Cena
10
LETO XIV., ŠTEV. 221 "!
SLOVENSKI
Izdaja ćitopiSDO-ulotnHliii prdletje S¿DL *ÍNa¿ tiske / Direktor; Rodi Janhoba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ■lica S, telefon 83-522 do ?3-a26 / Uprava: Ljubljana, Čopova ■lica 56-111., telefon 22-575 in 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-8%, ra ljubljanske naročnike 20-463, sa zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke И1-»Т«-1'Ј / Mesečna naročnina 266 dia
Pomembna druga seja plenuma odbora SZDL Jugoslavije
Ljudska skupščina mora postati pobudnik družbenega razvoja in šola socialistične zavesti za delovne množice
NA SEJI JE GOVORIL EDVARD KARDELJ O POMENU VOLITEV IN ZNAŠAT NOVE LJUDSKE SKUPŠČINE, MIL ENTI JE POPOVIČ PA O REZULTATIH IN PERSPEKTIVAH NOVEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA — PLENUM JE SPREJEL VOLILNI PROGLAS SZDL JUGOSLAVIJE
Beograd, 18. sept. Pod predsedstvom Moše Pijade je bila danes dopoldne v mali dvorani Ljudske skupščine FLRJ druga seja plenuma Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Današnja seja plenuma SZDL je bila izrednega pomena, ker je obravnavala politična in gospodarska vprašanja, ki zanimajo najširšo javnost ter je bilo na njej določeno stališče SZDL v volilni kampanji. Pomen te seje se zrcali že v samem dnevnem redu, k; ga je predlagal predsedujoči Moša Pijade. Dnevni red je bil naslednji:
1.	Referat Edvarda Kardelja: Pomen volitev in značaj nove Ijndske skupščine.
2.	Referat Milentije Popoviča o rezultatih in perspektivah novega gospodarskega sistema.
3.	Volčini proglas Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije (referat Veljko
Vlahovič).
4.	Tekoči problemi našega sodelovanja z mednarodnimi socialističnimi gibanji v svetu
(referat Vladimir Dedijer).
Pred prehodom na dnevni red se je predsedujoči Moša Pijade spomnil dveh odličnih članov zveznega odbora SZDL, ki sta umrla v razdobju med prvo m današnjo sejo plenuma. To sta pokojni Boris Kidrič in Dimitrij Vlahov. Navzoči so počastili spomin obeh uglednih borcev za socializem z enominutnim molkom.
Nato je povzel besedo Edvard Kardelj, ki je podal referat o pomenu volitev in značaju nove ljudske skupščine.
Govor tovariša Kardelja
r TOVARIŠI IN TOVARIŠICE!
Ljudska skupščina, ki jo bomo izvolili na sedanjih volitvah, bo morala opraviti zelo važno delo za nadaljnji socialistični razvoj družbenih in po-
litičnih odnosov v naši državi. Stvarno bomo lahko šele z novo Ljudsko skupščino realizirali smer, ki jo napoveduje ustavni zakon. V tem je velik pomen sedanjih volitev.
Iz dosedanje izkušnje
VI veste, da smo v Izvajanju ustavnega zakona v precejšnjem zaostanku. Ko smo sprejeli ta zakon, smo računali, da se bodo volitve lahko izvršile prej in da bomo imeli prej novo ljudsko skupščino. Toda iz razlogov, ki jih poznate, se to pričakovanje ni izpolnilo, stara ljudska skupščina pa zaradi svoje strukture ni mogla prevzeti na sebe tiste funkcije, ki Jo temu organu odreja ustavni zakon. Zato se je zgodilo, da se je največji del poslov kopičil v zveznem izvršnem svetu, odnosno v izvršnih svetih republik, ki so bili izredno obremenjeni, sama ljudska skupščina pa ni ničesar spremenila, niti je z dosedanjimi metodami svojega dela mogla kaj sprementi. V izvršnem svetu je bila na ta način skoncentrirana velika odgovornost, ki bi po ustavnem zakonu morala pripadati praviloma ljudski skupščini. Ta preobremenjenost je imela tudi druge posledice. Ker so Izvršni sveti, zlasti zvezni, bili obremenjeni s posli, ki bi jih morala vršiti ljudska skupščina, so svoje lastne pristojnosti začeli prenašati na svoje odbore, ki so se na ta način začeli razvijati v samostojne izvršne organe, kar je hotel ustavni zakon izrecno preprečiti. VI veste, da pe ustavnem zakonu odbori izvršnega sveta lahko načeloma poslujejo samo v notranjem delu izvršnih svetov, določene izvršilne posle pa lahko opravljajo samostojno samo, če so izrecno in konkretno za to pooblaščen; s predpisi.
Pri zveznem izvršnem svetu so prihajale vse te težave še bolj do izraza tudi zaradi tega, ker so bili njegovi člani osebno okupirani tudi z drugimi posli v republiških izvršnih svetih ali v zvezni in republiški upravi. Skratka, sami izvršni sveti In ljudje v njih so bili preo-bremen'eni tudi s politično odgovornostjo in posli. Zato je razumljivo, da so se tu in tam morali kazati znaki deformiranja smeri razvoja, ki ga je odredil ustavni zakon.
Toda poleg teh slabosti lahko zabeležimo tudi resne uspehe. Mt smo v zadnjih mesecih pridobili mnoge pozitivne izkušnje, ki nam bodo olajšale organizacijo dela v novih pogojih. Ratzen tega smo opravili samo v nekaj mesecih novega načina dela mnogo, čeprav so se zvezna in republiška administracija znatno skrčile.
M; smo v zvezni državni upravi, če izvzamemo naravno prosveto in zdravstveno zaščito, zmanjšali število uslužbencev od 4.127, kobkor jih je bFo sredi lanskega leta. na 2 624, kolikor smo jih imeli letos ob Jsf“tn času. Slično, če še ne večje zmanjšanje Je bilo dose-Jteno tudi v aparatu republiške
administracije. Dosežen je bil torej velik prihranek v kadrih, ki so bili potrebni gospodarstvu in na drugih področjih, kakor tudii v materialnih izdatkih za administracijo. In vendar šo stvari šle hitreje in boljše kot prej. To smo dosegli predvsem zaradi tega, ker sta novi sistem in metoda dela pritegnila k aktivnemu sodelovanju zelo širok krog ljudi v naših centrih in se je zvezni center zelo približal republiškim. 2e v tej prvi fazi se je pokazalo, da so spremembe, ki jih je prinesel ustavni zakon, resnično postale solidna zapreka proti vsem mogočim birokratskim tendencam.
Vzeto v celoti, lahko na osnovi dosedanjih izkušenj napravimo predvsem sledeč zaključek:
1.	Pokazalo se Je, da je smer notranjega razvoja, ki je bila formulirana v ustavnem zakonu, uspešna in da je dejansko začela opravlfat; ono vlogo v borbi proti birokratskim tendencam, ki ji jo ustavni zakon daje.
2.	Na drugi strani se je pokazalo, da je birokratizem zelo uporen pojav, ki izkorišča vsako slabost in praznino v našem sistemu, da bi se ponovno utrdil na teh ali onih pozicijah. On menjuje svoje oblike, se prebija preko prakticizma in apolitičnosti posameznih ljudi na odgovornih mestih, preko par-
tikularizma, tehnokratizma itd., ter išče vedno ono zatočišče, ki je najmanj pod kontrolo in pritiskom zavednih socialističnih sil. Zato je proti takim pojavom potrebna ne samo vsakodnevna borba s političnimi sredstvi, marveč tuda tak pravni ustroj, ki bo vse bolj zmanjševal možnosti za afirmacijo takih pojavov.
3.	Končno se je pokazalo, da mi lahko gremo in tudi moramo iti hitreje v razvijanju smeri, ki je odrejena v ustavnem zakonu, nego smo v začetku mislili. V našem sedanjem sistemu se prepletajo stare in nove oblike. Taka kombinacija starega in novega je naravno polna raznoraznih slabosti in praznin, skozi katere se prebijajo nezdrave in anti-socialistične tendence. Kolikor bomo dalje trpeli ostanke starega, toliko težje bomo afirmirali novo.
Aktualne naloge
Izhajajoč Iz teh izkušenj s! moremo postaviti naloge za dobo, ki je sedaj pred nami, a to so predvsem naslednje glavne naloge:
Predvsem je pred nami naloga nadaljnjega razvijanja našega gospodarskega sistema. Nočem se zadrževati pri tem vprašanju, ker bo o tem za menoj govoril tovariš Milentije Popovič. Zvezni izvršni svet je v sodelovanju z republiškimi izvršnimi sveti izvršil v tej smeri razmeroma precejšnje delo. Znano vam je, da se pripravlja cela vrsta uredb, ki bodo na osnovi dosedanjih izkušenj bistveno izpopolnile oblike in metode dela, kakor tudi medsebojne odnose v našem gospodarskem sistemu. Te spremembe bodo na eni strani okrepile oblike družbenega samoupravljanja na področju gospodarstva, na drugi strani pa bodo odstranile ,vrsto ostankov prejšnjega sistema kakor tudi razne slabosti v tem sistemu, ki ji služijo sedaj kot pobuda ali kot oporišče za razne negativne tendence. Fizionomija družbenih odnosov v naši državi bo s temi uredbami prišla sedaj mnogo jasnejše do izraza ka-
kor o dosedanjih predpisih, a pravne oblike teh odnosov bodo krepkeje fiksirane. Materija teh uredb je seveda zakonska materija in te uredbe je potrebno smatrati smo kot prvo fazo v ustvarjanju postavljenega cilja. Nova ljudska skupščina bo morala vsekakor prevzeti nalogo, da zatem pripravi na podlagi izkušenj v uporabi teh uredb prihodnje leto kodeks predpisov s področja ekonomskih odnosov, ki bo obsegal celotno materijo sedanjih uredb. To bo velika naloga, eden izmed zgodovinsko najznačilnejših dokumentov socializma. Naš gospodarski kodeks bo prvi socialistični dokument te vrste v zgodovini človeštva. Predstavljati mora afirmacijo dejansko socialistične prakse, usmerjanje proti kapitalistični preteklosti, tako v njeni razredni in zasebno kapitalistični, kakor v njeni moderni državno-kapitalistični obliki.
Ta velika naloga bo ekonomsko politično in pravno izoblikovanje komune kot osnovne celice socialistične družbe. Naši okra?! in občine bi morale urejati največji del družbenega življenja. Ce bomo to dosegli,
potem bomo samo s tem avtomatično omogočili, da bo vsak državljan direktno sodeloval pri odločanja v vseh vprašanjih družbenega življenja, a ne samo po nekakšnih strankah, ki jim daje v sistemu buržoaznih demokracij podpisano bianco menico, ne da bi vedel, kaj se bo s to menico pripeti-
lo.	Višji organi družbenega upravljanja — republiški in zvezni — bodo opravljali samo tiste naloge in funkcije, ki jih zastopa, t. j. zagotovitev družbenega plana v gospodarstvu, kakor tudi zagotovitev enotnega sistema, ki bo omogočil enake pogoje in enake pravice ter obveznosti za vse, kakor tudi neovirano svobodno delo naših delovnih ljudi v njihovem gospodarskem in kulturnem napredku, v njihovih komunah In njihovih samoupravnih organih, v tovarnah, zadrugah, ustanovah itd. V ostalem smo vsa ta vprašanja načelno razčitsili že v pripravljanju ustavnega zakona. Sedaj gre samo za to, da ustvarimo predvsem potrebne pogoje nadaljnjega razvoja našega gospodarskega sistema, ki se ne more oprostiti vseh birokratič-nih sledov, dokler ne zaživi taka komuna. Toda to zahtevajo tudi politični interesi in razvoj našega socialističnega demokratizma.
V centralizirani državi buržoazno demokratičnega tipa so stranke neobhodne, ker brez njih v takih pogojih tudi dejansko ni demokracije. Medtem, čim je težišče tekočega urejanja družbenega življenja pre-nešeno z vrhov centraliziranega državnega nstroja na komune, izgublja politični monopol posameznih strank vsak smisel borbe misil. Razume se, da imam pred očmi proces, a ne nekaj, kar bi že jutri moglo biti gotovo in popolno, — razvijal se bo po konkretnih vprar šanjib, od katerih je direktno odvisno življenje posameznih delovnih ljudi. Ljudje se bodo pri tem opredeljevali na osnovi svojih lastnih interesov kot interesov delovnega človeka in ne na osnovi tistih, zapisanih in nezapisanih političnih in moralnih norm, ki se bodo gradile med ljudmi v tekih odnosih. To je po mojem mnenju osnova za graditev individuali-Je, ki je znamenje buržoazno demokratične oblike in ki pomeni velikanski korak naprej v razvoju demokracije sploh. Celo, kadar bi obstojale politične stranke bi v pogojih razvite komune izgubile svoj smisel in vsako vlogo. Zlasti je važno, da smo v tej smeri dosledni, ker ni potrebno, da se od revolucionarnih oblik oblasti, delovnega ljudstva, kakršne so nastale pri nas, gibljemo nazaj, temveč moramo gledatj naprej.
Razume se, da si ni treba utvarjati, kakor sem že prej rekel, da je vprašanje o izgradnji komune za nas samo tehnično, odnosno pravno in organzacijsko vprašanje. Ne, to najmanj. Socialistična komuna zahteva kot pogoj odstranitev vseh ostankov razrednih antagonizmov ali vsaj njihovo zmanjšanje na brezpomemben minimum. Pri nas so ti ostanki še pomembni, zlasti na vasi. Ce vidimo v izgradnji komune stalen proces k popolnejšim socialističnim oblikam, potem lahko trdimo, da moremo in moramo še danes ukreniti v tej smeri vse, kar nam omogočajo, oziroma zahtevajo od nas interesi svobodnega razvoja socialističnih sil. To pa kar lahko storimo v tej smeri, že danes, ni malo.
Za sedaj Je težišče našega dela v tej smeri na okraju in mestu, po vsej priliki pa bo pozneje prešlo na občine. Toda za takšen razvoj je potrebno, da se poprej izvrše bistvene spremembe v socialno-ekonomski strukturi naše družbe, t. j., da se okrepe socialistični elementi na vasi, spremeniti pa se bo moralo tudi marsikaj v sedanji administrativni razdelitvi. Vse to pa je vprašanje daljše dobe in ni treba, da posvečamo temu več pozornosti razen toliko, da zagotovimo, da predpisi, ki jih bomo izdali, ne bodo crteža vali razvoja v tej smeri
Sedaj so naši ljudski odbori obremenjeni še z močnimi ostanki birokratizma. Dali smo jim sicer organizacijske oblike, ki omogočajo, da bi mogli ljudski odbori dejansko postati demokratični organi komune v tistem smislu, o katerem sem prej govoril.
Toda prave socialistične in demokratične vsebine je v teh oblikah še vedno malo, zelo veliko pa je tu birokratizma. Delno je to posledica dejstva, da za to ni bilo materialne osnove. Konec koncev vemo vsi, da je bila samostojnost ljudskih odborov v borbi za razvoj proizvodnih sil na njihovem terenu zelo omejena. Celo njihovi proračuni so bili v jedru določeni | z republiškim proračunom. Po I drugi strani pa stoji, da smo se I mnogo premalo potrudili, da bi j naši kadri v okrajih pojmili jedro sprememb, ki so nastale v naši državi in da bi bili aktivni činitelj v izvajanju in nadaljnjem razvijanju teh sprememb. Ker je bilo tega dela premalo, so mnogi naši kadri v okrajih zaostajali za politiko, ki se je vodila v središču in so se mnogokrat pokazali kot zavora v izvajanju te politike na terenu. Končno pa po mojem mnenju igra najvažnejšo vlodo pri takem stanju stvari dejstvo, da je sama socialno-ekonomska struktura naše dežele od naše volje neodvisen in stalen vir birokratskih teženj. Zaostali socialni odnosi na vasi in hkrati s tem obstoj določenih nasprotujočih si socialnih interesov so činitelj, ki zahteva intervencijo socialistične države, a to mora vplivati tudi na značaj naših ljudskih odborov. Metode, ki se uporabljajo v borbi proti političnim posledicam zaostalih socialnih odnosov, se prenašajo tudi na področje socialističnih odnosov. To pa je ravno tisto, kar imenujemo birokratske težnje. Od tod izvira tudi dejstvo, da imamo danes v naših ljudskih odborih največ birokratskih in drugih pojavov, ki so v nasprotju z našo splošno politično linijo. Naša tekoča naloga bo potem takem ne le v tem, da oblikujemo komune gospodarsko, politično in pravno, da bi se s tem točno določil tako odnos ljudskega odbora in njegovega aparata do samoupravnih socialističnih podjetij in ustanov, kakor tudi njihova vloga na sektorju zaostalih družbenih odnosov, marveč tudi, da jih resno organiziramo ter jim zagotovimo politične in strokovne kadre, ki bodo pojmovali bistvo svojih nalog. Ce teh stvari nebi postavili v celoti, bi se nam moglo zgoditi, da se vsi naši lepi socialistični načrti razbijejo ob nesposobnosti naših ljudskih odborov in vodilnih političnih ljudi na terenu.
Tretja važna naloga bo, da začnemo sistematično razvijati razne oblike družbenega samoupravljanja na področju prosvete, zdravstva, socialne zaščite itd. Na tem področju smo v posebno velikem zaostanku, kar se že negativno odraža v vsakodnevni praksi. Tu imamo tudi pojave dezorientacije, pomanjkanja zavestne socialistične akcije, pojave tujih vplivov itd. Marks je na primer ob svojem času govoril, da bo na področju prosvete postala državna intervencija najprej' nepotrebna. Naše praksa pa kaže prav nasprotno, da imamo tu bolj kot kjer koli, direktno ali posredno neke birokratske vrhove, ki so se ustvarili po naši »zaslugi« v vrhovih prosvetnih in kulturnih inštitucij in ki zahtevajo sedaj »avtonomijo« ne za prosvetno dejavnost, ampak za sebe osebno, za svojo nedemokratično oblast v prosvetnih in kulturnih ustanovah.
Četrta naloga bo v tem, da | se točneje določi status gospo- | darskib podjetij in njihovih sa- g moupravnih vodilnih organov g tako, da bi se kar najbolj pre- g prečilo pojavljanje birokratskih in drugih negativnih teženj, s katerimi se danes borimo na terenu, kakor tudi, da se točneje določijo odnosi med podjetji, komuno in višjimi družbenimi in državnimi organi. Le v takih pogojih bo mogoče, da se do konca odpravi vsakodnevno vmešavanje upravnih organov v
(Nadaljevanje na 2. strani)
POZDRAV ARMADI I
Na področju zagrebške vojne oblasti so se začeli pod vodstvom generalnega polkovnika Koste Nagya veliki manevri Jugoslovanske ljudske armade.
Mnogokje po svetu organizirajo vojaške manevre zaradi »reprezentance« svoje moči, z drugimi besedami, rožljajo z orožjem in groze malim narodom. Taki manevri so bili tudi na naših mejah. Takšni so bili »manevri« ruskih divizij in divizij ruskih satelitov po objavi famozne resolucije Inform-biroja. To je bila resna grožnja naši svobodi in neodvisnosti. Takšen je tudi namen najnovejših ukrepov italijanske vlade, ki brez slehernega povoda koncentrira svoje divizije in demonstrira z njimi ob naši zahodni meji.
Naši narodi niso nikdar ogražali svobode in neodvisnosti drugih, nikdar niso nikomur grozili z orožjem. Zato naši Armadi tudi niso potrebni manevri v »reprezentativne« namene. Cilj naših manevrov je povsem drugi; naši manevri so izključno poučno-vežbalnega značaja.
Sleherni delovni človek naše socialistične domovine se zaveda, kolikega pomena je močna in moderno oborožena armada. Iz te zavesti izvirajo tudi vsi tisti ogromni napori naših narodov za zgraditev lastne, močne vojne industrije, ki že danes izdeluje za našo armado vse tisto, kar ji je neogibno potrebno — od puške do letal. Po drugi strani pa je prav zato, ker je socialistična Jugoslavija neomajno privržena miru, dobila iz inozemstva pomoč v oborožitvi za svojo armado.
Stopnja bojne pripravljenosti armade je odvisna od uvežbanosti starešinskega aktivnega in rezervnega sestava v upravljanju s sodobno vojno tehniko. To se bo preverilo in poglobilo tudi na teh manevrih. In samo to! Kajti v naši armadi ni nobene potrebe preizkušati tistega, kar je bilo že neštetokrat doslej preizkušeno: predanost svoji socialistični domovini in pripravljenost za čuvanje pridobitev naše revolucije.
Pri teh manevrih sodeluje veliko število rezervnega sestava, starešin in vojakov. Vsi tisti pa, ki tvorijo stalni sestav armade, so, zavedajoč se pomena teh manevrov, vloždi že v pripravah za te manevre maksimalni napor, da se čim-več nauče, da čimbolje spoznajo novo tehniko in oborožitev ter da jo kar najkoristneje izkoristijo z vseh vidikov borbenega učinka in v vsakem, še tako zapletenem položaju.
Vsi udeleženci manevrov — starešine in vojaki — so se navdušeno pripravljali in z navdušenjem odšli na izvršitev postavljenih nalog. Kakor v nepozabnih dneh naše osvobodilne vojne, tako bodo tudi sedaj v dneh manevrov bdeli nad svojim orožjem, topovi, metalci min, mitraljezi, tanki in letali, prebili noči brez spanja in izvrševali vse naloge, ki jim bodo postavljene, zavedajoč se, da je uspeh odvisen od prizadevanja slehernega posameznika.
Na področju, kjer so manevri, je ljudstvo z veseljem in ljubeznijo sprejelo naše vojaške enote. Skupno preživeli dnevi, materialna pomoč v novo zgrajenih cestah, mostovih, studencih i. t. d., ki so jih zgradile vojaške enote v zadnjih dneh, nešteti razgovori, predavanja, skupne prireditve in manifestacije, so le značilna oblika zbližanja ljudstva in armade, manifestacija vzajemne ljubezni in čvrste povezanosti. ... .
Ponosni na svojo Armado, na njeno moč in udarno silo, ji naši narodi pri izpolnjevanju te važne naloge žele največji uspeh.
Manevri JLA
Zagreb, 18. sept. Manevri JLA, doslej največji, so se začeli. Napadajo »modri«, branijo se »rdeči«. Povsod je živahno. Sodelujejo vsi rodovi vojske. Kurirji hite po cestah maneverskeea prostora. Telefoni, telegrafi in radijska služba neprestano funkcionirajo. Manevri bodo pokazali, kolikšna je pripravljenost poveljujočega kadra in kolikšno je vzdržljivost in borbenost vojakov. Pokazalo se bo, kakšna sta oprema in oborožitev, kako so izvežbane čete in posamezniki.
Na maneverskem prostoru so čete razdeljene v dve vojni formaciji: prijatelje in sovražnike — »modre« in »rdeče«. Sedaj napadajo »modri«. Ne more se še reči, kako se bodo izkazali »rdeči«. Kdo bo zmagal?
Manevre spremlja večje število tujih vojaških delegacij, med njimi delegacije turške in grške vojske, ZDA, Velike Britanije in Francije. Delegacije se bodo lahko prepričale o pripravljenosti naše armade, da v primeru napada brani svojo zemljo in da budno pazi na mir v svetu. Naši in tuji novinarji bodo vsak dan z vsemi sredstvi poročali o poteku manevrov. Na maneverskem prostoru je okoli 20 naših in več tujih novinarjev in fotoreporterjev.	M. B.
Maršal Montgomery obiskal področj'e manevrov
Manever ski položaj, 18. sept. — Maršal Montgomery je bil danes dopoldne več kot 4 ure na prostoru, kjer ima JLA velike manevre. Nato je bil gost na kosilu, ki ga je njemu na čast priredil komandant manevrov generalni polkovnik Kosta Nagy. Maršala Montgo-meryja sta spremljala načelnik njegovega štaba generalni major Georges Vansbrough in generalni major JLA Miloš Šumonja.
Maršala Montgomeryja, ki je okoli 9. ure prišel v taborišče, je sprejel general Kosu Nagy s člani svojega štaba. Po enournem prisrčnem razgovoru je odšel maršal Montgomery v spremstvu jugoslovanskih oficirjev do štaba polka »rdečih«, ki je v nekem gozdu. Pred štabom je maršal Montgome-ryju raportiral načelnik štaba. Nato se ie maršal Montgomery v razgovoru z vojaki zanimal za razna vprašanja
so se zaceli
Prihod ameriške vojaške delegacije
Zagreb, 18. sept. Popoldne ja prispela z letalom ameriška vojaška delegacija, ki bo prisostvovala jesenskim manevrom JLA. Ameriško delegacijo, ki jo vodi generalmajor Charles Palmer, načelnik štaba ameriške vojske, je pozdravil na letališču v imenu JLA generalni major Franjo Knobl z visokimi oficirji JLA. Navzoč je bil tudi ameriški generalni konzul v Zagrebu g. Conelli. Po pregledu častne čete je šef ameriške vojaške delegacije izrazil novinarjem, da je zelo zadovoljen, da je lahko prišel v našo državo. »Prvič sem v Jugoslaviji,« je dejal, »in zame je velika čast ne le to, da bom prisostvoval manevrom JLA, marveč tudi to, da bom spoznal ugledne jugoslovanske osebnosti in videl vašo deželo.«
Francoska vojaška delegacija v Zagrebu
Zagreb, 18. sept. (T). Popoldne je prispela v Zagreb francoska vojaška delegacija, ki bo prisostvovala manevrom JLA. Na čelu delegacije je general Carollat, člani pa so polkovnik Konstantini, podpolkovnik Britie in podpolkovnik Dalstan. V imenu vodstva manevrov je francoske goste sprejel in pozdravil generalni polkovnik Mi-hailo Apostolski. Sprejemu so prisostvovali še polkovnik Pero Le-lovič, Miho Tartalja, podpolkovnik Ranko Pavela, francoski vojaški odposlanec Morel de Vil in francoski konzul v Zagrebu Dovine.
Čestitka predsednika republike ob Dnevu neodvisnosti Čila
Beograd, 18. sept. Predsednik republike maršal Tito je poslal predsedniku čilske republike g. Carlosu Abanezu del Campo ob Dnevu neodvisnost; Čila brzojavne čestitke.
Iraški minister na obisku v Jugoslaviji
Beograd, 18. sept. — Na poti ▼ London je prispel davi v Beograd iraški minister za pravosodje Dža-mil al Vadi. V Jugoslaviji bo ostal nekaj dni na privatnem obisku. ,
2 šfT / StnrrnsM p.yrxìf-rvaÌPG '/ ST. 221 / 19. SEPTEMBRA 1953
Volilna bampanfa mora biti široka in sistematična abclfa za pojasnjevanje tekoče družbene problematike, rezultatov dosedanje borbe za izgradnjo socializma ter pogojev in perspektiv
nadaljnjega razvoja
Spremeniti je treba način
dela v Lfudski skupščini
stega praktičnega efekta, ki bi
ga lahko imele.
Takšna metoda dela postaja sedaj docela nemogoča. Ves uspeh naše politike je sedaj oo-visen od tega, alj bodo delovne množice razumele bistvo nalog, ki naj jih rešujejo naši predstav-nišk, organi, posebno komune in ali bo celotno delo naših organov družbenega in državnega upravljanja do take mere javno in odkrito, da bo pod neprestano kontrolo javnega mnenja, t. j. našega socialističnega javnega mnenja. Le v takih pogojih lahko dosežemo, da bo sleherni problem, ki se postavlja na dnevni red naših skupščin in ljudskih odborov, hkrati postal problem na dne nem redu organizacij SZDL in drugih družbenih organizacij. Takšen način dela ne bo imel le te prednosti, da razvija iniciativo množic, marveč bo mobiliziral vsakega posameznega delovnega človeka, da zavzame svoje stalšče do konkret-n,h vprašanj družbenega upravljanja, v prvi vrsti pa do problème gospodarskega upravljanja, kar je pravzaprav glavno. Ljudje, ki se bodo sporazumevali v borbi za gospodarski napredek naše države, se bodo lahko sporazumeli tud; v drugih vprašanjib. Ljudje se tu ne bodo odločali za takšno ali drugačno ideološko pojmovanje, marveč v konkretnih tekočih vprašanjih njihovega življenja, a ravno s tem bouo praktično gradili socialistične odnose. Tu bo brez dvoma prevladal skupni interes delovnega človeka nad vsemi drugimi vplivi. To pomeni, da bo ta sistem še bolj razširil množično osnovo našega reda, še bolj okrepil in razširil armado graditeljev novih družbenih odnosov.
Odločujoči in glavni konkretni ukrepi v tej smeri so naslednji:
1.	Spremeniti Je treba dosedanji način dela zvezne in republiških ljudskih skupščin ter jim datj drugačen značaj kot so ga imele doslej.
2.	Točnejše je treba določiti značaj in okvir dela izvršnih svetov kot izvršnih organov ljudske skupščine in
3.	Vsestransko je treba povezovati delo ljudskih skupščin z delom ljudskih odborov, seveda v okviru funkcij, ki jih imajo skupščine po našem ustavnem zakonu in po splošni sv.eri našega družbenega razvoja.
skupščine, sodeiovatj v njihovih razpravah ter da bo imel pravico in dolžnost, dajati prav tako pobudo glede predlaganja posameznih sklepov in ukrepov ljudske skupščine, kadar bo smatral to za potrebno. V odborih ljudske skupščine bodo poslanci javno iznašali slabosti, ki se pokažejo pri delu na terenu ter predlagali ustrezne ukrepe. Ne glede na to, alj bedo v tem pogledu sprejeti kaki sklepi ali priporočila, bo že samo dejstvo, da bo tako avtoritativen organ sposoben, da pred našo socialistično javnostjo odkriva in iznaša konkretne slabosti z vseh področij našega družbenega življenja, izredno važen činitelj v borbi zoper te slabosti, v borbi za postavljanje novih socialističnih, političnih ¡n moralnih norm, ki bodo s časom celo bolj kot zakoni in predpisi urejale družbene odnose, ki se oblikujejo na temelju družbene lastnine nad sredstvi proizvodnje.
.(Nadaljevanje s 1. strani)
Eotranje deio podjetij, kakor tudi ustaljena negativna praksa, da se med letom c-Io po večkrat menjajo najrazličnejši p.eipisi in ukrepi, kar povzroča, da podjetja nikdar ne vedo točno, s čim lahko računajo.
V našem sedanjem sistemu so m coge razpoke, ki omogočajo z.jrace, odnosno omogočajo podjetjem, da pridejo do znatno ve. jih dohodkov, kot so jih p. e ¡videvali naši planerji. Podjetja so seveda te razpoke iz-ko; istila, mi pa smo jih okregali, da so partikularistična. Čeprav smo v tem primeru imeli prav mi, so formalno imela prav tudi ona. Apeliramo na njihovo politično zavest, ona pa se sklicujejo na svoje zakonite p a v ice. Naša naloga mora po-
Organizacija v družbenem
Tovariši in tovarišice!
To je le nekaj velikih nalog, k) so pred nami, odnosno pred n^vo ljudsko skups.ino, ki bo izvožena na teh votiivah. Kot sem žc dejal, načelno tu ne rešujemo sicer n.č novega, ker smo načelno stran tega vprašanja resni že z ustavnim zakonom, toda realizacija nalog, ki so sedaj neposredno preo nami, pomeni dejansko mnogo težji posel kot je sama načelna postavka.
Naloge te vrste se seveda ne morejo opravljati na stan način Pj upravnem, odnosno izvršnem aparatu. Pri tem delu morajo zavestno sodelovati s,roke ljud-sk- množice. Ne zadostuje, tako ket smo delali do sedaj, dajali samo zakone in uredbe v tako-imenovano javno diskusijo. Ta metoda je bila cobra v pomanjkanju boljše. Toda slabost te metode je v tem, ker se daje v diskusijo le končnj proizvod, ne p., tudi argumenti in gradivo, ki ga pojasnjujejo. Kazen vega lahko v taki diskusiji sodelujejo le najbolj razv.ti in najzavednejši ljudje, medtem ko ogromna večina delovnih ljudj stoji ob suant. V celotnem aelu pri družbenem upravljanju moramo najti tako organizacijo in takšno me odo dela, k, bo omogočala, da pri tem delu stalno in neposredno sodelujejo najširše delovne množice.
To ni potrebno le zaradi nekega formalnega demokratizma,
Ze prej sem govoril o slabostih sedanjem delu naše ljudske skupščine. Te slabosti se vlečejo pravzaprav že od konca vojne sem. Vzroki teh slabosti so vsakemu od vas očitni. Jedro teh slabosti je, da je težišče Družbenega upravljanja bilo na naših upravnih organih, medtem ko je kupščina le sankcionirala njihovo delo, sama pa ni nastopala ket poiuaanik. Ta značaj skupščine je bil še bolj podčrtan s tem, da so bili ljudski poslanci v gvavnem ljudje, ki so delali v sistemu državne uprave ati v gospodarski upravi, dolžnosti poslanca pa so vršili ver ali manj le kot postransko nalogo.
