Ljubljana, sreda 4« marca 1936 Italija pojde svoja pota Mussolinijev indirektni odgovor na ženevske mirovne pobude In razprave o možnosti razširjenja sankcij proti Italiji Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto XVII., št. 53 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, 3124, 3125, 31266. Wlen št. 105.241. Težkoče v grški notranji politiki V ponedeljek je s prestolnim govorom na slovesen način otvoril zasedanje novega parlamenta gi-ški kralj Jurij II. V govoru je poudaril željo in prepričanje, da bodo politične stranke končno vendarle našle pot do sporazuma, pa da se bodo s tem položile osnove za praktično izvajanje demokracije, ki je in ostame vodilna ideja kraljevega režima. Toda s slovesno otvoritvijo se je seja hkrati končala. Naslednja seja, v kateri naj se izvede komsiitucija nove zbornice, se je določila šele za petek. Že v tem dejstvu se zrcali odsev velikih težav, s katerimi je zvezan poskus, dovesti raz-pirte grške stranke do sprave. Zakaj tudi vprašanje, kdo naj bo predsednik novi zbornici, je sporno med obema političnima taboroma. Enako sporno kakor druga vprašanja, okrog katerih se sučejo razgovori med šefi strank, pred vsem med vodjema obeh najmočnejših taborov, Tsaldarisem in Sofulisem. Razpoloženje za sporazum je sicer tu, toda težko da bi moglo prevladati nad močno si nasprotujočimi stremljenji, če ga ne bi kraljeva volja tako dosledno in energično postavljala na dnevni red. Zato pa se tem bolj krčevito oprijemlje diskusije okrog konkretnih substratov sporazuma samega Ali z drugimi besedami: Danes in že precej časa se gibljejo pogajanja za sporazum okrog povsem konkretnih problemov, kako naj se razdelijo vrhovne funkcije v bodoči koalicijski vladi, kako torej naj se razdelijo ministrski portfelji. Bilo pa bi prav gotovo napačno, ako bi se zadovoljili samo s to ugotovitvijo, pa jo morda kar&kterizirali z očitki partijskega ali celo osebnega egoizma. Gre za. mnogo več. Gre za to, da se reši, da se, če ne likvidira, pa vsaj ublaži veliki spor med dvema političnima taboroma, ki sta s svojimi medsebojnimi nasprot-stvi polnila že več ko dvajset let anale grške politične in kulturne zgodovine. Med njima so velika nasprotja domala v vseh pogledih, ne morda samo v osebnih, marveč tudi v načelnih in stvarnih. Pridobiti bi bilo torej treba vodje teh dveh taborov za spravno misel, pa jih pregovoriti na to, da sedejo v skupno vlado, kjer naj vodijo g-rjko državno politiko po skiipnih vidikih, dasi imajo v resnici o smernicah tako različne nazore. Soveda bi šli mimo najvažnejših momentov, ako ne bi pretehtali, kolike težave povzročajo strankarsko-osebni nagibi, saj so bile dosedanje notranje borbe vedino združene tudi z obilnim premikanjem vsega upravnega aparata po strankarskih vidikih. Zadnji čas je imel režim v rokah populistični tabor, zato seveda tehta s posebno pazljivostjo, katere resore bi kazalo prepustiti veni-zalistom, da bi bila strankarska škoda čim manjša. Venizelistični tabor se vrača iz opozicije, vrh tega po ponesrečenem prevratnem poskusu, toda po izraziti zmagi v zadnjih volitvah, kot zmagovita najmočnejša stranka. Ker se je inozemskemu vodji stranke, staremu Venizelosu posrečilo doseči spravo s kraljem, smatra njeno atensko vodstvo sto jo pozicijo za p>osebno trdno. In ker je obnovljena monarhija proglasila demokracijo za svoje geslo ter pokazala trdno voljo, da jo tudi zares in takoj izvede v prakso, morejo venizelisti s polno pravico in primerno samozavestjo računati na uspehe, dosegljive na osnovi z najvišjega mesta proglašenih smernic. S tega ozadja gledano zadržanje grafitih političnih strank nam pomaga tolmačiti izredno dolgotrajna pogajanja. Še sedaj, ko je parlament pričel z delom ,ni dokončnega sporazuma Šele prav zadnje vesti pripovedujejo, da se je posrečilo doseči soglasje med Sofuili-som in Tsaldarisom, toda ker še vedno ni objavljeno, kako se je doseglo, morda niti sedaj še ni dokončno. Med najbolj sporne resore štejejo notranje ministrstvo, potem ministrstvo narodne obrambe, dalje seveda predsedstvo vlade in tudi predsedstvo skupščine. Venizelisti so izjavili, da so kljub temu, da imajo kot največja stranka pravico do zahteve po ministrskem predsedstvu, pripravljeni prepustiti to mesto Tsaldarisu. Pojavila pa se je tudi misel, naj bi se predsedstvo menjavalo med obema šefoma na tri mesece. Venizelisti so končno tudi pripravljeni prepustiti drugim vodstvo vojske in mornarice. Toda za svoje koncesije zahtevajo pred vsem notranje ministrstvo. To je vsekakor silno važno mesto, morda najvažnejše, zlasti sedaj, po tolikih notranjih homatijah, po tolikem uveljavljanju strankarskega režima, ki je postavljal in odstavljal uradnike p>o svojih vidikih. Vrh tega gre tu za policijo in žandar-merijo, zoper katero imajo venizelisti še stare pritožbe. Dovolj je, ako spomnimo na hude afere, v katere so se zapletli visoki funkcionarji javne varnosti v času atentata na Venizelosa. Podoba je, da se za koalicijo posebno malo navdušujejo v taboru Tsaldariso-vem. Tamkaj je še vedno mnogo simpa-tičnejša misel na koalicijsko vlado brez venizelistov. Saj se je pokazalo, da so istkali zavezništva celo pri komunistih, M ta mogli pomeniti jeziček na tehtnici; Rim, 3. marca. o. Ob 10. dopoldne se je sestal ministrski svet pod predsedstvom Mussolinija k izredni seji. Seji so prisostvovali vsi ministri razen ministra Ciana in tajnika fašistične stranke Staracea, ki sta v vzhodni Afriki. Takoj ob začetku seje je imel Mussolini daljši govor, v katerem se je dotaknil sedanjega političnega položaja. Med drugim je izjavil: Položaj v Abesiniji Od zadnjega sestanka ministrskega sveta so italijanske čete v Abesiniji pod poveljstvom maršala Badoglia izvojevale celo vrsto velikih zmag, ki so definitivno fikvi. dirale severno-abesmsko fronto in srtrle odpor Abesincev. Osvojitev Arobe Alagija je maščevala težke borbe in junaško smrt polkovnika Tosellija, ld se je boril tamkaj pred 40 leti proti sovražni premoči. Ministrski svet pošilja zaradi tega maršalu Badogliu in italijanskim četam na fronti najprisrčnejše pozdrave in zahvalo* za junaške borbe, ki so dovedle do tako važne zmage. Poklon Ameriki Med tem, ko so naše čete meseca februarja pospešile svojo akcijo na fronti, je ameriški kongres po daljši debati sklenil, da se do sedaj veljavni zakon o nevtralnosti Zedin jenih držav neizpreroenjen podaljša do maja 1. 