je bila nezmožna za vsak odpor proti boljševiškim tolpam, dasi narod ni kazal prav nobenega veselja, da bi bil pripravljen samo carsko oblast zamenjati za boljše-viško, ampak se je pač hotel otresti ruske nad-oblasti v vsaki obliki. General Niessel, ki se je v tedanjem Petrogradu zaman trudil, da bi zavrl revolucijo, je Mannerheim svaril, da je na Finskem 80.000 rdečih vojakov, ki družno delajo s člani finskih komunističnih komitejev. Toda Mannerheim se ni dal preplašiti. Po zahodni obali je zbiral razkropljene čete, ki so bile manj zastrupljene od komunizma, in jih z nekaj zvestimi častniki poučeval in pripravljal na nove naloge. Hel-

MI0NIX
najboljši šivalni stroj v vsako bišo, da bo v resnično veselje vsaki gospodinji.
Stare stroje vzamemo v račun. Na ugodna mesečna odplačdal
NOVA TRGOVINA
TurSeva cesta 36, nasproti Gospodarske zveze
sinki so bili takrat že v rokah boljševikov in po Kareliji je z vso krutostjo divjala revolucija. Da bi šel na pomoč v notranjost dežele — zato Man-nerheimu ni bilo na razpolago prevoznih sredstev. Začasna finska vlada pod vodstvom Svinhuf-huda se je obotavljala in si ni upala nastopiti. Tako je Mannerheim sklenil delati na svoje. V noči od 27. na 28. januar 1918 naj bi finske čete — slabo opremljene in še slabše oborožene — izvedle napad na pet ruskih garnizij. Isti večer je Mannerheim prejel brzojavko, da je Svinhufudova vlada odstopila tik pred zmagoslavjem. — Še tisto noč so finske čete razgnale in razorožile ruske garnizije in se polastile vseh njihovih skladišč. Tako je Mannerheim mogel svojo vojsko vsaj primerno opremiti.
V zgodovini evropskega severa je bilo to nekaj nedopovedljivega. Boljševiški sklep je bil načet in se je lomil dalje. Vendar je trajalo pet dolgih mesecev, preden je Mannerheim s svojo vojsko, »bela garda« imenovano, pregnal boljše-viške tolpe z vsega finskega ozemlja. Na pomoč so prišle tudi nemške čete, ki jih je poklical še Svinhufvud zoper izrazito Mannerheimovo voljo. Ko po opravljenem poslu nemške Čete niso pokazale volje, da bi zapustile finska tla, je Mannerheim dne 16. maja 1918 po zmagoslavnem vhodu v Helsinke užaljen odložil vrhovno poveljstvo in se umaknil v Stockholm. Šele ko je izvedel, da so se Nemci do zadnjega vojaka umaknili, je sledil klicu domovine in se je vrnil. Finska je bila v veliki nevarnosti, da bo po nemirnem in neurejenem letu 1917 zavladala velika lakota. Mannerheim se je pogajal s Francijo in Anglijo, kjer je izjx>sloval pomoč. Isti dan, ko so odhajale nemške čete, je pristal Mannerheim v pristanišču Helsinkov s svojim brodovjem, ki je pripeljalo velike količine žita in moke. Vsa Finska ga je drugič pozdravljala kot svojega rešitelja.
Pri volitvah za predsednika nove republike dne 25. julija 1919 je sicer proti svojemu protikandidatu Stahlbergu propadel za 30 glasov, vendar sedaj, ko je videl domovino svobodno in samostojno, ni bil več užaljen. Kot predsednik obrambnega sveta je takoj začel graditi finsko obrambno moč, neprestano imajoč pred očmi, od kod bi kdaj mogla mladi državi groziti največja nevarnost. Kapital, ki ga je že takrat Mannerheim z vso pridnostjo začel nalagati, Finska danes s pridom uživa. Ko je leta 1930 boljševizem znova skušal dvigniti svojo glavo, ga je Mannerheim znova pritisnil k tlom. Na njegovo zahtevo so bila razpu-šžena vsa komunistična društva in prepovedana vsa zastopstva rdečega tiska. Sicer komunizma na Finskem nikoli ni veliko bilo, toda Finska je sosed Sovjetske Rusije in kominterna je ves čas zelo brižno vzdrževala svoje umetne organizacije po Finskem, dokler Mannerheimu ni bilo te igre dovolj... Leta 1933 ga je predsednik finske republike imenoval za vrhovnega maršala in ves obrambni ustroj majhne Finske je prišel pod njegovo vodstvo. Njegova 70 letnica je bila pravi narodni praznik. Poročevalci pravijo, da na Finskem skoraj nima sovražnika, tudi v zunanjem svetu je zelo priljubljen in spoštovan, le »rdeči« ga ne morejo.