Da bi se to stanje spremendo bo potreba', doseči predvsem to, da bo ljudska skupščina, tako zvezna kot republiške, ne le organ, ki sankcionira ouloke izvrš. n.h organov, marveč da bo sama pobudn,K družbenega razvoja, izvršnj sveti pa morajo v smislu ustavnega zakona deiati izključno v okviru pristojnosti, ki se nanašajo na izvrševanje odlokov ljudske skupščine in na nadzorstvo nad upravnimi organi. Ljudska skupščina bo moraia delati stalno, bodisi kot plenum, bodisi po svojih odborih. Njena dolžnost bo ne le sprejemanje oalo-kov, marveč da mnoge izmed njih tudi sama, t. j. po svojih odborih, pripravi. To se vsekakor nanaša na največji del načelnih odlokov, ki jih danes še vedno izdajajo izvršni organi. Spremljati bc morala vsakodnevno prakso, sprejemati poročila poslancev s področja posameznih ljudskvb ouborov, prirejati ankete na terenu, sprožiti pobudo za reševanje odprtih vprašanj in v tem smislu sprejemati odloke in priporočila. Po P"trebi b o lahko formirala strokovne komisije za proučevanje posameznih vprašanj, za pripravo posameznih sklepov. Po pravilu bo vse to delo javno in bo tako imelo večji vpliv na oblikovanje našega socialističnega javnega mnenja in na sklepe nižjih predstavniških organov, kakor kateri koli drugi sistem politične propagande ali pojasnjevanja.
Posebno vlogo bodo pri tem imeli stalni in začasni odbori ljudske skupščine. Po ustavnem zakonu nimajo izvršnih funkcij, mislim pa, da od tega načela
tem takem biti, da novi sistem čim hitreje pravno izgradimo do take mere, da bo sam po
sebi spravil možnost zlorab na minimum in v celoti zagotovil socialistično smer našega gospodarskega življenja. Postaviti moramo takšen okvir, da bodo v njem imela podjetja motnost računati na daljši rok m se svobodno boriti za največji možni gospodarski uspeh brez nevarnosti, da bodo njihovi ukrepi ožigosani za partikularistične in podobno. Z drugimi besedami moramo postaviti stvari tako, da bodo postali politični termini v družbeni in gospodarski aktivnosti deplasirani, a tisto, kar je očitna zloraba družbenih norm, je treba tako tudi klasificirati, to se pravi, treba jih je uvrstiti v kriminal in jih kot takega soditi po zakonu.
in metoda dela upravljanju
marveč zato, ker se demokratični socialistični red brez tega ne more držati. Ce hočemo imeti dobro komuno, dobre delavske svete, dobra vodstva zadrug in dobre ljudske skupščine, potem morajo delovni ljudje poznati poležaj v državi, poznati tudi argumente, da bi mogli odločati, kajt¡ če oni ne bono zavestno odločali, potem vsi naši napori ne bodo imeli uspeha. Z drugimi besedami, tud. organizacijsko in politično moramo sivari postaviti tako, d” bodo mogli naši delovni ljudje dnevno spremljati vse probleme družbenega upravljanja po tistih organih, ki so jim najbližji, t. j. po delavskih svet.h, zadružnih organizacijah, občinskih in okrajnih ljuaskih odbojih in njihov.h organih, še prav posebno pa po organizacijah SZDL in po drugih svojih družben.h organizacijah.
V našem dosedanjem načinu dela je bilo to praktično nemogoče, oziroma se je moralo bistveno skrčiti v okvire neke javne d,skusije o zakonih in uredbah, sama priprava vseh teh sklepov pa je bila vendarle izvršena v ožjih odborih in komisijah za zaprtimi vrati, kjer je bilo sicer mnogo diskusije, izneseno mnogo argumentov, za katere pa naši delovni ljudje n.so veneli. Zakon.; in uredbe so lahko bile Se tako dobre, toda ker jih ljudje niso vselej razumeli, odnosno niso dojeli, zakaj so bile potrebne, tudi niso imele ti-
nikakor ni treba odslopiti. Cepljenje izvršne funkcije na več skupščinskih organov bi vsaj v seaanji dobi spravilo v nevarni t enotnost našega upravnega sistema ter bi izzvalo celo vrsto komplikacij v delu državne uprave, kakor tudi na drug,h podiočjih družbenega življenja. Toda mimo tega bc funkcija odborov skupščine zelo važna. Tu se bodo dejansko pripravljali vsi skiepi skupščine in izčrpna javna diskusija. Končni skiepi v vseh načelnih vprašanjih se morajo sprejemali samo v skupščini, njihova izvršitev pa spada po pravilu v pristojnost izvršnega sveta. V takih pogojih bo izvršni svet zavzel tisto mesto, ki mu ga doioča ustavni zakon, t. j. da bo eien izmed odborov ljudske skupščine, ki skrbi za izvrševanje njenih sklepov in vodi nadzorstvo nad aparatom, ki jih izvaja. Razume se, da mora izvršni svet aktivno sodelovati v odborih ljudske
Ne zadostuje pa samo postaviti tako nalogo. Zagotoviti pa je treba tudi pogoje, da jo lahko realiziramo. O lem je nedavno razpravljalo tudi predsedstvo SZDL Jugoslavije, ki se je soglasilo zlasti v pogledu naslednjih ukrepov:
L Ljudski poslanci naj bodo po pravilu samo ljudski poslanci tn kot takšni aktivni delavci v vseh organih ljudske skupščine. Hkrati bodo delali tudi v ljudskih odborih okrajev, kjer so izvoljeni. Zakon jih zavezuje, da morajo dajati okrajem poročilo o svojem delu v skupščini, kakor tudi ljudski skupščini, odnosno njenim odborom dajati poročila o delu ljudskih odborov in o položaju v posameznih okrajih. Poslanec bo na ta način postal eden najvažnejših činiteijev, ki bo zagotavljal tako enotnost sistema kakor tudi neposreden vpliv komun na delo centralnih družbenih orga-rov v republiki in federaciji. Razumljivo, da bodo poslanci s tem delom tako zaposleni, da ne bodo moglj opravljati še dragih
poslov. To velja še prav posebno za zvezno ljudsko skupščino, v jedru pa tudi za republiške skupščine, čeprav bi se tu mogle dopustiti tudi neke izjeme.
2. Potrebno ho, d3 bodo v skupščinskih odborih sposobni ljudje, ki bodo lahko organizirali delo teh organov in ki jim bodo dajali tudi potrebno avtoriteto. Z drugimi besedami, težiti moramo za tem, da se politično težišče prenese na ljudsko skupščino. Ce tega ne bi dosegli, potem se ne bi spremenil niti dosedanji odnos med ljudskimi skupščinami in izvršno upravnimi organi in osnovna demokratična ideja ustavnega zakona bi doživela neuspeh. Iz teh razlogov bo po mnenju izvršnega komiteja ZKJ, kakor tudi predsedstva SZDL, ki je nedavno obravnavalo to vprašanje, neobhodno potrebno, da se večji del vodilnih političnih kadrov angažira predvsem v delu ljudskih skupščin in ne le v izvršnih svetih. Konkretno bi bilo koristno in potrebno, da sekretarji centralnega komiteja Zveze komunistov, odnosno
predsedniki SZDL v republikah, kakor tudi večji del članov zveznih in republiških vodstev sploh ne bodo več predsedniki, odnosno člani republiških, oziroma zveznega izvršnega sveta, da bj se mogli posvetiti delu v ljudski skupščini, kakor tudi političnemu delu med množicami. Na ta način bi dobila skupščina, odnosno njeni organi potrebno politično avtoriteto in vzpostavil hi se pravilen odnos med skupščino in izvršnim svetom kot njenim samostojnim izvršnim organom. Ni dvoma, da bodo takšne spremembe v dosedanjem sistemu naših metod dela bistveno pripomogle, da bo v skupščini več iniciative in več konstruktivne kritike ter da bo lahko izvajala mnogo večji vpliv na razvoj celokupnega našega družbenega življenja kot zdaj. Velik del našega političnega kadra se bo mogel v takih pogojih aktivneje angažirati tudi pri konkretnem delu ljudskih odborov, kar je izredno važno zlasti danes, ko zavisi ves uspeh naše politike od njihovega dobrega dela.
3.	Zvezni in republiški izvršni sveti ni treba da so neki reprezentativni organi, toda biti morajo močna politična telesa, sposobna, da zagotove realizacijo spiošne politične linije, ki bo prišla do izraza v sklepih ljudske skupščine ter da bodo sposobni, da v tej smeri razvijajo svojo lastno iniciativo. Po svoji sestavi morajo biti takšni, da se bodo lahko v celoti posvetili tekočim dnevnim izvršnim in upravnim nalogam.
Ce stvari tako postavimo, potem bo ljudska skupščina zares postala odločujoči in vodilni družbeni organ, v katerem bodo predstavniki delovnih ljudi, ki bodo hkrati tudi predstavniki posameznih komun in predstavniki skupnosti, ne samo obravnavali celotno družbeno problematiko in sprejemali o njej načelne sklepe, marveč bodo rezultate tega obravnavanja prenašali neposredno na ljudske odbore, s čimer bodo močno in neposredno vplivali na politiko komun.
V takih pogojih bo sprejemanje sklepov vsekakor zahtevalo več časa in solidnejšo pripravo kot doslej. Morda se bo zdel ta postopek preveč kompliciran in dolgotrajen tistim, ki so se privadili dosedanje brzine objavljanja paragrafov. Toda ker bo v pripravi sklepov sodelovalo mnogo več ljudi, vse od zvezne ljudske skupščine pa do ljudskih odborov in ker bodo podvrženi mnogo širšemu kri-tičremu proučevanju, bodo ti sklepi tudi solidnejši in kar je najvažnejše, hitreje se bodo spro-vajali kot doslej in v mnogo večji meri kot doslej. Z drugimi besedami, doslej smo sklepe naglo sprejemali in počasi izva-jaili, v bodoče pa jih bomo počasi sprejemali a hitreje in so-lidineje izvajali.
Razume se, da bo imela zvezna ljiudska skupščina vedno
O vsem tem moramo voditi računa tudi sedaj pri postavljanju kandidatov. Treba je pojas-.niti našim delovnim ljudem, naj postavljajo in volijo takšne kandidate, ki bodo sposobni vršiti svojo funkcijo v ljudski skupščini v smislu, vrste nalog, o katerih sem govoril.
V zvezi s tem bi povedal nekaj besed o naši volilni kampanji spioii. Volilna kampanja v naših pogojih nc more biti breznačelna tekma za poslanske mandate, niti priložnost za ceneno demagogijo zaradi karierističnih pobud tega ali onega. Koleg tega je treba naglasiti Se nekaj: Ce se borimo za čim širšo in doslednejšo uporabo demokratičnih načel v družbenem življenju naše države, to ne pomeni, da smo za svobodo kontrarevolucionarnega dela. Ne! Smo za demokracijo zato, ker branimo pravice in koristi delovnih ljudi pred nevarnostjo birouratskega despotizma, Pa mm prea poskusi kapitalistične restavracije. To je tud', jedro in okvir demokratičnosti našega novega volilnega zakona. Zato ima sedanja predvolilna kampanja predvsem dve nalogi;
1.	Da po kandidacijski kampanji pridemo do takšnih kandidatov, ki bodo po eni strani uživali zaupanje delovnih ljudi in ki bodo po drugi strani imeli posten odnoi do stvari socializma. Potemtakem je volilna kampanja v neki meri preveravanje kadrov v množicah, preverjanje njihovega političnega ugleda in povezanosti z množicami.
2.	Hkrati mora biti volilna kampanja široka in sistematična akcija za pojasnjevanje tekoče družbene problematike, rezultatov dosedanje borbe pri graditvi socializma in pogojev ter perspektiv nadaljnjega razvoja. Ta kampanja mora torej pomagati našim delovnim ljudem, da se
pravico pooblastiti izvršni svet za samostojno sestavo in izdajo odlokov in ukrepov, ki bi zahtevali specialni in nujni postopek. V tem je tudi glavni smisel in vrednost takšnega organa kot je izvršni svet
Tako deilo skupščine, predvsem pa javna diskusija v njej, bo spremenila vsak problem načelnega pomena v komunah ali gospodarskih enotah v družbeni problem vse države. Povečalo bo čut odgovornosti družbenih samoupravnih organov v gospodarstvu in na drugih področjih družbenega življenja, kakor tudi samih ljudskih odborov. Povečal se bo čut odgovornosti ljudskih poslancev, ki bodo morali pred ljudskimi odbori braniti svoje stališče v skupščini in obratno. Ljudska skupščina se bo s tem tesno povezala z množicami. Postala bo dejansko šola socialistične zavesti za delovne množice. V diskusijah ljudske skupščine bodo našli delovni ljudje odgovor na mnoga vprašanja, ld jim ostanejo danes nepojasnjena. Našega javnega mnenja ne bodo oblikovani slabi novinarji, ki zbirajo na ulici pojmovanja najbolj zaostalih ljudi, kakor se to dares pogosto dogaja, marveč ga bo oblikovalo prav delo v naših ljudskih skupščinah, ljudskih odborih in drugih družbenih organih.
Po dragi strani pa se bodo mogli naši vodilni politični kadri, ki so bili sedaj dostikrat popolnoma okupirani z vsaka; njimi vprašanji družbene in gospodarske uprave, krepkeje posvetili političnemu delu v pravem smislu te besede. S tem ne mislim reči, da se lahko ali da se smejo desinteresirati za gospodarske ali druga splošna vprašanja. Ne! To so ravno izmed vseh političnih vprašanj najbolj politična vprašanja. Gre pa za to, ali se bodo teh vprašanj lotili kot upravni strokovnjaki in organizatorji ali pa kot zavedni borci za zgraditev socialističnih odnosov. Vsakdanji prakticizem je sedaj dostikrat otopil smisel mnogih naših ljudi prav za to drugo stran problema. Prepričan sem, da se bo v novih pogojih tudi to spremenilo v pozitivnem smislu.
Tudi naše organizacije SZDL bodo v takih pogojih dobile pravo vsebino dela. Ne le po nekih direktivah od zgoraj, marveč spontano in neogibno bodo prihajala na dnevni red teh organizacij tista vprašanja, ki bodo v določenem trenutku na dnevnem redu komun, odnosno zvezne in republiških ljudskih skupščin. Tako bo postala SZDL tisti široki množični parlament, ki ga bodo morale ljudske skupščine in ljudski odbori še kako upoštevati v svojih sklepih, a vodilni politični organi bodo morali mnogo bolj pojasnjevati posamezna vprašanja in informirati naše delovne ljudi o stanju stvari, kot pa se je to godilo doslej.
znajdejo ne le v pogledu izbire ljudi, ki jih bodo volili, marveč tudi glede najvažnejših nalog, ki jih bodo morali ti ljudje v njihovem imenu reševati.
Tako v enem kot v drugem pogledu kaže naša volilna kampanja nekatere slabosti, ki pa jih lahko še popravimo.
Tehnika volilnega zakona je sama po sebi takšna, da tako rekoč težišče pri volitvah prenaša na proceduro kandidiranja, na način postavljanja kandidatov, ne pa toliko na glasovanje samo. Cilj te procedure je bil, da se kandidati ne postavljajo od zg---.j, marveč da bodo dejansko preizkušeni v množicah ter da vzniknejo od spodaj. Vendar pa »e je na mnogih krajih dogodilo že sedaj, da šo takoj v začetku priporočali kandidate od zgoraj, s strani okrajnih ali republiških komitejev, in to na takšen način, da so bile organizacije SZDL že vnaprej ovirane (obrezhrabrene) v njihovi lastni volilni iniciativi. Ze vnaprej je v takih primerih predviden očitno samb en kandidat. Zagovorniki takega postopka pravijo, da nima smisla zatekati se v našem sistemu k umetnim demokratičnim oblikam in vsiljevati zavednim delovnim ljudem več kandidatur kot jih sami hočejo, reakcionarni elementi pa nimajo niti moči niti potrebe, da bi kandidirali. Strinjam se s tem, da nam ni treba uporabljati umetne in samo navidezno demokratične oblike. Jasno je, da ni treba umetno postavljati več ko enega kandidata samo zato, da bi zadostili pojmovanju tistih ljudi, ki mislijo, da brez medsebojnega prepiranja in klevetanja več kandidatov ni volitev. Konec koncev tudi ne gre za to ali bo eden ali več kandidatov. Bistvo je v tem, kako se vrši sama kandidatura. Lahko je tudi en kandidat in 7se bo v redu, če je
njegova kandidatura resnično preverjena in obravnavana v množicab in če niti eden drugi kandidat ne aobi zadostne podpore v množicab. Po drugi strani pa bo nedemokratično in škodljivo, če bo tudi več kandidatov, če se bodo postavljali od zgoraj, brez posveta z množicami. Mislim, da je nevarnost, zoper katero se moramo predvsem boriti pri teh volitvah, v nas samih, v birokratizmu, ki poskuša Se naprej vzdrževati način komandiranja, postavljanja ljuai od zgoraj na odgovorne položaje, na odbiranja ljudi po birokratskem ključu, ne pa po tem, kako so zasidrani v množicab na poš.enih socialističnih pozicijah. SZDL mora podpirati vsako kandidaturo tistib ljudi, ki imajo poštene odnose do socialistične stvarnosti in uživajo zaupanje množic. Razume se, da se bo SZDL hkrati odločno otresla reakcionarnih elementov, in špekulantov, ki jim je zgolj za njihove lastne koristi ali podobne cilje. Takšne tako imenovane kandidate mora SZDL v množicah razkrinkavati.
Ce bo Sla volina kampanja po tej liniji, bo v svoji prvi fazi dala večje število možnih kandidatov, kar bi vsekakor bil resen uspeh SZDL, ker bi bilo to pravo preverjanje naših kadrov po množicab, ne pa samo po nekih kadrovskih oddelkih. Ce potem v diskusiji na kandidacijskih zborih volivcev izstopi samo en kandidat, ki ima največ ugleda, vsi drugi pa odpadejo, bo s tem politična naloga dosežena, ker bo to kandidatura, ki je rezultat volje velike večine delovnih ljudi. V nobenem primeru pa ni treb a preprečevati postavljanja več kandidatur, če se na zborih volivcev manifestira taka želja alt če to žele organizacije SZDL. Razume pa se, da se mora v takih pogojih SZDL pobrigati, da bo volilna kampanja poštena in da ne bo podobna pohvalam, kakor je bilo to pogosto običajno v pogojih buržoazijske demokracije.
Ce ne bi šli po tej poti, potem bi način kandidiranja po zborih volivcev izgubil vsak smisel. Namen tega načina je, da delovni ljudje dejansko razpravljajo o kandidatih in o njihovi politiki. S tem se ne odločijo samo za človeka, marveč tudi za stvar, ki jo bo on bra-
nil.	S tem ne dajo svojega glasu za neko stranko, ki ima monopolno pravico, da misli in odloča namesto njih. Svoj glas dajo človeku, ki ga poznajo, za katerega vedo, da bo delal in ki bo njim tudi odgovarjal za svoje delo. To ne pomeni, da postane s tem ljudski poslanec samo predstavnik lokalnih interesov. Ne, kajti on bo odločal o vprašanjih državne skupnosti in mora zato znati ščititi tudi njene koristi, zlasti pa koristi socialističnega sistema v naši državi. Toda njegova odgovornost volivcem ga vendarle zavezuje, da pred svojimi volivci na enak način brani koristi skupnosti kakor bo v ljudski skupščini zastopal koristi volivcev. To je konec koncev tudi edini smisel sprememb, ki smo jih napravili v našem volilnem zakonu. Ne trdim, da je ta zakon popoln. V njem je še mnogo slabosti, vendar pa je velik korak naprej, predvsem potem, ker Je demokratiziral sam sistem kandidiranja. Ne živimo še v pogojih, v katerih bi mogli antisocialističnim silam dopustiti, da se neomejeno politično aktivizirajo, t. j. da izkoristijo naše trenutne težave za izpodkopavanje socialističnega sistema kot takšnega. Storiti moramo še marsikaj, da bodo naše socialistične sile tako močne, d se bodo mogle brez kakršne koli državne intervencije boriti proti ostankom preteklosti. Socialističnim delovnim množicam pa je treba zagotovit; možnost, da v popolni svobodi dajo svoje zaupanje tistim borcem za socializem, ki so pri njih pridobili največ ugleda. Prav s tem bomo široke delovne množice najbolj aktivizirali v socialistični izgraditvi.
Poleg tega pa se kažejo v zvezi s kandidiranjem tudi druge vrste slabosti, prav nasprotne od prvih. Namreč to, da se ponekod organizacije SZDL drže preveč postrani v borbi za postavljanje kandidatov. Splošna linija, ki smo jo postavljali že od vsega začetka, da namreč ni treba postavljati kandidatov od zgoraj, se je pogosto tolmačila tako, kot da organizacijam SZDL sploh ni treba povedati svojega mnenja o kandidatih, ki Jih postavljajo posamezne skupine ljudi ali da ne povzamejo nobene iniciative glede kandidiranja posameznih uglednih ljudi. To je seveda popolnoma zgrešeno. Prav* organizacije SZDL imajo nalogo, da skupno z drugimi družbenimi organizacijami sprožijo na zborih volivcev predloge, ki se porajajo na predhodnih konferencah. Se prav posebno morajo biti organizacije SZDL aktivne v pripravah in izvedbi sa-
mih kandidacijskih zborov volivcev. Zavedni člani SZDL ne smejo dopustiti, da bi prevladali na zborih volivcev od delovnih množic ločeni elementi samo zato, ker so organizacije SZDL ostale pasivne. Treba se je torej dobro pripraviti za kandidacijsko kampanjo ter se boriti tako zoper birokratske tendence vsiljevanja kandidatov od zgoraj kakor tudi proti poskusom reakcionarnih elementov in karierističnih špekulantov, da se afirmirajo.
Volilna agitacijska kampanja se je prav tako usmerila preveč enostransko. Ne zadostujejo samo mitingi in lepaki, čeprav je tudi to potrebno. Takšna kampanja bo dosegla solidnejše in trajnejše rezultate, če bodo zborovanja in lepaki dopolnjeni z diskusijami po mestnih okrajih in vaseh, na katerih se obravnava tekoča problematika, tako notranje kot zunanjepolitična.
Predvolilna politična kampanja ni samo naloga poslanskih kandidatov. V tej akciji morajo sodelovati vsi naši sposobni kadri, ne glede na to, ali kandidirajo ali ne. Ta kampanja tudi ne sme biti preveč lokalizirana, preveč povezana samo s problematiko posameznih okrajev, marveč mora biti splošna m takšna, da bo dala našim delovnim ljudem vpogled v probleme in naloge vse naše državne skupnosti. Naša ljudska skupščina konec koncev ni samo zbor predstavnikov okrajev, marveč vrhovni organ oblasti delovnega ljudstva naše države. Ljudje morajo voliti svoje poslance ne samo za svoj okraj, marveč za vso državo. To nj postransko vprašanje. Na terenu že imamo pojave, da posamezni ljudje, ki agitirajo za svojo kandidaturo, z zelo ceneno demagogijo poskušajo pridobiti podporo delovnih ljudi, dajajoč najrazličnejše nesmiselna obljube. Ce bo vsa volilna agitacija postavljena na višjo raven, bodo takšni demagogi in špekulanti kaj hitro onemogočeni na terenu.
Opozoril bi vas Se posebej na kandidiranje za zbore proizvajalcev. Po eni strani je nevarnost, da se prebije skozi kandidaturo preveliko število vodilnih ljudi in tehničnega kadra iz gospodarskih podjetij in zadrug ter sindikalnih in zadružnih funkcionarjev na škodo predstavnikov neposrednih proizvajalcev. Takšen zbor proizvajalcev ne bj pravilno odražal pojmovanja večine naših delovnih ljudi, po drugi pa je tudi težnja, da se gre v drugo skrajnost in se že vnaprej izključujejo od kandidature direktorji, tehnični kadri, kmetijski strokovnjaki ali sindikalni funkcionarji. Organizacije SZDL se morajo boriti za takšne kandidate, ki bodo, v ceioti vzeto, dali zbor proizvajalcev, v katerem bodo imeli solidno večino predstavniki delavcev pri strojih, delovnih kmetov itd., v katerem pa bodo zastopani tudi tehnični kadri, sindikaini in zadružni funkcionarji, pa tudi kakšen direktor. Le takšen zbor proizvajalcev bo najbolje odražal težnje in razpoloženje naših delovnih ljudi ter bo hkrati politično in ekonomsko sposoben, da se solidno vživi v ekonomsko problematiko države. Zbor proizvajalcev ni neka ustanova za socialno zaščito delovnih množic. Skupno z zveznim svetom bo odgovoren delovnim ljudem naše države za celotno našo gospoda-rsko politiko. Zato mora biti zbor proizvajalcev sposoben za takšno nalogo.
V splošnem pa lahko brez pretiravanja rečemo, da so te volitve izrednega pomena za razvoj naših socialističnih parlamentarnih institucij. Zato se moramo dobro potruditi, da bodo izšle iz teh volitev solidne ljudske skupščine.
Tovariši in tovarišice! Seveda to še ni vse, kar je treba povedati o naših volilnih pripravah. Imamo volilne komisije, ki bodo v tem pogledu dajala konkretno pomoč našim organizacijam. Upam, da bodo tovariši v diskusiji opozorili še na druge pereče probleme te kampanje, ki jih srečujejo pri svojem delu na terenu. Med diskusijo bomo imeli priložnost da razčistimo tudi ta vprašanja.
Avstrijski novinarji v Beogradu
Beograd, 18. sept. Skupina avstrijskih novinarjev, ki je prispeta na obisk v Beograd kot gost Zveze novinarjev Jugoslavije, je obiskala danes državnega podsekretarja za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja in sekretarja* za socialna vprašanja zvezne¿»í izvršnega sveta Gustava Vlahova ter se zanimala za pereče probleme. Zveza novinarjev Jugoslavije je priredila danes avstrijskim gostom kosilo, ki se ga je udeležil tud; avstrijski poslanik v Beogradu g. Wal, ter Wodak.
Politično težišče je treba prenesti na Ljudsko
skupščino
0 predvolilni kampanji
Komunalna skupnost bo naprej razvijala
Rezultati in perspektive razvoja SOClaliStidnO OkOUOmskO Sile
gospodarskega sistema
Poročilo Milenti ja Popoviča
Ni še dve leti, kar živi naš novj gospodarski sistem - z gospodarskimi in finančnimi instrumenti, ki so dč i es v veljavi — pa smo že začeli v globoki meri pozabljati, kako je bilo, kako sa je gospodarilo, trgovalo in preskrbovalo v prejšnjem administrativnem obdobju, v obdobju togih administrai ivr ih planov, birokratskega upravljanja s proiz-
vodnjo in izmenjavo, v obdobju administrativnega odkupa in distribucije potrošnega blaga v trgovini. Tako zelo mnogo je novi gospodarski sistem spremenil v našem gospodarstvu in v njegovem razvoju, obogatitvi in razširitvi, v trgovini in preskrbi, konec koncev v načinu življenja delovnih ljudi socialistične Jugoslavije.
Produktivnost deta v industriji neprestano raste
Novi sistem je prinesel velike uspehe na področju povečanja produktivnosti dela v industriji. Ce primerjamo povečanje celotne mase proizvodov s številom zaposlenih ljudi po posameznih industrijskih vejah, dobimo sledečo sliko: Če vzamemo za leto 1951. indeks 100, potem je eiektroener-gija pokazala v 1952. letu povečanje produktivnosti dela 102, v obdobju januar—april
1953.	pa 128; nafta 116, in 142; črna metalurgija 103 in 105; nekovine 115 in 128; kovinska industrija 109 in 121; elektroindustrija 134 in 133; gradbena industrija 107 in 112; lesna industrija 98 in 114; industrija papirja 97 in 108.
Podatki še niso popolnoma proučeni in potrjeni in jih ni mogoče jemati kot popolnoma točne, vendarle pa zadostujejo, da pokažejo tendenco in tempo v gibanju produktivnosti dela v našem gospodarstvu.
Globalni indeksi ’/ažejo, da produktivnost dela raste in da je stalna tendenca večanja. To je nedvomno rezultat tega, ker delavski razred samostojno upravlja in odločuje o ekonomskih vprašanjih podjetij in ker je objektivno ekonomsko zainteresiran, ker plačni fond delavcev zavisi konec koncev od uspeha v delu podjetja. Pri ocenjevanju pa je treba medtem upoštevati tudi dejstvo, da je novi gospodarski sistem začel delovati v pogojih borbe proti vsem debalansom v gospodarstvu in prekomernega obremenjevanja gospodarstva z izdatki za narodno obrambo in ključno kapitalno izgradnjo, v pogojih ostrega deficita v mednarodnih plačilih, ko ni bilo možnosti, da se celotna količina proizvodnje povečava normalno v skladu z materialnimi, organizacijskimi in subjektivnimi sposobnostmi vsake industrijske panoge. V zvezi s tem v takih panogah tudi produktivnost dela ni mogla normalno rasti, to je posebno vplivalo na tiste panoge, ki so v dobršni meri odvisne od uvoza surovin in je pri njih povečanje produktivnosti dela nižje. Na primer: če vzamemo za leto 1951. indeks 100, potem je bila v tekstilni industriji produktivnost dela v 1. 1952. 98, v obdobju januar—april
1953.	pa 94; v industriji usnja in obutve 85 in 91; v industriji gume 98 in 86. Te panoge so zmanjševale proizvodnjo (zaradi uvoza), toda niso mogle v ustrezni meri zmanjšati števila zaposlenih. Zato na ta način izkazani rezultati o produktivnosti dela tukaj niso veliki.
Uspehi, ki jih je naše gospodarstvo doseglo, so posebno in predvsem veliki na področju razširitve asortimana proizvodnje in kvalitete proizvodov. Na tem področju nastopa danes naša industrija z novo zelo zapleteno in kvalitetno proizvodnjo in je celo sposobna, da nastopa na tujem tržišču.
Naša tekstilna industrija ima skoro tri do štirikrat večji asortiman danes, kakor leta 1950. Podobno je tudi z industrijo usnja kot tudi z industrijo gume. Istočasno je tudi v teh panogah resno zboljšana kvaliteta, tako da se lahko danes te panoge pojavljajo s svojimi proizvodi na inozemskem tržišču. Prav to zboljšanje asortimana in kvalitete tudi, je eden od razlogov, da se indeks produktivnosti dela, izkazan na gornji način, v teh panogah v preteklih dveh letih ni povečeval. Povečana produktivnost dela se je odrazila tudi v bogatejšem in kvalitetnejšem oskrbovanju tržišča, česar gornji indeksi ne zajemajo.
V novih pogojih se je občutno izboljšala tudi proizvodnja premoga po kvaliteti. Jugoslovanske državne železnice so leta 1952. trošile na tisoč t-km povprečno 100 kg premoga, medtem ko v 1. 1953. trošijo povprečno 93 kg, to je za 7 odstotkov manj. To je v dobršni meri rezultat tudi poboljšanja kvalitete premoga. V elektroindustriji je bila uporaba premoga na kWh proizvedene ter-moenergije zmanjšana v letu 1953. v primeri z L 1952 za 14
odstotkov. Industrijske panoge kot je predelovanje nafte, elektroindustrija, metalno-predelovalna industrija, medicinska industrija, so prav tako imele resne usoehe v razširitvi asortimana in so danes tudi one sposobne, da se pojavljajo na tujem tržišču. Prav tako so naša gradbena podjet-
ja sposobna, da v inozemstvu izvajajo največja dela tako v visokih gradnjah, kakor tudi v nizkih gradnjah.
Svobodno in stabilno tržišče —* eden največjih uspehov gospodarskega sistema
Vsi se spominjate obdobja, ko smo imeli dvojne cene ter distribucijo in vse negativne posledice tega. Danes pa tega ni več. Naše tržišče je enotno, osvobojeno v veliki meri raznih administrativnih primesi, ki ga izkrivljajo. Ostvarja normalne poslovne pogoje za delo posameznih podjetij in uspehe, ki jih industrija pa tudi kmetijstvo dosegata, je treba v veliki meri pripisati baš urejevanju tržišča. Pri tem je treba upoštevati, da je zelo velika suša imela za posledico prav razne špekulativne pojave na tržišču, kar je preko tega seveda vplivalo tudi na ostalo gospodarstvo. Ne da bi se spuščali v analizo teh vplivov, ki so v dobršnem delu tudi znani, je vendar treba podčrtati, da so ti negativni pojavi na tržišču, o katerih se je pri nas po pravici mnogo pisalo, v veliki meri prav posledica suše.