1937 Ameriški kongres je s tem odklonil vse predloge za razširjenje prepovedi izvoza v vojskujoče se države. Z zadovoljstvom in hvaležnostjo ugotov-llam, da so si ameriški poslanci s tem, da so odklonili vse nasvete Društva naro. dov in drugih zagovornikov sankcijske po. Ženeva, 3. marca. d. V krogih angleške delegacije so glede možnosti nagle zaklju-čitve miru med Italijo in Abesinijo precej pesimistični. Zunanji minister Eden je na včerajšnji zaupni seji odbora osemnajstih izjavil, da se zaradi prizadevanj za sklenitev miru ne smejo zavlačevati posvetovanja o sankcijah. Zahteval je. naj odbor trinajstih sklepa o tem, ali je mogoče novo posredovanje, in da naj Italija ter Abe-sinija sporočita v 48 urah, ali bi pristali na morebiten predlog. Ta ultimativna oblika posredovalnega predloga, ki jo je priporočil Eden. nikakor ne predstavlja olajšave, temveč prej nov zapletljaj položaja. Eden je v odboru ponovno izjavil, da je angleška vlada pripravljena glasovati za petrolejske sankcije, če se zanje izrečejo tudi drugi člani odbora osemnajstih. S tem je vnovič sporočil, da Anglija noče v tem pogledu podvzeti nobene pobude, temveč, da se hoče samo pridružiti sklepu večine. Govore, da je več članov odbora osemnajstih sporočilo Edenu in Flandinu svoje naziranje. da je prav sedaj po veliki italijanski zmagi Društvo narodov dolžno priskočiti naglo na pomoč napadeni članici Abesiniji in sicer predvsem s poostritvijo sankcij. V dobro poučenih angleških krogih zatrjujejo, da se mora računati s proglasitvijo petrolejskih sankcij za konec tedna. Če hočejo zares uvesti petrolejske sankcije. bi morali prej še dobiti pristanek treh držav, ki izvažajo petrolej in ki so sicer članice Društva narodov, niso pa zastopane v odboru osemnajstih, namreč pristanek Iraka. Perzije in Norveške. Eden je tudi izrazil željo, da bi se razprave odbora osemnajstih, čeprav bi bile zaradi razgovorov odbora trinajstih preki- odgovomost za ta poskus je moral prevzeti eden od strankinih pristašev, zakaj tako zavezništvo se tudi na Grškem odklanja, dasi bi mogli prav komunistični glasovi zbornici v petek dati venizelistič-no predsedstvo. Populistični tabor tudi ne bi rad pripustil venizeliatov v zunanje ministrstvo. Skratka, težko se vživ-Ija v koalicijsko zasnovo stranka, ki je pravkar še imela absolutno večino in ki je bila dolga desetletja vajena, brez kritike in nasprotnikov voditi grško politiko. Seveda tudi venizelistični tabor ni manj preverjen o svojem pravu in tudi ta se je bil že dobro privadil na režim, ki ga je pod Venizelosovim vodstvom imel v oblasti dovolj dolgo. Grčija je navajena na strankarski režim. Občinstvo je vajeno nanj, stranke temeljijo v njem, celo vojska se je »čistila« po tem receptu. Nova monarhija smatra, da se da državno življenje ozdraviti samo, ako se prav v tej točki izvede korenita reforma. Ali se ji bo posrečilo? litike proti Italiji, pridobili velike zasluge za mir na svetu. Prav tako je propadel tudi poizkus za ureditev podonavskega oroblema brez Italije. Italija močnejša kot kedaj prej Po dolgih mesecih sankcij proti Italiji je ostala Italija zmagovita na bojiščih in doma. Italija je danes bolj kakor kdaj prej v službi resnične civilizacije in se v tem ne bo pustila od nikogar ovirati. Go. spodarski položaj v Italiji se zaradi sankcij ni prav nič poostril, pač pa se je v polni meri dvignila italijanska domača produkcija. Italija dela s polno paro, da bi se čim prej osvobodila od Inozemstva in tudi v bodoče ne bo nikdar več od njega odvisna. Italija se je po zaslugi sankcij, ske politike postavila na lastne noge ln je tudi za bodoče pripravljena na vse. Oni, , ki so računali s tem, da bodo Italijo onemogočili, so se kruto prevalili. Prav po zaslugi njihove brezglave politike je Italija v gospodarskem pogledu danes močnejša, kakor je bila kdaj prej. V političnih krogih sodijo, da so te izjave Mussolinija že odgovor na najnovejše ženevske pobude in da se morajo Musso. linijeve besede tolmačiti kot neprikrita grožnja, da bo Italija v trenutku, ko bi prišlo do poostritve sankcij, izstopila iz Temu cilju bo služila tudi konferenca, ld Temu vil ju bo služila tudi konferenca, ki se bo po iniciativi Mussoltn-ja vršila še v teku tega meseca v Rimu in na katero pridejo avstrijski in madžarski državniki. njene, ne zavlačevale 6 predolgim odmorom, ker ima sklepati razen o petrolejskih sankcijah tudi o drugih stvareh, ki se tičejo zboljšanja že obstoječih sankcij. Ob koncu je predsednik odbora osemnajstih Vasconcellos proglasil, da so posvetovanja odgodena in da bo odbor zopet sklican. čim prej bo mogoče. V Ženevi obstojata slej ko prej dva tabora. Enega vodi francoski zunanji minister Flandin, ki skuša izkoristiti italijansko zmago nad Abesinci in doseči likvidacijo italijansko - abesinskega spora na način, ki