Zagorje ob Savi
Zagorsko Pevsko društvo poznamo že dalj časa kot eno naših najboljših podeželskih društev. Vsako leto nas raziveseli, čeprav ima veliko število drugih nastopov in sodelovanj, e samostojnim koncertom, kijer pokaže novejša in tudi najnovejša dela slovenskih skladateljev. Tudi na svojem letošnjem koncertu je pokazalo lepe uspehe 6vojega, sicer skritega, pa velikih ŽTtev zahtevajočega dela. Pevci so nam zapeli v mešanem, moškem in ženskem zboru 19 pesmi skoraj vseh bolj vidnih slovenskih skladateljev; kar 14 imen skladateljev smo našteli. Zbor napravi na poslušalce ugoden vtis: ima dober materijal, glasovi so dosti izenačeni; pevci vpoštevajo dinamična znamenja in smiselno interpretirajo skladbe. Tudi tehnično so na lepi višini, saj se lotijo tudi dosti težkih skladb, kot so n. pr. Tomčeve Svatske pesmi. Da 6e zbor ne more v polni meri uveljaviti, temu je kriva majhna dvorana Čeprav so dvorano »obrnili« tako, da so dali poslušalce na oder, pevce pa postavili v ozadju dvorane, vendar dvorana akustično ni zadovoljila. Marsikaka rezkost in trdota bi v akustični dvorani sama od sebe odpadla. — Številni zbor požrtvovalno vodi g. organiet Alojzij Rozman, ki 6e ne straši ne truda ne časa, ki ga je treba za dobro stvar žrtvovati. Omeniti moramo tudi soliste, ki so svojo nalogo prav lepo opravili. Ne zdi se nam pa prav, da je bilo pri koncertu razmeroma malo občinstva. V Zagorju, ki ima prav lepo pevsko tradicijo, bi pričakovali več razumevanja za to prireditev. Če pevci v času, ko za duhovne
VT*dnote nima veliko amiala, toliko žrtvujejo za pevsko umetnost, potem bi jim moralo občinstvo z obilno udeležbo dati vsaj majhno priznanje za njihovo delo. Saj kaj več pevec tako ne pričakuje. V upanju, da bomo drugič tudi od te strani koncerta veseli, pozdravljamo pevce in jim želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delul	T.
Jesenice
Godba 1. planinskega pešpolka priredi v četrtek 14. decembra ob 8 zvečer v Krekovem domu koncert. Na sporedu so slovanske glasbe. Dirigent je gosp. Lojze Smrekar, jeseniški rojak. Vabimo prijatelje lepe glasbe, da se pol-noštevilno udeleže koncerta.
Mesečni »Verski list« je začel s cerkvenim letom izhajati za župnije Jesenice—Koroška
Bela. List je strogo verskega značaja. Priporočamo ga vsem! Letna naročnina je 12 dinarjev, posamezni izvod po t dinar.
Alpinski športni klub »Gorenje« ima za svoje člane in članice vsako nedeljo smuške treninge na Črnem vrhu. Teren za smuko je idealen, pršiča je nad 40 cm. Koča »Goren jca« je dnevno oskrbovana in ima na razpolage sobe s posteljami.
Slov. Bistrica
Gospodom duhovnikom sporočamo, da je
I vpokojenega župnika g. Ivana Doberška po-| novno zadela možganska kap. G. sobratje se naprošajo, da se ga v molitvah spominjajo.
^troiki
kotiček
SLON SAMBO
(183) V raztrgani obleki in žalostnega obraza sta šla dalje. »Ubogi osliček,« je stokal Jan. >In ničesar za v želodec,« je dodal Filip. Medtem se je zvečerilo in poiskala srta si kotiček, kjeT sta sd h suhega listja naredila ležišče. Ni trajalo dolgo, pa sta navzlic solzam na licih sladko zaspala.