V razvoju tržnih odnosov smo mi danes na tisti višini, ko se v bistveni meri preko svobodnega tržišča uspostavljeni normalni ekonomski odnosi v cenah, ko tržišče dosti enakomerno izvaja svoj vpliv in pritisk na vse gospodarske panoge, ko je z drugimi besedami najveji del gospodarstva in podjetij pod objektivno in zakonito kontrolo svobodnega tržišča, ko se je treba truditi, da se bolje proizvaja, da bi se lahko prodalo, ko ni mogoče blaga več na lahek način prodati in tudi ni mogoče na lahek način zaslužiti. To posebno velja v proizvodnji blaga za široko potrošnjo. To pa pomeni, da se tržišče javlja kot pozi ti vini ostvarjalni element v ekonomskem procesu. Dalje to pomeni, da smo prebrodili obdobje prehoda iz starega na novo tržišče, da nam je novi sistem prav na tem najvažnej-
šem področju dal pozitivne rezultate. Posamezne luknje v sistemu zaradi katerih so možni posamezni ekscesi, špekulacije, lahek zaslužek, delitev nezasluženih presežkov pomenijo samo to, da je treba iskati načina, da se jih odpravi prav v interesu nadaljnjega Jazvoja svobodnega tržišča. Taki ekscesi postajajo vidni in očitni prav zato, ker je tržišče v osnovi urejeno, v tem smislu pa tako tržišče tudi je osnova, na kateri je potrebno in možno odpraviti take pojave. To samo govori, da je treba naprej izpopolnjevati mehanizme in instrumente, ki regulirajo sicer svobodno tržišče. Toda pri tem je treba vsekakor imeti pred očmi tudi dejstvo, da so stopnje akumulacije in skladov kot osnovni in skoro vse obsežni finančni instrumenti bile nedovolj elastične, da so preprečevale v določenih primerih formiranje normalnih cen v odnosu na tržišče, da so ga v tej smeri izkrivljevale in vznemirjale. Z novimi uredbami je treba odpraviti tudi te pomanjkljivosti.
Tako tržišče je rezultat delovanja desettisočev industrijskih, transportnih, uslužnih trgovskih in drugih podjetij, od katerih vsako v resnici živi kot samostojni ekonomski indi vidum. Omejena s stopnjo akumulacije in skladov ta podjetja svobodno odločajo o obsegu in vrsti proizvodnje, o nakupu in prodaji, o cenah in drugih gospodarskih činiteljih ter se svobodno shajajo na tržišču. In ves ta ekonomski organizem osvobojen v veliki meri birokratizma in administracije je postal osnova našega življenja. To je samo po sebi revolucionarni čin na liniji ukinitve birokratizma v ekonomskem (in ne samo ekonomskem) življenju države.
Naloge v kmetijstvu
Uspehi, ki jih je novi gospodarski sistem imel v industriji pri osvobajanju ekonomskega življenja izpod administracije, so se morali odraziti tudi v kmetijstvu. V tem smislu lahko govorimo, da je novi gospodarski sistem bil osnova, da tudi v kmetijstvu preidemo na likvidacijo vseh adminstra-tivnih ukrepov, na spremembo celotne linije, ki izhaja iz administrativnega sistema in na uvajanje takih metod gospodarjenja, ki bodo na ustrezen in potreben način ustvarile pogoje za svobodno gospodar-jenje tako socialističnih zadružnih organizacij in prav tako tudi individualnih gospodarstev delovnih kmetov. Ukrepi v kmetijstvu so prihajali ne kot začasna poteza temveč kot neobhoden sestavni del celotnega novega načina gospodarjenja v novem gospodarskem sistemu. V tem smislu so bili ukinjeni vsi odkupi in zamenjani s svobodnimi odnosi v prometu s kmetijskimi pridelki. Prav tako so bile v tem smislu sprejete uredbe in odloki v pogledu zadružništva in zemljiškega fonda z osnovnim ciljem, da ustvarijo družbene in organizacijske pogoje za svobodni razvoj v kmetijstvu, brez kapitalizma in kapitalistov. Z drugimi besedami, da ustvarijo pogoje za svobodni razvoj v splošnem, ker na noben način ne moremo dovoliti kapitalističnega razvoja v kmetijstvu, ker med svobodno socialistično demokracijo in svobodnim razvojem kapitalizma obstoji osnovno nepomirljivo razredno nasprotje.
Vsi ti ukrepi v kmetijstvu so usvarili stimulus za proizvodnjo in odprli delovnim ljudem
perspektivo. Medtem pa v kolikor je ob tej priložnosti treba tudi kritizirati dosedanje delo, je treba priznati, da smo tukaj najmanj dosegli. Razlogi pa so različni. Uspehov v likvidaciji administrativno birokratskih metod in oblik niso v ustrezni meri spremljali uspehi v organiziranju novih oblik v kmetijstvu, ti uspehi niso dovedli do ustrezne aktiv-
nosti pri nadaljnjem razvijanju in dviganju kmetijske proizvodnje ter iskanju in ostvarjanju in organiziranju novih oblik. Osnovni razlogi so vsekakor v tem, da gre tukaj za zelo zaostalo gospodarsko področje, kjer je preobrazba vsekakor počasnejša in uspehi kasneje prihajajo. Toda prav to zahteva, da je prav tukaj treba vložiti večje napore. Letos smo imeli možnost dati večja sredstva za investiranje v kmetijski proizvodnji. To je začetek in to še ni doseglo tiste ravni, ki bo in ki jo bo treba smatrati za normalno v kmetijstvu. Toda kmetijske organizacije niso izkoristile niti teh kreditov.
Mnenja smo, da se morajo vsi organi našega javnega življenja, organi ljudske oblasti, zadružni organi, organi Socialistične zveze itd. s tem problemom intenzivneje in stvar-neje ukvarjati in to tako lokalni kakor tudi višji organi. Ne smemo dovoliti, da bi kmetijstvo bistveno zaostalo niti po proizvodnosti dela v celotni proizvodnji, niti ne po družbenih oblikah v katerih se proizvaja. V kolikor je kmetijstvo samo po sebi zaostalejše v obeh smereh, v kolikor v novem sistemu dobiva industrija možnost da se hitro razvija tako v pogledu proizvodnosti dela, kakor tudi v pogledu razvijanja socialističnih odnosov v proizvodnji, v toliko večji meri smo dolžni delati na dviganju kmetijstva in na razvijanju svobodnih zadružnih in drugih socialističnih oblik v kmetijski proizvodnji. To toliko prej, ker imamo že sedaj take posamezne primere, da tako na primer reorganizirane delovne zadruge, kakor tudi različne oblike splošnih zadrug dajejo zelo dobre rezultate, tako v razvijanju socialističnih odnosov v kmetijstvu na vasi in tudi v pospeševanju kmetijstva. In to se dogaja povsod tam, kjer skupine naprednih kmetov — dobrih kmetijcev vztrajno delajo na konkretnih gospodarskih in zadružnih problemih. Treba je odločno preiti na konkretno poslovanje, ker je možno samo preko tega dobiti jasne, določene in konkretne perspektive razvoja.
Naša naloga je, da čimprej sprejmemo uredbe in druge ukrepe, ki bodo dali okvire za razvoj svobodnega zadružništva, ki bodo regulirali nekatera zelo važna vprašanja prometa kmetijskih pridelkov, da bi se uspešno razvijalo zadružništvo, ki bodo nadalje urejali odnose med predelo-valno-živilsko industrijo in kmetijstvom in zadružništvom ter druga podobna vprašanja.
V našem gospodarskem sistemu prinaša nove ekonomske ukrepe deloma samo svobodno tržišče po svojih lastnih ekonomskih zakonih, po drugi strani pa organi samoupravljanja delavskega razreda, delavski sveti in upravni odbori skupno z direktorji podjetij (naravno v okviru splošnih družbenih proporcev). Novi gospodarski sistem nam je dal pozitivne rezultate na tem drugem polju, na polju delavskega samoupravljanja. Kajti desettisoče naših podjetij dela in živi tako, da po veliki večini ekonomske ukrepe o življenju podjetij — in v tem odnosu tudi o življenju celotne družbe — sprejemajo ne več kapitalisti, ne več državni strokovni uradniki, temveč neposredno delavci preko organov delavskega samoupravljanja. Pri tej nalogi pa se je naš delavski razred pokazal sposobnega, da sam brez tutorjev in brez »voditeljev«, brez birokracije (pa čeprav bi prišla iz njegovih vrst) odloča o ekonomskih vprašanjih.
Področje delavskega samoupravljanja ostane poprišče za socializem
Naša javnost kritizira različne negativne pojave na področju delavskega samoupravljanja: partikularnem, špekulacijo, lahek zaslužek in delitev tega zaslužka v plače (za-, radi nekaterih pomanjkljivosti našega sistema), nedovoljno aktivnost delavcev, samovoljnost nekaterih direktorjev in podobno. In prav je, da se kritizira, toda pri tem je treba imeti pred očmi sledečo stvar: Delavsko samoupravljanje in svobodno ekonomsko življenje na osnovi delavskega samoupravljanja še ne pomeni končano borbo za socializem temveč pomeni prav ostvarjanje splošnih družbenih in organizacijskih pogojev, da se delavski razred neposredno kot subjekt družbenega in ekonomskega življenja, kot tisti činitelj, ki odloča in vlada in ne nad katerim se vlada in o čigar usodi se odloča nekje drugje (v pisarni kapitalista ali v pisarni državne adminstracije), — da se torej delavski razred neposredno bori аа аввјаУ&т pre-
je borba proti vsemu temu postala učinkovitejša in uspešnejša in ne da so objektivno špekulacija, poneverbe in kraja postale večje. V novem sistemu z dopolnili, ki morajo slediti in ki morajo dati inštrumente prav za borbo proti temu, je možno zelo uspešno obračunavati z vsemi temi pojavi. Borba proti vsemu temu tako potom javnosti in tako tudi preko drugih organov se mora voditi še naprej vztrajno in aktivno, ker je sestavni del borbe za socializem.
Na poti osvobajanja ekonomskega življenja družbe od administracije in birokratizma in na poti razvijanja samoupravljanja delovnega ljudstva je zrasel zapleten in učinkovit organizem ekonomskega življenja družbe, sposoben, v veliki meri neodvisen od državne administracije, dà proizvaja, da izmenjuje, da dalje napreduje, da razvija proizvodnjo, da oskrbuje tržišče in delovne ljudi. Tak svoboden gospodarski sistem je postal osnova življenja v naši socialistični demokraciji. To je naš bistveni in največji uspeh v ekonomskem življenju države. Pokazal je, da je sposoben, da iz sebe naprej
razvija tako pogoje za nadaljnje osvobajanje ekonomskega življenja družbe, kakor tudi pogoje za nadaljnje razvijanje samoupravljanja delovnega ljustva.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se je ta gospodarski sistem porajal v obdobju 1952. in 1953. leta, ko smo se borili proti vsem debalansom v gospodarstvu, tipičnih za naš gospodarski razvoj v obdobju 1948. do 1952. leta in vse to je bilo še pojačano s posledicami suše. In naj so še toliko ti razlogi zahtevali, da nekateri administrativni ukrepi ostanejo v veljavi dalje in v večji količini, je vendarle dejstvo, da je novi sistem zdržal preizkušnjo v najtežjih pogojih. Naša država je danes v procesu postopnega prehajanja iz tega stanja. Ne samo in ne predvsem zaradi normalne kmetijske letine, temveč predvsem zaradi tega, ker se naša ključna industrijska izgradnja bliža koncu, ker se zmanjšuje obseg investicij za njo in razširja za druga gospodarska področja in ker naša industrijska proizvodnja po nekaj letih gospodarskega zastoja gre sigurno in stalno naprej.
Ostvarili smo višjo materialno osnovo za nadaljnji razvoj gospodarstva
ti vsemu, kar vleče nazaj proti kapitalizmu, špekulaciji, kraji, birokratizmu in odvečnemu administriranju itd. Področje delavskega somouprav-ljanja ostane poprišče borbe za socializem v naših pogojih, poprišče borbe za izpopolnjevanje učinkovitosti celotnega organizma ekonomskega življenja socialistične družbe in poprišče razredne politične borbe proti vsemu, kar zavira razvoj socializma. Na tej osnovi je mogoče, da bodo odkrite vsakršne nepravilnosti, špekulacije in tudi kraja.
Med tem ko je administrativni sistem po prirodi stvari v njem, skrival mnoge oblike špekulacije in kraje, medtem ko v tem sistemu delavski razred ni imel možnosti odkriti špekulacijo in krajo (in se pogosto zaradi takega položaja posamezni delavci tudi niso smeli boriti) pa se v novem sistemu vsaka kapitalistična tendenca, vsaka tendenca po lahkem zaslužku in vsaka kraja lahko prepozna ia odkrije* To да pomeni, d«
Pri nas smo že ostvarili višjo materialno osnovo za nadaljnji razvoj gospodarstva. V letu 1953 se že začenja proces razreševanja tistih težkih debalansov, ki so nekaj let zavirali naše gospodarstvo. Ne samo, da se izdatki za ključno kapitalno izgradnjo postopoma zmanjšujejo, temveč mnoge industrijske veje našega gospodarstva povečujejo proizvodnjo in na tej osnovi raz-širjujejo asortiman. Skupna industrijska proizvodnja se je povečala v primeru z letom 1952 na 108, nekatere panoge, posebno bazične pa povečujejo proizvodnjo še v večji meri. Poročilo odbora za gospodarstvo je dalo sliko o tem in ne mislim tukaj iznašati številk. Plačujoč dolg borbi proti kominformovski agresiji na našo državo poleg drugega tudi v tem, ker smo se morali začasno odreči normalnemu povečanju proizvodnje in standarda in to ne samo zaradi sebe in svoje varnosti, temveč tudi zaradi varnosti drugih miroljubnih narodov gremo sedaj, ko je najhujše za nami, k vse večji proizvodnji, k postopnemu ublaže-vanju različnih debalansov, k usklajevanju raznih panog proizvodnje in usklajevanju investicij v gospodarstvu in drugih področjih življenja. S tem se ustvarjajo objektivni pogoji za razvijanje gospodarskega sistema naprej.
Pridobili smo si torej potrebne izkušnje, zgradili organizacijski sistem, ki je podlaga svobodnega ekonomskega življenja in prehajamo v obdobje razbremenjevanja gospodarstva in tržišča, s čimer smo pravzaprav ustvarili tisto, kar je najneobhodnejše potrebno, da gremo naprej k razvijanju gospodarskega sistema in to tako na poti nadaljnjega osvobajanja ekonomskega življenja družbe izpod oblasti administracije kakor tudi v ustrezni meri v razvijanju organov samoupravljanja delovnega ljudstva na področju ekonomskega življenja.
Prav s teh pozicij je treba kritizirati doslej veljavne im strumente v gospodarskem sistemu in proučevati karakteristike novih instrumentov ter perspektivo nadaljnjega razvoja. Pri tem naravno ne smemo nikdar pozabiti, da so dosedanji instrumenti bili rezultat poleg drugega, preobremenjevanja gospodarstva in tržišča z relativno velikimi izdatki za narodno obrambo in ključno kapitalno izgradnjo, ki so sami po sebi zahtevali dosti administriranja v gospodarskem življenju.
Osnovni dosedaj veljavni instrumenti gospodarskega življenja so bile stopnje akumulacije in skladov in so one v sebi vsebovale v osnovi tudj vse tisto, kar je bilo pozitivno kot tudi tisto, kar je bilo negativno ter ostanek administriranja in birokratizma. V tem smislu so bile in z njimi tudi celotni dosedanji mehanizem gospodarskega življenja nekak kompromis med starim administrativnim sistemo min tistim, kar želimo doseči v sistemu socialistične demokracije.
Povezujoč plačilni fond delavcev z dobičkom podjetij s pomočjo stopenj akumulacije in skladov kot osnovnim finančnim instrumentom, nam je bilo mogoče dovoliti skoraj popolno svobodo podjetjem v sferi odločanja o tekočih proizvodnih planih in o prodaji in nakupu blaga. Na tej osnovi je bilo vzpostavljeno svobodno tržišče in neodvisne tej jječ aU bam «v«*
bodna podjetja v njem. In dalje, na tej osnovi je bila dana materialna baza za življenje delavskih svetov, pravica, da odločajo o ekonomskih vprašanjih na svojem področju, s čimer je bil v ustrezni meri ukinjen birokratizem v našem gospodarstvu. Iz teh osnovnih dejstev so ZTastli vsi ti uspehi, ki smo jih imeli v preteklem obdobju. Vendar pa so stopnje akumulacije in skladov v sebi skrivale tudi nekatere osnovne slabosti v dosedanjem mehanizmu gospodarskega sistema.
Pred vsem so administrativno večali manj iz centra določale odnose potrebnega dela in pre-
sežnega dela in celokupno akumulacijo administrativno zajele. Na tej osnovi je tudi celoten proces razširjene družbene reprodukcije bil v osnovi administrativen, proračunski. Na tem področju ekonomskega življenja, ki je sicer najbistvenejše za razvoj družbe in za karakter družbenih odnosov, stopnje niso dovoljevale ukinitve birokratizma v ustrezni meri.
Dalje sistem finansiranja družbenih potreb potom proračunov je ostal še naprej z osnovno karakteristiko, da okraji in mesta niso bili niti proračunsko samostojni. Sistem udeležbe na dobičku, karakterističen za proračunske odnose med višjimi in nižjimi organi v bistvu ne pomeni proračunsko samostojnosti nižjih organov.
Sistem stopenj akumulacije in skladov je v bistvu izključeval mestne in okrajne organe od pravice odločanja o osnovnih ekonomskih vprašanjih družbe kot so odnos potrebnega dela in presežka dela, obseg in smer investiranja v gospodarstvu, obseg in smeri investiranja v druga področja življenja itd. S samim tem so stopnje akumulacije in skladov mestne in okrajne organe oblasti puščale na ravni proračunskega organa (in tudi tu nesamostojnega) niso dajale materialnih pogojev za ustvarjanje ekonomske skupnosti v okviru mesta ali okraja za ostvarjanje komunalne skupnosti.
Sistem stopenj akumulacije in skladov je reševal samo vprašanja v industriji, deloma pa v gostinstvu in trgovini. Področja, za katere je tipična drobna gospodarska delavnost, kmetijstvo, obrt, nekatere panoge trgovine, gostinstva itd. so ostale izven tega. Nismo imeli izdelanih instrumentov, ki bi pravilno določali pogoje na tem področju, zaradi česar je baš na tem področju prihajalo v največji meri do raznih nesocialističnih pojavov, tako do zastoja razvoja socialističnih oblik gospodarjenja in prav tako in v skladu s tem tudi do počasnejšega razvijanja gospodarstva na teh področjih.
Bistvo novih gospodarskih uredb
Uredbe, ki so sedaj v razpravi, in tiste, ki morajo bâti vsak čas dame v razpravo, imajo nar logo, da naprej razvijajo naš gospodarski sistem, izhajajoč z gornjih pozicij. Pripravljajo se uredbe o plačnem sistemu v gospodarstvu, uredbe o davčnem sistemu in vrstah davka, uredbe o družbenem plamu in proračunu, uredbe o obrti in uslužnih podjetjih, uredbe o kmetijskem zadružništvu. Skupaj z že izdanimi uredbami morajo te na prikladen način vnesti nov mehanizem in nove instrumente v naš gospodarski sistem. Tukaj se ni mogoče spuščati v analizo in objasnjevanje vseh teh uredb. Vendar pa je važno podčrtati nekatere osnovne stvari, po katerih je mogoče spoznati bistvo tistega, kar želimo doseči, kot tudi perspektivo razsoja nadaljnjega gospodarskega sistema in vobče sistema socialistične demokracije.
Bistveno spremembo v življenju posameznega podjetja, v življenju mestnih in okrajnih odborov in vobče v celokupnem gospodarskem življenju bo prineslo uvajanje instrumentov obresti na osnovna sredstva in dolgoročnih posojil na osnovi več alj manj svobodnega odločanja pri določanju in razdeljevanju teh posojil. S pomočjo obresti na osnovna sredstva je mogoče dovoliti svoboden nakup in prodajo sredstev za proizvodnjo med socialističnimi gospodarskimi organizacijami in ustvariti normalni svobodni promet in tržišče. To bo usmerilo podjetja na največje možno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti im na najracionalnejše poslovanje. Z drugimi besedami samo tržišče bo s svojimi potrebami, s svojim gibanjem na najekonomičnejši in najnujnejši načm vplivalo na podjetja, da bodo svoje zmogljivosti najbolje in za družbo najkoristneje izkoriščala. Iz obresti se ustvarja splošni investicijski sklad, ki je na razpolago za investiranje v gospodarstvu, ki ni od nikogar, temveč se s posojili in obrestmi (torej na ekonomski način po tržišču) razdeljuje na tiste panoge, področja in podjetja, ki so pravzaprav najrentabil-nejše, kjer je objektivno najpo-voltnejše. Ne da bi se spuščali v analizo, lahko rečemo samo to, da se po teh instnanentih celoten proces družbene reprodukcije in posebno investiranja v gospodarske namene debiro-kratizira, odtegne izpod oblasti administracije in prenese na svobodno tržišče, na katerem sodelujejo v svobodni tekmi posamezna podjetja in komunalne skupnosti (mestni ali okrajni odbori). S stališča nadaljnjega razvoja gospodarskega sistema v smeri osvobajanja ekonomskega življenja bo to igralo odločilno vlogo. S tem se ustvarjajo pogoji, da se birokratizmu na tem
fiodsČH Oblast in ite se
odločanje o ekonomskih vprašanjih na tem področju prenese, kar je največ mogoče na tržišče (na svobodne ekonomske zakone) bodisi s posojili, na organe samoupravljanja delovnega ljudstva, delavske svete ali predstavniške organe komunalnih skupnosti. Pri tem bodo najvišji predstavniški organi zvezna in republiška skupščina z družbenim planom določali samo tiste splošne za enotno tržišče neobhodne instrumente, kot je na primer višina obresti na osnovna sredstva, leta odplačila posojila in za posamezne panoge zaradi usmerjanja splošnega razvoja.
Ali uredbe pravilno in zadostno odražajo prav to tendenco, ali one za sedaj v zadostni meri odpravljajo birokratizem v tej sferi ekonomskega življenja družbe — o tem je treba še razpravljati, da bi se našla najpra-vilnejša rešitev. Toda vsi organi našega gospodarskega življenja, organi podjetij, mestnih in okrajnih odborov, bank, trgovine, financ itd. se morajo na tej poti pripravljati za prehod, ker bo že prehod na te instrumente zapleten, delikaten in kolikor ne bo pravilno obvladan, krije v sebi nevarnost pred pretresljaji v taki meri, v kateri vsako svobodno gospodarstvo skriva v sebi nevarnost, da se neznanje in neiznajdljivost hitr.-j vidita in očitno dajeta po glavi tistemu, ki ju je zagrešil. Toda novi instrumenti bodo vnesli bistveno novo v razvoj svobodnega gospodarstva in bodo napravili še bolj nedvisna podjetja in organe komunalne skupnosti. Toliko morajo biti ti sposobnejši, da obvladajo celotno omenjeno mar terijo.
Drugo podTočje, ki ga raavoj gospodarskega sistema mora obseči, je ostvarjanje materialnih pogojev za življenje komunalne skupnosti, a to pomeni, da se bodo današnji predstavniški organi mest in okrajev pretvorili v organe komunalne skupnosti, ki v polni meri odločajo o ekonomskem življenju svoje skupnosti v splošnih ovirih določenih od višjih organov.
Eno izmed osnovnih vprašanj v ekonomskem življenja vsake družbe je, kdo odloča o odnosu presežka dela do potrebnega dela in kako odio* ča o akumulaciji in družbenih skladih; osnovno vprašanje je, kdo in kako odloča o obsegu, smeri in strukturi investicij. Naš nadaljnji razvoj mora najti v gospodarjenju in v finančnih poslih takšne inštrumente, da ustvari za komunalno skupnost pogoje, da o tem ona odloča. Prr.vzaprav lahko družbena skupnost sama sprejema ta ekonomski sklep v sistemu socialistične demokracije in zato ni treba drugega, kakor da se razmejijo odnosi med najvišjimi ¿Nadaljevanje na 4, stragij
sele plenarna zveznega odbora SZDL
(Nadaljevanje s 4. strani)
predstavnic*um organi in organi krajev ter mest na tem področju dejavnosti. Pri tem mora biti Splošna linija, da višji organ* odločajo o tistin ukrepih, ki se nanašajo na splcsne pogoje tržišča, povsod tam, kjer je treba sKiepati konkretno, kjer je treba upoštevati specifičnosti posameznega mesta, posameznega podjetja in posameznih slojev delovnega ljudstva, pa naj se prepušča organom mest in krajev. Zaradi tega prepuščajo, kakor znano, uredbe o gospodarskem sistemu organom komunalna skupnosti odločanje o razdelitvi dobička (potem ko so prej že bile plačane obresti na osnovna sredstva, davek na promet in zvezni ter republiški davek na dobiček). Za materialno osamosvojitev komunalnih organov, za ustvarjanje pogojev za ekonomsko skupnost v okviru okraja ali mesta je to največjega pomena. Tako bodo predstavniški organi komunalne skupnosti, zlasti pa svet proizvajalcev. določali, kolik odstotek dobička gre v plačni sklad in kolik odstotek v družbene sklade; določali bodo tudi to, koliko naj ostane od skladov podjetju in koliko naj gre za splošne potrebe komunalne skupnosti Sistem stopenj akumulacije in skladov je to reševal centralistično in administrativno, toda prav to funkcijo prevzame lahko v naših družbenih pogojih samo komunalna skupnost, kajti ta nastopa kot predstavnik delovnega ljudstva, kot višji, pa vendar neposredni organ samoupravljanja delovnega ljudstva in to kot tisti organ, ki more in mora prevzeti odgovornost in pravico, da neodvisno in svobodno odloča o vprašanjih odnosa med potrebnim delom in presežkom dela, o vprašanjih razširjene družbene reprodukcije. To bo delal zaradi svojega lastnega obstanka in razvoja na tržišču, zaradi nadaljnjega razvoja vsega svojega življenja (ekonomskega, socialnega, kulturnega, prosvetnega, vprašanj družbenega standarda itd.). V tej smeri morajo naslednje uredbe določiti, da imajo okrajni predstavniški organi pravico, v ustrezni meri odločati tudi o davku na dohodek iz kmetijstva, iz katerega se bodo finansirale razne potrebe v okraju. Tudi tu bo veljalo načelo, da bodo
okrajni organi pri določanju dav¿:a upoštevali specifičnosti
tako krajev, kakor tudi posameznih občin in posameznih skupin kmetijskih gospodarstev. Osnova bo seveda katastrski dohodek, ki ga bomo čimprej ko mogoče uvedli.
Jasno je, da morajo dobiti organi komunalne skupnosti obenem s pravicami in odgovornostjo, da sklepajo o lastnih dohodkih, pa tudi o plačah in dohodkih delovnih ljudi na področju mesta ali okraja, tudi pravico in odgovornost, da sprejemajo proračun tako po njegovem obsegu, kakor tudi po panogah. S tem bodo imeli možnost, da bolj samostojno rešujejo vprašanja socialne politike, standarda, prosvete, kulture itd.
Dalje imajo okrajni in mestni organi po novih uredbah, ki predstavljajo osnovo za ustvaritev ekonomske skupnosti v okviru okrajev ln me3t, tudi pravico in odgovornost, da najemajo dolgoročne in kratkoročne kredite in da regulirajo dajanje takih kreditov podjetjem na svojem področju. To bodo regulirali lahko bodisi s predpisovanjem pogojev za kredite, bodisi z izdajanjem garancije ali na kak drug način. Seveda je vse to v tesni zvezi s sistemom kratkoročnih in dolgoročnih posojil, ki jih bo dajala emisijska narodna banka, s čimer se ustvarjajo pogoji za svobodno delovanje ekonomskih zakonov na tem področju in za neodvisno ter svobodno udeleževanje raznih organov komunalnih skupnosti v tekmovanju na tržišču.
Takšne pravice in dolžnosti okrajnih in mestnih organov vključujejo obenem tudi pravico, da odločajo ti organi o zaključnih računih, o nadzorstvu nad podjetji, o garancijah za kredite in slično.
V prvem stadiju razvoja našega sistema smo izvolili delavske svete kot organe samoupravljanja delovnega ljudstva, s pomočjo stopenj akumulacij in fondov pa jim je bila dana materialna osnova za samostojno delo glede vseh vprašanj tekoče proizvodnje in so bili obenem ustvarjeni pogoji za svobodni razvoj tržišča na tem področju. Ti ukrepi so zadoščali, da se je v kratkih dveh letih tako močno razvilo naše gospodarstvo in da se je obenem z njim razvijala demokratičnost v vsem našem življenju.
stično odločitev v ekonomskih in drugih vprašanjih, ki se pojavljajo v življenju skupnosti. V okviru takšne skupnosti se bodo morali državljani izjasniti na nek način prav o teh in podobnih skupnih problemih. Imeti bodo morali neko stališče, tako da se bo potem lahko vodila borba proti vsemu, kar je nesocialističnega. Vse tisto, k»r je bilo kćiu.Tnnrem ah birokracija bo krru-iu pokazalo svoje pravo l;ce. žradi tega je takšna komuni Ina skupnost najučinkovitejša oblika borbe P'oti amisoc aiist čnim silam. Ta borba se pojavlja torej kot naglica kapiianzma in birokratizma. Ona ustvarja odvišen kapitalizem, kakor tudi birokracijo v ekonomskem procesu. Z druge strani pa je prav zaradi tega naj učinkovitejše sredstvo za uspešno borbo proti prav tem birokratskim in kapitalističnim ostankom v življenju družbe. V tem smislu bo komunalna skupnost mesto in oblika, ki bo nadalje razvijala ekonomske, toda socili-stične ekonomske moči.
Zelo važno je, da tudi ob tej priložnosti še enkrat podčrtamo dejstvo, da bodo morali vsi organi okrajnih, mestnih odborov in odborov mestnih občin ter vasi, zlasti velikih kmečkih občin sprejeti nase v kratkem zelo zamotane in odgovorne naloge s podvočja ekonomskega življenja. To bo jasno samo ob sebi dovedlo do odgovornejših nalog skupnosti. Zlasti organi krajevnih in mestnih odborov bodo dobili v prvem obdobju zelo odgovorne naloge. Na to se je treba začeti vsestransko .pripravljati. S teh stališč je treba razpravljati stanje in naloge vseh organov v okraju ali mestu, ne samo okrajnega odbora in zbora proizvajalcev, temveč tudi vseh drugih v okraju in mestu, z namenom, da bi se pripravili in usposobili za te naloge.
V našem gospodarskem življenju imamo jasno tudi praznine, nejasnosti, slabosti kot je slabo delo itd. O tem se pri nas dovolj govori. Jasno je, da se moramo proti vsem tem boriti. Kolikor gre za napake, sla-
bosti in neznanje se moramo truditi, da se bomo Izpopolnili, da bomo popravljali napake itd. Toda ne gre vedno za to! Mislim, da imata razvoj našega gospodarskega sistema in razvoj socialistične demokracije nasploh svoje sovražnike in nasprotnike. Z drugimi besedami — v našem ekonomskem življenju in družbi obstojajo tudi sile, ki so življenjsko zainteresirane, da se socialistična demokracija ne razvija naprej. Te sile »o birokracija in kapitalizem, ali točneje povedano ostanki birokracije v naših lastnih vrstah in ostankj kapitalizma v našem družbenem življenju. Te sile so sicer premagane in degradirane. Toda tako birokracija kot kapitalizem se borita za svoj obstanek. Te sile imajo pravzaprav isti skupni izvor, čeprav se zdi, da so si nasprotne. Ta izvor je drobna blagovna proizvodnja iz katere se izrašča kapitalizem (če se ne bomo borili), drobna blagovna proizvodnja, ki terja v največji meri administracijo tee birokracijo kot sredstvi
proti kapitalizmu. Naš gospodarski sistem se lahko uspešno razvija samo tedaj, če se znamo uspešno boriti proti obema sovražnikoma istočasno, ker sta ta dva istočasno aktivna In se medsebojno podpirata. O tem nam najbolj pričajo tisti primeri, ko birokracija v podjetjih in nekaterih odborih pomaga raznim prekupčevalcem in podjetnikom, da se krepijo. Organi inšpekcije, kakoc tudi drugi organi oblasti odkrivajo v zadnjem času zelo živahno povezovanje prav med tema dvema neprijateljskima skupinama. Toda uspešno borbo bomo lahko vodili samo tako, če bodo organi samoupravljanja delovnega ljudstva, t. j. delavski sveti doumeli, kje in kakšna je tukaj njihova vloga. Njihova odgovornost ni samo v tem, da gospodarijo in služijo, njihova odgovornost je mnogo večja: skrbeti in odgovarjati morajo za celotno socialistično ekonomiko in za nadaljnji razvoj socializma v sodelovanju z organi komunalnih skupnosti in vsemi drugimi ovgani.