bi v polni meri zadovoljil Italijo »n ji zagotovil najvetje koncesije. drugI tabor pa vodi angleški zunanji minister Eden. ki vztraja na tem. da se morajo strogo izvajati določbe pakta Društva narodov in zaščititi Abesinija pred popolnim uničenjem s strani Italije. Včerajšnji sklep odbora osemnajstih, po katerem naj bi odbor trinajstih pozval Italijo in Abesinijo, naj ustavita sovražnosti in pričneta mirovna pogajanja, dopušča >nay lo upanja v uspeh. Flandin bi želel, da bi se obnovil svoječasno propadli Lavalov predlog, ker je mnenja, da se Italija sedaj ne bo več zadovoljila z manjšimi koncesijami, marveč, da bo upravičeno zahtevala kar največ,' sklicujoč se na to, da more kot vojaški zmagovalee diktirati mirovne pogoje Abesiniji. Spričo takega položaja je kaj malo upanja, da bi posredovalna akcija rodila uspehe in v Ženevi so danes mnogo bolj, kakor o mirovnih pogajanjih razpravljali« poostritvi sankcij. Veliko senzacijo v ženevskih krogih je v zvezi s tem zbudilo Edenovo sporočilo Flandinu, da je angleška vlada snoči na svoji strogo zaupni seji sklenila, da ne ho pristala na nobene koncesije Italiji, preko predloga odbora petih, ki ga je MnssoHni svoječasno odklonil, in da se bo v nasprotnem primeru izjavila za proglasitev petrolejskih sankcij in najstrožje izvajanje drn-gih sankcijskih ukrepov. Iz tega sklepajo v ženevskih krogih, da bo poostritev sankcij neizogibna, ker nihče ne pričakuje.^ da bi Mussolini popustM sedaj, ko je italijanska vojska dosegla važne uspehe v svoji n zahtevah. Poziv Italiji in Abesiniji Ženeva, 3. marca. b. Današnja seja odbora trinajstih je tdla odgodena na popoldne, da bi mogli člani odbora še pravočasno prispeti v Ženevo, in da bi zastopniki Francije in Anglije imeli 5e priliko za razgovoj re z raznimi delegati, Francoski zunanji minister Flandin in angleški zunanji minister Eden sta se zedinila za skupen predlog. po katerem naj bi se Italiji in Abesiniji poslal poziv, naj ustavita sovražnosti in skušata v okviru pakta DN najti možnost »a pomirjenje. Italija in Abesinija naj bi dobili sedemdnevni rok za odgovor. Predlog je odbor trinajstih sprejel. Odbor se bo zopet sestal 10. marca, da prouči odgovore obeh vlad- Odbor osemnajstih zaenkrat še ni ^ačel delati, ker računajo, da bo francoski zunanji minister Flandin skušal doseši z italijansko vlado glede razširjenja sankcij neposreden sporazum. Komunike o sklepih odbora trinajstih Resolucija, ki jo je odbor trinajstih soglasno sprejel in ki jo bo nocoj poslal italijanski in abesinski vladi, se glasi: Odbor trinajstih pošilja v skladu z mandatom, ki mu ga je poveril svet DN s svojo resolucijo z dne 19. decembra 1935, poziv obema vojujočima se državama, da se takoj začneta pogajati v okviru DN in v duhu pakta, da takoj prenehajo sovražnosti. Odbor trinajstih se sestane na sejo 10. marca, da sprejme odgovor obeh vlad. Italijanski pogoji za mirovna pogajanja Pariz, 3. marca. w. L!sti poročajo, da je imel francoski poslanik de Chambrun po Rim, 3. marca. o. Kakor poročajo iz italijanskega glavnega stana, je sestavil maršal Badoglio nov načrt, ld naj omogoči nadaljevanje zmagovitega italijanskega pohoda tudi v deževni dobi. Zgraditev cest se bo pospešila tako, da bodo mogle italijanske čete počasi, toda stalno napredovati ter zavzemati abesinske postojanke. Načrt je izdelan do podrobnosti in ni dvoma, da bo Italija nadaljevala svojo vojaško akcijo, ako ne pride prej do premirja hi mirovnih pogajanj. Italijansko vojno poročilo Rim, 3. marca. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 144, ki se glasi: Nase čete nadaljujejo brez prestanka razčiščevanje položaja v Tembienu. Letalci zasledujejo med tem sovražne čete, ki se umikajo v manjših skupinah in se skušajo rešiti do prelaza Semlena. Sedaj se vedno jasnejše vidijo posledice poraza sovražnika in reči -se sme, da je ta poraz katastrofalen. Sovražnik je pustil na bojišču več tisoč mrtvih, naše izugbe pa so 30 oficirjev in 450 italijanskih ter 110 eritrejskih vojakov, mrtvih in ranjenih. Dve italijanski letali se nista vrnili Prvič v kolonialnih vojnah in v zgodovini so stopile v akcijo tako velike enote ki tako veliko število topov. Razen tega so sodelovali motorizirani oddelki, nagli tanki in mnogo letal. Vse to gibanje se je izvršilo zelo točno in v redu navzlic velikim težkočam, ki so se zdele nepremagljive. Tretja armada je prodirala do pasu Gajela po nenavadno težkem terenu. Pri prodiranju smo zgradili avtomobilsko cesto, dolgo 80 km. Vsak dan smo prevozili več tisoč ton ma-terijala vseh vrst Tudi letala smo izrabili za oskrbo svojih čet Topove srednjega kalibra so vlekli traktorji. Od Masaue do operacijskega pasu so se potrebščine prenašale deloma t avtomobili deloma * mezgi. Med borbami je poslovalo okrog 800 večjih in manjših radijskih postaj. Naše čete so izvršile vse naloge brezhibna _Cena t Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. današnji seji ministrskega sveta v Rimu dolg razgovor z italijanskim državnim pod tajnikom Suvichem. »Pariš Soir« piše, da je Suvich obvestil francoskega posla, nika, da je Italija pripravljena v pomhiji. vem duhu proučiti pobudo odbora trinajstih, toda le s pogojem, da ta pobuda ne vsebuje nobenih groženj s sankcijami proti Italiji m tudi, da bo sankcijski oe odobrtl kredit r mesku 1.5 miHJona dinarjev. Upokojitev Beograd, 3. marca. AA. D^okojen je Hinko Logar, ekonom državne botaiSnice za duševne bolezni na 9tadecou pri Ljubljani v 5. skupini. if©žaf v ženevi se zopet zapleta Ako ssovi mirovni poizkusi ne bodo uspeli, bodo končno sankcije vendarle poostrene ova konferenca