(184) Zarana zjutraj sta se
zbudila, in Filip je začel spet ja-dikovati: »O, kako sem ves otrpel, komaj da me noge držijo!« — »Daj, krepko stopiva, to je najboljši pripomoček, da posta neva spet gibčna,« je nasvetoval Jan. Mahoma sta zaslišala frfotamje med vejama, in medtem ko sta še prestrašeno prisluškovala, je veliki Tukan stal pred njima. Kako so bili vsi trije veseli tega snidenja 1
Lov z letalom
Tim je pograbil časopis in ga odprl. »A, tu je ta zgodba! Pa še nekaj, Jock. Poslušaj: Dva tisoč funtov nagrade dobi, kdor smaragde izsledi!«
»Dva tisoč funtov,« ponovi Jock,« dvatisoč funtov! Jo j, če bi imel tudi samo polovico te vsote, bi očka lahko prišel domov in si kupil solastništvo pri nekem podjetju; to je njegova največja želja.«
Tim je treščil s pestjo po mizi, da je kar posoda zazvenčala: »Če je tako, boš nagrado tudi zaslužil in jaz ti pomorem, kakor gotovo sem Tim!«
Še celo tako mirni Jock je bil razburjen, a ni se dal čuvstvora premagati, ampak je znova vprašal: »Tudi jaz sem z vsem srcem za stvar, a vendar še zdaj nisi odgovoril na moje vprašanje: Kje bova dobila denar? Ga imaš ti kaj«?'
»Kakih trideset šilingov imam.«
»To ie premalo,« reče Jock odločno. »Le pomisli, da morava napraviti vso dolgo pot do Bristola!«
Tim si je grizel ustnice. Nekaj časa je gu-bančil čelo in napeto tuhtal. Naenkrat pa je planil pokonci, da je kar sedež odletel.
»Jo že imam! Polastiva se letala! Nič me ne skrbi, da ga ne bi znal voditi Naredil sem vse izpite in imel bi izpričevalo le, če bi ne bil premlad.«
Jock ea je kar gledal. »Tim. ali si znorel? Jasper lahko pohrusta dva taka kakor sva midva, Red pa tudi še nekaj zaleže.«
»Prava reč! Red bo morda doma, Jasper pa ne. Ali ne razumeš, Jock, da ga je Red poslal po smaragde?«
»Na to nisem mislil, pa najbrže imaš prav. A če je Jasper šel po smaragde, se je morda odpeljal z letalom.«
»Mogoče, a verjetno ni. Odkod pa veš, da je Jasper pilot? Ljudi,- ki so se naučili letalstva, ni prav veliko. Ali imajo pri Redovih hangar?«
»Videl ga nisem«
»No vidiš in jaz stavim, da svoje posle opravijo z avtom. Če torej dobiva letalo, bova v nekaj urah lahko dvignila smaragde.«
»Ne bo šlo. Bencina v letalovem tanku je samo za kake pol ure.«
A Tira se ni dal ostrašiti.
»Nič ne de. Očka in jaz sva člana Llan-fechanskega letalskega kluba in do letališča ni niti dvanajst milj.«
»Tira, tebi pa res nikoli ne zmanjka. No če si ti pripravljen, sem jaz tudi. Samo dve stvari moram še prej urediti: teti brzojavim, da sem še živ, pa Finchu Ilanleyju, ki bo najbrže v Tavertonu.«
Čez deset minut sta stopila iz hiše in krenila proti kotanji, kjer sta bila ostavila kora-kelj.
9. Dim pomaga
Ko sta bila že skoraj na robu kotanje, se je Jock ustavil in rekel: »Na nekaj si pa le pozabil, v korakelj ne moreva oba!«
»Brez skrbi! Vzel sem vrv s seboj,« ga je pomiril Tim in izvlekel iz žepa klopčič močnega motvoza.
Jock ga za hip začuden gleda, potem pa prikima. »A tako, že razumen. Eden se pelje čez, drugi pa potegne korakelj zopet nazaj k sebi.«
Tim se dobre volje spravi v čudni, širokemu loncu podobni čoln in vesla na drugo stran, ter odvija za seboj vrvico nato pa potegne Jock korakelj zopet k sebi. To je bil res najbolj smešen čoln, kar jih je Jock kdaj videl, in zelo se je čudil, da more kdo iz njega celo ribe loviti. A Tim mu je zagotavljal, da gre to prav lahko, ako si je enkrat navadil, in da se Wa-
lešani res v koraklji vozijo, kadar lovijo losose.
Pot sta nadaljevala skozi strm gozd. Ko sta prišla na vrh, je Tim umolknil in se splazil oprezno dalje.
»Pri Garvu sem že bil,« je rekel Jocku; »odkar je sedanji gospodar tam, pa še ne. Vzel je hišo za tri mesece z vso opremo v najem.«
»Kako pa se piše?«
»Spain, najbrž pa to ni njegovo pravo ime.«
»Izreden možak. A vendar se njega ne bojim, pač pa Jasperja, ki ie ves vražji.«
»Ne verjamem, da bi bil doma.«
»Imajo pa še kakega drugega človeka pri hiši.«
»No saj se bova kmalu prepričala. Zdaj, zdaj bova na robu gozda. Vrziva se na tla in se plaziva skozi praprot!«
Storila sta tako in prišla na rob. Travnik sta imela naravnost pred seboj. Garvova hiša je bila na desni, na levi pa je kakih sto metrov daleč šumel potok, ki se je nekoliko nižje doli
riod kotanjo, ki sta jo prevozila, izlival v ve-iko reko. Letalo je bilo skoraj naravnost pred njima in oddaljeno kvečjemu dve sto korakov.