Vladimir Dedijer
o našem sodelovanju z mednarodnim socialističnim gibanjem
Vladimir Dedij'er ¡e v svojem Prvič, ker gre naž razvoj po referatu konstatiral. da so se v po- specifični poti, po novi poti in si slednjih šestih mesecih zveze SZDL mora vsak nov pojav utirati pot z mednarodnim delavskim giba- skozi borbo in s težavami. Toda njem razvile ne samo po številu, brez borbe mnenj ni razvoja so-marveč so se tudi že obstoječe cialistične demokracije.
močno poglobile. Ti kontakti so raznovrstni. Sestoje se iz medsebojne izmene obiskov. Največ obiskov je bilo v zadnjih mesecih iz azijskih držav. Tako so prišli funkcionarji azijske socialistične konference, generalni sekretar so-
Druga stvar, o kateri je bilo treba posebej voditi računa na razpravah z našimi prijatelji v inozemstvu, je v tem, ker jo mnogi od njih gledali našo stvarnost kot šablono, ker so bili navajeni, da dogajanja v drugih državah gle-
cialistične partije Indonezije Sito- dajo skozi naprej pripravljene kari«, več naših prijateljev iz Burme lupe. Vsem tem smo iznašaili naše in Indije itd. Prisrčno je bila spre- argumente in jih seznanjali z našo jeta tudi naša delegacija v Izraelu, stvarnostjo in lahko rečemo, da so od koder pričakujemo te dni «luž- mnogi od njih resnično začeli pro-
beno delegacijo Mapaja. Prav tako bodo prispele v kratkem delegacije libanonske progresivne socialistične stranke in prvak indijske socialistične stranke Lohia, kateremu je bilo poslano vabilo.
Tovariš Dedijer je govoru! tudi
dirati v bit našega družbenega
ATaš odnos do Socialistične
razvoja. Ko bo naše delavsko samoupravljanje dalo konkretnejše rezultate, kar nam je že jasno, bodo ti sumi pri teh naših prijateljih še manjši.
Na drugi strani je tovariš Vladimir Dedijer poudaril, da je manjše število ljudi, katerih ni zanimal naš družbeni razvoj, pa so v svoji dogmatični kritiki tega razvoja poskušali iz teh ali onih razlogov dajati lekcije, blatiti nadčloveške napore naših delovnih ljudi, v resnici pa so samo želel:, da bi se naš razvoj zaustavil, da bi se vrnili na staro, gnil kapitalistični režim Jugoslavije. Tem »kritikom« smo povedali jasno in glasno v oči vso resnico.
internaci on<ale
Ce (»gledamo tudi naše slabosti ob teh diskusijah, je nadaljeval
o naših zvezah z evropskimi socia- tov* Dedijer, lahko ugotovimo eno
Gospodarsko življenje postane v celoti stvar delovnih ljudi
Nadäijne prespektive in konkretne rešitve, ki jih predvidevajo uredbe morajo dovesti do naj večje razširitve pravic organov samoupravljanja delovnega ljudstva: preobrazbo predstavniških organov mest in okrajev v organe samostojne ekonomske skupnosti in na osv.ovi tega osvoboditev procesa razširjene družbene reprodukcije odvisne administracije in razširitev delovanja svobodnega tržišča tudi na tem področju ekonomskega življenja. Aii ne bo to še v mnogo večji meri okrepilo in pospešilo razvoj ter ekonomsko moč države in socialistične demokracije. V naših pogoji1* pomeni vsak korak v razvoju socialistične demokracije tudj nove, doslej še skrite proizvodne moči, in vsak uspeh v krepitvi gospcdaiske moči države je osnova za nadaljnje razvijanje socialistične demokracije.
Pred delovnimi ljudmi naše domovine, pred njihovimi organi samoupravljanja: delavskimi sveli v podjetjih, zadružnimi organi v zaùrugah in prav tako pied raznimi organi komunalnih skupnosti so nove perspektive za razširitev samostojna ekonomske delavnosti. To nam že samo po sebi odpira nove, še neizkoriščene in neizrabljene rezerve. Ne samo. da bomo bolje, rentabil-neje in pametneje proizvajali, tudi investirali, gradili in razporejali bomo naše delo v bodoče bolje, rentabilneje in pametneje.
Prav tako se z ustvarjanjem materialne osnove za delo predstavniških organov mestnih in okrajnih odborov ustvarjajo pravzaprav pogoji
za
nadaljni razvoj socialistične de-
mokracije. Ekonomske odločbe, kot poglavitni del v življenju družbe ne bodo več niti stvar kapitalistov, niti visokih uradnikov po pisarnah, ne bo-ac več stvar zvezne ali republiške skupščine, marveč bodo v veliki meri postale stvar ne-nosrednih predstavniških organov delovnega ljudstva v mestih in okrajih. Toda s tem postajajo ekonomske zadeve bistveni, osnovni del javnih zadev neke komunalne skupnosti. Z drugimi besedami ekonomsko življenje postaja v celoti stvar delovnih ljudi in sicer ne samo ekonomsko življenje v nekem podjetju, marveč celokupno dokaj zamotano ekonomsko življenje ekonomske skupnosti. Da bi bilo vse to tudi res uresničeno, morajo biti vse odločbe predložene predstavniškim organom, morajo biti javne in poznane delovnim ljudem, ki morajo o njih javno razpravljati, izjeme so državne tajnosti, toda poznano mora biti, kaj so le-te. Da bodo organi komunalnih skupnosti lahko izpolnili to nalogo in imeli to vlogo, je potrebno temeljito poznanje ekonomskega stanja in ekonomskega življenja celotne družbene skupnosti. Zaradi tega se je odbor za gospodarstvo oziroma Zvezni Izvršni svet odločil izdati svoje poročilo o ekonomskem stanju. Organi komunalnih skupnosti morajo najti oblike, da bodo svoje odločbe, svojo politiko itd. objavljali, razlagali in o vsem javno razpravljali. Pravzaprav se socilizem v okviru komunalnih skupnosti identificira z demokracijo, s čim večjim in širokim sodelovanjem delovnih ljudi pri odločanju.
lisučnuni strank Ami. Omenil je, da smo imeli letos priliko videti v naši sredini šefa laburistične stranke Attleeja m enega vodij te stranke Bcvana. Vzpostavljene so bile zveze s špansko socialistično stranko, katere delegacija bo skoraj prišla k nam. Referent je zlasti poudaril značaj naših zvez s socialističnimi strankami manjših evropskih držav, v prvi vrsti z norveško delavsko stranko, katere službena delegacija je pred letom dni obiskala našo državo, pred kratkim pa je vodstvo te stranke povabilo na obisk tudi našo delegacijo. Končno je Vladimir Dedijer «ne-
osnovnih napak v nezadostnem in nesistematičnem študiju razvoja družbenih odnosov v drugih državah. To je postala resnična ovira za naše nadaljnje delo. Treba je priznati, da je naše znanstveno delo na problemih mednarodnega delavskega gibanja še vedno nezadostno in nerazvito ter bo treba storiti mnogo, da se bomo lahko poglobili v izkušnje drugih.
Nadalje je tovariš Dedijer poudaril, da smo pri vzdrževanju kontaktov z mednarodnim delavskim gibanjem gledali, da povsod in na vsakem koraku očuvamo načelo enakopravnosti in demokra-
ti, da je SZDL v kontaktu z ne- «Sposti. Z naše strani smo se tru-
Socialistična zveza — borec za uspešno življenje komunalne skupnosti
Mestni in okrajni predstavniški organi ne bodo več v položaju, ko so samo izpolnjevali odločbe višjih organov, marveč bodo morali ;zdajati svoje samostojne cdločbe, ki bodo v veliki meri določale trenutni Standard ljudi v posameznem podjetju aii celotni komunalni skupnosti. To je popolnoma druga odgovornost Organizacije Socialistične zveze v mestu ali okraju ne bodo več agitatorji. ki bodo lazlagali in popularizirali ukrepe višjih organov. Njihova osnovna naloga bo voditi politično akcijo za pravilno izdajanje odločbe enota^ svoje komunalne 5ЈШВДО*
sti in sicer predvsem ekonomskih odločb in potlej tudi raznih drugih.
Njihovo politično življenje in delo dobivata polnejšo vsebino., ki ne bo več obstojal v splošni agitaciji, temveč v borbi za piavilno socialistično odločbo o vprašanjih, ki se tičejo življenja skupnosti. S tem dobiva pravzaprav politično življenje drug smisel, politika pa se čisti vseh licemernih primesi, ki so jih vnesli vanjo vladajoči razredi, da bi jo napravili za nedosegljivo delovnim ljudem. Гс-litika se osredv -toči na tisto, kar je v bistvu,
katerimi socialističnimi in -delavskimi strankami Južne Amerike.
Će k vsemu temu dodamo še zveze naš h sindikalnih, mladinskih, ženskih in drugih organizacij, potem se lahko zaključi, da so vse te zveze posledica interesiranja za Jugoslavijo, za razvoj naše socia!:stične demokracije, da so to rezultati plodov razvoja delavskega upravljanja pri nas, da je to posledica krepitve ugleda nove Jugoslavije v svetu zaradi niene borbe za mir in enakopravne odnose med narodi. To je pa tudi posledica dejstva, da obstojajo med socialističnimi in naprednimi gibanji v svetu globoki skupni interesi v vrsti osnovnih vprašanj kljub različnim ideološkim stališčem, pa celo različnim stališčem o nekaterih tekočih vprašanjih sodobnih mednarodnih odnosov.
Osnovna tematika, ki je bila obravnavana na vseh teh kontaktih je bil predvsem problem miru v svetu, problem enakopravnosti narodov, sodelovanje v mednarodnem delavskem in naprednem gibanju, problem novih družbenih odnosov v ekonomiji itd. Iz te tematike so se specializirala sledeča vprašanja:
O socializmu in individualnih svobodah, o eno in več strankarskem sistemu, zlasti pa o problemih socializma v nerazvitih državah;
izkušnje iz nacionalizacije, problem delavskega samoupravljanja kot sredstva za razvoj socialističnih odnosov in preprečevanje državno kapitalističnih tendenc;
nacionalno vprašanje v vseh svojih oblikah, posebno pa še kolonialno vprašanje;
kmečko vprašanje;
vprašanje države v prehodnem periodu.
Vladimir Dedijer je poudaril, da so se ob vseh teh problemih vodile odprte in iskrene diskusije. SZDL je povabilo več socialističnih gibanj iz Azije in tudi Evrope, da y njihovem tisku in revijah iznaša naše teoretske poglede, da diskutira o njih in odgovarja na posamezna vprašanja.
Ni dvoma, da je dosedanje delo na tem področju pokazalo dobre rezultate, čeprav je bilo večkrat mnogo nasprotnih gledišč, kar pa ni škodljivo. Pri tem je treba razlikovati dve tendence: na eni strani iskren interes ljudi za našo družbeno ureditev, pa tudi nekai nerazumevanja, do katerega prihaja iz
dsflh nufigou
dili, da se zoper to načelo ne pregrešimo, da se ne mešamo v notranje strani posameznih strank, da ne vzdržujemo zvez s to ali ono strujo, to ali ono frakcijo, marveč direktno z vodstvom gibanja. Prav tako smo javno obvestili vse, kadar smo občutili, da se poskuša porušiti to načelo na škodo naše države, da se s tem ne strinjamo.
Tako se je n. pr. Socialistična internacionala po našem mnenju
pregrešila proti principu demokratičnosti, ko je na predlog Saragata sprejela sklep o formiranju komisije za Trst, ne da bi se posvetovala s Socialistično zvezo. Glede naših odnosov s Socialistično internacionalo, čeprav z naše strani ni prišla do izraza nikakršna iniciativa o včlanjenju v Internacionalo, je bilo na poslednjem kongresu v Stockholmu v poročilu Internacionale tugi govora o njenem odnosu do FLRJ. Ob tej priložnosti je bilo poudarjeno, da se je vodila anketa med članicami in da je ta pokazala zanimanje in željo članic za izmenjavo izkušenj z nami. Konstatiran je bil razvoj demokratičnih Sodnosov v Jugoslaviji, toda na koncu poročita stoji, da vzpostavljanje službenih zvez Internacionale s Socialistično zvezo ne pride v poštev, ker se naš razvoj ne sklada v celoti z načeli Frankfurtske deklaracije, v kateri ta Internacionala proglaša tip zahodne demokracije kot edino možno pot v socializem.
Ali ni to monopolizem svoje vrste, je dejal Vlado Dedijer, dokaz nerazumevanja današnjega razvoja v svetu, skrajna politična nerealnost, in to ne prva te vrste? Na primer: »Stranka« Živka To-paloviča je na spisku strank, včla-
njenih v Socialistično Internacionalo, in to kot predstavnik delovnih ljudi Jugoslavije! Čudimo se, da so še ljudje, ki ne želijo videti, da prinaša tako delo škodo samo Internacionali. Nam v Jugoslaviji to ne škoduje, ker vemo, koga in kaj predstavlja Topalovič. Ali ni čudno, da to ne moti posameznikov iz Internacionale, da ne rečem celo Internacionale?
Nadalje je Vlado Dedijer govoril o načelu recipročnosti v obiskih, ki so bili izvršeni v naši državi. Poudaril je veliko aktivnost sindikalnih organizacij v razširjenju svojih zvez s sindikati drugih držav in posebej omenil poskus diskriminacije, ki je bil izvršen z zahtevo mednarodne zveze rudarjev, da pošlje v našo državo neke vrste anketno komisijo. Z istih pozicij borbe proti diskriminaciji je izhaja tudi Ljudska mladina Jugoslavije, ko je odklonila vabilo, da bi prisostvovala festivalu v Bukarešti in kongresu študentov v Varšavi. Vse dotlej, dokler komin-formovske politične in množične organizacije ne spremenijo svoje politike v celoti, torej tudi politike do Jugoslavije, dokler bodo vodile protijugoslovansko kampanjo, ne more biti govora o normalizaciji teh odnosov z njimi.
Na koncu je referent seznanil zvezni odbor z nekaterimi vpraša-šanji, s katerimi se bo komisija za mednarodne zveze Zveznega odbora SZDL ukvarjala v bližnji bodočnosti.
Prvo je razširjenje naših zvez z delavskimi in demokratičnimi gibanji v svetu, zlasti z onimi, s katerimi te zveze še niso dovolj razvite (kolonialne države in nekatere evropske).
Drugič, boljša organizacija študijskega dela pri nas, da bi se čim solidneje spremljal razvoj delavskega gibanja v drugih državah, zlasti bolje proučevanje razvoja družbenih odnosov v vzhodnih državah, vključno Kitajsko.
Tretjič, pomagati intenzivnejšo razpravo o problemih teoretičnega dela pri nas.
Četrtič, potrebno bi bilo, da zunanja politična komisija SZDL prouči dejavnost posameznih insti-
Seja izvršnega sveta
Ljudske skuaščine LRS
V četrtek 17. septembra se je vršila pod predsedstvom tovariša Mihe Marinka seja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS.
Izvršni svet Je razpravljal v zvezj z odlokom Ljudske skupščine o razpustu te skupščine o izvedbi tega odloka in sprejel:
Odlok o razpisu volitev ljudskih poslancev za Republiški zbor Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, ki bodo dne 22. novembra 1953: volitve v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije pa bodo v času od 23. do 28. novembra 1953. Republiška volilna komisija bo odločila dan v okviru tega roka, ko se bodo vršile volitve v posamezne proizvajalke skupine.
Prav tako je Izvršni svet Ljudske skupščine LRS sprejel odlok o razpisu volitev v zbore proizvajalcev okrajnih in mestnih ljudskih odborov, ki bodo v času od 1. do 8. novembra. Pristojni okrajni oziroma mastni ljudski odbori določijo dan, ko se opravijo volitve v posamezni prolzvajalski skupini.
Sprejet je bil tudi odlok o določitvi skupnega števila poslancev, ki se volijo v Republiški zbor Ljudske skupščine LR Slovenije in določil število poslancev, ki se volijo v posameznem okraju ali mestu, upoštevajoč pri tem določbe zakona o pravicah In dolžnostih ljudskih poslancev Ljudske republike Slovenije in na uradne podatke o popisu prebivalstva ! des 81. ВД. 1ОД elevilo po-
slancev je določeno skupno na 122, od tega po okrajih:
V mestu Celju 3, v okraju Celje okolica 9, v okraju Črnomelj 2, v okraju Gorica 6, v okraju Kočevje 3, v okraju Kranj 7, v okraju Krško 6, v mestu Ljubljani 11, v okraju Ljubljana okolica 10, v okraju Ljutomer 4, v mestu Mariboru 6, v okraju Maribor okolica 9, v okraju Murska Sobota 8, v okraju Novo mesto 6, v okraju Postojna 4, v okraju Ptuj 7, v okraju Radovljica 4, v okraju Sežana 3, v okraju Slovenj Gradec 4, v ok--aju Tolmin 3, v okraju Trbovlje 4.
S posebnim odlokom je bilo določeno skupno število poslancev, ki se volijo v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije na 72. Ker je proizvajalska skupina industrije, trgovine in obrti udeležena na skupnem družbenem produktu Ljudske republike Slovenije z 82.1 «/„ proizvajalska skupins kmetijstva pa s I7.90/0, ima proizvajalska skupina trgovine, obrti in industrije 59 poslancev, proizvajalska skupina kmetijstva pa 13 poslancev.
Izvršni svet je sprejel odlok o razdelitvi LR Slovenije na volilne enote za volitve poslancev Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS. Teh volilnih enot je 122.
S posebnim odlokom pa je razdelil ozemlje LR Slovenije na volilne enote za Zbor proizvajalcev. Teh volilnih enot je 72 |n sicer imajo:
mesto Celje 3 volilne enote,
okraj Celja okolica « veliina
enote, okraj Črnomelj 1 volilno enoto,	okraj	Gorica	3	volilne
enote, okraj Kočevje 1 volilno enoto,	okraj	Kranj	4	volilne
enote,	okraj	Krško	2	volilni
enoti, Ljubljana mesto 7 volilnih enot, okraj Ljubljana okolica 5 volilnih enot, okraj Ljutomer 1 volilno enoto, Maribor mesto 5 volinih enot, Maribor okolica 4 volilne enote, okraj Murska Sobota 2 volilni enoti, okraj Novo mesto 1 volilno enoto, okraj Postojna 2 volilni enoti, okraj Radovljica	3	volilne
enote, okraj Sežana 1 volilno enoto, okraj Slov. Gradec 3 volilne enote, okraj Šoštanj 2 volilni enoti, okraj Tolmin 1 volilno enoto, okraj Trbovlje 3 volilne enote.
Vse to v skupini industrije, trgovine in obrti. V skupini kmetijstva pa tvorijo:
1.	volilno enoto mesto Celje in okraj Celje okolica; 2. volilno enoto okraj Črnomelj; 3. volilno enoto okraj Gorica; 4. volilno enoto kraji Kranj, Radovljica ln Tolmin; 5. volilno enoto okraja Krško in Trbovlje; 6. volilno enoto Ljubljana mesto in okraj Ljubljana okolica; 7. volilno enoto okraj Ljutomer; 8 volilno enoto Maribor mesto in okrsj Maribor okolica; 9. volilno enoto okraj Murska Sobota; 10. volilno enoto okraj Novo mesto; 11. volilno enoto Postojna in Sežana: 12. volilno enoto okraj Ptuj in 13. volilno enoto okraja Slovenj Gradec in Šoštanj.
S posebno odločbo je Izvršni svet imenoval Republiško volilno komisijo za volitve ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino LB Slovenijo,
tucij in unanov v na?i državi, ki se ukvarjajo s propagandno delavnostjo in kontaktirajo z drugimi državami in da dà tem institucijam svoje sugestije in pripombe. _
Petič, da dela naprej na razvijanju zvez naših množičnih organizacij, pri čemer je treba podpirati samostojnost in iniciativo ter direktno povezavo teh organizacij.
Po referatu Milentije Popoviča in kratkem odmoru se je seja plenuma SZDL nadaljevala.
V razprav; po referatu Edvarda Kardelja je govoril član plenuma Vlada Zečevič. Orisal je svoja zapažanja o političnem delu med ljudstvom ter izjavil, da se strinja z izvajanji Edvarda Kardelja, da naj to več poslanskih kandidatov, seveda takšnih, ki so politično zreli 111 imajo tudi vse druge pogoje za ljudskega poslanca. O tem bodo odločali zbori volivcev. Smatra, da ni nevarnosti cepitve sil tudi če se postavi več kandidatov. V naši državi ni organizirane sila reakcije in milijoni volivcev slede politični liniji našega vodstva. Poudaril pa je da je potrebno med ljudstvom več političnega dela. Kot primer slabega političnega dela je navedel izvajanje zakona o zemljiškem skladu, ki se ga je začelo tehnično izvajati brez zadostnega političnega pojasnjevanja pomena in koristnosti tega zakona. Nezadostno politično delo se vidi tudi na konferencah SZDL, na katere ne prihajajo številni člani in volivci. Ker se bodo postavljali poslanski kandidati na zborih volivcev, je nevarnost, da se n-e bodo kandidati postavili ob sodelovanju majhnega števila volivcev.
Ne smemo se zadovoljiti s tem, je poudaril, da bodo prišli volivci samo na volitve. Smatram, da veliko število volilnih udeležencev še vedno ni dokaz našega dobrega političnega dela. V delu SZDL naj bodo te volitve prelomnica v tem smislu, da bomo neprestano politično deiali, ne pa samo kampanjsko pred volitvami, potem pa spet utihnili.
Nato je dal predsedujoči Mola Pijade besedo Veljku Vlahoviču, ki je poročal o volilnem proglasu, katerega je sestavila posebna komisija. Povedal je, da je dobila komisija nekaj pripomb, ki jih je delno tudi upoštevala.
MLU Ljubljana potre Imi, e denar
Ljubljana, 18. sept. Včerajšnja
14.	skupna seja obeh zoorov MLO Ljubljana je potekala večidel v znamenju finančnih potr&b glavnega mesta Slovenije. V razpravi ln sklepanju o uvedbi mestnih taks in prometnega davka sta zbora zavrnila večino predlogov in prošenj za znižanje taks, ki so jih poslali Gostinska zbornica LnS, dnevni časopisi in nekateri drugi, leh predlogov je bilo pravzaprav zelo malo, saj je bil rok za njihovo sporočilo izredno kratek (5 dni). Oba zbora MLO sta z veliko večino glasovala proti raznim predlogom Gostinske zbornice LRS, med drugim celo proti prepovedi igranja kart v gostinskih obratih.
Na včerajšnji seji so obravnavali med ostalim tudi predlog za bližnje volitve v mestni zoor proizvajalcev, o čemer bomo še poročali.
tretjega posvet atija združeuj grafični u podjetij
Ljubljana, 18. s.pt. Danes se je začelo v Ljubljani dvodnevno posvetovanje združenj gratiemh podjetij vseh ljudskih repuoiik. Po otvoritvenih iormalnostin je imel predsednik združenja grafičnih podjetij LRS Janez Ovsenik referat o splošnih vprašanjih graiične stroke v državi.
Današnji del razprave o refera kot glavni točk! dnevnega reda posvetovanja se je omejil na prvi dve poglavji referata m sicer na delo zaruzenj grafičnih podjetij m na skrb za pravilno vzgajanje grafičnih kadrov. Gie-de na grafične kadre je bilo poudarjeno, da mora graucna stroka vztrajati pri zahtevi o mali maturi kot minimalni šolski izobrazbi mladine, ki žili priti v to stroko, in da ni mogoče pri. stati na učno dobo, ki bi bila krajša od 4 let. O nameravani ustanovitvi višje strokovne šole so bili delegati soglasno mnenja, da za ustanavljanje take šole še ni pravi cas, ker je trena prej doseči normalno strokovno usposobljenost grafičnih delavcev, ki danes marsikje peša. Potrebi po višjem strokovnem usposabljanju naj se zaenkrat zadosti v večernih tečajih ia strokovnih klubih.
Jutri se ßo razpravljanje nadaljevalo in se bo nanašalo na obnovo proizvodnih sredstev ter preskrbo grafičnih podjetij.
Zaradi obširnega gradiva z zasedanja plenuma zveznega cô-bora SZDL nismo mogli objaviti ženske strani in strani zanimivosti. Prosimo naše bralce, naj upoštevajo.
J. F. Dulles
Prao tako so
Od četrtka na petek
Generalna »kupščina OZN je včeraj določila dnevni red 72 točk. Kljub pričakovanju francoska delegacija ni nasprotovala sprejemu vprašanja Ma-гока^ in Tunizije na dnevni red. Sprejemu vprašanja položaja Indijcev v Južni Afriki in rasne diskriminacije v tej državi na dnevni red zasedanja je nasprotovala le južnoafriška delegacija. Države sovjetskega bloka so nasprotovale predlogu — ki pa je bil kljub temu sprejet — naj bi se Združeni narodi takoj začeli pripravljati za zasedanje leta 1955, na kzterem naj bi spremenili Ustanovno listino OZN. kljub nasprotovanju Sovjetske /veze sprejeli na dnevni red vprašanje vojnih ujetnikov, ki jih Sovjetska zveza še ni repatriirala.
Ameriški zunanji minister Dulles je v krajšem govoru včeraj obrazložil ameriško stališče do glavnih vprašani, predvsem do Koreje. Severnokorejcem in Kitajcem je očital, da se poslužujejo *zaolačevalne politike< giede politične konference o Koreji, Češ da to opravičuje dvom >d pripravljenost Severne Koreje in Kitajske, da bi prevzeli nase odgovornosti, ki jih. nalaga premirje*. Dejal je tudi, da bi bilo mogoče doseči enotnost Koreje, ki bi omogočila Korejcem, da bi svobodno odločali o svojih lastnih zadevah le. če bi bili Sovjetska zveza in Kitajska pripravljeni, odreči se svojim prizadevanjem za nadzorstvo nad Severno Korejo. Kitajska vlada je namreč včeraj odgovorila na Dullesooo poslanico "glede politične konference o Koreji, ki naj bi bila 15 oktobra. V odgovoru je rečeno, da bo *r.f{, *n datum politične konference mogoče določiti šele tedaj, ko bo OZ.\ proučila kitajski predlog o konferenci >za okroglo mizoi, ki naj bi se je kot nevtralne dežele udeležite ne samo Sovjetska zveza, temveč tudi Indija, Indonezija, Pakistan in Burma.
Tudi ko je govoril o vprašanja Indokine, je Dulles obtoževal države sovjetskega bloka, da razpihujejo vojno, in poudaril, da imajo sovjetski voditelji v južnoozhodni Aziji lepo priložnost z dejanji dokazati svoje miroljubne izjave. Prav tako je o vsem ostalem svojem govoru dolžil Sovjetsko zvezo, da zavira rešitev perečih mednarodnih problemov. Tako je glede Nemčije dejal, da rti mogoče dalje vzdržati razdelitve Nemčije brez velikih nevarnosti. Ponovil je zahodne predloge glede sestanka zunanjih ministrov štirih velesil in omenil, da bi morala vključitev Zahodne Nemčije o evropsko obrambno skupnost pomiriti Sovjetsko zvezo, ker bi tile na ta način nemške oborožene sile vključene o sestav nenapadalne evropske skupnosti.
Glede dela Generalne skupščine in sestava politične konference o Koreji je včeraj govoril tudi indijski predsednik vlade Nehru o svojem zunanjepolitičnem poročilu o parlamentu. Glede udeležbe Indije na politični konferenci je dejal, da ni važno, koliko držav želi, da se Indija udeleži te konference, temveč je važno, da to žele obe nasprotni stranki v korejskem spopadu. Poudaril je, da so bile doslej nasprotne le ZDA, medlem ko azijski narodi želijo, da bi Indija sodelovala na konferenci, ker se bodo reševala vprašanja Azije. V svojem govoru je tudi kritiziral nasprotovanje sprejemu LR Kitajske v OZN' in dejal, da tiste dežele, ki temu nasprotujejo, ne gledajo realno na položaj, kajti nemogoče je, ûa bi Kitajsko o OZN še nadalje predstavljala formoška vlada.
Tudi britanski laburisti vedno ostreje kritizirajo stališče ZDA do korejske politične konference Bivši finančni sekretar državnega erarja v času laburistične vlade Douglas Jay je včeraj izjavil, da je »žalostno, da l'elika Britanija nima pravega zunanjega ministra o kritičnem trenutku, ko je britanska iniciativa neobhodna za rešitev korejske konferenčen. Glasilo levega krila laburistične stranke >Tribunes pa piše, da bi bilo treba sprejeti zahtevo Kitajske in Severne Koreje o udeležbi Indije' in drugih nevtralnih držav na politični konferenci, kakor tudi predlog, da predstavniki Kitajske in Severne Koreje razlože svoje stališče Generalni skupščini. List poudarja, da se zahodni svet izpostavlja nevarnosti, če bo sledil ameriški diplomaciji o korejskem oprašanju.
Ml ne kupujemo svoje svobode in neodvisnosti z
nobenimi posebnimi političnimi in gospodarskimi pogodbami, je poudaril avstrijski kancler ing. Raab na seji predsedstva avstrijske ljudske stranke. Ob isti priložnosti je tudi povedal, da bo odslej tudi Francija sama vzdrževala v Avstriji svoje okupacijske čete. S tem se bo avstrijski državni proračun razbremenil za kakih 150 milijonov šilingov, kajti okupacijske čete same plačujejo ZDA že od leta 1947, ZSSR od avgusta letos, 1'elika Britanija pa bo svoje okupacijske čete sama vzdrževala od začetka leta 1954. Pri glavnem štabu britanskih okupacijskih čet so že končane vse priprave, da se umaknejo britanske okupacijske čete iz Gradca, S pittala ob Draoi in Zeltmega ter da bo tako ostal v Avstriji samo en bataljon britanskih okupacijskih čet.
Bo Pella zahteval plebiscit tedi za Boko Kotorsko?
(od našega tržaškega dopisnika)
V kratkem razdobju, odkar je prišel g. Pella na oblast, je pokazal, da misli reševati notranjepolitično krizo v Italiji s pomočjo oživljanja fašistične preteklosti in s pripravami za nove osvajalne pohode po stari Mussolinijevi poti. Že leta 1946, ko so se diplomati na mirovni konferenci v Parizu trudili, kako bi rešili tržaško vprašanje, je krščansko-demokratski poslanec Bettiol zagrozil:	»Izzvali bomo val
iredentizma, da ne bo miru v Evropi.« Danes po sedmih letih so se te grožnje začele uresničevati. V Italiji se pojavljajo vedno nove iredentistične organizacije s programom »osvoboditve trpečih bratov vse tja do Boke Kotorske in še dlje«. Italijanska buržoazija je pripravljena »združiti se tudi s hudičem«, da bi dosegla ta cilj.
Iredentistične organizacije so postale še zlasti aktivne, odkar je poslala rimska vlada na mejo Jugoslavije svoje čete. Istega dne, ko je g. Pella govoril v Rimu, so v Vicenzi odprli razstavo »iredentizma v Julijski krajini in Dalmaciji«. »Dokumenti« na tej razstavi naj bi podprli Pellov odgovor maršalu Titu. V tem smislu se je izrazil v otvoritvenem govoru prefekt Palutan, bivši predsednik tržaškega conskega sveta. Dejansko pa ti »dokumenti« potrjujejo imperialističen pohlep Italije po jugoslovanski zemlji. Kakor piše »Giornale di Vicenza« dne 15. septembra, je pri otvoritvi razstave govoril tudi dr. Ri-naldini v imenu »Julijska krajine in Dalmacije« in kot zastopnik tržaške občine. Svoj govor je naslovil na francoske, ameriške, angleške in ruske matere, katerih sinovi so padli skupno z italijanskimi vojaki za to »da bo meja ita-
(Od našega posebnega
lijanske države ne na Soči, temveč v Julijskih Alpah«, in naj zaradi tega »matere vplivajo na vlado svojih držav, da se Trst, Zader, Istra, Reka in Dalmacija zopet vrnejo v naročje matere Italije«.
Na razstavi je tudi poseben
škl ezuli iz vsega sveta. Rimska vlada je že odobrila znižano vožnjo in druge ugodnosti.
Isti dan, ko je govoril v Rimu g. Pella, so se zbrali na vojaško svečanost v Cortini d’Ampezzo »alpinci«. Rimsko vlado je zastopal minister Va-noni, iz Trsta pa je odšel tja
Italijanski okupatorji so na Primorskem pobili 40.000 Slovencev
»Tu ni kaj premišljati, signori! Po demokratično napra vimo: sami naj se odločijo s plebiscitom
Nov partizanski spomenik dopisnika)
odgovor na veiškovški zločin
Sestanek sastopnikov n n prednik slovenskih koroških organizacij — Proglas avstrijski demokratični javnosti — Povezanost avstrijskih šovinistov z italijanskimi iredentisti
Celovec, 18. sept. V sredo 16. t. m. popoldne so se na sedežu Demokratične fronte delovnega ljudstva v Celovcu zbrali zastopniki naprednih slovenskih koroških organizacij: DFDL, Zveze partizanov, Kmečke zveze, Zadružne zveze, Zveze izseljencev itd. ter potrdili stališče m sklepe, ki jih je sprejela preteklo soboto, 12. t. m. Zveza partizanov v Celovcu in jih dostavila uradu zveznega kanclerja, osebno inženirju Raabu in notranjemu ministrstvu v roke g. Heimerju. Zveza partizanov je v tej vlogi najvišjim predstavnikom avstrijske vlade izrazila svoje ogorčenje nad zločinom v Št. Rupertu ter zahtevala obnovitev spomenika. preiskavo in kaznovanje krivcev.