rimskes žt bloka Od iS. do 23. marca bo v Rimu nova konferenca zastopnikov Italije, Avstrije in Madžarske dr. Schuschnigg z zunanjem mimiestsrom Ber-2 e r-Wa Ide n eg ®om obiskal najbrže še Bu-drropešto. Potovanje kneza Starhemberga v Rim s teimi obiski ni v nobeni zvezi. Rim, 3. marca b. Od 18. dodunavs*kega problema, ki brez Italije in brez držav, ki so ž njo v zvezi, sploh ni mogoča. Rimski protokoli s>o se v dveh letih, odRcar so v veljavi, pokazal kot gospodarsko in politično odlične pogodbe V dobi štirih mesecev, odkar trajajo sankcije, je italijanski narod samo okrepil svojo politično in moralno edin-stvo in vse .je na najboljši poti, d« bo slej ali prej dosežena gospodarska avtonomija države. Mussolini je na koncu slavij usipehe italijanskih čet v Severni Abesiniji. Dunaj, 3 .marca. w. Vest agencije Štefani o obisku avstrijskega zveznega kan-celarja in zunanjega ministra v Rimu potrjujejo na odločilnih mestih s pristavkom, d* je to potovanje določeno za drugo tretjino marca. Po obisku dr. Hodže na Dunaju, ki bo 9. marca, bo zvezni kancekr Starfc&gfi&ergov oMsk v Rimu Dunaj, 3. marca. g. Podkaecelar knez Starhemibeng je zvečer odpotoval v Rim. Oficiozmo se navaja kot namen pofccmmja medsebojno informiranje, ker pa sta zaradi tega razlaga že pred nekaj dnevi razpravljala zvrtan jA mimisiter Berger-Walde-netgg in držaa vseučilišča, da ustavimo rapidno veča-aje obstoječih šolskih tipov in skušamo .to tram je delo v šolah izpopolniti, ali p« moramo izvesti korenito reformo celokupnega našega šolstva s preorientacijo ne samo šolskih tipov, temveč tudi njihove porazdelitve v posameznih krajih. Pri urejevanju tega vprašanja namerava vlada izbrati drugo pot, pot ustvarjanja novih šolskih tipov, ki bo pripravila našo mladino za take državljanske sduižbe, ki jih sedaj izpopolnjujemo s tujci ali pa z amaterji. Vlada želi dati naši državi takšno prosvetno in kudturno stopnjo, ki bo pospeševala njeno duhovno in gmotno blagostanje. Zato bo skušala dati celokupni naši mladini ne glede na stanovske in družabne razrede takšno šolsko izobrazbo, da bo lahko s 9vojiim delom po svoji prirod-ni sposobnosti in naiMonjcnosti pospeševala nacionalno življenje vsestransko. Vzdrževanje osnovnih šol naj b! prevzele banske uprave Glede osnovnega šolstva moram pribiti, da mreža ljudskih šol v naši državi še ni zadositi zgrajena. Ena osnovna šola pride povprečno na 29.37 lom2. Ugodnejše je razmerje v dravski banovini (18.82), savski 21.43), moravski (25.78), in dunaivsfci (28.35), slabše pa v vardarski banovini (33.08), primorski (32.76), zetsk-i (40.49), drinsfci (41.00) in vrbasiki (43.73). Ker morajo po zakonu o ljudskih šolah graditi in vzdrževali nova šolska poslopja in šole občine, je malo verjetno, da bomo v kratkem zgradili vsaj približno normalno mrežo. Občine zaradi gospodarske stiske nikakor ne morejo gradita novih šol in ne morejo dati obstoječim šolam niti potrebnih sredstev za normalno dedovanje. Mnoge šole so brez učil., knjig in celo brez služabniške postrežbe. Iz teh vzrokov je ogroženo pravilno funkcioniranje osnovnih šol in njihov obstoj. Edina pot, da se to odpravi, bi bilo prenos dolžnosti in vzdrževanja osnovnih sol na banske uprave, tako da se iz občinskih proračunov eliminira šolski proračun., banske uprave bi pa v svojih proračunih določile potrebne kredite m vzdrževanje osnovnih Sol s tem, da bi povečale odstotek banovimeke dofcfade. Tako | bi se doseglo, da dobi -vsaka šola potreb- ne bedite asa vzdrževanje, in če bi se dohodki posameznih banovin ne mogli doseči v nameravanih bi se primanjkljaj veodafie lahko razdelil na vse šole enako, in se ne bi zgodilo, da šole v siromašnih občinah ostanejo brez sredstev. Ta ukifep nikakor ne bi pomenil nove obremenitve prebivalstva, ker bi se s povečanjem banovinsske doklade sorazmerno znižala občinska doklada. še več, racionalna razdelitev kreditov iz banovinskih proračunov bi imetLa za posledico, da bi prispevek prebivalstva za narodne šole mogel biti znatno manjši kakor danes. Vprašanje enotnih šolskih učbenikov Vprašanje enotnih šo'skih učbenikov v osnovnih šolah vse kraljevine k je že načelo in je razpisani natečaj, sodeč po številu došlih rokopisov, obrodil dobre rezultate. Razume se, da tudi ta akcija, ki ■je potekla iz najboljšega stremljenja, da se po eni strani šolarjem dajo čim boljše in cenejše knjige, po drugi strani pa poenoti pouk v vsej državi, ni ostala brez ugovorov in protestov. Prepričan sem, da sem s svojo izjavo pred kratkim v dnevnih listih ovrgel vse neupravičene pomisleke. Forsiranje meščanskih šol V notranji organizaciji osnovne šole je še zmerom odprto vprašanje obveznega osemletnega šolanja, oziroma vprašanje višje narodne šole. Zakon o narodnih šolah iz leta 1929 zahteva za vse moške in ženske obvezno šolanje do 14 leta, vendar se je tej zakonski zahtevi ustreglo samo v tistih krajih, kjer je že pred tem zakonom obstajala višja narodna šola. V začetku tega šolskega leta je bilo v vsej državi 112.000 šolarjev v višjih narodnih šolah, od tega števila pride 56.250 samo na dravsko banovino, 62.100 na dunav-sko, primorsko in savsko banovino, to je na tiste kraje, kjer je bilo osnovno šolanje že pred letom 1929 podaljšano na 06em aia šest let, med tem ko izkazujejo ostale banovine minimalno število 3780 šolarjev, v vrbaski in vardaiski banovini pa sploh na višjih narodnih šol. Vse stremljenje, da se osnovno šolanje podaljša vsaj na šest let, je ostalo brez uspeha. Krajevni šolski odbori ne predlagajo otvoritve višjih raizredov narodnih šol, nego zahtevajo celo, da se že odprti oddelki zapro. Čeprav