»Nekdo se suče okoli letala,« zašepeta Tim. »Kolika sreča! Tank napolnuje!«
»In temu praviš sreča,« zagode Jock. »Kako pa naj se letala polastiva, ako se bo on motal tod okoli?«
Tima pa to ni zmotilo.
»Lahko greva naokoli do potoka, splezava na breg, se vrževa nanj in ga zveževa.«
»Kajne, potem se pa lepo vsedeva in deset minut čakava, dokler se stroj ne ogreje?« vpraša Jock zbadljivo. »Kaj se bo neki zgodilo ta čas, kaj meniš?«
Tim je bil nekoliko poparjen, pa ne za dolgo. »Veš, jaz mislim, da bo začel možak sam stroj greti, kakor hitro bo tank poln. Tvoj prijatelj Red se mora vendar letala čimprej zne-
biti. Dokler se namreč nahaja tu, je važen dokaz zoper njega.«
Jock nagubanči čelo,nseeu-umlhwyumlhum
Jock nagubanči čelo. »Saj ima! morda prav, vendar je tvoj načrt preveč nevaren. Od potoka do letala je zadosti dolga razdalja in kai gotovo naju bo prezgodaj zapazil.«
»Kaj naj pa potem narediva?«
Jock je napel možgane.
»Tim, zdu se mi, da jo imam. Ko sem da\ šel skozi grmovje, sem videl velik kup vej Nekdo je trebil stezo in je to hosto nasekal. Čc torej stečem tja gor in vtaknem v kopico uži-galico, bo nastala prav čedna grmada. Morda bo možaka zvabila od letala k sebi.«
»Morda res,« pritrdi Tim nič kaj prepričan. »Poskusiva na vsak način!«
»Ni treba obeh, jaz sam lahko opravim.«
»Kajne, da se ti kaj zgodil Glej, Jock, skupaj bova nosila delo in nevarnosti, pa nič drugače!«
»No dobro,« se uda Jock, ki je mu je Tim vedno bolj ugajal.
Kmalu sta se skozi gozd priplazila do vratr v ograji. Obstala sta in prisluhnila, pa nikjei nikogar opazila; zato sta vstopila in tiho tihotapila proti steni garaže, ki je stala zadaj za hiso.
Za garažo pa je bil kup vej, gotovo šesl čevljev visok. Jock je pokukal okoli vogla; ko je pa videl, da je zrak čist, je potegnil iz žepa užigalice, jih uprasnil kar pol tucata obenem, ter jih zagnal v kopico. Počakal je samo še toliko, da se je hosta vnela, potem pa jo pobrisal.
Ko sta oba dirjala skozi grmovje v gozd, sta za seboj slišala prasketanje kakor bi kdo streljal, a takoj nato še mnogo večji trušč, ker je letalov motor že deloval.
»No, ali ti nisem pravil!« vikne Tim. »Stroj se že ogreva. Grmade oa ne bo ne slišal ne videl.«
Božična darila IVAN KRAVOS
Maribor
Aleksandrova c. 13
Damske volnene obleke
zimske jutranje halje, pidžame spalne srajce in drugo zimsko perilo nudi najceneje
F. I. Goriiar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29
Zapustila nas je naša dobra, nad vse ljubljena soproga, mamka, stara mama, sestra in teta, gospa
Katarina Snoj
ro). Pavlic
Pogreb drage pokojniee bo v torek, dne 12. t. m. ob štirih popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 11. decembra 1939.
Žalujoče rodbine:
Snoj-Pleško-Gotzl in ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
Kupimo!
Bukovo gorivo
drva ln klade, »veža In suha, kupujem vsako količino. Ponudbo na Ex-porter I. Meštrovlč, Zagreb, Jelačičev trg 15.
Vsakovrstne
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvellr, LJubljana VVolfova ulica SLS
Večjo množino hmelovk
očiščenih, 7 m dolžino ln naprej, nekaj Jih Je lahko tudi 6 m dolžine, kupim. Fonudbe v upravo »SI.« pod šifro »Ugodna prilika« št. 19222.