Zastopniki koroških naprednih slovenskih organizacij so na svoji seji izdali tudi proglas avstrijski demokratični javnosti, ter pozvali napredne avstrijske delovne množice, naj podpro zahtevo za uvedbo najstrožje preiskave, kaznovanje krivcev in zahtevo obnovitve
spomenika. Hkrati so sprejeli sklep, da bodo postavili še en spomenik padlim partizanom in borcem proti fašizmu, kakor so imeli v načrtu že pred zločinom v Št. Rupertu. Glede kraja, kjer naj bi stal nov spomenik, se še niso sporazumeli, ker je vsa Koroška posuta z grobovi padlih borcev, umorjenih talcev in drugih žrtev fašizma.
V slovenskih krogih v Celovcu poudarjajo, da verjetno ni slučajno, da je bil spomenik v Št. Rupertu porušen prav v času najkujše protijugoslovanske kampanje v Italiji ter poskusov italijanskega tiska, da v to kampanjo vključi tudi šovinistične kroge na Koroškem. V tej zvezi opozarjajo na nedavno objavljeno vest v videmskem šovinistično fašističnem listu »Messaggero veneto« o dozdevnih premikih jugoslovanskih čet čez Dravo v smeri avstrijske in italijanske meje. Milanski časopis »Concilliatore« je objavil čianek s slično tendenco, v katerem trdi, da Jugoslavija dela na tem, da bi se
polastila Koroške. Po drugi strani pa je iredentistični tisk, kakor »Arena di Pola« in »Difesa adria-tica« na široko ponatiskoval protijugoslovanske napade koroškega lista »Kleine Zeitung«.
Po vsem tem v slovenskih krogih v Celovcu sklepajo, da so bili povzročitelji in izvršitelji zločina proti partizanskemu spomeniku v št. Rupertu povezani z italijanskimi krogi, s katerimi skupno ogrožajo mir na jugoslovanskih mejah.
oddelek, posvečen Reki, kjer so razstavljeni dokumenti o D’Armunzijevem pohodu na Reko pod velikimi napisi »Reka ali smrt*.
V Rimu in drugih krajih Italije pa so pričeli ponovno stopati v ospredje D’Annun-zijevi legionarji. Listi poročajo, da so se pred govorom g. Pelle zbrali člani iredentistične organizacije »Marcia dei legionari di D’Annunzio« ter odšli skupno k maši, od tam pa na Campidoglio ploskat govoru ministrskega predsednika Pelle.
Neka druga iredentistična organizacija, ki združuje reske ezule, pa je začela zbirati prispevke zb spominski oltar tistim, ki so padli za Reko. Oltar bodo postavili v cerkvi sv. Frančiška v Anconi. Za tedaj napovedujejo veliko slovesnost, katere se bodo udeležili ducejevi legionarji in re-
znani šovinist, tržaški župan Bartoli, ki je nekaj dni pred tem izjavil, »kako se bodo borili po ulicah Trsta«, tam pa je v govoru med drugim dejal, da »italijanski Trst nestrpno pričakuje novo osvoboditev«. V svečanem mimohodu so prvi prikorakali z bojnimi zastavami »alpinci« iz Trsta, Zadra, Reke in Postojne.
V Trstu je bil dan pred Pel-
lovim govorom kongres neofašistične stranke »Movimento sociale italiano«, na katerem je Wondrich izjavil da bodo »kmalu osvobojeni vsi trpeči bratje po vsej Dalmaciji do Boke Kotorske«.
Ta fašistična organizacija ima tudi ilegalno organizacijo neke »prostovoljske odrede«, kakor je že večkrat opozarjal tržaški protifašistični lisk. Oboroženi so z orožjem, ki je pred kratkim prišlo iz Italije,
Svobodoljubni zgled
Jugoslavije
Evropski svet za konîerenco o sarskem vprašanju
Ollenhauer proti sklepom odbora Evropskega sveta
Strasbourg, 18. septembra (Reuter). Glavni politični organ Evropskega sveta odbor za splošna vprašanja — je včeraj soglasno sklenil, naj se skliče konferenco devetih držav, ki bi proučile vprašanje bodočnosti Posarja. Ta sklep je bil sprejet po poročilu holandskega delegata Van der Goes van Natar-sa o razgovorih, ki jih je imel s predsednikom zahodnonemške vlade Adenauerjem. Konferenca naj bi nudila zagotovila vsak; rešitvi sarskega vprašanja, do katere bi prišlo na osnovi neposrednih pogajanj med Zahodno Nemčijo in Francijo. Kakor je znano, je zahođno-nemški kancler pred dvema dnevoma pismeno predlagal francoskemu zunanjemu ministru obnovitev razgovorov med dvema deželama.
Po sklepu odbora za splošne zadeve Evropskega sveta bi na konferenci sodelovale Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Luksemburg in Holandska, Posarje, ZDA in Velika Britanija. Ostalih sedem članic Evropskega sveta pa bi sodelovalo v posvetovalnem svojstvu. Čeprav še ni bilo določeno mesto, kjer naj bi bila konferenca, menijo, da bo sklicana v Saarbrückens glavnem mestu Posarja.
Bonn, 18. sept. Sinoči se je X Bonnu končala konferenca
New Delhi, 1‘8. sept. (Tanjug).
Indijski list »Indian Express« je objavil čianek voditelja levega krila britanske laburistične stranke Aneurina Bevana, v katerem vzporeja Jugoslavijo in Indijo glede vloge, ki jo imata na svojih kontinentih.
Bevan izraža mnenje, da je po koncu druge svetovne vojne kaza-io, da se bo politično mnenje v svetu razdelilo in se bo izvršila polarizacija okrog ZDA in Sovjetske zveze, ter da bo vsaka od teh dveh strani nudila človeštvu svojo pot k napredku. Bevan poudarja, da sta Jugoslavija in Indija vsaka na svojem kontinentu doprinesli k lemu, da bi se razbila ta politična monotonija, in, da so se pokazale možnosti drugih poti političnega razvoja. Bevan pravi, da je Indiji s pomočjo močnega in pametno vodenega gibanja za narodno osvoboditev uspelo odtrgati se od imperializma, ter da ima Jugoslavija v mnogočem enak odnos do Evrope, kakor Indija do Azije.
Bevan je navedel prispevek Jugoslavije v pretekli svetovni vojni, ter obrazložil zgodovino politike
!Aneurin Bevan piše, da hoče Jugoslavija sadove svoje svobode deliti z drugimi narodi
zahodnonemške socialdemokrat-ske^ stranke. Sprejeli so osnovne smernice socialdemokratske politike.
Nemški socialdemokrati se bodo borili za obnovitev nemške enotnosti, ki jo je Vreba doseči z miroljubnimi sredstvi.
Podpirali bodo enakopravno vključitev Nemčije v zahodnoevropsko skupnost. Sociildemo-krati zavračajo poskuse nekaterih krščanskodemokratskjh krogov, da bi preosnovali deželna vlade na podlagi izidov volitev za Bundestag.
Predsednik stranke Ollenhauer je v zaključnem govoru poudaril, da socialdemokrati ne morejo sprejeti sistema skupne obrambe zahodne Evrope kot ga sedaj predlagajo ker menijo, da je ta sistem naperjen proti Nemčiji in da onemogoča evropsko in mednarodno sodelovanje.
Ollenhauer je zavrnil tudi misel politične komisije Evropskega sveta o neposrednih francosko-nemških razgovorih o Posarju in o sklicanju evropske konference zaradi rešitve tega vprašanja. Izrazil je mnenje, da lahko »le vlada Vse-Nemčije odločj o delu nemškega ozemlja.« Pri tem je dodal, , fc¡ mu ga je predsednik Eisenhower da bonnska vlada ne more imeti ne vzhodnonemške, nP posnr-ske vlade za kvalificirana ude, leženca pri razgovorih.
Diplomatski odnosi z Japonsko
Beograd, 18. sept. Po obvestilih iz državnega sekretariata za zunanje zadeve je zaprosila japonska vlada za agreman za svojega prvega povojnega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v FLRJ. Diplomatski odnosi med Jugoslavijo in Japonsko so bili vzpostavljeni po podpisu mirovne pogodlbe z Ja-pnsko v San Franciscu aprila 1952. leta. Avgusta istega leta je prišel v Beograd japonski odpravnik poslov, decembra pa je odpotoval na Japonsko prvi povojni izredni poslanik in poobla» ščeni minister Jugoslavije,
Вауаг bo obiskal ZDA
Washington, 18. sept. (UP). — Bela hiša je danes sporočila, da bo predsednik turške republike Celai Вауаг v januarju prihodnjega leta obiskal ZDA. V sporočilu je rečeno, da je Вауаг sprejel povabilo,
dostavil po ameriškem veleposlaniku v Ankari, Warrenu. Pričakujejo, da bo Bayar prispel v Washington 27, januarja 1954.
Sovjetske zveze in njenih satelitov do Jugoslavije po letu 1948. Ko govori o reagiranju zahoda na stališče Jugoslavije, pravi Bevan, da so nekateri začeli v tem gledati poraz Sovjetske zveze, drugi pa so začeli z okrepljenim zanimanjem spremljati borbo Jugoslavije za neodvisnost in njen nadaljnji socialistični razvoj. V članku je navedeno, da je Jugoslavija sprejela pomoč od zahoda, vendar pa obdržala svojo neodvisnost ter gre tudi danes po svoji lastni pori. Bevan nato izraža mnenje, da bodo dogodki v Jugoslaviji močno vplivali na mišljenje v deželah sovjetskega sistema, ter poudarja, da je predsednik Tito dosegel veliko zmago, ko je Sovjetska zveza ponovno poslala svojega veleposlanika v Beograd in ko je vidno izboljšal gospodarski položaj svoje dežele.
Ko ponovno govori o tem, kako se je Jugoslavija osvobodila sovjetskih političnih teorij, Bevan poudarja: »Tito in ljudje okrog njega so bili posebno sposobni za izvršitev tega. V zgodovini je malo primerov, da je na svetu obstojala taka skupina vodilnih ljudi, tako vzgojenih in, ki bi st tako zavedali svojih odnosov do lastnega naroda in tudi do drugih narodov.« Ko na koncu poudarja, da je na svetu redko najti ljudi, ki se tako zanimajo za vse stvari, kakor Jugoslovani in da zato prav nič ne preseneča, da se Jugoslovani tako globoko zanimajo tudi za vse, kar se dogaja v Indiji. Bevan zaključuje članek s trditvijo, ¿3 Jugoslavija, ki je izšla kot zmago-
Grško - bolgarski obmejni sporazum
Atene, 18. sept. (Reuter). Grški obrambni minister Kanelopulus je sinoči izjavil, da je grško-bolgar-ska obmejna komisija dosegla popoln sporazum 0 problemih razmejitve. Dejal je, da vzgolž grško-bolgarske meje, postavljajo oznake, ki naj bi v bodoče preprečile obmejne spore. Največje sporno vprašanje je bila razmejitev ob reki
valeč iz spora s Sovjetsko zvezo, uživa sadove svoje intelektualne svobode in jih želi deliti tudi z drugimi narodi.
V istem listu je Bevan objavil tudi čianek o.evropskem političnem položaju, kjer načenja tudi tržaškega vprašanja. V članku se sprašuje, če si Pella resnično želi rešitve tržaškega problema in hkrati odgovarja: »Morda, toda obstoja sum, da v prvi vrsti hoče odvrniti pozornost javnosti od gospodarske bede in socialnih problemov«. Ko ugotavlja, da je pravilno, da se razpravlja o Trstu in da se najde rešitev, Bevan navaja: »Toda ker ze glavni vzrok zla negativno stališče vladajočega razreda v Italiji do rešitve problemov, ki izhaja iz bede italijanskega naroda, je tudi gotovo, da se bodo po rešitvi tržaškega problema pojavile nove zahteve. Bolne nacionalne psihologije ni mogoče zdraviti z odstopanji na račun drugega naroda«.
Kuomintanškc čete v Burmi
Bangkog, 18. sept. (AFP). Četverna konferenca, ki v Bangkogu proučuje možnosti za umik kuo-mintanških čet iz Burme je ponovno prišla na mrtvo točko, ko je kuomintanški delegat včeraj zavrnil zadme burmanske predloge za umik Cangkajškovih čet. Po burmanskem predlogu bi morali v v roku 33 dni po podpisu sporazuma evakuirati najmanj 5000 kuo-mintanških vojakov, ostale pa v roku treh mesecev. Ta predlog je bil predložen kot zadnje popuščanje burmanske vlade.
Včeraj je Burma predložila Generalni skupščini OZN poročilo z obtožbo, da so kuomintanške čete pod poveljstvom generala Li Mija le vedno na burmanskem ozemlju, upirajoč se sklepu OZN. V poročilu je poudarjeno, da te čete terorizirajo po Burmi pod izgovorom, da se »bore proti komunizmu«, medtem ko so to dejansko le odredi banditov in ropariev, ki aktivno podpirajo tudi burmanske upornike, ___ •___________
hkrati pa so dobili tudi navodila za delo v primeru vojaške akcije s strani Italije.
Govor g. Pelle je samo še bolj razplamtel iredentistične strasti po Italiji in Trstu. V vzdušju stalne vznemirjenosti zaradi prisotnosti velikega števila italijanskih vojakov na jugoslovanski meji, se v Gorici nadaljujejo proslave šeste obletnice »druge osvoboditve Gorice«. Predstavniki vojaških in pol vojaških italijanskih organizacij so položili vence v tako imenovanem »Spominskem parku«, zatem je bil koncert, na katerem so izvajali za to priliko komponirane pesmi, v katerih opevajo zahteve za ponovno osvajanje jugoslovanske zemlje. Na »koncertu« je prejela prvo nagrado pesem, ki ppeva, kako bo italijanska zastava ponovno obešena na amfiteatru v Pulju in da bo to jugoslovansko mesto »ostalo italijansko«.
Rimska federacija »borcev in veteranov« je poslala ob tej priliki pozdravno brzojavko goriški federaciji z zahtevo, naj izroči njene pozdrave italijanskim četam, ki »na sveti meji domovine čakajo pripravljene, da bodo rešile še vedno neosvobojeni Trst«. Iredentistična organizacija »Lega Nazionale« je v Tržiču pozvala prebivalce, naj izobesi italijanske zastave, da tako v imenu »bratov na drugi strani ponovijo vzklik:	Italija...
Italija... Italija«. V pozivu tudi pozdravljajo »vojake, ki z večino naroda zahtevajo pravico za Trst in drugo ozemlje«.
Demokristjan Bartoli, ki vodi tržaški občinski svet, je zagrozil zahodnim silam, naj »odločijo« o Trstu, ker je »mir v nevarnosti ne le za Trst in Istrane, temveč tudi za Evropo in morda za ves svet«.
To grožnjo je iredentist Bartoli izrekel v pozdravnem govoru »delegaciji Sicilije«, ki je obiskala Trst. Ta obisk označuje tržaška iredentistična propaganda za »izraz nacionalne solidarnosti s Trstom«.
Sele ko postavimo g. Pello na čelo vseh teh organizacij in prireditev, kjer je njegovo pravo mesto, razumemo pravi hujskaški smisel njegovih besed: Naj si nihče ne dela utvar o naši morebitni pripravljenosti, da pustimo (tržaško) vprašanje nerešeno. Ob rožljanju italijanskih čet na meji je zahtéval uresničitev tristranske deklaracije in plebiscit v taki obliki, da mora biti vsakomur jasno, da se za vsem tem skrivajo imperialistične zahteve po naši zemlji. G. Pella se je poslužil Mussolinijevega jezika groženj, tisti pa, ki mu sledijo in ga podpirajo, so visoko dvignili iredentistični prapor in pokazali vsem, ki si namenoma ne zastirajo oči, da izsiljujejo in grozijo miroljubni Jugoslaviji.
Na vse to je Jugoslavija odgovorila mirno in dostojanstveno, da bo ostala zvesta svoji mroljubni politiki, uprla pa se bo agresiji. Maršal Tito pa je jasno povedal: »Jugoslavija na okupacijo cone A Tržaškega ozemlja, ne bo aledala drugače kot na akt agresije.«
Vse to so ponovni dokazi, kakšno pot si je izbrala italijanska vlada, ki, kakor vse kaže, ostaja zvesta Bettiolo-vim grožnjam »da ne bo miru v Evropi«. V interesu miru in prijateljskih odnosov v Evropi je treba tej rimski politiki stopiti pošteno na prste.
S. L.
Kai je iskal general Airey o Trstu
Prav v teh dneh, ko je italijanski iredentizem prikipel do vrhunca, ko so čez usta novega človeka na vodstvu nove italijanske vlade privrele stare grožnje zaveznikom, da bo Italija izstopila iz Atlantskega pakta, če je ne bodo podpni pri n¡enih zahtevah do Trsta, se je v Furlaniji in v Trstu pojavil »veliki prijatelj« italijanskih iredentistov — general Airey.
Italijani, kakor je znano, ne ljubijo Angležev, njihov tisk jih ob vsaki priliki napada v skoso istem tonu kakor netedaj fašistični. Ze od nekdaj so jih sovražili, toliko bolj pa jih sovražijo danes zaradi njihovih odnosov do Jugoslavije, predvsem po obisku marsala Tita v Londonu.
General Airey pa je izjema. Njega so vzljubili celo fašisti. To ljubezen si je pridobil z vztrajnim priporočanjem Varnostnemu svetu O ZN, naj se tržaško ozemlje vrne Italiji, ker ¡e italijansko. Naučil se je italijanskega jezika in ga uporablja vedno tedaj, ko je to v prid iredentistični propagandi. Obiskoval je iredentistične prireditve in jim s svojo prisotnostjo dajal večjo veljavo.
Ni čuda torej, da se Trzačani zaskrbljeno sprašujejo, kaj je prišel sedaj kot guverner britanske kolonije Hongkong iskat v Trst, zlasti še, ko so izvedeli, da se je pred tem v Furlaniji sestal s predstavniki italijanske vlade. Zanimivo je tudi, da je v Trstu gost pred-lednika tržaške industrijske zbornice Dorie, ki je nedavno pred zavezniškim vojaškim sodiščem odgovarjal zaradi nedovoljenega hra-njenaj orožja. Orožje, ki so ga pri njem odkrili, je bilo brez dvoma namenjeno iredentističnim tolpam, ki jih organizirajo v Trstu.
Italijanska vojska ob jugoslovanski meji
Ljubljana, 18. sept. (Tanjug). Italijanske čete so še vedno v obmejnih krajih in zaenkrat ni nobenih znakov, da mislijo umakniti te čete v notranjost Italije. Vsa strateško važna mesta in vrhove v bhžini meje so zasedle italijanske vojaške enote. Poleg tega ob jugoslovanski meji stalno patrulirajo močne vojaške patrulje, v katerih je znatno večje število vojakov, kot je navadno v mirnih časih. V zadnjem mesecu, odkar se je začela zbirati italijanska vojska na meji Jugoslavije, je bilo zelo aktivno tudi italijansko letalstvo. Italijanska vojaška letala ne letajo samo nad italijanskimi obmejnimi kraji, temveč so večkrat preletela tudi jugoslovansko ozemlje. V enem mesecu so italijanska letala več kot desetkrat prekršila jugoslovanski zračni prostor. Neko italijansko vojno letalo pa je
11.	t. m. popoldne ob 15.40 preletelo jugoslovansko mejo v višini okoli 4000 m ter letelo v smeri Ajdovščine.
Conski potni listi v Nemčiji
Berlin, 18. sept (UP). Visoki komisarji ZDA, Ve!. Britanija in, Francije so danes poslali sovjetskemu komisarju v Nemčiji Semjonovu enake note kot odgovor na njegovo noto gleda opustitve medeonskih potnih dovoljenj. Zahodni visoki komisarji v odgovoru predlagajo sovjetskim oblastem, da bi bilo od prvega oktobra dalje dovoljeno vsem nemškim dTŽavlja-nom gibanje po vsej Nemčiji brez medeonskih potnih dovoljenj samo z osebnimi izkaznicami. Hkrati so predstavniki zahodnih sil predlagali Semjonovu, naj sovjetske oblasti ponovno odpro nekatere prehde na demarkacijski črti, ki So bili lani zaprti.
Še en dokaz, da je tržaški škof Santin hlapec italijanskega imperializma
»Primorski dnevnik« je 18. t. m. objavil naslednjo vest:
Izvedeli smo, da je pred dnevi obiskal škofa Santina neki slovenski frančiškan, ki spada k slovenskemu frančiškanskemu redu. — Predlagal je Santinu, da bi slovenski frančiškanski red prevzel v upravo koprski samostan. Cilj tega predloga je bil, da bi se obre-. di vršili v slovenščini, škof je predlog odločno odbil in poudaril, da bi pristal na to samo v primeru, da bi spadal Koper pod Italijo ali pa pod STO v smislu mirovne pogodbe. Dodal je, da bi samo v tem primeru pristal na obredovanje v slovenščini v slovenskih krajih njegove škofije. Na vztrajanje slovenskega frančiškana se je škof strašno razburil rekoč, da o tem nima niti smisla govoriti, ter je zaključil z latinskimi besedami »nunquam, nunquam« (nikoli, nikoli).
Iz krogov slovenske duhovščine smo prav tako izvedeli, da je Santin odbil prošnjo slovenskih duhovnikov iz cone A in iz cone B, da bi namreč pooblastil slovenskega duhovnika za birmanje.
V okviru tega protislovenskega razpoloženja škofa Santina in nje-
govih sodelavcev je tudi koprski župnik don Bruni zavrnil zahtevo slovenskih vernikov v Kopru pó slovenski maši, pridigah in verouku.
Velike stavke v Italiji
Rim, 18. sept. Pod pritiskom enotne akcije vseh sindikalnih zvez, ki organizirajo enodnevne protestne stavke delavcev in nameščencev za dosego dr agir..j-skih in družinskih doklad, je italijanska vlada začela razmo-trivati problem razmer v industrijskih podjetjih ter predvsem to, kako naj bi se preprečilo, da razni obrati ne bi več odpuščali delavcev. O tem so že razpravljali resorni ministri, razpravljala pa bo tudi seja vlade, ki namerava nuditi pomoč iz sklada, namenjenega za finansiranje italijanske industrije po pogodbi z evropsko skupnostjo za premog in jeklo. Vlada je sklenila, da bo prosila predsedstvo te evropske skupnosti, naj pošlje svojega predstavnika v Italijo. Sindikati s tem nisn zadovoljni ter zahteva jo od vlade, naj sama poskrbi za večje investir eij« v industriji,
ZGODOVINSKI ZBOR
Aktivisti, zbor!
S tem pa je Zbor — ne glede na vse svoje drugo velikansko delo, ki ga je o pravd — v imenu slovanskega naroda in slovenskega ljudstva položil temelje za vso našo bodočo borbo, za našo smer in perspektivo.
Ponavljamo: preko svobodno izvoljenega Zbora svobodnih odpo-slancev slovenskega naroda in resničnih ljudskih predstavnikov je spregovoril narod sam.
Zato je danes še jasneje, ko kdaj koli poprej, kaj narod in ljudstvo hočeta in kdo narod ter ljudstvo zastopa.
Boris Kidrič
r Slovenski poročevalec št. 24 — 17. oktober ¡943.
jo, Je okrajni pripravljalni odbor zagotovil zadostno število prenočišč v mesta in bližnji okolici, deloma na posteljah, večinoma pa na skupnih ležiščih.
Tovariši aktivisti, nemudoma se prijavite za udeležbo na našem zborovanju. Naj ne bo terenca, ki bi se vabilu ne odzvali
^0^à#Qdnùtvu
Težnje slovenskih
študentov
Prvič v naši narodni zgodovini so se sredi ogorčenih bojev, ki jih bije z zakletim sovražnikom našega naroda Narodnoosvobodilna vojska, zbrali svobodno izbrani, izvoljeni odposlanci slovenskega ljudstva in zastopniki narodnega osvobodilnega gibanja iz vseh slovenskih dežel.
Že samo to dejstvo daje prvemu Zboru odposlancev slovenskega naroda zgodovinsko obeležje in zgodovinski pomen. Seveda pa v tem še daleč ni izčrpana vsa pomembnost Zbora. Če hočemo Zbor in njegovo vsebino vsaj približno prav oceniti, je treba poudariti, da je bil to Zbor, ki je zrasel na temeljih pristne ljudske demokracije m iz najusodnejše borbe, kar jih je kdaj bojeval naš narod
Preko Zbora odposlancev je potemtakem spregovorilo samo slovensko ljudstvo m je spregovoril sam slovenski narod.
Zato so tem pomembnejša dejstva, ki z načelne strani osvetljujejo tehtnost nekaterih zaključkov prvega Zbora odposlancev.
Zbor se je enoglasno — brez kakršne koli diskusije — odločil za neizprosno borbo proti okupatorju ne glede na žrtve, ki jih taka borba nujno terja. Na vprašanje, ki ga je predsednik Izvršnega odbora tovariš Vidmar v vsej širini in globini postavil pred Zbor, na vprašanje namreč, ali Zbor potrjuje pravilnost dosedanje poti Osvobodilne fronte, pa čeprav je ta pot terjala tudi žrtve, je Zbor odgovoril brez pridržka pozitivno. In ne samo to. Zbor je ugotovil, da bi bilo brez borbe še več žrtev. Pa tudi ta ugotovitev ni bila zadnja beseda, ki jo je Zbor spregovoril glede vprašanja žrtev in neizprosne oborožene akcije. Zbor odposlancev je namreč doma in pred svetom slovesno naglasil, da je samo neizprosna oborožena akcija rešila slovenski narod p-ed poginom.
Zaupnica, ki jo je Zbor odposlancev izrekel Izvršnemu odboru, ji edinstvena v naši politični zgodovini. Tom samo zaupnica vodstvu, neprimerno več je ta zaupnica, zaupnica Osvobodilni fronti kot gibanju je to, zaupnica vsej vsebini in smeri Osvobodilne fronte je bila izrečena na Zboru.
Zbor odposlancev je enodušno obsodil belo in plavo ga-do ter zahteval, naj ju narodna oblast energično, brez usmiljenja iztrebi. S tem jz dal naš slovenski narod, je dalo naše slovensko ljudstvo kar najodločnejši odgovor vsem tistim ljudem brez hrbtenice, ki bi radi »pomirili« ogenj in vodo, podjarmljeni narod in njegovega zati-
PROGRAM
k- .trnega tedna, ki bo
v Kočevju od 26. sept.
do 2. oktobra kot uvod
v glavno proslavo
26.	septembra, Kočevje — Seškov dom: Literarni večer partizanskih književnikov. — Dom »Svobode« Rudnik: DPD Svoboda: »Raztrganci«.
27.	sept. Seškov dom: DPD Svoboda — koncert; več;r narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. V mestu šahovski brzo-turnir. Po koncertu ponovitev Borovih »Raztrgancev«.
28.	sept. na Rudniku: ponovitev koncerta DPD Svoboda.
29.	sept. Seškov dom: Svoboda iz Kočevja predvaja »Celjske grofe«.
30.	sept. Seškov dom: Koncert
okrajnega učiteljskega in gimnazijskega pevskega zbora.
1.	okt. Seškov dom: »Ero z onega sveta«, gostovanje Ljubljanske opere.
2.	okt. Seškov dom: »Hlapci«, gostovanje Drame iz Ljubljane.
raïca, borca za svobodo in ogabnega izdajalca. Zbor odposlancev je slovesno naglasil, da je mogoča samo ene vrste enotnost, namreč borbena enotnost slovenskih narodnih množic, enotnost skovana v borbi in za borbo proti okupatorju, enotnost, ki jo je že ustvarila in jo uteleša naša divna Osvobodilna fronta.
Zbor se je brez pridržka izjavil za novo, demokratično, na narodni enakopravnosti temelječo Jugoslavijo in je tako s svoje strani doprinesel zgodovinski delež k ne-r azdružljivcmu, enakopravnemu bratstvu južnoslovanskih narodov v sedanjosti in bodočnosti.
Zbor je s svojimi burnimi, spon-
Zcdnja leta — zlasti pa v zadnjem času — so se drug za drugim vrstili zbori nekdanjih borcev partizanskih enot, kar je veliko pripomoglo k poživljanju partizanskih tradicij in tovarištva, k politični dejavnosti ter k utrjevanju politične enotnosti v današnji fazi našega razvoja. Prav in potrebno je, da se končno sestanemo tudi nekdanji terenski politični aktivisti. Vsi smo to ne samo želeli, temveč čutili živo potrebo, da spet obudimo nekdanje partizansko vzdušje, sc medsebojno pogovorimo, preštejemo in obnovimo nekdanje bojno tovarištvo. Zato vsi pozdravljamo sklep Predsedstva SZDL Slovenije, da se v soboto 3. oktobra, en dan pred proslavo Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda, sestanemo tudi stari terenski politični aktivisti.
Republiški pripravljalni odbor in posebni štabi po vseh okrajnih odborib SZDL so že zbrali, seuaj pa še izpopolnjujejo podatke o terenskih aktivistih nekdanjih pokrajinskih, okrožnib in okrajnih torumov in te dni razpošiljajo pozive na udeležbo. Vabljeni so tudi tehniki partizanskih in ilegalnih tehnik in
bo stala 4.5 milijarde čez Šar planino
Po dolgih pripravah bodo v kratkenj začeli graditi moderno avtomobilsko cesto, ki bo povezovala Makedonijo s kosovsko-metohijsko oblastjo. Cesta bo speljana skozi Tetovo in Prizren ter bo vodila tudi čez Sar planino. Stala bo okoli 4.5 milijard dinarjev. To cesto so nameravali zgraditi že pred minulo vojno. Toda vse je ostalo le pri obljubah. Sedanji načrt te avtomobilske ceste upošteva predvsem gospodarske in turistične potrebe
tanimi ovacijami za tovariša Tita izrazil vso globoko ljubezen, ki jo gojijo naše narodne in ljudske množice do svojega preizkušenega voditelja in vrhovnega komandanta. Prisrčnejsih in globlje občutenih priznanj od onih, ki jih je doživel na Zboru naš narodni heroj, iz pristnega ljudskega sinu v legendarnega sina vzrasel tov. Tito, si sploh misliti ni mogoče . . .
Končno je dal Zbor tako glede na svojo sestavo kakor glede na svoje ugotovitve duška enemu izmed osnovnih spoznanj našega osvobodilnega boja, spoznanju namreč, da so ljudske množice ritte, na katerih je treba graditi usodo našega naroda.
tiskarn, ki so med borbo skrbeli za našo tiskano besedo.
Za naš zbor je določen kraj, kjer je bil 1943. leta znani aprilski zbor aktivistov Osvobodilne fronte, na zgodovinskih tleh Roga, kjer je nekdaj stala majhna vasica Pugled, okrog 12 km od Kočevja. V kolikor ne bodo okrajni štabi za udeležence svojega okraja preskrbeli lastmb vozil, bodo v Kočevju v zadostnem številu na razpolago kamioni Okrajnega gozdarskega avto-podjetja, da bodo tiste, ki bodo prišli z vlaki, prepeljali do Starega loga, odkoder je le slabo uro boda do Pugleda. Na Pugledu se bodo udeleženci do 11. ure zjutraj zbral j na zbornih mestih, označenih z napisi po posameznih pokrajinah, kjer so med vojno delovali (Dolenjska, Gorenjska, Primorska, Štajerska).
Po dopoldanskem oficielnem programu se bodo razvili pomenki in partizanska zabava ob tabornih ognjih. Poskrbljeno je za sodelovanje več godb na pi-bala, za krajše izlete na znamenite partizanske točke; domača podjetja bodo postavila več stojnic s brano in pijačo. Ker se bodo vsi zborovalci naslednjega dne udeležili slavnosti v Kočev-
di nar jev in bo speljana
krajev. Nova avtomobilska cesta se bo nedaleč od Tetovega razcepila v dve smeri, od katerih bo ena vodila čez Sar planino, druga pa pod njo skozi predor. Največja višina prvega kraka ceste bo znašala 2300 m. Drugi krak nove avtomobilske ceste bodo zgradili deloma iz betona, asfalta in kock. Na j več ja višina tega dela ceste bo znašala okoli 1100 m. Gradnja moderne avtomobilske ceste, kj bo spajala Makedonijo s kosovsko-metohij. sko oblastjo bo trajala predvidoma tri leta in pol.
BELOGARDISTIČNA KURIRKA DOSEGLA PREMESTITEV UČITELJA
Po osvoboditvi je ljudska oblast obnovila v vasi Lipoglav v okraju Ljubljana okolica šolo, ki je bila med vojno požgana. Učiteljska mesta so zasedli napredni učitelji, katerim so pa kmalu začeli metati polena pod noge ostanki fašizma v tej vasi. Glavna je bila pri tem lipoglavska cerkvena pevka Jelka Grumova, ki je bila med vojno kurirka domobranske postojanke pri Sv. Urhu, kjer je bilo toliko zavednih Slovencev zverinsko mučenih in umorjenih. Grumova izhaja iz hiše, kjer so bili 4 vojni izdajalci. Najprej se je spotikala nad učiteljico, ki je službovala v Lipoglavu 1948 leta, svoj drugi napad pa je naperila proti sedanjemu učitelju. Cerkvena pevka hujska prebivalstvo, naj se izogiblje partizanskega učiteljstva, predstavnikom ljudske oblasti pa učitelja obrekuje, da ne opravlja svoje službe v redu. Okrajni prosvetni inspektor Mazi je pozimi zadevo raziskal in je prejel točne informacije o napadalki. 98 odstotkov staršev šoloobveznih otrok je s podpisi potrdilo, da so vse njene obtožbe le gole izmišljotine. Inspektor je poučen o tem, da cerkvena pevka grozi naprednim Lipo-giavcem, da bo z njimi obračunala, ko se vrne iz Amerike njena pobegla sestra, nekdanja domobranska policijska agentka. Grumovi pri tem pomaga še cerkovnik, nekdanji nemški policist. Posrečilo se jim je pridobiti celo nekatere občinske ljudske odbornike v Šmarju, da so se zavzemali za premestitev učitelja.