bi se za otvoritev višjih raizredov osnovnih šol vsiljevali novi izdatki, i državi i občinam, bo treba njihovo otvoritev vendarle forsirati, vsaj v mestih, in sicer od začetka prihodnjega šolskega leta, ko bodo zbrani potrebni podatki za posamezne kraje m izdan očmi načrt in program za to vrsto šoL V notranjo organizacijo osnovnega poi&a spada tudi doslej še neurejeno vprašanje šolskega nadzorstva. Ta služba terja po svojem značaju izbran kader posebno strokovno izobraženih prosvetnih delavcev. Zato je prosvetno ministrstvo izdalo pravilnik o nadzorireiškemn izpitu, obenem pa namerava v višjih pedagoških šolah v Beogradu in Zagrebu i izvršiti reorganizacijo, da se bodo za izobrazbo bodočih nadzornikov odprli posebni oddelki. Nastavitev novih učiteljev V Šolskem letu 1935/1936 so se vrnili v službo oni učitelji, ki niso napravili pravočasno praktičnega izpita in so ga naknadno položili, kakor tudi kandidati, ki so službo prekinili zaradi odslužitve vojaškega roka, ali so pa takoj po končanem učiteljišču odšli na vojaško dolžnost. Skupaj smo imenovali 766 oseb, kolikor je bilo praznih proračunskih mest, neizpolnjenih je pa ostalih 350 praznih oddelkov, za katere po sedanjem proračunu ni kredita. Tako so prišli v službo vsi moški kandidati, izvzemši 127, ki so absolvirali učiteljišče junija 1935. Ni bilo pa moči ostreči prošnjam absolviranih učiteljskih pripravnic iz prejšnjih let. Njih število znaša 1450. V proračunskem predlogu za 1936/1937 se zahteva kredit za 500 novih imenovanj. Za nove strokovne šoie Navalu učencev v gimnazije se bo dalo najuspešneje priti do živega z odprtjem strokovnih šol, in sicer ne samo tehniških, obrtnih ki kmetijskih, kakršne danes (čeprav v zelo neznatnem številu) že obstoje, nego tudi takih strokovnih šol, ki bodo svoje učence pripravljale za posebne poklice, za katere se učenci sedaj ne morejo pripraviti doma, temveč jih moramo pošiljati v inozemstvo, ali pa kriti potrebo a klicanjem strokovnjakov iz tujine. Za primer bom navedel samo tiskarsko obrt, za katero nimamo ne ene posebne šole, temveč spravljamo na najboljše honorirana mesta tujce. Enako je tudi z drugimi panogami gospodarstva. Meščanskih šol industrijske smeri si ni moči niti misliti brez dobro urejenih delavnic, meščanskih šol kmetijske smeri pa ne brez vzornih posestev. Prosvetno ministrstvo je pripravljeno ustreči vsaki finančno zadosti podprti zahtevi po otvoritvi nove meščanske šole. V prosvetnem svetu so že proučeni in odobreni novi učni programi za vse vrste meščanskih šol, izpremem.be zakona o srednjih šolah in učiteljiščih pa predvidevajo za zelo dobre in odlične učence meščanskih šol možnost prestopa v gimnazije in učiteljišča, če bi uspešno napravili dopolnilni izpit. Disciplinsko postopanje V interesu osnovne šole in njenih učiteljev se mi zdi zelo potrebna izprememba določb o disciplinskem razsojanju učiteljev narodnih šol. Disciplinsko razsojanje učiteljem naj bi se vršilo z neznatnimi izpre-membami po istih načelih kakor nasproti uradnlštvu splošne državne uprave v dveh instancah: pred banovinskim disciplinskim sodiščem in pred vrhovnim disciplinskim sodiščem pri prosvetnem ministrstvu. V tem pogledu je predložen izpreminjevalni predlog za letošnji finančni zakon. V debati sta govorila samo dr. Artar Mahnič v imenn JRZ in Voja Djordjevič v imenu Seljačkega kluba. Ob 3. popoldne je skupščina odobrila tndi proračun prosvetnega ministrstva, nakar je bila seia zaključena. Iz prosvetne službe Beograd, 8. marca. AA. Napredovat je a dri. srednji tehniRci SoH ▼ Ljubljani ▼ 4 skupino 1. stopale jpoteaor Stane Bremelč. | Praško zasedanje Male antante končano Pioblem srednjeevropskih agrarnih prebitkov -Dr. Hodža o pomenu gospodarskega sodelovanja v Podunavju Praga, 8. marca. b. Gospodarski svet ponovno, da brez Male antante in brei Male antante je imel danes zaključno sejo, držav rimskih protokolov, kakor tudi brez na kateri je novi zunanji minister dr. Krofta v navzočnosti ministrskega predsednika dr. Hodže pohvalil veliko delo sedmega zasedanja gospodarskega sveta, ki ga obsegajo zaključni protokoli. Zapisnik obsega delovni program za tekoče leto, njegov najvažnejši del pa je podroben načrt za trgovsko izmenjavo blaga med vsemi tremi državami. Dr. Krofta je navedel uspehe gospodarskega sodelovanja držav Male antante. ki so se n. pr. pokazali s 50% zvišanjem uvoza iz Jugoslavije in Rumunije v Češkoslovaško, pa tndi na drugih področjih gospodarskega življenja se je ustanova gospodarske Male antante pokazala v najboljši luči. Za zunanjim ministrom dr. Krofto je podal ministrski predsednik dr. Hodža daljšo programatično izjavo, v kateri je med drugim ugotovil: Ce se razpravlja o zbližanju v srednji Evropi, je treba vse te razprave priključiti na dve že obstoječi središči in sicer Malo antanto in države rimskega bloka. Prva naloga je sedaj najti zanesljive metode za konkretno zbližanje med Malo antanto in temi državami, razen tega pa je treba to zbližanje spraviti v popoln sklad z interesi velesil. Pobuda za to zbliževalno delo mora iziti kolektivno od vseh držav Male antante. Posebna konferenca strokovnjakov bo izdelala podrobnosti tega načrta. Ce bi signatarne države rimskih protokolov same dale tako pobudo, ki bi mogla privesti do gospodarskega sodelovanja podunavskih držav, bomo seveda naša prizadevanja združili ž njimi. Ugotavljamo Nemčije in velesil ni mogoča resna gospodarska konsolidacija v srednji Evropi. S stališča Male antante ni nobene ovire, da bi pri tem delu sodelovala tudi Bolgarija. Z zahvalo je predsednik vlade omenil tndi veliko zanimanje, ki so ga za