Hranilne knjižice
3%> obveznice
In druge vrednostne papirje kupuje tn plača najbolj«
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40.
Naznanjamo tužnega srca, da je nenadoma umrla gospa
Valentina Zupan
g o stilni t ar k a
Pogreb bo v torek, 12. decembra ob pol treh popoldne izpred restavracije >pri Konjiču< na farno pokopališče na Koroško Belo.
Slov. Javornik, dne 11. decembra 1939.
Žalujoči: Valentin, soprog, J ul k a poroč. Čeniur, sestra, Janko Troha, brat, in ostalo sorodstvo.
Knjižice
Domžalsko ln Ljubljansko mestno hranilnice — kupim. Fonudbe v upravo »Hlov.« pod »Gotovina« št.
19082.
Hranilne knjižice
Zadružne gospodar, banke, Ljubljanske kreditno banko, I. hrvatske šte-dlontce, takoj prodam. -Ponudbo upravi »Slov.« v Mariboru pod »Gotovina 385-39 kr.«	(d
Zaslužek
Vsakdo lahko zasluži
s postranskim delom kot krajevni zastopnik pri ljudskem zavarovanju. — Potrebujemo ljudi lz vseh krajev ln vseh krogov. Pošljite svojo ponudbe zavarovalnici »Drava« v Mariboru.
Iliižbodobe
Kavarn. blagajničarko
z dobrimi spričevali, ver-zlrano v bufeju, Išče hotel »Central«, Osijek. (b
2 čevljarska pomočnika
vešča Izdelovanja vseh del, eden od teh tudi gornjih delov, sprejmem takoj. - VpraSatl: Štefan Savecz, Slovenj Gradec.
Prodajalka
z večletno prakso v trgovini mešanega blaga, se sprejme. Le starejše moči naj pošljejo ponudbe s sliko v upravo »Slovenca« pod »Nastop Novo leto« št. 19227.
Garderoberko
sprejme večje kavarniško podjetje za takojšen nastop. Znanje poleg slovenskega tudi nemški jezik. Starost 30—35 let. Zmožna kavcije. Ponudbe z navedbo prakse ln pred-izobrazbe v upravo »SI.« pod značko »Sposobna« št. 19252.
Mizarski pomočnik
za šperano pohištvo - se sprejme. Mejač, Kamnik, Graben.
uuELEELD
Trgovci
Orehova jedrca, ajdov ln cvotllčni med kupito najceneje v Medarnl, LJubljana, Židovska ulica 6.
Orehe
prvovrstno blago, nudimo dokler zaloga po 0 din za kg. — Fran Pogačnik, d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 33, Javna skladišča.
»Anker« šivalne stroje
najnovejše, za gospodinje, šivilje, krojače, tudi cik-cak, malo rabljene, od 300 din naprej prodaja »Triglav«, Resljeva 16. (1
40-50 litrov mleka
lahko dostavljam v LJubljano skupno ali na drobno. Cena po dogovoru. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19231.
II
Obrt
Mreže za postelje
najceneje pri Andlovleu. Komenskega ulica 84. (1
Snežne čevlje in galoše
popravlja »Kxpress«, br-zopopravijalnica čevljev, Sv. Petra cesta 6.
Naše zlate
MARJANO E
ni vel. Odšla je med nebeške krilatce.
Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 12. t. m. ob dveh popoldne iz hibe žalosti, Privoz št. 8, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 11. decembra 1930.
Žalujoči družini: Richter- Špeletič.
+
Umrla je naša preljubljena sestra oziroma svakinja in teta,
gospodična
Adela Golob
učiteljica v p.
Pogreb predrage pokojniee bo v torek, 12. decembra t. 1. ob pol štirih iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. decembra 1939.
Žalujoči bratje Golobov i.
+
Umrl nam je naš ljubljeni, skrbni soprog, očka in brat, gospod
Vilko Zehrer
šolski upravitelj v Kozjem
Pogreb pokojnika bo v sredo, dne 13. decembra t. 1. ob desetih dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Kozjem.
Kozje, dne 11. decembra 1939.
Minka roj. Bren, soproga; Erika in Lidija, hčerki; Marija, sestra; G usti, brat, in ostalo sorodstvo.
n-	o.
Dne 10. decembra 1939 je mirno v Gospodu zaspal prečastiti gospod
Jože-
stolni kanonik, soustanovitelj in dolgoletni član nadzorništva Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, itd.
Mnogozaslužnega narodnega delavca ohranimo trajno v svetlem in hvaležnem spominu.
V Ljubljani, dne 12. decembra 1939.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS
Izdajatelj: Inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor CenČift