Ko je bila cerkovnikova žena zaradi klevet proti učitelju sodno kaznovana, je začel njen mož pred ljudmi govoriti, da bo pregnal učitelja. Njegove besede učitelja sprva niso vznemirjale, dokler končno res ni prejel od Sveta za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica pre-mestitveni dekret.
Učiteljevo pritožbo proti dekretu je omenjeni svet zavrnil, čeprav je učitelj dokazal, da se mu godi krivica. Svet za prosveto in kulturo ne upošteva učiteljeve izjave, niti bolezni žene, ki je celo nekaj dni pred porodom.
Kot vse kaže, naseda svet za
Studenti smo slovensko Javnost pred nedavnim opozorili na nekatere naše probleme z odprtim pismom. Priznati moramo, da je bil rezultat takratne akcije v marsikaterem pogledu zadovoljiv. Vendar pa kljub temu ostaja nerešeno še več vprašanj.
Ljubljanska mestna konferenca ZKJ je ugotovila precejšen napredek v študentski organizaciji, ki je tekom preteklega študijskega leta uspela doseči afirmacijo v javnosti. Zveza študentov ljubljanskih visokih šol še nadalje stremi za čim večjo povezavo z javnim življenjem, ter se v ta namen poslužuje raznih oblik delovanja. 2al pa naletimo pri našem delu na precejšnje ovire, ki bi se pač dale odpraviti z večjim razumevanjem naših oblastnih organov in organizacij.
Razumljivo je, da rabi organizacija za svoje delovanje prostore, tako za odbore, kot za kulturno in športno življenje. V našem dnevnem časopisju lahko zasledimo težnje in uspehe terenskih organizacij SZDL za zgraditev kulturnih domov, športnih objektov itd.
prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica reakcionarnim klevetam in premešča učiteljstvo na intervencijo in v korist reakcionarnih ostankov. FRANC MOLE, upravnik osnovne šole Lipoglav
POSLOVANJE
»UPRAVE
NEPREMIČNIN«
Tovariš urednik!
V Vašem časopisu smo nekoč zasledili pod gornjo rubriko dopis o birokratskem postopku »uprave nepremičnin• pri M LO Ljubljana; prepričani smo bili, da je imenovana uprava svoj način dela spremenila. Zal se to m zgodilo. To potrjuje sledeči primer: naše podjetje se je dne li. maja 1952 leta obrnilo na M LO — višjo stanovanjsko komisijo s prošnjo za dodelitev pisarniških prostorov. Seveda zaman.
S prenehanjem njegove pravice ta dodeljevanje pisarniških prostorov je prevzela to dejavnost »Uprava nepremičnin« pri MLO Ljubljana.
Naše podjetje je vložilo zato
22.	aprila 1953 pri tej upravi prošnjo za dodelitev potrebnih pisarniških prostorov.
Do 14. t. m. nismo prejeli nobenega odgovora, pač pa nam je bil navedenega dne izročen dopis, v katerem nas uprava poziva, da ji nakažemo din 30.— za takso za vlogo in din 50.— za takso na njihovem opominu. Mi smo ta znesek takoj nakazali; vendar pa moramo priznati, da nas je ta opomin silno začudil, saj je uprava rabila cele 4 in pol mesece, da se je spomnila, da je potrebno tako vlogo kolkovati.
Vprašujemo se, če lahko tak način reševanja doprinese k razvoju našega gospodarstva. Kako dolgo bo uprava še potrebovala, da bo uvidela, da s takim počasnim reševanjem vlog samo zavira naš nagel gospodarski razvoj?
Intermerkur Predstavništvo Ljubljana
Mladina v Škofji Loki pred kongresom
Organizacija Ljudske mladine Slovenije se je v Škofji Loki v zadnjem času razveseljivo razživila. V počastitev mladinskega kongresa bodo priredili danes in jutri izlet na Lubnik, kjer bo odprto mladinsko zborovanje ob tabornem ognju.	G.
Te organizacije 'o prav gotovo upravičene v svojih zahtevah, oziroma željah. Kako pa je to rešeno Za kolektiv ljubljanskih študentov, ki šteje okoli 6.50U članov?
Vodstvo organizacije, to je Univerzitetni odbor ZSJ, Univerzitetni komite ZKJ in uredništvo z upravo našega glasila »Tribuna« razpolagajo s štirimi sobami v poslopju Univerze. Poleg tega pa imamo na razpolago delno prostore na Miklošičevi cestj 5a z majhno dvoranico, kjer deluje folklorna skupina, Akademski pevski zbor, plesni klub, LUSK, ASK itd. Ob upoštevanju dejstva, da prihaja dnevno na univerzitetni odbor okoli 150 članov po objave, informacije in na razgovore, je razumljivo, da v takih prostorih ni mogoče resno delati. Organizacija deluje politično med članstvom; sodeluje v vseh dnevnih političnih akcijah; rešuje socialno ekonomsko problematiko študentov — domovi, menze, štipendije, honorarne zaposlitve, podpore; vod; mednarodne zveze in organizira inozemske prakse; vodi kulturno in športno dejavnost, pri čemer ne smemo pozabiti, da so naše skupine med najboljšimi v republiki; izdaja kvalitetno študentsko glasilo; rešuje strokovne probleme slušateljev itd. Za izvajanje vseh teh nalog prav gotovo ne zadoščajo prostori, kjer je dnevno gneča in je nemogoče v takem okolju sistematično delati.
Ail res ni mogoče dobiti v Ljubljani za 6.500 študentov male dvorane za vaje, kulturne nastope in telovadnice? Zakaj moramo študenti z že tako sla-
Pred kratkim je bil v Šmartnem ob Paki polletni zbor okrajne zadružne zveze Šoštanj. Iz poročil je bilo razvidno, da je najlepše uspehe dosegla zadružna živinoreja, ki je bila v preteklih letih precej zanemarjena. Zato se je Zveza trudila, da je zadrugam dobavila plemensko živino. V rodovnike je bilo sprejetih nad 600 glav krav in telic, pri katerih je stalna mlečna kontrola. Kako potrebni so bili zdravniški pregledi živine, kaže dejstvo, da je bilo pri 120 pregledih ugotovljeno skoraj 13 odstotkov obolele živine na tuberkulozi.
Doslej je bilo očiščenih skoraj
Protest proti potuhi, ki jo uživa Italija pri zahodnih velesilah
V četrtek, 17. t. m. je bilo v Zg. Šiški na pobudo SZDL protestno zborovanje proti mahinacijam Italije okoli tržaškega vprašanja in proti zločinu av. strijskih nacistov v Velikovcu. Na zborovanju, ki je bilo zelo razgibano in se ga je udeležila množica prebivalcev Zg. Šiške, je predsednik tamkajšnje Ljudske univerze Marjan Simoneti orisal vojne špekulacije in brutalno raznarodovalno politiko Italije v razdobju od prve svetovne vojne pa do danes ter vlogo Vatikana in zahodnih velesil pri teh nečednih in proti našemu narodu naperjenih poslih, kakor tudi ozadje gnusnega zločina v Velikovcu, zatem pa je biLa z burnim pritrjevanjem sprejeta resolucija, ki odobrava stališče našega državnega vod; stva v tem vprašanju in obsoja tako nesramne apetite Italije, kakor tudi tiste, ki te apetite podpirajo in so zato soodgovorni za stanje v našem Primorju.
— ms —
bim finančnim stanjem plačevati urne najemnine od telovadnic, pri čemer pa imamo moštva, ki so najboljša ali celo edina te stroke v republiki? Prav gotovo bo slovenska javnost razumela našo zahtevo po prostorih. Želimo, da se nam določi vsaj souporaba nepolno izrabljenih dvoran za vaje in da se nam dajo prostori za delovanje organizacije. Obljub smo prejeli že nešteto. Ni vseeno ali bodo prišli iz naših visokih šol zgolj strokovnjaki. Na terenu rabijo tudi dobre kulturne delavce, športnike, skratka vsestransko razgledane izobražence. Zato bj radi ljubljanski študenti doživeli, da se ti problemi vsaj delno rešijo, če že ne tako, kot v bratskih republikah.
Podoben problem so naše študentske menze. Trenutno imamo 4 menze, ki nimajo zadovoljive kapacitete, zaradi česar so režijski stroški dokaj visoki. Delno smo stanje popravili s skrčenjem administrativnega aparata, z delnim prevzemom postrežbe po študentih itd. Toda stanje ni zadovoljivo. Dotacije, ki nam jih daje ljudska oblast za izboljšanje hrane v veliki meri požira režija. Zato želimo da se nam da na razpolago večja menza z dobro opremo, s čimer se bodo zmanjšali režijski stroški in se bo hrana lahko izboljšala.
Prepričani smo, da je med našim ljudstvom ugled študentov zrasel, ter ga bomo nenehno utrjevali z resnim delom, zato smo tudj prepričani, da bodo organi naše želje in zahteve ob podpori javnosti dokončno rešili.	Šinkovec Janez
150 ha pašnikov. Na pašnem obratu Bele vode nad Šoštanjem je bilo na paši letos nad 120 glav goveje živine ter še mnogo ovac. Borba proti koloradskemu hrošču je bila uspešna, saj doslej ni bilo odkritih novih okužb. Redno škropljenje je tudi precej zajezilo širjenje kaparja.
Na osnovi poročil in razprave se je uveljavila zahteva, da je treba v zimskem času organizirati razne tečaje, ki bi bili namenjeni zlasti mladini. Morali pa bi biti čim bolj pestri, da bi s tem zagotovili tudi večjo udeležbo. Stroške za te tečaje naj bi krile zadruge.
Na zboru je bil predložen tudi desetletni plan razvoja kmetijstva v okraju. Za njegovo izvršitev bo potrebnih okoli 1108 milijonov dinarjev. O predloženem načrtu bodo pred njegovim sprejetjem razpravljali še zadružniki.
Zbor je nadalje soglasno odobril predlog, da se za razne izboljšave v delu OZZ najame kredit v višini 70 milijonov dinarjev. Prav tako je bil sprejet sklep, da okrajna zadružna zveza prevzame trgovsko podjetje »Mlekopromet« v Šoštanju, ki so mu v zadružni upravi zagotovljeni boljši pogoji za delovanje.
Ker so bili hranilno-kreditni odseki zadrug več ali manj neaktivni, so na zboru sprejeli sklep, da se v Mozirja ustanovi zadružna hranilnica, preko katere naj denarno poslujejo tudi zadruge — članice zveze. Pozneje naj bi se ustanovila tudi hranilnica za področje Šaleške doline v Šoštanju.
B.
Kdor ljubi slovensko knjigo, je naročnik »Prešernove družbe«
Poziv terenskim političnim
aktivistom iz NOB
V okviru proslave X. obletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju bo 3. oktobra 1953 ob 11. Zbor terenskih političnih aktivistov iz narodnoosvobodilne borbe na Pugledu pri Kočevju, na zgodovinskem mestu I. zbora aktivistov Osvobodilne fronte 27. aprila 1943. — Vabljenj so vsi politični delavci nekdanjih pokrajinskih, okrožnih in rajonskih forumov. Vsi, ki bodo prejel, vabila, naj se zaradi evidence in organizacije prevoza takoj prijavijo okrajnemu odboru SZDL svojega okraja. Tovariši, ki bivajo izven okraja, kjer so med NOB deiovali, ali ki bi do 24. septembra t. 1. ne prejeli vabil, naj takoj pošljejo svoj naslov z osnovnimi podatki (ime, priimek, dolžnost v času NOB itd.) tistemu okrajnemu odboru SZDL, na čigar področju so delali kot terenski politični delavci med narodnoosvobodilno borbo.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Nova cesta med Makedonijo in kosovsko-metokijsko oblastjo
Polletni zbor okrajne zadružne zveze v Šoštanju
Obisk pri reaktivcih
OB MANEVRIH JLA
Avtomobil požira kot zrcalo gladke asfaltirane kilometre. Na desm in levi se razprostira ravnica — bogata, skrbno obdelana V ojvodina. Povsod prevladuje rumena barva; jesen se bliža. »Sijajna okolica za letališče«, pomislim — in se nasmehnem; to so spoznali že mnogi drugi pred menoj. Saj me pot vodi ravno na letališče. Pred nekaj dnevi sem dobil izredno dovoljenje, da obiščem neko vojaško letališče v tej okolici in sicer er.ega izmed najoolj sodobnih in največjih. Avtomobil mi gre vse prepočasi.
Daleč na strani opazim v zraku lebdeči predmet. Ko se mi oko še enkrat ustavi na njem, se mi zazdi nenadno nekam znan. Seveda — helikopter! Ko se nekoliko približa — kot da bi pilot slutil mojo radovednost — se dobro razločita oba motorja in tanek, v zrak štrleči rep. Močno spominja na orjaškega komarja. Napravi nekaj obratov, nato pa se spusti počasi navpično navzdol 1er izgine v plitki dolinici.
Gladka cista, nad katero rahlo valovi segr. ti zrak — pozno dopoldne je in sonce že močno greje — nas vodi skozi večje naselje in že se na desni strani pokaže več stavb, za njimi pa dolga vrsta hangarjev: tu smo!
Pričakujejo me. Ko se avto-IDobil ustavi pred glavnom vho-
dom (skozi katerega radovednežev običajno ne spuščajo), se mi približa mlad poročnik, Slovenec in me vpraša, ali sem jaz od »Slovenskega poročevalca«. Na pritrdilni odgovor brez nadaljnjih formalnosti odideva skozi vrata in dalje proti poslopjem in hangarjem, izza katerih se blešči dolga vrsta skrbno postrojenih srebrnih reakcijskih lovcev.
Obideva glavna poslopja in greva kar na betonsko ploščo pred hangarji. Prizor se mi zazdi na splošno znan, saj sem bil tudi sam letalec, vendar kljub temu napravi name globok vtis. Dolga vrsta velikih prostornih hangarjev, pred njim, široka betonirana ploskev, v hangarjih in na plošči pa veliko število letal — reakcijski Thunderjeti in T-33 ter naši S-2, S-c ter Mos-quitosi in drugi, katerih izdelave ne poznam.
»Skoda, da niste bili tu že zjutraj,« me zmoti spremljevalec.
»Zakaj pa?« hitro vprašam, sluteč, da sem moral zamuditi res kaj zanimivega, saj se letalci ponavadi ne hvalijo zaman.
»Cela eskadrila Mosquitov je vzletela. Lepo jih je bilo pogledati.«
Spomnim sc, da sem pred nekaj urami videl v zraku eskadrilo lahkih, hitrih bombnikov, ki so
s svojim . brenčanjem polnili ozračje. Na vprašanje, kam so odleteli, mi moj spremljevalec ni hotel odgovoriti. Nemara pa se ne bom zmotil, če rečem, da so bržkon» odleteli na Hrvaško. Pa nič zato, če sem prišel prepozno. Okoli mene je dovolj letal, da nasitim svojo radovednost, med njimi tudi »Mosqitov«. Na betonirana zletišča na polju pred nama se neprestano spuščajo reakcijski lovci — med tem ko drugi vzletavajo. Po dogovoru, da si ogledava »rdečo linijo« kasneje, odideva proti startu — majhni skupini pilotov sredi polja med pistami, poleg njih pa nekaj vozil ter vrsta akumulatorjev.
Prekrasen dan je, le da je za moj okus nekoliko prevroče. V zraku nad nami presunljivo tulijo turbine reakcijskih motorjev. Tik pred nama švigne na pristanek domači S-c, ki ga piloti kaj radi pohvalijo, in že sva sredi skupinice sredi aerodroma. Radovedno me gledajo, saj civilist ni ravno vsakdanja pojava tu okoli, pa tudi oni vzbujajo mojo pozornost, saj so to sami mladi zagoreli fantje. Med tem, ko se pozdravljamo, se približa mlad pilot, ki se je malo preje spustil in poroča svojemu in. struktorju: uspešno pristal. Po nekaj pohvalnih bgsgdàh ja
deležen prijateljskih udarcev po ramah.
Povprašam, kako je kaj. Tu obide sicer pogumne in drzne može zadrega. Iz obrazov jim razberem odgovor; kaj vprašujete, saj je to naše vsakdanje delo in n-i da bi o njem govorili! Zavedajoč se svoje novinarske dolžnosti pobaram, ali se je zadnje čase zgodilo kaj nenavadnega — morda celo kakšna nezgoda. Skoraj užaljeni so — saj so letala popolnoma nova in kaj naj se neki zgodi. O tem, da so že popolnoma obvladali letala in da je predvsem njihova zasluga, da se ni še nič »zgodilo«, niti besedice. Nato pa mi major S., doma iz Bežigrada, začne govoriti o njihovem delu. Vsak dan, če je le lepo vreme, letijo. Stari in izkušeni piloti prihajajo sem in se učijo leteti na Thunderjetih. Ko zaslišim besede »stari, izkušeni piloti«, me zanima, kolikšna
je povprečna starost letalcev, ki jih vidimo okoli sebe — hudo mladi se mi zdijo.
»No,« se nasmehne major, »ne več kot kakih 24 let. V mislih sem imel letalsko starost — koliko različnih letal pozna pilot, koliko ur naleta ima in podobno.« Zato tudi ta »šola« ni prav nič podobna navadnim letalskim šolam. Ze po nekaj poletih, ki trajajo vsak po nekaj ur, je go. jenec takorekoč že izučen. Seveda pa letenje še ni vse. Marsikatero urico mora pilot presedeti pri knjigah. Ko sem zvedel pred nekaj dnevi,- niso redki primeri, da se mladi letalci tako zagrizejo v učno snov, da presedijo tudi po cele noči pri učbenikih. Vendar jim ni žal truda. Letenje na reakcijskih letalih jih je tako navdušilo, da se ob spominu na navadna letala samo pomilovalno nasmehnejo. Saj ne, da navadna letala ne bi bila ko-
-
ristna in potrebna. Le občutek, pravijo, je na reakcijskih letalih popolnoma drugačen — vsekakor mnogo boljši.
Tu je spet očitna njihova skromnost. O tem, da je njihovo delo sedaj neprimerno težje in da morajo mnogo več vzdržati, ne govorijo. Ce so nekoč leteli od Ljubljane čez Celje, Trbovlje in Novo mesto spet nazaj, so to imenovali maršrutnj polet. Sedaj, z reakcijskimi, pa je polet Beograd — Šibenik — Beograd, ali kaj podobnega, seveda brez pristanka, nekaj vsakdanjega. Treba je seveda tudi paziti — pri tej hitrosti se človek, še predno se zave, približa meji, da ne govorimo o gorah, poletih, ki so ponavadi nad oblaki ali v njih, in podobno.
»Poglejte«, me opozori major.
Nizko nad obzorjem opazim svetlo točko. Vedno večja je —; nedopovedljivo hitro se pribli-
žuje, hitro in popolnoma tiho. Nenadno je poleg nas. Zaslišim ušesa trgajoče tuljenje. »Thun-derjet« dvigne svoj nos, se nagne, in že izgine v višini enako hitro, kakor je prišel.
Ko se s poročnikom peljeva nazaj k hangarjem, ga vprašam, ali bi si Lahko ogledal nekaj letal prav od blizu (novinarji nismo nikoli zadovoljni). »Seveda lahko«, in po nekaj besedah s podpolkovnikom že stojiva vsak na svoji strani kabine »Thunderjeta«. Ostrmel sem. Kabina »Stur-movika«, ki mi je včasih delala toliko preglavic, je v primeri s tem otroška igrača. Spoznam le nekaj osnovnih instrumentov, ki bodo menda veljali, dokler bo človek letal, ostalo pa mi je popolnoma novo. Celo pilotska palica ni prav nič podobna palici, kakršno sem imel v spominu. Poročnik mi pomaga pri razbiranju, kaj čemu služi. Poslušam ga, vendar mi polovica njegovih besed ne pomeni ničesar. (Ce me bodo sploh še kdaj potrebovali, bom kvečjemu za kako stražo pri hangarjih, si mislim). Skočim na tla, poln občudovanja za te mlade ljudi, ki upravljajo tako zapletene aparate, kot da bi bili igrača.
S tem je obisk končan. Prijazni spremljevalec me spremi do avtomobila, kjer se posloviva. Peljem se spet po asfaltirani cesti, prepričan, da ga ni orožja, ki ga naši ljudje ne bi mogli obvladati, niti ne naloge, ki j« ne bi mogli uspešno izvršiti.
A. Furia« j

Odred pred prvo zmago, če...?
Jutri bo ligaško moštvo Odreda Igralo na domačem travniku svojo peto tekmo proti enajstorili Rabot-mčkega iz Skoplja.
Odredovi funkcionarji in tehnično vodstvo so prepričani, da zmaga pro-n Rabotničkemu lahko prinese peek ret v nadaljnjem poteku te konkurence za belo - rdeče. Tudi igralci sami so to pot popolnoma prepričani o zmagi, v čemer jih potrjujejo tudi opazovalci nedeljske tekme v Splitu glede na igro, ki jo je Odred pokazal v drugi polovici tekme.
Seveda pa ne gre računati, da bo ta pričakovana zmaga (kdo ie, ki d ‘la račune brez krčmarja) lahka.
Drugi zastopnik Makedonije v prvi
NAMIZNI TENIS
Branjčani — glavni favoriti za Bled.
l>ancs in jutri bo na Bledu sedmo pr imladincih je položaj popolno-povojno prvenstvo Slovenije v namiz- ma jasen. Hlebš je skoraj brez dirom tenisu Tekmovanje bo v orpt- skusije prvi. ker nima resnih tekme-lozaCLji S-N izb v telovadnici Partí- cev. Ta naslov bo letos osvojil že ,	, i - -	tretjič. Kvaliteta in število mladink
vslavTio besedo na letošnjem turnir- sta precej majhni, tako da bo ver-ju bodo gotovo imeli igralci Projek- jemo prišla do uspeha Vidmarjeva t >ija iz branja, čeprav jim bodo Je- iz Kranja, scuičani in Ljubljančani skušali prekrižati račune. Toda tudi v tem
ligi je borbeno in požrtvovalno moštvo, ki ne popusti do konca tekme. To je Odred nekoč že izkusil na lastni^ koži. V moštvu je gonilna sila srednji napadalec Vučinovski, razen njega pa spadata med stebre ekipe tudi srednji krilec Bačvarov in vratar Gičevski.
Vodstvo Odreda je v četrtek zadnjič treniralo z napadom: Belcer — 2 ivo tič — Toplak — Hočevar — Hac-ler, s katero petorico bo verjetno nastopilo tudi v jutrišnji tekmi. Žižek in Kompoš bosta jutri prvič nastopila za svoje moštvo v Ljubljani, zato pa bo moral Odred na igrišče brez Berginca. Trener moštva Ognjanov o sestavi ne da nobene izjave.
Letošnje tekmovanje bo obsegalo tudi nastop pionirjev in moških skupine B. Pri pionirjih bosta v ospredju Kranjčana Teran in Cesen, med moškimi B pa Levstik (Kočevje), Ličar
Í Tl H Г1П i Г	in W Л n - n 1 » —
primeru bo komaj verjetno kakšno prvo mesto odšlo drugam, kakor v
Kranj.
Za naslov najboljšega pri moških ______________ „ ,______	iew^¥JWt
se bosta poleg Ahačiča, Hlebša, Pe- in Fric (Trbovlje) in morda še ing. troviča in Rebolja potegovala še Koc- Strojnik (Ilirija).
Med pari so glavni favoriti: Ahačič — Petrovič, Strumbl — Jeram in Kocjan — Podobnik, med žeuska-mi pa Bogataj — Anzclc, med mladinci: Hlebš — Teran, med mladin-
;.tn in Strumbl. Kdo bo neki letos podedoval naslov prvaka po Gabrov-? 4i, Bradešku, Strojniku, dr. Lazar--I, Rebolju in Hlebšu, ki so se od jera 1947 dalje izmenoma ponašali z njim?
\ P rajanje prvakinje bosta med se- kami Vidmar — Potočnik, v mešanih boj rešili Bogatajeva in Pogačarje-	parih Bogataj — Ahačič in Pogačar
ia, če bo slednja nastopila, odkar — Kocjan, med pionirji pa Teran — *e je prijavila za Slavijo.	Česen.
SPORT V KRATKEM
Celjski Kladivar Je v četrtek v prija tei j-ski nogometni tekmi zmagal nad garnizijo JLA iz Ljubijanne s 4:1 (2:1).
Jesenice : Mannheim 2264 : 2179 Kegljem. Jeseniški kegljači so Kot zadnji zanesljivo premagali k ■gljaákega prvaka Nemčije.
Zaostala tekma iz II. kola prve zvezne lige med zagrebškim Dina-r ! on in beograjskim BSK, ki je bi-; i v četrtek odigrana na štadionu Partizana v Beogradu, se je končala z gladko zmago zagrebških gostov 3 0 (2:0). Domača enajstorica je bila
LJUBLJANSKI DERBY V ODBOJKI
Ljubljanski derby v odbojki. V
Četrtek sta bili v Ljubljani dve '-zlomi zvezne odbojkarske lige. Na igrišču Železničarja so se srečale ženske m moške ekipe AOK n Železničarja. V ptrvi tekmi je : lezničar brez težav premagal žoneko ekipo AOK s 3:0 (15:9. 15:8. 15:4). Moški dvoboj se je končal s 3:1 (15:9. 6:15. 15:11. 15:1 v korist AOK.
y tej tekmi brez volje in dobesedno tudi brez glave. Dinamo si je s to zmago znatno izboljšal položaj v prvenstveni lestvici ter do jutri zasedel častno mesto za vodečim Hajdukom _ in tretjeplasirauo Vojvodino. BSK je z zelo pozitivno razliko ostal na dosedanjem šestem mestu.
Medmestna nogometna tekma med Beogradom in Atenami, ki je bila v sredo odigrana v Beogradu, se je končala s tesno zmago Beograjčanov 2:1 (1:1).
Proo finalno tekmo za driaono mladinsko proenstoo o nogometu so mladinci Crvene zvezde z veliko tehnično premočjo dobili proti Veležu s 5:0 (2:0).
Nooa športna kluba o Celju. — Pred dnevi je sindikalna podružnica celjske cinkarne prijavila republiškima športnima zvezama dva nova kluba, in sicer odbojkarski klub Cinkarne ter istoimenski namiznoteniški klub. Kakor odbojka, tako ima tudi namizni tenis v Celju že dolgoletno tradicijo in Je vedno veliko število mladih ljudi, ki bodo z vnemo sodelovali v novo ustanovljenih klubih.
(—mb—)
Sah
Reshewsky spet prvi
Curich. 16 sept. V XI. kolu so bili naslednji rezultati:	Keres :
Itesht-wsky remi. Geller : Giigorič remi. Smislov : Bra-stein prekini na. Boleslavsfci : Najdorf remi. Kotov : Tai imamov 1:0. Euwe : Averbah 0:1. Stahlberg Petrosjan prekinjena. Szabo . je bil. prost
Stanje po XI. kolu: Reshewsky 7 in pol. Smislov 7. Najdorf 6. K res Boleslavski. Petrosjan. Euwe in Bronstein 5 in pol. Giigorič. Averbah 5. Tajmamov 4 in pol. Szabo Gelier in Kotov 4, Stahlberg 2 in pol.
S turnirjev v Opatiji
Opatija. 18 sept Rezultati TI. kola: Vidmar m!. : Porecca remi. Ivkov : Pirc 1:0. Bartok : Wade 1:0. Uc.zicker : Mafanovič remi. dr. Vidmar : Fuderer prekiniema. Dener : Kun per 1:0. Udovčič : Milič 1:0. Golombek : Rabam remi. Niko la c : Beni remi — Po II. kolu vodijo Ra bar. Pirc. Porecca. Maitamovič. Udovčič in Dener z 1 in pol točke.
V HI. kol uso bili doseženi tile r zultati: Porecca : Beni 1:0. Milič :	Golombek 0:1. Fuderer :
Dener remi. Wade : Urizieker 1:0. Pirc : Bertok remi. Vidmar ml. : Ivkov remi. Prekinjen«* partije iz II. kola: Vidmar st. : Fuderer 0:1.
I vkov : U.mzicker rem L Küpper : Udovčič 1:0. partija Maianovič : V dm ar st. pa le prekinjena, toda prvi ima krnita več Stanj«* po III kolu: Fuderer :m Porecca 2 in doL Dener in Pirc 2. Habar. Matsmo-vič in Udovč:č 1 in pol (1). Bertok. Vidmar ml. Golombek. Beni in Wade 1 in pol itd.
Drugo kolo mednarodnega ženskega prvenstva je dalo naslednje rezultate: Lazarevič : Karff rfmi. TVnçt : Rozent remi. H- mskerk : Pudar 1:0. Vel mirovič : Hausner remi. Bruni :	Suturovič 1:0.
Russers : Tim of eleva 1:0. Kazakova : Delak prekinjena. Nagy :
Nedeljkovih prekinjena. V prekinjeni pairtiji iz prvega kola je Ti-mofejeva premagala Kazakovo. Rozant Karffovo. partija Delak : Nagy se je končala remi. partija Bussers : Lazarevič pa je bila prekinjena in kaže na remi. Stanje po II. kotu: Rozant. Timet. Hemskerk. Velimirovič in Benini 1 in pol točke.
S ah¡stke so v ТГГ. kolu dosegle tele rezultate: T mofe j e va : Laza-revač 0:1. Delak : Bussers 0:1» Hausner : Benini tremi. Kud ma : Velimirovič 1:0. Pudar : Bačič 1:0. Ostale partije so bile prekinjene. V prej prekinjenih partijah so igrale: Bussers : Lazarevič 0:1, Kazakova : Delak 0:1. Nagy : Ne-deljkovič 0:1. Stanje po ITI. kolu: Lazarevič 2 in pol. Bačič 2(1), Bussers in Benin! 2. Nedeljkovih. Kudema. Rozant in Hecnskerk 1 ■’n pol itd.
Za prvenstvo uslužbencev PTT
V četrtek se je začel v Poštnem poči brniškem domu na Bledu šahovski turnir J. J. Miletiča za prvenstvo PTT uslužbencev Jugoslavije Pri žrebu so dobili igralci tele številke: 1. Lobkov (Sl). 2. Tosič (Srb). 3. Trebše (Sl). 4. Ciž-nešinkin (Hrv). 5. Volkar (Sl). 6. Milešič (BiH) 7. Germ ek (Sl). 8. Nazaravski (Mak). 9. Kostič (Srb). 10 Bubovič (Hrv). 11. Milič (BiH).
12.	Lihteneker (Srb). 13. Maslo (Hrv). 14. Buzolič (Dalm). 15. Bra-jovič (Cg) 16. Omorac (Vojv)
I. kolo Lobkov : Omerae cdL Tosič : Bre-jovč 0:1. Trebše : Bu-zolič 0:1 Cižmešinfcin : Maslo pol proti pol. Vel-kar : Lihteneker pol proti pol. Milešič : Miilič remi. G erme k : Hubovič 1:0. Lazarev-ski : Kostič 0:1: II. Itolo: Omorac : Kcstič odi. Kubovič : Lazarevski prek.. MiTČ : Ge-rmek 0:1. Lihten-eker : Milešič 1:0. Maslo : Volkar 0:1. Buzolič :	Čižmešedkin 1:0.
Brajovič : Trebše 1:0. Lobkov : Tosič 1:0. — Po drugom polu vodijo: Sah mojster Genmek. Brajovič in Buzolič z 2 tea: Lihten-eker in Volkar z 1 in pol točke.
ДЗЗШШЕШ
ŠIVALNI STROJ vem strokovno in solidno popravi mehanične delavnica SVAJCER RUDOLF — ЈАХ. Ljubljana. Židovska steze
štev. 6.