to delo pokazale tudi države Balkanske zveze. Z načrtom srednje-evropskega sodelovanja v vseh podrobnostih se bo bavil poseben redakcijski odbor Male antante, ki bo 5. t. m. začel svoje delo v Pragi. Njegova glavna naloga bo, da najde možnost za plasiranje presežka srednje-evropskega žita na zapadnih trgih. Sporazumno z ostalimi vladami Male antante bo ustanovljen poseben organ, ki bo proučeval problem srednjeevropskih agrarnih prebitkov ter iskal možnosti in pota, da bi mogel srednjeevropsko žito in druge agrarne proizvode spraviti na zapadni evropski trg. Vsak korak, ki bo pomagal k gospodarskemu zbližanju. bo povečal kupno moi srednje Evrope, kar pa bo seveda tudi v velikem interesu zapadnih evropskih držav. ki bodo na ta način dobile v srednjeevropskih državah odjemalce za svoje posebne proizvode. Ob koncu je predsednik vbid« dr. Hodta izrazil prepričanje, da bo sanacijsko delo v srednji Evropi slej ali prej prešlo iz ie-gionalnega okvira in dobilo Bplošen evropski značaj. Po izvajanjih ministrskega predsednika in jrovorih predsednikov romunske in jo-goslovenske delegacije se je zunanji minister dr. Krofta še enkrat zahvalil udeležencem za plodno sodelovanje. Važni amandmani Beograd, 3. marca. p. Med amandmani materialnega začaja, ki jih je vlada sprejela, so med drugimi tudi amandmani s katerimi se za področje apelacijskega sodišča in višjega državnega tožilstva v Ljubljani poviša stalež sodnih pripravnikov od 48 na 58 Izdatki se s tem povečajo za 153.000 Din. število dnevničarjev tn pogodbenih uradnikov se poviša od na 54, število služiteljev od 10 na 20. Na ljub. ljanski univerzi se 18 izrednih profesorjev razporedi tako, da prideta dva v 3/1, 3 v 3/IL in 13 v 4/1 Normalizira se mesto drugega knjižničarja v 6 skupini Namesto štirih pogodbenih profesorjev se določita na ljubljanski univerzi dve profesor, siki mesti in 2 mesti asistentov. Na srednjih šolah v dravski banovini se porazdeli 94 suplentov tako, da jih pride 50 v prvi, 44 pa ▼ H. draginjski razred število srednješolskih direktorjev se poviša za enega od 12 na 13. Pri ljubljanskem gledališču se izvede nova razvrstitev 62 službenih mest brez finančnega efekta. Seja finančnega odbora Beograd. 3- marca AA. Danes od 17. do 20. je bila seja finančnega odbora v navzočnosti finančnega ministra g. Le tiče. Na dnevnem redu je bila razprava oamandma-nih. ki so jih predložili narodni poslanci. Prihodnja seja finančnega odbona ho sklicana pismeno. Beležke »Samouprava" o vpepel jevan ju mrličev Glavno glasilo JRZ »Samouprava« objavlja daljši članek o beograjskem krema-toriju ter piše nad vse simpatično o naporih in delu društva »Ogenj«, ki širi med prebivalstvom propagando za vpepeljeva-nje mrličev. »Delo teh ljudi je tako intenzivno, pravi »Samouprava«, da je osnovna misel društva danes že močno popularizirana. Mnogo je koristil ideji vpepeljevanja tudi list »Ogenj«, ki ima nepričakovano mnogo čitateljev. Mnogi ljudje, ki so bili močno nerazpoloženi proti ideji vpepeljevanja mrličev, so docela spremenili svoje prepričanje, ko so čuli razloge ideologov vpepeljevanja na njihovih predavanjih. Društvo »Ogenj« ima že danes celo vrsto podružnic po državi, ki nadaljujejo pred tridesetimi leti pričeto delo. Razumljivo je tudi, da člani društva trdno verujejo, da bo moral Beograd skoraj dobiti svoj krema-torij.« Kaj bo le dejal na to pisanje stric »Domoljub«? Ali pa celo »Bogoljub«? Trzaviee med mačkove! v Dalmaciji V splitskih političnih krogih se že dolgo trdovratno vzdržujejo vesti o velikih sporih med obema glavnima voditeljema pristašev dr. Mačka v Dalmaciji, nar. post Paskom Kali temo m dr. Josipom Ber-kovičem. V zvezi s temi vestmi je objavila »Država«, glasilo JRZ za primorsko banovino, celo že daljše poročilo o dejanskih spopadih med pristaši obeh voditeljev. Te dni pa se je mudrl v Splitu zagrebški odvetnik dr. Žiga. SchoU, eden najožjih zaupnikov dr. Mačka. Pred svojim odhodom iz Splita je- sprejel novinarje ter jim med drugim izjavi!, da so »vrste pristašev brvše HSS v Dalmaciji strnjene in disciplinirane kljub raznim intrigam, ki naj bi jih razbile. Pristaši stranke imajo T*o'no zaimanje v svoja voditelja PaŠka Kalitenno in dr. Josipa Berkoviča. Resnica pa je, da je nastala zmeda med ljudmi, ki niso akt! ml pristaSi stranka. To bil todl razSofl, da ao nasedH tem vestem Ste-uAm pošteni fa odttčoi pristaši steanke ter se dnžaii dokaj ob strani Sedaj pridobljena tudi ti iijudje za delo kL Da se bodo lahko pri tegnite tndi v mo vodstvo stranke za L>aknacij«x ao dosedanji voditelji podali ostavko na noja mesta. Volitve v Kranjski gori V nedeljo so bile v Kranjski gori občinske volitve. Voženi sta bili dve asri. ena z nosiloam Vojtahom Budinekoan. druga z nosilcem Josipom Lavtižarjem ml. Obe listi sta nastopali kot gospodarski listi brez politične firme. Vendar p« j« JRZ z vso paro delala za Budinekovo m proti Lavtrižarjevi listi. Od 512 volllcev j°h je glasovalo 352, od tega 267 za listo g. Budineka in 85 za listo g. Lavtižarja. Dosedanji dolgoletni župan g. Josip Laortižar st pri teh volitvah nd mogel kandidirati, ker jc bil prejšnji občinski odbor razrešen od bansske uprave po 5 139. zakona o občinah. Po izvršenih volitvah je tudi »Slovenec« prok!aKer se je sleherni odvetnik obvezal služiti svoji domovini, ne morejo biti osebe, ki so člani komunistične stranke, člani odvetniške zbornice v ženevi.