IŠČEMO PRVOVRSTNE STROJEPISKE! — Ponudbe pošljite uredništvu »Slov. poročevalca«. MODISTIN JO, samo prvovrstno, sprejme salon »Julči«, Miklošičeva štev. 54.	15862-1
1	VAJENCA za tekstilno stroko, 1 vá-
jenca za gumi stroko in 1 vajenca za usnjarsko stroko, sprejme: »Astra« veletrgovina z usnjem, gumo in tehničnim tekstilom, Ljubljana. Ponudbe poslati na naslov Podjetja, uprava — Parmova ulica štev. 35.	15850-1
KMETIJSKI TEHNIK z večletno prakso želi spremeniti mesto upravnika. Reflektira zlasti na živinorejsko gospodarstvo kot izkušen živinorejec. Ponudbe pod »Sposoben« v ogl. odd.	15S79-1
2	KVALIFICIRANA natakarja sprej-
memo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Restavracija tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo.	15SÓ6-1
ŠIVILJA z večletno prakso išče zaposlitve ali sobo, primerno za šivanje. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Šivilja«.	15841-1
IŠČEM PROFESORJA angleščine. — Naslov v ogl. odd.	15854-1
MODEREN ŠTEDILNIK in otroški voziček, avto model, prodam. Trubarjeva 7/II., Lukek.	15855-4
RADIO * Philips« prodam. Simčič, Gosposvetska .15/35.	15851-4	-
ODLIČNO OHRANJENO moško italijansko športno kolo prodam. Cilen-škova 21. za Smartinsko šolo. 15847-4 VEČJI KRZNEN PLAŠČ, lep (lisica), prodam. Naslov v ogl. odd. 15846-4 NOVO 120-BASNO klavirsko harmoniko v kovčku znamke »Contulia«, 4 registre, prodam. Vremec, Maribor
—	Vrbanska 4.	15873-4
VINSKE TRANSPORTNE, parafini-
rane skoraj nove sode od 311—362 litrov prodam. Zadravec, Jastrebci
—	Bolfenk na Koru.	15868-4
3-TONSKI KAMION (Tripper) Ford
Vu, brezhiben s popolnoma novim rezervnim motorjem in kabino ugodno prodam. Pirtušek, Maribor, Cankarjeva 34.	15867-4
OPEL KADET stroj menjalnik na 4 brzine, skloipko uporabno tudi za Opel Olimpijo prodam. Avtopo-
£ravljaln-ica. Celovška cesta št. 95, j'ubljana.	15830-4
MENJALNIK z ohišjem za motorno kolo Ziindap 750 prodam. Moste, Slapničarjeva 5.	15829-4
UHANE Z BRILJANTI prodam. -Naslov v ogl. odd.	15808-4
PSA VOLČJAKA ali ovčarja, do osem mesecev starega, kupim. Ločnikar-jeva štev. 11.	15844-5
POLTOVORNÏ AVTO nosilnosti od 800 do 1.500 kg, dobro ohranjen, v brezhibnem stanju takoj kupimo. Ponudbe pošljite na: Mesnine — Ptuj.	15874-5
FLITRE za nošivanje v vseh barvah kupim. Salon »Julči« — Mikloši-. čeva štev. 54.	15863-5
ZAMENJAM ENOSOBNO stanovanje.
Primc, Vodraadska 17, Moste. 15853-6 HIŠO ZAMENJAM na Dolenjskem za stanovanje v Ljubljani. Sašek, Gornji trg številka 31/1., (Florjanska).	15843-6
POLOVICO DVONADSTROPNE hiše v središču Postojne prodam. Strasser — Postojna, Kosovelova 5.	15S48-7
VDOVA z enim otrokom (7-letnim) išče prazno sobo. Tomšič, Obir-ska štev. 9/IIÌ.	15864-9
ZAMENJAM DVOSOBNO stanovanje, center, za enako v Bežigradu. Ponudbe pod »Komfortno«. 15840-9 SOSTANOVALKO sprejmem. Naslov' v ogl odd.	1	15825-.9
ZA ■ STANO VAN JE' pomagam . pri go-% spodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. ‘	15839-9
PRI TAJNIŠTVU za notranje zadeve Kranj se nahaja najden usnjen rjav* suknjič in pozivamo lastnika, da ga proti dokazilu o lastništvu dvigne.	15870-10
GOZDARSKI, lesnoindustrijski» lovski tehnični muzej vabi ustanove, podjetja, obrate in posameznike te stroke, da odstopijo predmete muzejskega značaia. — Sporočila (prispevke) na naslov: GIS — muzejski odbor. L j.. Parmova 37.	15859-11
PREKLICUJEM vel ja vnos* 'sindikalne in železniške izkaznice. Krt Marija, Šenčur.	. 15871-11
MLADINSKO PRVENSTVO V KOŠARKI
Crvena zvezda ali AŠK?
Jutri ob 19.30 bo odigrana na Igrišču pod C ek: novim gredom finalna tekme med prvakoma poltri a inih turnirjev v Beogradu in Ljubljani. Nasprotnika sta to pot Crvena zvezda in AS K. Tekma‘bo napol odločile, kdo od nasDrotni-kov bo državni prvak za leto 1953 v košarki.
Podiprite mlade igralce v njihovi borbi za najboljše mesto, ki so ga kdaj dosegli v tem tekmovanju!
V V UM E
Menjajoče oblačno vreme. Zlasti v zahodnih predelih vmesne močnejše pooblačitve z manjšimi padavinami. Temperatura ponoči od 7 do 12 stopinj C .podnevi od 16 do 22 stopinj Celzija.
ZENSKO mirnega značaja, ki ima ' veselje do malega posestva, sprejmem. Ponudbe posla tj v ogl. odd pod »Posestvo«. 15902-1 DVA KNJIGOVODJA, verzirana v trgovinskem knjigovodstvu, samostojna. išče trgovsko podjetje v Kranju — nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati z navedbo dosedanje prakse podružnici »Slov. poročevalca« Kranj pod »Samostojen knjigovodja.«	15970-1
SLUŽBO .DOBI MLAJŠA ZENSKA MÔC z znanjem stenografije in angleškega ali francoskega jezika. Ponudbe v ogl. odd. pod »11053«.	16000-1
POŠTENO POSTRE ŽNICO iščem za takoj. Naslov v ogl. odd-delku.	16001-1
KNJIGOVODJA-BILANCIST želi zaposlitev v Celju, eventuelno tudi drugje. Pogoj : stanovanje. Ponudbe na SP Celje pod »Knjigovodja«.	15969-1
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj Ješe. Cesta na Loko 20.	15937-3
TAPECIRAN ŠPORTNI VOZIČEK in košarico prodam ali zamenjam za manjši radioaparat. —
_ Naslov v ogl. odd.	15994-4
MOTORNO KOLO DKW 350 ccm prodam. Vse v odličnem stanju.; Naslov v ogl- odd. 15900-4
5-CEVNI RADIO »GELOSO«, harmoniko. pisalni stroj, krzneno jopo. in siv plašč prodam. — Mestrui trg 17-1. vrata A. 15895-4 MOŠKO IN DESKO KOLO v odličnem stanju ueodno prodam Mestni trg 12. snoda j. 15932-4
otroški Športni voziček
prodam. Vprašati popoldne Prisojna 5-1, Tavčar.	15930-4
PLETILNE STROJE št. 8 X 50. — elektromotorje za šivalne stroje prodam. — Podmilščakova 3 a.
15959-4
RADIO, krasen, nov. prodam. —
. Križevmiška 12-1.	15991-4
ŽELEZNO BLAGAJNO Wertheim štev. 2 v dobrem stanju prodam Ponudbe v ogl. odd. pod »Blagajna«.	15986-4
PARNO KRUŠNO, REČ s kapaciteto 500 kg dnevno -s strojem in " kotli za mešanje testa z elektromotorjem moda bolnišnica v Slovenjem Gradcu. 15756-4 RABLJENO POHIŠTVO prodam.
Litijska 50.	15985-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, bel. prodam. Poljšak, Gerbičeva 20.
15925-4
KOMPLETNO NOVO SPALNICO iz jesenovega lesa s kombinirano knjižno omaro, prodam. Hrenova 3-1.	15919-4
STEKLARSKO DELAVNICO V Ljubljani z inventarjem in materialom prodam. Naslov v ogl oddelku.	15931-7
V NAJEM DAM damski šivalni stroj proti primerni odškodnini. Poizve se Woìfova 19-1. desno.
15329-8
ENOSOBNO SONČNO STANOVANJE v Sp. Šiški zamenjam za dvosobno. Naslov v. ogl. odd.
15978-9
IS ČEM ZRAČNO. VELIKO SOBO s souporabo - kuhinje. Ponudbe poslati pod »Dobra nagrada« v ogl. odd.	15836-9
ZAMENJAM PRAZNO SOBO 9 souporabo umivalnice, shrambe, pralnico in lastno drvarnico za kakršno koli stanovanje. Ponudbe pod »Lahko takoj« v oglasni oddelek.	15993-9
STANOVANJE, soba. predsoba in kabineta, zamenjam za enosobno Ponudbe v ogl. oddelek pod: »Vila«	15991-9
PRAZNO sobo išče tfipokojmka. Ponudbe v ogl. -oddf- pod »Plačam dobro!«'	-■	15894-9
PREDAVANJA
Radio Klub. Ljubljana, Kersnikova 7. obvešča vse. ki se zanimajo za rad «tehniko. da se prične 21. IX. ob 19. url »A« — začetniški in 22. IX: Ob 19. url »B« — nadaljevalni tečaj. Predavanja so spremljana s. poizkusi, tako da so vsakemu razumljiva. Telefonske informacije na številko 22-068 od 17—19 dnevno.
G. Pierre Bourgeois, predsednik Mednarodne zve e e bibliotekarskih združenj, bo v nedeljo 20. sep. ob 10 uri v Narodni m univerzitetni knjižnici v Ljubljani govoril o
Inštalacijsko podjetje ;
»TOPLOVOD«, j
Ljubljana,	:
sprejme vel!	•
kvalificiranih ključavnl- ? carjev v znanjem avto- • genskega ali električnega ? varjenja,	?
dva strugarja in Izola- * terje za izolacijo cevo- * vodov. Plača po tarifnem * pravilniku oziroma do- * govoru. Javiti se osebno ! ali pismeno na direkciji * v Crtomirovi ulici 6	*
Moj moi GUZEJ SLAVKO, rudar iz H rasila uka. se je smrtno
ponesrečil. Bil pa je kot naročnik Slovenskega poročevalca kolektivno zavarovan zoper nezgode ln ml je Drž. zavarovalni zavod takoj Izplačal celotno nezgodno ZavarovaLn-ino. Lepo se zahvaljujem DOZ in Slovenskemu poročevalcu. — Guzej Antonija. Hrastnik.	d.
problemih bibliotekarstva v zahodni Evropi. Vabljeni vsi knjižničarji. bibliotekarji in drugi interesenti. — Društvo bibliotekarjev Slovenije.
Elektrotehniško društvo LRS.
V torek. 22. t. m. ob 10. url bo v društvenih prostorih na Erjavčev; cesti 11 diskusija o osnutku uredbe o skupnostih elektrogospodarskih podjetij. Referent tov. ing. Vlado Pečenko. — Vabljeni vsi člani in drugi interesenti. — Odbor.
UMRLI
Dotrpelo Je izmučeno srce našega edinega otroka JOŽETA GRUMA, tiskarskega strojnika. — Na njegovi poslednji poti ga spremimo v nedeljo 20. IX. ob 15. uri izpred hiše žalosti Zg. Hrušica št. 41. na pokopališče v Ste-pamjo vas. — Neutolažljiva oče. mati in sorodniki.	6420_o
Umri je JOŽE GRUM. uslužbence Zavoda za soc. zavarovanje LRS. Dragega tovariša bomo ohranili v lenem spominu. — Zavod za socialno zavarovanje LRS • in sindikalna podružnica
Umrl je NIKOLAJ ANTIPIN, .sodnik v pokoju. Pogreb bo v soboto, 19 septembra ob 16. uri na Mestno pokopališče v Celju Žalujoči: žena. hčerka, zet in vnuk.
Dotrpela je naša ljubljena žena. mama. babica FANI KUDER, roj. Pintar. Pogreb bo danes. 19. sept ob 15.39 iz Nikolajeve keipelice. Žaluj oči mož Milan, sin Milan z družrio, brata, sestra in ostalo sorodstvo.
Dotnpeia je naša ljubljena in nenadomestljiva mamica, hčerka, sestra in nečakinja TATJANA KRAŠEVEC, roj. Perger, Spalmili jo bomo na zadnji poti v soboto popoldne ob 15. uri na Zalah. Žalujoči mož Velimir, otroci Igor. Vasja in Marjanca, mamica, očka. sestra Vera. brat Ivo in ostalo sorodstvo. — Domžale, 17. septembra 1953,	6409_a
Pri izvrševanju terenske službe se je 15. septembra smrtno ponesrečil naš kolega STANKO ZOREC, absolvent med vet. Požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. — Veterinar, ji okraja Krško.
Dotrpela je naša ljubljena žena. mama, stara mama. sestra, snaha in teta v 80. letu starosti FRAN-ClSXA CARMAN, roj Cergolj. Drago pokojnico bomo pokopali iz hiše žalosti, Dravlje. Vodnikova 211. ob 16. uri v soboto 19. IX. na domače pokopališče Dravlje Žalujoči: mož Franc, sinova, hčerka in ostalo v sorodstvo.
Umrla nam je naša nad vse draga mama ANTONIJA MARUS-SIG roj. Len assi. Pogreb bo v nedeljo. 20. sept. ob 16 iz Jožefove mrliške veže na Zalah. — Žalujoči: Hugo. Gvido. Gig;a, Lenčka. Miran in ostalo sorodstvo.
ZAHVALE
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so mojega dragega moža spremili na njegovi zadnji poti. ze_ sull prerani grob s cvetjem in m-i stali ob strani v najtežjem trenutku. Posebej se zahvaljujemo del. kolektivu rudnika Velenje, gasilcem in sitanovskim tovarišem mojega nepozabnega moža. Užaloščena Angele Kveder s hčerko.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem
znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so spremili na zadnji poti ŠUŠTERŠIČ IVANA, po domače Selčkoveiga Janöeta, vsem da_ rovaicem vencev in cvetja, kakor tudi zdTavcrikom in medicinskim sestram interne klinike in kirur-gičnega oddelke vojn-e bolnice, posebno dr. Mazovec Majdi za ves trud in pomoč pri neozdravljivi bolezni. Zena Jožefa in otroci.
Dragim prijateljem, Novomešča-nom in znancem. Iti so spremili našega naj dražjega OTONA BAYER j A na poslednji poti in z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljuj etno. Globoko žalujoči: žena Mici. hčerki Mimi Mülor in Drag'ca Cemažar z družinama. — Ljubljane. 19. septembra 1953.
Ob bridki izgubi mojega malega zlatega JANEZKA se najgloblje zahvaljujem \sem, ki ste ga spre_ mili v njegov poslednji dem. ter za tolažbo v bolezni. Globoko užaloščena: Kolšek — Marš
Ob težki in nepričakovani izgubi mojega dragega moža in očeta ALFREDA KODERMANA se naj-prisrčneje zahvaljujem vsem. ki ste v toliki meri tolažili mojo neizmerno bol. Posebno se morem zahvaliti za razumevanje moje bolečine direktorju zlatarne tov. Kodretu ter celokupnemu kolektivu podjetja. Zahtaijujem s? za spremstvo in častno stražo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gaber je, kakor tudi vsem darovalcem prelepih vencev. — Iskrena hvala govornikoma za pos!o_ vilne besede ob odprtem gTobu. Prisrčna hvala gas. godbi Tovarne emajlirane posode, kakor tudi pevskemu zboru »Ivan Саткат«. ki sta s svojo udeležbo počastila njega na zadnji poti. Prosim, da sprejme mojo zahvalo direktor tovarne emajlirane posode tov. Veber za izkazano naklonjenost, kakor tudi vsi ostali, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegov zadnji dom. Prejmite, prosim, prav vsi še enkrat pri. srčno zahvalo od nesrečne žme Marije Koderman, hčerke Danice z možem in sinčkom ter ostalega sorodstva.
Na višku počitniške sezone
NEMUZIKALIČNA ušesa D*Alenbert je nekoč s svojim komornikom poslušal v Parizu Glnckovo opero » Alceste*. Komornik, ki je misli, da je velik poznavalec glasbe in petja, je neprestano grajal petje slavne pevke Le-vasseur, koteč tako pokazati svojo ostro sodbo. »Strašno je to petje, kar ušesa mi trga*, je venomer ponavljal med predstavo.
»Prava sreča, kajti, če boste dobili potem druga ušesa, boste s petjem prav zadovoljni*, mu odvrne D1 Albert.
Toplo se zahvaljujem vsem. ki
ste spremili mojo ljubljeno mamo FRANČIŠKO VARL na njem poslednji poti. ji darovali lepe vence in izrazili sožalje. Srčna hvala dT. M er čunu. dr. Rusu, dr. Zajčevi in drugim. — Ing. Miran Varl za vse ostale.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem,
ki so spremili našo LEOPOLDI-NO PIANO, učiteljico v pok. k zadnjemu počitku. Prav posebno pa se zahvaljujemo njeni prijateljici tov. Pavii, ki je z brezipri-merno požrtvovalnostjo pomagala bolnici med dolgotrajno boleznijo. ter dr. Orlu za vso ljubezni, vosi in trud. Lepa hvala za darovano cvetje. Sestri in. ostalo sorodstvo.	6414.*
. ••••«•••••« •••
Strojna mizarstva prosimo,
da nam javijo ponudbo izdelave dvojnih oken
za naše podjetje v površini 535 m2
Okna so enakega formata in je pogoj izdelava iz
suhega lesa
TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN, LJUBLJANA
• ••• .0. 4 •••• «•» ••• ••• ••• ••• ••• ••• »•*

i»« O ••O** O **0*^0 *«0**0 ««0**0*
Na podlagi čl. 2 in 4 Odloka MLO Maribor o prodaji stanovanjskih hiš Splošnega ljudskega premoženja (Uradni list LRS št. 22/53 z dne 8. VII. 1953 ter v zvezi z Uredbo o prodaji stanovanjskih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja (Uradni list št. 17/53 z dne 22. IV. 1953) in Uredbo o dopolnitvi Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ štev. 31/53 z dne 12. VIII. 1953) razpisuje Komisija za prodajo hiš MLO Maribor
J A V NO D
ZA DAN 14. OKTOBRA 1953 OB 8. URI V MALI SEJNI DVORANI NA ROTOVŠKEM TRGU 9 ZA NASLEDNJE RIŠE:
1.	vL št. 685, pare. št 130 k. o. Studenci, enodružinska hiša v Kotnikovi ulici 8. Izklicna cena 355.000 din.
2.	vL št. 221, pare. št. 101 k. o. Zg. Radvanje, dvodružinska hiša v Engelsovi ulici 78. Izklicna cena 938.000 din.
3.	vi. št. 621, pare. št. 498 k. o. Magdalena, dvodružinska hiša v Kettejevi ulici štev. 24. Izklicna cena 834.000 din.
4.	vi. št. 1043, pare. št. 711 k. o. Pobrežje, dvodružinska hiša v Gajevi ulici 13. Izklicna cena 1,031.000 din.
5.	vi. št. 482, pare. št. 29, k. o. Sp. Radvanje, dvodružinska hiša v Streliški ulici 16. Izklicna cena 790.000 din.
6.	vi. št. 212, pare. št. 194, k. o. Krčevina, enodružinska hiša v Ribniškem selu štev. 25. Izklicna cena 580.000 din.
7.	vi. št. 338, pare. št. 235, k. o. Grajska vrata, dvodružinska hiša v Trdinovi ulici 3. Izklicna cena 731.000 din.
8.	vi. št. 476, pare. št. 342, k. o. Koroška vrata, dvodružinska hiša v Vrbanski ulici 37. Izklicna cena 1,473.000 din.
9.	vi. št. 429, pare. št. 287/12, k. o. Koroška vrata, dvodružinska hiša v Kosarjevi ulici 35. Izklicna cena 2,386.000 din.
KUPEC JE DOLŽAN PRED PRIČETKOM DRAŽBE POLOŽITI KAVCIJO V VISINI 10% IZKLICNE CENE.
Podrobnejša pojasnila in prodajni pogoji so nabiti na oglasni deski MLO Maribor, Her. Staneta 1. Ostale informacije glede v razglasu navedenih hiš, lahko dobijo interesenti pri Mestni upravi nepremičnin, Krekova ulica 23, Oddelek zgradb in zemljišč.
MLO — MARIBOR
KOMISIJA ZA ODPRODAJO HIŠ SLP
••••**8M«M8**tM«**#**t**8(*t**9**ta*«**9M|MtHtH«**«**t**ti*«Mt>*tu«M«H8«>8M|«

M.VLTVRMI RAZGLEDI
Na pragu nove sezone Centralne ljudske univerze v Ljubljani
Doslej prijavljenih 720 rednih slušateljev Zanimanje med sindikati za Delavsko univerzo
V lični brosurici je Centralna ljudska univerza v Ljubljani na 32 straneh razgrnila svoj delovni program za obdobje 1953/54. Mirno lahko rečemo, da bo v tem obširnem in izčrpnem programu našel vsakdo, samo da program dobro pregleda, bodisi ciklus predavanj, bodisi posamezna predavanja, tečaj ali seminar, ki ga bo zanimal in kjer bo rad iskal dopolnitve v svojem znanju.
Centralna ljudska univerza v Ljubljani je letos znatno izpopolnila in razširila svoj program in tako krepko nadaljuje svojo osnovno nalogo — nuditi delovnim ljudem možnost iz-venpoklicnega izobraževanja.
Celotno delo Centralne ljudske univerze se bo razvijalo v dveh osnovnih oblikah:	1. v
zaokroženih ciklusih predavanj jn 2. v šolah in tečajih.
Prva velika skupina obsega predavanja o družbeno političnih in gospodarskih problemih. Obsega posamezne cikluse predavanj in sicer:	»Politično
družbeni problemi delavskega
upravljanja«, »Naš gospodarski sistem«, »O gospodarjenju v podjetjih«, »Socialistična gibanja v svetu«, »Pregled svetovnega gospodarstva«, »Priroda in ljudje v tujih deželah«, »Seminar za proučevanje politično gospodarskih vprašanj«, »Pregled v sliki in besedi, kaj smo zgradili in kaj še gradimo v Jugoslaviji« ter »Nekaj najvažnejših poglavij iz nacionalne zgodovine narodov Jugoslavije«.
Ze iz samih naslovov posameznih ciklusov predavanj je razvidno, da se CLU ni omejila v svojem programu na obravnavanje samo naših družbenopolitičnih in gospodarskih problemov, temveč da nas želi seznaniti z družbeno-političnimi tokovi v svetu, posebej s socialističnim: gibanji, da bo obravnavala gospodarska dogajanja v svetu ter prirodne, gospodarske in kulturne značilnosti raznih dežel.
Ta prva skupina predavanj je še prav posebej namenjena našim delavcem, saj obravnava vprašanja, ki žo najožjg
zana s problematiko, s katero se delavci dnevno srečujejo v podjetjih. Zato so sestavljalci programa tudi zapisali, da je CLU osnovala letos v svojem okrilju kot skromen začetek svojega prizadevanja, zadovoljiti specifične potrebe splošnega izobraževanja delavcev — delavsko univerzo.
Druga skupina predavanj nosi naslov »Kemija in tehnika«. V tej skupini se obravnava v posebnem ciklusu predavanj razvoj in pomen kemije skozi tisočletja; v ciklusu »Metalurgija« se bomo seznanili z nahajališči boksita, železove, svinčene, bakrove in cinkove rude, načinom pridobivanja železa in barvanih kovin ter pomenom teh kovin za naše gospodarstvo.
V	več predavanjih s področja elektrotehnike bodo obravnavane teme o ultrakratki telefoniji, o televiziji, o zvoku in električnih napravah. Vsa ta predavanja bodo spremljana s poskusi in slikami.
V	vrsti predavanj s področja gradbeništva se bodo poslušalci seznanili z modernim načinom gradnje vseh vrst objektov ter z delom vodogradbenega laboratorija in Zavoda za preiskavo gradbenega materijala.
Poseben ciklus predavanj bo v zelo poljudnem načinu podal temeljne zakone, po katerih se razvija življenje prirode in človeka. Tudi v tem ciklusu bodo zaradi boljšega razumevanja snovi predavanja dopolnjena s
mo samo nekatera predavanja: »Nastanek in razvoj zemlje«, »Materija in njene spremembe«, »Nastanek življenja«, »Razvoj živih bitij«, »Razvoj in ustroj človeka« itd.
Tretja velika skupina predavanj nosi naslov »Umetnost«. V tej veliki skupinj bo poseben ciklus predavanj iz sodobnih tujih literatur, kjer bodo predavatelji skušali upoštevati najznačilnejše osnovne poteze posameznih literatur s posebnim ozirom na dela, ki jih naši bralci že poznajo, bodisi izpred vojne ali pa iz časa po vojni. Govora bo o ameriški, črnski, angleški, francoski, italijanski in nemški literaturi.
V nadaljnjem ciklusu predavanj. »Razvoj jezikov« bo predaval univ. prof. Milan Grošelj o jezikoslovju na sploh, saj jezikoslovje ni znanost, ki bi. morala zanimati samo znanstvenike, ampak vsakega kulturnega človeka. Iz jezikoslovja je razvidna rast človeške duhovne in materijalne kulture, svetovni nazor in določena stopnja družbenega razvoja. V tem ciklusu bo posebej orisan zgodovinski pregled slovenskega pisanja od Trubarja do. današnjih dni pod naslovom, »Slovenski knjižni jezik v svojem razvoju«.
Vrsta predavanj bo nadalje obravnavala umetnostno ustvarjanje in kulturo preteklih stoletij, kjer bodo predavatelji poskušali z obsežrtfm slikovnim gradivom na vsem razumljiv
ljenje v starem, srednjem in novem veku. Ta predavanja se bodo vršila pod skupnim naslovom »Razvoj slogov«.
Četrta velika skupina predavanj nosi naslov »Družina in otroci«.
2e v lanskem letu in v prejšnjih je CLU priredila vrsto predavanj o vzgoji otrok in z njim vzbudila veliko zanimanje med starši in vzgojitelji. V prejšnjih letih začeto delo nadaljuje letos CLU s ciklusi predavanj in sicer:	»Svojstva
otrok v različnih razvojnih dobah«, »Vzgoja in poklic«,' »Naše šolstvo«, »Zdravje in higiena naše družine« ter »Življenje v zakonu«.
V vseh naštetih ciklusih namerava CLU prikazati široko problematiko družinskega življenja z zdravstvenega, gospodarskega, socialnega, pedagoškega in psiholoskêga vidika in s tem posredovati staršem osnovne poglede socialistične etike na življenje v družini. Nedvomno si bodo poslušalci pri. dobilj mnogo koristnega za vsakdanje življenje in ne manj tudi za osebno srečo svojih otrok.
Druga osnovna oblika dela Ljudske univerze v Ljubljani so njene šole in tečaji.
Pod neposrednim vodstvom Društva matematikov in fizikov se bodo vršili tečaji iz matematike in fizike, ki so namenjeni onim, kj si žele izpopol-,niti’ znanje v. teh-dveh pred-pnetüt zaradi potreb Y strokov»
nem delu ali pa jih zanima gradivo samo in sj žele pridobiti potrebno znanje za nadaljevanje študija. V okviru- tega tečaja iz matematike in fizike bo poseben tečaj iz trigonometrije, iz analitične geometrije, iz algebre, jz infinitezimalnega računa ter iz fizike z eksperimenti.
Poleg slovenske jezikovne šole in šole za tuje jezike, o kateri je dngvno časopisje že poročalo, jma CLU v programu začetniški in nadaljevalni tečaj za strojepisje, ' začetni in nadaljevalni tečaj slovenske stenografije, tečaj poslovnega in debatnega pisma, tečaj za knji-gotržce in knjižničarje, tečaj za ljudske knjižničarje, zboro-vodsko šolo ter gledališko šolo za igralce in režiserje ljudskih odrov.
V letošnji sezoni bo Centralna ljudska univerza predvajala v dopoldanskem in popoldanskem času strokovne in kulturne filme za mladino, za odrasle pa ob večernih urah. V 45 filmskih večerih (od oktobra do maja) si bodo lahko ljubitelji filma ogledali najznačilnejše filme preteklega in novejšega časa. Naši priznani filmski strokovnjaki bodo ob filmih kritično osvetlili tehnične, kulturne in umetniške probleme filma.
Iz tega kratkega in površnega navajanja programa Centralne ljudske'univerze v Ljubljani je razvidno, da je delo qqstjawÿ rgsnij.no široko. Cg
omenimo še to, da se sleherni ciklus predavanj lahko vrši v okviru posameznega sindikata ali terena, če je le prijavljenih, vsaj 40 poslušalcev vidimo, da je tudj organizacijska gibčnost izredno velika. Nazadnje pa je treba omeniti še aranžma, ki ga je Centralna ljudska univerza sklenila s Slovensko filharmonijo in Mestnim gledališčem v Ljubljani, namreč, da imajo čedni slušatelji CLU 25 o/0 popust pri nakupu vstopnic za koncerte Slovenske filharmonije in predstave Mestnega gledališča v Ljubljani.
Kdor želi obiskovati eno ali drugo obliko izobraževanja, ki ga nudi CLU, se mora vpisati. Vpisovanje se vrši vsak dan od
9.	do 13. in 16. do 18. ure od
5.	do 27. septembra v prostorih CLU na Resljevi cesti 9. V istih dneh se lahko vrši tudi vpisovanje v času od 17. do 20. ure -v Šiški v osnovni šoli. Gasilska ul. št. 17, v Mostah v Domu »Svobode« in na Viču prav tako v Domu »Svobode«. Enako se vrši vpisovanje v 'večjih podjetjih.
Vse natančnejše podatke in navodila pa lahko vsakdo pve-čita in dobi v seznamu predavanj za leto 1953/54, ki ga je izdala Centralna ljudska univerza v Ljubljani. Sindikalne podružnice, k¡ so »Seznam predavanj« že prejele in ga dale na vpogled svojemu članstvu, lahko, če je zanimanje veliko, dobijo še dodatno število brošur, prav tako pa tudi posameznici.
Na Pria
viiirafo
Das: ie veliki prmorski praznik
in vejico slavje na Okroglici že za načni, je še vedno vsa Primorska slavnostno razpoložena. Sedaj se vršs namreč lokalne proslave po občinah. To pride posebno do izraza na Goriškem, ker je ta mesec nejpemembnejši v zgodovini pr morskega ljudstva v borbi za svobodo. Povsod še vedno vihajo zastave in tudi slavolokov še niso podrli. Slavoloke so celo osvežili z novim zelenjem. zasti tam. kjer so obhajali svoje občinske :n vaške praznike, ki so jih proglasili na slavnostni! zasedanjih občinskih ljudskih odborov n-eposredno pred primorskim praznikom ki so ga proglasili vsi primorski okraji kot primorski ljudski praznik.
Na Goriške«! je bila v preteklem tednu vrsta občinskih praznikov, povezanih s kulturnimi n športnimi prireditvami, miting.: in slavnostnimi goiori. Tako so imeli občinsko slavje 9. septembra v obmejni vasi v Mirnu. V dvorani kulturnega doma se je zb ra io mnogo ljudi iz vasi in okolice. Slavju sta prisostvovala tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora Mirko Remec i;n sekretar Okrajnega odbora SZDL. Milo Vižintin. Ob tej priložnosti so položili venec pred spomenik padl:m borcem n žrtvam fašističnega nasilja. Nato pa so šli v povorki v bližnje naselje Orehov-Ij-e in tud: tam položili na spomenik padlih junakov lep venec Sledil je pevski koncert domačega društva »Svoboda«.
9. september so Miretici izbrali kot občinski praznik v spomin na b.vši spopad partizanov po kapitulaciji Italije z Nemci in italijanskimi republikanci, ki so prodirali iz Gorice in Gradiške. Domač: partizani so jih zadrževali celih 16 dni. nakar se je nad-močnemu sovražniku posrečilo zavzeti vas. Maščevali na so se tako. da so požgali 170 hiš.
Ta dan so praznovali občinski prazr.uk tudi v Novi Goniči, ki bi!a za to priložnost tudi letpo okrašena.
sorskem še vedno zastave
12.	septembra so na svečan način praznovali obč!nski praznik v Grgarju. Povsod so vihrale številne zastave. Ta dan so ponovno ubujali spomine, kako so vsi kot en mož. možje, žene im dekleta šli na goriško fronto.
13.	september so praznovali v Šempetru pri Gorici. Ne predvečer je bil trg slavnostno razsvetljen. s stotinami žarnic. Ob glavni cesti, ki veže trg s staro Gorico in jo krivična meja seka tik pred naseljem, so od stometrskega pasu dai je postavili vse do trga številne mlaje na obeh straneh ceste. Na nje sp razobesili zastave.
Prav tako so imeli na letnem gledališču v Anhovem vokalno instrumentalni konced, ki ga je
priredilo delavsko društvo »Svoboda«. Godba na pihala, ki je ob tej prilik: nastopala prvič, je odigrala nekaj koračnic in nekaj skladb. Pevski zbor je ubrano zapel narodne, umetne in partizanske pean . Franc Cešnjevar. direktor tovarne, ki je tudi ljudski odposlanec LRS. je spregovoril o pomenu 15. septembra, katerega je občine Kanal proglasila za svoj občinski praznik, v spomin na veliki zgodovinski dan. ko je bilo Slovensko Primorje in del Istre 15. septembra leta 1947 priključeno Jugoslaviji.