« Za švicarske razmere in pojmovanje vsekakor značilen sklep. Belgijski ministrski predsednik bo odstopil Pariz, 3. mairca g. Bruseljski dopisnik »I/Intransigeanta« poroča, da namerava belgijski ministrski predsednik Ven Zee-land odstopiti, češ da noče predsedovati vkidfi, ki hoče julija izvesti nove volitve. V panLamentarnih krogih smatrajo za najres-nejšega kandidata kot njegovega namestnika grofa Cartona d'Wiarta. Končni izid španskih volitev Madrid, 3. marca. 6 Dokončni izid parlamentarnih volitev v Španiji je po uradni objavi naslednji: Desničarski blok 135, blok centruma 65. levičarski blok 263 in baski-§V? nacionalisti 10, skupaj 473 mandatov Nov grob V Toplicah na Dolenjskem je včeraj po dolgem in mučnem trpljenju umrla v 40. letu starosti ga. Ana Gregore, soproga Šolskega upravitelja. Pokojnica je bila sicer zadnja leta bolehna. vendar pa je k njeni smrti največ pripomogla premestitev njenega soprosm. ki je vzgajal tamošnjo Šolsko mladino doigih 32 let. Pogreb bo v četrtek ob 16- na tamošnje župno pokopališče. Bodi ji ohranjen Mag spomin, hudo prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! bo Zagrebška vremenska napoved s Spremenljivo oblačno, polagoma zvednfa, noto stalno in toplo Dunajska vremenska nspev< Malo izprememba. temperature nekoliko Maši kraji in ljudje Važna naloga Slovencev v Ameriki V državnem kongresu bi Slovenca morali imeti svojega zastopnika — V Clevelandu je njegova izvolitev mogoča Cleveland, konec februarja. V Zedin jenih državah Severne Amerik« bodo letos 12. maja izbirali kandidate za državni kongres. ^levelandski dnevnik »Ameriška domovina« je nedavno v dveb uvodnih členkih pozivala rojake, naj se potrudijo, da bodo dobili svojega zastopnika v kongresu Zedinjemih držav. Oba Sanka sta zelo zanimiva, ker navajata, kako uspešno se naši roj-aki udejstvujejo v ameriškem javnem življenju. To udejstvo-vanje je pomembno zlasti v dobi zadnjih treh ali štirih let V raznih naselbinah bo bili naši rojaki izvoljeni za župane, za občinske svetovalce, ze komisarje in tudi za okrajne šolske nadzornike. Nad 200 naših rojakov zavzema v raznih naselbinah Amerike odlična politična mesta. Ti uspehi so lepi, s slogo pa bi se dalo doseči še dositi več. »Ameriška domovino« je opravičeno poudarjala. da se slovenski naseljenci v Zedin j enih državah smatrajo za enakovredne z drugimi naseljenci kateremkoli naroda. Naši prvi naseljenci, ki so prispeli v Ameriko pred 80 leti rn pozneje, so enakovredni in enako zaslužni za napredek Amerike, kaikor oni, ki se smatrajo za 100 odstotne Američane in ki trdijo, da so njihovi predniki bili v Ameriki že pred 300 leti. Ameriko, kaikršna je, so ustvarili priseljenci. Prvotni naseljenci so sekali gozdove in orali njive noši naseljenci pa so se banri-M s pionirskim delom v rudnikih, plavžih ki drugod ter tako pripomogli do razvoja na temelju, ki »o ga položili prvi priseljenci leta 1620. Naši slovenski naseljenci so ee vedno samostojno udejstvovoli in so torej še bolj zaslužni kakor oni priseljenci, ki so delati po navodilih angleških ned-»omikov do leta 1775. V dobi zadnjih 25 let so se naši naseljenci, ki ao postali ameriški državljani, teko dvignili, da se slišijo njihovi giasovi na najvišjih mestih. Samo Cleveland z okolico ima danes nad 14.000 ljudi našega rodu, la imajo ameriške državljanske pra- vice. V kratkem pa bodo amerikanizirami še tisoči in tisoči naših ljudi. Tako mogočna skupina našega ljudstva lahko tudi nekaj zahteva v javnem življenju. Naši starejši naseljenci, kakor tudi sinovi naših prvih naseljencev so nadarjeni in sposobni ljudje, ki lahko merijo svoj razum ob vsakem času s predstavniki V6eh drugih narodov. Lepo so se naši rojaki uveljavili v dobi 10 let v Clevelandu. Ponovno so izvolili svoje člane v mestno zbornico. Da nes je pet sinov našega naroda v zbornici milijonskega mesta. Slovenci imajo tudi svojega lastnega mestnega sodnika. dva državna poslanca v državni zakonodaji, zastopnike v šolskih odborih in državnih tehničnih uradih Nad 100 slovenskih inteligentnih profesionistov se udejstvuje v raznih poklicih in vsi Slovenci v javnih uradih delajo čast ne samo svojemu rodu, temveč tudi Ameriki. Dosegli smo, kaT smo mogli v javnih uradih mestne državne in okrajne vlade v Ohio, pravi »Ameriška domovina«. Toda v našem političnem in gospodarskem udej-stvovanju ne smemo prenehati. Naši cilji nas morejo voditi vedno naprej, na višje. Lmeti moramo svoje ljudi v vseh večjih odgovornih uradih, kjer bodo predstavljali svoje volilce ter skrbeli, da naš narod ne bo zapostavljen, marveč da se bo dvignila njegova veljava do vrednosti, do katere je po svojih zmožnostih upravičen. Izvolitev člana državnega kongresa je v Clevelandu mogoča. Če bodo naši rojaki složni, ga bodo lahko izvolili v 20 okraju, mnogo glasov pa bodo zbrali po drugih volilnih okrajih v zapadnem delu mesta. Ko imajo Slovenci v vseh javnih uradih že svoje zastopnike, je zahteva slovenske časti, da pošlje svojega človeka tudi v državni kongres v Washinigton. Čehi v Clevelandu so si že pred leti izvolili svojega člana v kongres in češko vzajemnost, ki je dosegla ta uspeh, morajo zdaj na vsak način posnemati Slovenci in ostali jugoslovenski naseljenci Po avtomobilski nesreči v šiški Dogodek kriči po dograditvi gorenjske ceste in po strožjem izvajanju cestnega reda Ljmbljana, 3. marca. Naše včerajšnje poročilo o avtomobilski nesreči na Celovški cesti naj danes izpopolnimo še z nekaterimi podatki, ki deloma hkrait« korigirajo nekatere prvotne navedbe časopisnih poročil. Kakor je potek preiskave pokazal, je trditev nefarte-lah prič, da je dr. Debelak vozil z brzino 90 Ion maio pretirana, ber je njegov avto Pokojni Usar ••oz Rakovega tipa, ki tolikšne nagH-ee v resnici rte zmore. S tem pa seveda še nikakor na rečeno, da avtomobili«* vtna-gičnem