Take in podobne prireditve eo bile m bodo še tudi po drugih občinah in okrajih Slovenskega Primorja. Povsod še vedno z odobravanjem komentirajo zadnja govora maršala Tita na Okroglici in v Splitu kot najprimernejši odgovor italijanskim izzivačem ki pohlepnežem do zemlji, ki ni bila nikdar njihova.	-jp
Prekmurske žene pred kongresom
Na predkongresni konferenci AFZ v Murski Soboti so žene v nedeljo največ razpravljale o nujni potrebi izobraževanja zlastj prekmurske žene. Številna predavanja in tečaji so pokazali lepe uspehe, saj se je že marsikatera prekmurska žena osvobodila stare miselnosti, češ da je sposobna le za dom in gospodinjstvo. Žene so sprejele tudi sklep, da bodo v letošnji zimj organizirale vrsto tečajev in predavanj po vaseh, zastopnica Društva akademsko izobraženih žena pa je obljubila pomoč.
Drugo vprašanje, o katerem so prekmurske žene na predkongresni konferenci razprav-
ljale, so volitve za zvezno in republiško ljudsko skupščino. Pri tem so ugotovile, da je dosedanje delo prekmurskih žena v' pripravah za volitve zelo pomanjkljivo; to jasno kaže primer, da ni bila na dosedanjih množičnih sestankih Socialistične zveze delovnih ljudi v Prekmurju predlagana kot kandidat še nobena žena, četudi je v Prekmurju več kot polovica volivcev prav žena. Tudi vlogo zbora proizvajalcev prekmurska žena še vse premalo pozna. V sedanjem okrajnem zboru proizvajalcev sta od 34 članov samo 2 ženi, čeprav je delovni kolektiv najmočnejše industrije v Murski Soboti — tovarna perila — sestavljena skoraj izključno iz žena.
Goriška mladina pred V. kongresom LMS
Po vseh vaseh, v 140 mladinskih
organizacijah, je imela mladina množične sestanke, kjer so podali mladinci obračun dosedanjega dela in izvoiili delegate za občinske mladinske konference. Ti sestanki so bili zelo živahni. Pokazali so, da mladinske organizacije že dokaj samostojno delajo. Madina si želi, da bi ji Zveza komunistov in Socialistična zveza delovnih ljudi še bolj pomagala, zlasti v krajih, kjer je mladinska organizacija šibkejša.
V	mali vipavski vasi Budanje pa mladinska organizacija v svojem delu prekaša že marsikatero drugo množično organizacijo. Tako so mladinci iz Budanj imeli v letošnjem letu kar osem kulturnih prireditev. Gostovali so v gorski vasici Podkraj, v Podnanosu, Vipavi in drugod. Njihove prireditve so bile povsod dobro obiskane.
Tudi v obmejni vasi Podsabotin,
Cerovem v Brdih in še v nekaterih briških naseljih se mladina s pomočjo požrtvovalnih učiteljev uči lepih igric ter z njimi nastopa doma in v sosednjih va'eh.
V	vèliko pomoč mladinskim organizacijam pa so mladinci, ki so se po odslužitvi kadrovskega roka v JLA vrnili domov. Na ostalo mladino prenašajo izkušnje, vedrost, iznajdljivost in veselje do dela. Le red-
IZ RAVEN
Za občinski praznik Zveze borcev na Ravnah bodo priredili lokalno razstavo narodnoosvobodilne borbe. Doslej so zbrali že precej dokumentov iz cele okolice. Za razstavo pripravljajo še dve spominski knjigi, eno za Ravne in eno za Kotlje. Tako bi bili ti dokumenti., vezani v knjigo stalna priča partizanskih borb za Kavne in okolico.
F. S.
ki so, ki se ne vrnejo več v mladinsko organizacijo, ko pridejo od vojakov domov.
Občinske mladinske konferenc« so doslej imeli še v Novi Gorici, Kanalu, Dobrovem, Kojskem, Šempasu. Braniku in Črnem vrhu, kjer so izvolili delegate za kongres. Goriško mladino bo na kongresu zastopalo kar 29 delegatov.
J- P.
IZ ORMOŽA
Ljudski odbor mestne občine v Ormožu se je končno spomnil, da zanemarjen zid okrog gradu ob glavni cesti, ki vodi s kolodvora, res ¡ne daje Ormožu najlepšaga videze. Zato so zid podrli. 'Občina je začela pravkar urejevati tudi sta. nov an ja. popravili bodo grad pri Veliki Nedelji in nekatere druga zgradbe. Sedanji vodja komunalnih podjetij v Ormožu je izjavil, da ni mogoče v nekaj meescih popraviti napak, ki Jih je s svojo nedelavnostjo zagrešila občina v osmih letih, ko ni ničesar popravila in uredila. Naj večja ovira letos pa je. da okrajni ljudski odbor v Ptuju zavlačuje kredite, medtem ko je bil pred leti z njimi dokaj radodaren, le da tih tedanji ljudski odbor ni zna! koristiti in so neizkoriščene vračali. •
Rdeči križ v Ormožu Je nedavno priredil 6-dnevni tečaj za nego hišnih bolnikov. Tečajnice se z zanimanjem tudi praktično udej. stvujejo ln bodo svoje izkušnje prenesle pozneje na druge tečajnice. S ri«n so dobili osnovo za bodoče tečaje, ki jih bo prirejal Rdeči križ v Ormožu in na vasi med kmečkim prebivalstvom. Rdeči križ je doslej organiziral že vrsto tečajev in je vse stroške kril iz lastnih sredstev. S. H.
Na konferenci so žene mnogo razpravljale tudi o pomoči, ki bj jo morale nuditi socialno skrbstvenim organom pri izpolnjevanju njihovih nalog. 2e doslej so sicer skrbele, da je bilo odpravljenih več primerov izkoriščanja, a je bila njihova budnost kljub temu še vedno premajhna. To zgovorno dokazuje primer obojestranske sirote iz pretekle vojne Sarna Zre-na, ki je od leta 1945 pa do marca letos živel pri Katarini Kolenc v Bistrici. Ta je prejemala zanj od države znatno denarno podporo, a je vse porabila zase, otroku pa ni nudila človeku dostojnega življenja. Pretepali so ga in mučili, spati je moral v hlevu itd.
Nj čudno, da je otrok duševno zaostal. Prekmurske žene so se doslej premalo zanimale tudi za tiste starše, ki prejemajo za svoje otroke doklade, a denar porabijo zase. Tak primer je v Rakičanu, kjer delavec Leopold Becak in njegova žena, k j sta zaposlena na državnem posestvu, dobivata za svoje štiri otroke dodatke, vendar pa ves denar potrošita za pijačo. Mati pusti otroke v starosti od 2 mesecev do 4 let po ves dan same doma brez hrane in nege ter se zvečer pijana vrne domov. Tudi mladoletniki in njihovo življenje bodo morali hiti v bodoče večja skrb prekmurskih žena. Sodišče je samo v prvi polovici letošnjega leta zabeležilo 70 primerov kaznivih dejanj mladoletnikov!
NA KOGU SO OGRADILI NOVO ŠOLO
Prve dmi po osvoboditvi je bila ca Kogu kaj žalosteia slika. Ruskome mš k a fronta je uničila 95 % vseh hiš, saj je bil ravno Kog glavno oporišče Nemcev, ki so dajali močan cd¡por. Pet tednov je divjala tod strahota fronte, kjer so gorele hiše in ljudje množično umirali. Vojna tudi ni prizanesla šoli. ki je bila nekdaj naj-lepša stavba v vasi.
Ko je prišel kmalu po osvoboditvi na Kog šolski upravnik Viktor Stanjko. je bila «njegova prva misel zgraditi šolo tej mladini. ki se je morala ves čas okupacije učiti le v nemškem jeziku. Toda sia Kogu ni bilo hiše. kjer bi se lahko zbirala šolska mladica. Iz nekdanje barake, kjer je bil med vojno štab nemških gr a-clčarjev. so z velikim trudom postavili začasno šolo z dvema učilnicama. Ljudje, ki so sami imeli razrušene in požgane domove, so pomagali s prostovoljnim delom, dobra vedoč, da njihovi otroci najprej potrebujejo šolo.
Danes ima Kog šolo, ki ima štiri lepe učilnice. Vendar je to le začasna šola. ki še daleč ne bo
mogla sprejeti vseh učencev la občine Koig. Zato je upravmàk skupno z vaščan: napravil potrebne načrte za veliko moderno šolo, ki jo bodo zidali sredi lepih vino-
gradov. Toda vaščan! Koga bodo najprej zgradili vodovod, ki bo stal okrog 2 milijona; brez vode, ki je ni na Kogu, namreč ne morejo graditi.	S. K.
Poseben problem žena v Prekmurju pa je delo med ženami madžarske manjšine, kjer je ena desetina vseh žena pripadnica te manjšine. Vse te žene se v glavnem le malo uveljavljajo v javnem življenju. Zato so na konferenci sprejele sklep, da je treba tudi te žene vključiti v aktivno delo.
Ob zaključku konference so prekmurske žene izbrale delegatke, ki jih bodo zastopale na bližnjem kongresu AFZ Jugoslavije v Beogradu. Nato so žene poslale s konference pozdravne resolucije centralnemu in republiškemu odboru AF2 ter izvršnemu odboru Socialistične zveze delovnih ljudi v Ljubljani.	H.
V vsako hišo knjige Prešernove družbe!
Slovenske Konjice pred volitvami
Pretekli teden so se v Slovenskih Konjicah sestali predstavniki množičnih organizacij, da se skupno pomenijo o pripravah za volitve. Med drugim so obširno razpravljali o volilnem zakonu. Pokazalo se je, da odborj SZDL v nekaterih vaseh še niso seznanili članov z bližnjimi volitvami. Njihovo nedelavnost so skušali izrabiti nekateri ljudje, ki so z raznimi podtalnimi gesli skušali ljudi odvrniti od predvolilnega dela.
Odborniki iz Špitaliča in Tepanja so poročali, da v njihovem kraju niso še nič razpravljali o samih volitvah, kar pa je težko verjeti. V obeh krajih stanuje namreč več komunistov, ki so na nedavni občinski partijski konferenci mnogo govorili o volilnih pripravah. Na drugi strani pa ta primer kaže, da so komunisti po
tej partijski konferenci le malo razpravljali med članstvom SZDL.
Zelo temeljito so se nato pomenili o kandidatih za zvezno in republiško skupščino.
Sindikalne podružnice in odbori Socialistične zveze delovnih ljudi v občini Slovenske Konjice pa zadnje tedne mnogo razpravljajo tudi o volitvah v okrajne zbore proizvajalcev. V tovarni »Konus« so sklenili, da bodo za predloge kandidatov razpisali posebno anketo.
Podobno se pripravljajo tudi po vaseh, kjer jim pomagajo vaški odbori Socialistične zveze, občinski odbori in člani Zveze komunistov. Na vseh dosedanjih sestankih so živo razpravljali o tekočih gospodarskih nalogah, davkih in podobnih problemih.
V. L.
Razstava rodovniške plemenske živine v Ajdovščini
Dne 15. t. m. Je Ma na letnem telovadišču v Ajdovščini razstava rodovniške plemenske živine, že tretja po osvoboditvi. Organizira. la jo Je okrajna Zveza kmetijskih zadrug za okraj Gorico. Po osvoboditvi se je selekcijsko delo močno poživelo. Prva živinorejska zadruga v Križcesti, ki je bila ustanovljena leta 1947, je močno dvignila zanimanje vseh živinorejcev. Po reorganizaciji je nadalje, vaia selekcijo živine splošna kmetijska zadruga. Po tem zgledu so začeli delali tudi živinorejci v srednji Vipavski dolini, uspehe pa je pokazala tudi današnja razstava. Živinorejci so prignali na razstavo 249 glav prvovrstne eoveje živine, od tega 112 krav, 73 telic, 23 teličkov, 15 bikcev in 9 bikov. Največ živine, in sicer 64 glav. je dala splošna kmetijska zadruga lz Dobrave, 69 glav so prignali iz Lokavca, 53 iz Vipavskega Križa in 51 iz Ajdovščine.
V ocenjevalni komisiji so bill okrajni veterinarji, zastopnik republiške zveze kmetijskih zadrug
IZ SLOV. KONJIC
Nedavno ■ s& ta ustanovili nogometni klub, ki 'bo samostojno deloval v .okviru društva »Partizan«. Računajo, da se bo s tem ta športna pano-
fa v Konjicah še bolj utrdila, saj je onjiško moštvo doslej doseglo že precej uspehov.
Odbor za bližnjo tombolo ▼ Slovenskih Konjicah je v zadnjem času zbral že precejšnje število lepih dobitkov v raznih podjetjih. Cisti dobiček so prireditelji tombole namenili nadaljni ureditvi kulturnega doma v Slovenskih Konjicah.
*
Kmetje ▼ okolici Slovenskih Konjic so že začeli z jesensko setvijo. Doslej so posejali ječmen, kmalu pa bodo začeli s setvijo rži ш pšenice.
in Kmetijskega znanstvenega za. voda v Ljubljani. Kot najboljša je bila ocenjena krava »Siva«, živinorejca Manjama Gregca. ki je prejela tudi častno darilo. Njena mlečnost znaša povprečno 3.456 litrov letino. Živinorejec Jože Pirjevec pa se ponaša z mlado junico, ki je prav tako dobila prvo oceno. Za najboljšega bika je bil nagrajen živinorejec Avgust Jerkič iz Dobrave.. Vsa razstavljena živima je bila sivorjave pasme, le Viktor Vodopivec iz Ajdovščine je prignal na razstavo edino belo kravo »Bistro«, ki je prav tako dobila odlično oceno. Po zadmji telitvi je v 10 mesecih dala 3.206 litrov mleka s povprečno 4.2% maščobe. Svoje dobre lastnosti odlično prenaša tudi na potomce sivorjave pasme.
Med najboljše živinorejce Je bilo razdeljenih več nagrad v skup. nem znesku 250.000 din.
J.	P.
VESTI IZ CELJA
Franc Lokan si je v Tekstilni tovarni v Preboldu postopoma na nedovoljen način prilastil najmanj 100 metrov blaga za ženske obleke. Od delavcev v tovarni je kupoval razno tekstilno blago- in ga z dobičkom prodajal na Hrvatsko. Zaradi tatvine in nedovoljenega trgovanja je bil obsojen na 7 mesecev in 15 dni zapora. «
V Celju je bilo od 5. do 12. septembra rojenih 21 dečkov in 11 deklic. Poročenih fe bilo 6 parov, umrlo je
8	oseb. V okraju Celje - okolica je bilo od 5. do 14. septembra rojenih
9	dečkov in 9 deklic. Poročenih je bilo 8 parov, umrlo je 10 oseb.
M. C.
*
Ljudska univerza v Celju bo tudi letos oriredila tečaje za razne jezike in bodo v prostorih državnega učiteljišča.
Ali nai spoštujemo zakone
V »Slovenskem poročevalcu« je bil dne 15. septembra objavljen dopis »Težave TVD Partizana v Kobaridu«, v katerem dopisnik tov. Janko Koren, ki je baje predsednik tega društva, navaja, da so se pri adaptaciji poslopja za telovadni dom v Kobaridu pojavile nepričakovane težave, ki naj bi jih povzročila okrajna gradbena inšpekcija v Tolminu.
Sicer bi bil odgovor na omenjeni dopis umestuejši po administrativni poti, vendar pa, ker diha iz dopisa samega popolno nepoznavanje gradbenih predpisov — v tem primeru lahko rečemo — njihovo ignoriranje, saj je bil dopisnik ustno in pismeno obveščen, kaj ima storiti, da bo lahko izdano gradbeno dovoljenje, se omejujemo le na javno odgovor, ki naj služi še drugim takim nepoznavalcem uredb o gradnji, ki nočejo s svojo nevednostjo in trmo doseči gradbeno dovoljenje brez predloženih dokumentacij. Ko tega ne dosežejo, j« seveda kriv oblastni organ, ki izdaja taka dovoljenja, v predvsem pa gradbena inšpekcija, ki zaradi pomanjkljive dokumentacije ne more izdati predloga, za izdajo gradbenega dovoljenja.
Odgovor je čisto preprost. Vsi investilo rji naj pred pričetkom vsake gradnje dobro preoerejo temeljno uredbo o gradnji in o gradbenem projektiranju» ki sta objavljeni v Uradnih listih FLRJ štev. 12 in 14 iz leta 1952. To je njihova dolžnosti In če bodo zadostili predpisom teh uredb jim nihče ne bo delal ovir za gradbena dovoljenja ali pri izvršitvi gradnje same.
Jasno je, da krivda za težave, ki nastanejo zaradi nepopolnih dokumentacij ni na strani organa, ki izdaja gradbena dovoljenja, temveč je temu krivo neupoštevanje uredb po investitorjih.
Vsi investitorji naj se sprijaznijo e tem, da mora tudi v gradbeništvu vladati disciplina in da po poti, kakršno si je izbral tov. Koren z Kobarida, ali s pomočjo kakršnih koli drugih intervencij ne bodo mogli dobiti gradbenih dovoljenj, preden ne uredijo in ne predložijo vse dokumentacije, ki je za to potrebna.
Spoštovanje zakonitosti naj bo ena
trvih nalog vsakega zavednega dr-avljana naše socialistične domovine!
Okrajna gradbena inšpekcija Tolmin
Dnevne vesti
KOLEDAR
Sobota. 18. septembra: Miroslav. Tomaž
Nedelja. 19. septembra: Vincenc, Vitodrag
•
19. IX 1943. — Zavzeta belogardistične postojanka Turjak.
Dežurni tajništva za cotranje zadeve v Ljubljani tel. štev. 21-100. 21-200. 21-600. 21.700 Dežur. ni za prometne nesreč« teL štev. 20-663
Mestni in terenski odbori Rdečega križa Ljubljana §e toplo zahvaljujejo ljudski oblasti, množičnim organizacijam, tisku, ra. diu, podjetjem, vsem aktivistom Rdečega križa in ljubljanskemu prebivalstvu za razumevanje n pcmoč ki so jo nudili pri izvedbi velike tombole, katere čisti dobiček se bo porabil za opremo otroškega okrevaiišča na Vranskem.	6408-d
Ko spraviš krompir za zimo, ga posuj s »KROSANOM«. Dobiš ga v drogerijah, semenarnah, zadrugah itd.
Krema »POUR VOUS« vam varuje kožo m povzroča, da postane voljna. Zahtevajte samo kre mo »POUR VOUS«.
Opozarjamo na specialne administrativne, strojenjismie m stenografske tečaje (začetni, nadaljevalni — ckie\ni, večerni) pri Administrativni šoli. Ljubljana. Roška 15 (bi v. Domobranska). Telefon 20-917. Informacije pri ravnateljstvu.
Harmonikarji! Mojster Rudolf Pilih. Trubarjeva 44 zopet poučuje. Učencem ne bo treba prenašati inštrumen tov.
»RONNY« pod vodstvom Danči-ja pestotfiiika nastopi v poslednjih dveh gostovanjih poletne sezone. un sicer v soboto in nedeljo.
19.	Ui 20. sept. pri »Mlinarjevem Janezu« na Teharju. Rezervacije: Teharje, telefon št. 8. Oba dni od
20.	ure dalje na razpolago osebni avto po ugodni ceni. Izhodišče pred kino »Union« v Celju. K udeležbi vabimo ljubitelje prijetne in temperamentne glasbe, še posebej pa goste, ki trpijo na slabem razpoloženju. V ponedeljek. 21. t. m. gostuje »Ronny« s koncertnim, žaba vn rim jn plesnim programom v zdravilišču Dobrna pri Celju.
Direkcija UF »Dalmatinska svatba« poziva vse upnike kakršnekoli vrste, da prijavijo zaradi likvidacije svoje terjatve najkasneje do 30 sept. 1953 na naslov UF Dalmatinska svatba« Triglav film. Ljubljana. Zrinjskega 9. —• Direkcija.
Cenjeno občinstvo obveščamo.
da smo otvorili sodobno brivnico tudi na Gosposvetski c. 1. ki obratuje nepretrgano od 6 zjutraj do 21 zvečer. — Istotako obratujemo v ostalih naših brivnicah iin česalnioah n-a Poljanski cesti 1, (peiglezen). Trubarjeve 5. Praža-kova 15 ln na peronu kolodvora. Slednja je odprta tudi ob nedeljah in praznikih od 6 do 12. — Priporočamo se za obilen obisk, prepričajte se o naši solidni postrežbi. — Brivn'ce in česalnice. Trubarjeve 5.
KINA VINO
z železom izvrstno okrepčujoče sredstvo za oslabele onemogle, slabokrvne rekonvalescente itd do. bite v lekarnah. Zahtevajte povsod le originalno stekleničko z zaščitnim znakom tovarne zdravil * LEK«	38-n
GLEDALIŠČE
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 19. sept. ob 20: M. G. Sau-vajon »Trinajst jih bo« Premiera Izven.
Nedelja, 20. sept. ob 20:	M. G.
Sauvajon »Trinajst jih bo«. Izven Repriza.
Sreda. 21. sent, ob 20: M. G Sau-vajcn »Trinajst jih bo«. Izven. Petek, 22 se.pt. ob 20: M. G. Sauva jon »Trinajst jih bo«. Red PETEK. Vstopnice so tudi v prodaji.
V soboto 19. t. m. bo druga le. tošnja premiera, komedija francoskega pisatelja M. G. Sauvajo-na »Trinajst jih bo«. Sodelujejo Alenka Svete lo ve. Vladoša Simči. čeva. Judita Hahnova. Janez Ro-haček. Franco Presetnik, Danilo Bezlaj. Janez Lavrih in Miro Veber. RežiTa Jože Gale. scenarij Niko Matul.
Vpisovanje abonmaja sreda in četrtek je zaključeno, preostale sedeže za abonmaje Torek. Petek !pa lahko dvignejo interesenti do srede 23. t. m. Posebej opozarja, mo na popoldanski abonma TOREK.
Uprava SNG v Ljubljani obvešča ieiteresemite, da je yipisovainje lanskih abonentov zaključeno. Ker so vsi lanski abonenti sami ali po svojcih in znancih obnovili abonma za to sezono, je željam številnih lanskih abonentov za spremembo njihovih sedežev nemogoče ugoditi. Obdržati morajo lanske sedeže in lahko dvignejo izkaznice zanje od srede
23.	do petka 25. t. m. Tudi že priglašenim novim prosilcem za abonma ne bo mogoče ugoditi z boljšimi sedeži, ker je prostih v vseh redih abonmaja samo še nekaj galerijskih sedežev v Operi in v Drami. Ti sedeži se bodo oddajali novim abonentom v torek, 22. t. m. od 15. do 18. in na. daljne dni v Upravi SNG, Cankarjeva 111.
шид
KINO »UNION«:	amer. barvni
film »Plavajoče gledališče«. — Brez t^inika. Predstave ob 16. 18 in 20
KINO »KOMUNA«: japonski fi Itn »V gozdu«. Tednik. Predstave ob 16. 18 .n 20.
KINO »SLOGA«: ital. film »Vrag vzemi slavo « Tednik. Predstave ob 16. 13 in 20.
KINO »S OCA«:	premiere amer.
filma »Tramvaj — Poželenje«. Brez tednika. Fredstave ob 16, 18Л5 in 20.30. — Prodaja vstopnic v vseh štirih k nematografih od 10—ll ter od 15 dalje.
L. KINO TIVOLI: angleški, film Skrivnost sobe 19«. Tednik. — Predstava ob 20.
L. KINO »BEŽIGRAD«:	nemški
film »Ljubezen m igrače« Ted nik. Predstava ob 20. Prodaj vstopnic v obeh letnih knvma. totgrafi-h uro pred pričetkom.
KINO »SISKA«: amer. film »Afera na Trinidadu«. Tednk. Predstave ob 16. 18 in 20. — Prodaja vstopr :c od 15 dalje.
KINO »TRIGLAV«:	franc, film
»Pravna identiteta«. Tednik. Predstave ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
»LITOSTROJ«: angleški film »DoL. go je pomnil« in tednik ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom.
CELJE UNION: £mer. film »Pet
prstov«.
CELJE DOM in LETNI: franc» film »‘Vsi smo morilci«.
BLED: švicarski film: »Štirje v džipu«.
KAMNIK:	mehiški film »Ea
dan življenja«.
ZADOBROVA: frac, film »Lju. bimca iz Verone«.
VEVČE: mehiški film »En dan življenja«.
DOMŽALE: amer. film: »Čaru tifks mušketir.
NOVO MESTO .KRKA«: frano, film »Zlata čelada«.
ROGAŠKA SLATINA: nemška glasbena revija »Maja v tem-čici«.
ŽALEC: angl. film »Mandy«.
KRANJ »STORŽIČ«:	slovenski
film »Jara go-spoda« ob 16, 18 in 20.
KRANJ »SVOBODA«: angleški film »Tretji človek« ob 17 in
19.	Ob 21. uri »Rudniki kralja Salamona«.
RADIO
Poročila: 5.45, 6.30, 12.30. 15.00,
17.00.	19.00 in 22.00.
7.00	do 7.05 Odgovori gospodinjam. — 12 00 Opoldanski koncert;
13.00	Nove knjige; 13.10 Slovenske na rodin e pp-sm; v priredbi Erri a Adem.ča in Oskarja Deva pojo Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skobern.eta. Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egeria Kuneja in Mariborski komorni zbor p v Rajka Sikoška; 13.45 Jezikovni pogovori — ponovitev; 14.90 Od melodije do melodij e. vmes ob 14.30—14.40 Radijske reklame 15.30 Za pionirje — F. Sal. ten: Videl je očeta (odlomek iz povesti Bambi). 15.50 To in ono z vseh Strajni (vmes oester glasbeni spored) 17.10 Narodne pesrni ројз moški zbor Slovenske Füharmon -je p. v. Rada Simonitija: 17.30 Med kmečkimi pevci in godci. — 18.10 Slovanska lažja orkestralna glasba. 19.30 Zabavna glasba, vmes objave in reklame. 20.00 Pisan sobotni večer. —	22.10 Kaj bo
prihodnji teden na sporedu? 22 30 Oddaja za naše izseljence na valu 327J m.
ŠOLSTVO
Kmetijska šola Lcže pri Vipavi
podaljšuje vpisovanje v šolo do 1. oktobra 1953. Sola traja eno leto. Sprejema se mladina kmečkih staršev z dokončano osnovno šolo im starostjo nad 15 let. Učen_ ci prejemajo v internaci celotno oskrbo. Mesečna vzdrževalnima znaša 1500 din. Za učence iz Slov. Primorja je šolanje oz. vzdrževanje v internatu brezplačno. — Interesenti naj takoj pošljejo prošnje z zadnjim šolskim spr'čeva. lom na naslov šole. — Uprava kmetijske šole Lože p. Vipava.
Redni pouk na Delavski gimnaziji je odložen za nedoločen čas. Točen datum bo pravočasno objavljen. — Ravnateljstvo Delavske gimnazije.
OBVESTILA
VISOKOSOLCEM
Poziv, ki je bil razglašen v časopisju. da je za otroške dodatke treba potrdila o šolanju predložiti do 19. septembra, so dopolni tako. da naj vsokošolci (univerza. tehniška visoka šola. medicinska visoka šola. agroncmsko-go-zdarska fakulteta n višja pedagoška šola) predložijo potrdila o vpisu (frekvontacijska spričevala) čemprej, vendar najkasneje do 22. oktobra tistemu organu, ki j len dodatek izplačuje. — Republiški zavod za socialno zavarovanje.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE, KRANJ
Sobota. 19. sept: Klabund: »Krog s kredo« predstava ob 20. Nedelja. 20. sept.:	Klabund: —
»Krog s kredo«. Predstava ob 16.
.m
„SLAVOLOK
I ’96
ERICH MARIA REMARQUE
ZMAGE?
Vrgel je staro obleko s sebe. Okopal se je, vroče in dolgo časa, z veliko mila. Poplaknil je tri mesece in jih odrgnil s svoje kože. Oblekel je čisto perilo, drugo obleko, se obril; in najrajši bi bil šel še v turško kopel, če ne bi bilo prepozno. Opravil je vse to in se je dobro počutil pri tem. Rad bi bil storil še več, kajti zdaj, ko je sedèl pri oknu, se je iznenada začela iz kotov plaziti praznota proti njemu.
Natočil si je kozarec kalvadosa. Med njegovimi stvarmi je bila še steklenica z majhnim ostankom. Spominjal se je noči, ko ga je pil z Joan, a ni kdo ve kaj občutil pri tem. Bilo je že predolgo tega. Opazil je samo, da je dober, star kalvados.
Mesec se je počasi dvigal nad strehami. Posvinjano dvorišče na nasprotni strani je postalo palača iz senc in srebra. Vse iz blata se je lahko s trohico domišljije spremenilo v srebro. Duh po cvetlicah je prihajal skozi okno. Trpki duh po nageljnih ponoči. Ravie se je sklonil čez nadzid in pogledal navzdol. Na okenski polici pod njim je stal leseni zaboj s cvetlicami. Imel jih je emigrant Wiesenhoff. če je še stanoval tukaj. Ravie mu je bil nekoč izpraznil želodec. O Božiču pred letom dni.
Steklenica je bila prazna. Vrgel jo je na posteljo. Tam je obležala kakor kak črn embrio. Vstal je. Čemu je strmel na posteljo? Če človek nima ženske, si jo mora iti poiskat. To je y Parizu enostavno.
Stopal je po ozkih ulicah proti Étoile. Tpplo življenje aočnega
mesta mu je utripalo naproti s Champs Élysées. Krenil je nazaj, naglo, nato vedno počasneje, da je prišel do hotela Milan.
»Kako je kaj?« je vprašal vratarja.
»Ah, monsieur!« Vratar je vstal. »Monsieurja že dolgo ni bilo tu.«
»'Da, nekaj časa ne. Ni me bilo v Parizu.«
Vratar ga je premeril z urnimi, drobnimi očmi. »Madame ni več tukaj.«
»Vem. Že davno ne več.«
Vratar je bil dober vratar. Vedel je, kaj kdo hoče od njega, ne da bi bil vprašan. »Štiri tedne je že,» je rekel. »Pred štirimi tedni se je izselila.«
Ravie je vzel cigareto iz svojega zavitka. »Ni madame več v Parizu?« je vprašal vratar.
• »V Cannesu je.«
»Cannes!« Vratar si je z veliko roko šel po obrazu. »Ne boste mi verjeli, gospod, da sem bil pred osemnajstimi leti vratar v hotelu Ruhl v Nizzi, kaj?«
»Zakaj pa ne?«
»Tisti časi! Napitnine! Prekrasni časi po vojni! Danes pa —.«
Ravie je bil dober gost. Razumel je hotelsko osebje, ne da bi mu bilo treba postati preveč razločno. Potegnil je bankovec za pet frankov in ga položil na mizo.
»Lepa hvala, gospod. Mnogo zabave še! Mlajši ste videti, gospod!«	i '	.
»Se tudi počutim tako. Lahko noč.«
Ravie je stal na cesti. Početnu je šel v hotel? Zdaj je manjkalo samo še, da bi šel v Šeherezado in se tam opil.
Zastrmel se je v nebo, ki je bilo polno zvezd. Moral bi biti
vesel, da je prišlo tako. Prihranil si je na kupe razlag in prerekanj. On je vedel in Joan takisto. Vsaj proti koncu. Storila je, kar je bilo edino pravilno. Nobenih pojasnil. Pojasnila so drugovrstna. V čustvu ni pojasnil. Samo dejanja. Hvala bogu, da ni bilo kolomaza morale pri tem. Hvala bogu, da Joan ni nič vedela o tem. Ravnala je. Konec. Pika. Nič pretezanja sem in tja. Tudi on je ravnal. Kaj torej stoji še tukaj? To mora biti zrak. Ta mehka tkanina iz majnika in večera v Parizu, in pa noč seveda. Ponoči je človek zmerom drugačen kakor podnevi.
Vrnil se je v hotel. »Bi lahko telefoniral?«
»Gotovo, gospod. A telefonske celice nimamo. Samó aparat
tu.«
»To zadošča.«
Ravie je pogledal na uro. Bilo je mogoče, da je Veber na kliniki. Bila je ura zadnje nočne vizité. »Je doktor Veber tam?« je vprašal sestro. »Z doktorjem Vebrom ni mogoče govoriti.« Njenega glasu ni spoznal. Morala je biti kakšna nova.
»Ga ni tam?«
»Tu je. A zdaj ni mogoče govoriti z njim.«
»Poslušajte,« je rekel Ravie. »Pojdite in mu recite, da je Ravie pri telefonu. Pojdite takoj. Važno je. Čakal bom pri telefonu.«
»Dobro,« je rekla sestra obotavljaje se. »Vprašala bom, al ga ne bo.«
»Bomo videli. Vprašajte ga. Ravie.«
Veber je bil čez trenutek pri aparatu. »Ravir! Kje pa ste?«
»V Parizu. Nocoj prišel. Morda še operirate?«
»Da. Čez dvajset minut. Nujen slepič. Se pozmeje najdeva?«
V. »Lahko pridem k vam.«	.	j