momentu ni prekorači dovoljene hrame, ki je na mestu nesreče, kjer se že začenja strnjen sistem mestnega naselja, dovoljena največ 15 km na uro. Razen Številnih drugih prič so na policiji dopoldne zaslišali tudi oba Debelakova sopotnika. Avto, ki je pozineje ubil enega človeka, drugega pa nevarno ranil, je doživel svoj prvi karambol že blizu Križ pod Tržičem, kjer se je voz prekucnil, s čimer je tudi pojasnjeno, odkod tako zamazane šipe in blato na strehi. Po tej prvi nezgodi je moral dr. Debelak za nekaj časa prepustiti volan dami zraven sebe, kri je v resnici tudi varneje krmarila kakor lastnik avtomobila sam. V hipu, ko je dr. De-befak zavozii v Usarjevo družino, je v av- tomobilu gorela ena sama hič, medtem ko je druga zaradi tolikšnih pretresov na vožnji že prej ugasnila. Kakor smo že včeraj na kratko omenili, se je v mrtvaški veži splošne bolnišnice vršiža sodna obdukcija trupla ubitega Ivana Usarja. Zdravnik dr. Suher in dr. Dougan sta ugotovila, da je dobil pokojnik mnogo podpliudb in odrgnin po glavi in kolenu, težje poškodbe pa so na levem sencu in m lobanjski strehi, ki je počila od udarca. Hudo so bili poškodovani tudi možgani in smrt je nastopila zaradi možganskega pretresa. Ta zadnja poškodba in pa prelom lobanje sta bila že vsak zase smrtnoneva/nna. Verjetno je, da je Usar padel na teme pod avtomobil in ga j« voz nato nekaj metrov vlekel s seboj. Nadaljnja kazenska preiskava je poverjena preiskovalnemu sodniku, sodnemu pri-sfearvu Za lok ar ju. Državna tožilec je danes na podlagi policijske ovadbe in izida sodne obdukcije predlagal kazenski pregon zoper dr. Debelaka v smisju § 206 k. z^ ki se nanaša na primere usmrtutve iz mg-lomamoeti — ta paragraf je splošno znan kot avtomobilski paragraf — in določa kazen do 5 let robije. Dr. Debelak je bfl dactes izročen sodišču m prepeljan ▼ preiskovalne zapore. Kar je še posebej tragičnega na tej avtomobilski nesreči, je dejstvo, da se je pripetila na Celovški cesti, na kateri so podobne nezgode izredno pogoste. Ni še leto dni od tega, kar je neki motociMist, tudi zdravnik, ubil v Dravljah mestnega uradnika in priljubljenega amaterskega igralca Bogomirja Kufcmana, manjše avtomobilske, tramvajske, kolesarske in druge vozne nesreče pa so v smeri proti St. Vidiu že kar na dnevnem redu. To je cesta, ki ji je širokopotezna napoved javnih del predlanskim prinesla obljubo, da bo v kratkem rekonstruirana in modernizirana do Kranja. Btcz dvoma je, da je ta cesta ■ modernim zahtevam ustrezajoče ureditve j vsekakor najbolj potrebna. Na tej cesti, ki drži z Ljubljane proti našim turistično najbolj popularnim krajem, ima zlasti ob nedeljah ogromno frekvenco in ob lepih nedeljskih večerih hiti proti mestu po nji na stotine avtomobilov in motoctklistov, med katerimi se vračajo trume skromnejših izletnikov in sprehajalcev, ki si avtomobilske vožnje ne morejo privoščiti in ki jim je včasih — prav kakor pokojnemu Usarju in njegovi družini — še vožnja s tramvajem predraga. Po znani nesmiselni uredbi je treba v večernih urah plačevati posebno takso — da ne govorimo o posebnih izletniških tramvajskih listkih, ki si jih pri prometni politiki naše cestne železnice skoraj ne upamo v misel jemati. čeprav so po mnogih drugih mestih v navadii. Cesta, ki mora prenašat; tolikšno težo prometa, je brez urejenih hodnikov za pešce ob strani, s katerimi so opremljena skoraj vsa druga, brez primere manj fekvenrirana pota ljubljanske okolice. (S tem popravljamo tudi navedbo, da je avto zavozii v družino na hodniku v resnici so ob cesti proti St Vidu za pešce samo nekakšne neočiščene, ▼ temi ki deija neuporabne steze. Tolikšno število tako težkih nesreč na naših cestah bi moralo dati mdslrti naši javni upravi, da je treba v tem pogledu 5im prejšnje remedure. Najbolj nujna je brez dvoma dograditev nove ceste proti St Vidu in dalje proti Kranju, ki se zaradi napačnega razumevanja odgovornosti na odločujočih mestih tako brezobzirno zavlačuje. V podobni meri pa bi bila potrebna tudi strožja policijska ureditev prometa na naših cestah — tudi zavoljo tega, ker so naš: avtomobilisti in pešci po večini brez discipline. Policijske uprave večjih mest imajo posebne referate za prometne nezgode. Pri naši policiji skrbi za vzdrževanje cestno-policijskega reda tako zvani četrti odsek, ki ga vodi zadnji čas svetnik Pestevšek. V področje tega odseka spadajo tudi manjše nezgode na cestah, pri katerih ne gre za odgovornost v smislu kazenskega zakonika. Nesreče, ki mejijo na kriminal, pa preidejo v referat kriminalnega oddelka, ki ga vodi višji nadzornik Žajdela in ki je za potrebe zmerom večje in živahnejše Ljubljane vsekakor malo preveč primitivno organiziran. Nesreča, ki je na tako brutalen način vzela rednika preprosti, delavni družini, bo menda vendarle zadosten opomin, da je treba tu energičnih ukrepov. Počastitev zaslužnega sokolskega delavca Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola je priredil v soboto na čast svojemu načelniku Vladimiru Franketu družabni večer v za to priliko lepo okrašenem salonu gostilne g. Poldeta Zupančiča. Udeležba članstva je bila prav lepa in vsi so pritrjevali lepim besedam načelnika MachtL ga, ki je orisal velike zasiuge brata Vladka za sokolstvo sploh in posebej še za jezdni odsek Ljubljanskega Sokola. K besedi se je oglasil tudi narodni poslanec g Rajko Turk, ki je bil soustanovitelj jezdnega odseka in ki dobro pozna vse težave, s katerimi se je morala boriti ta sokolska edi-nica Delovni program je razložil tajnik Ciril Velepič. Slavljencu je bila izročena spominska listina, katero je umetniško te. delal slikar-grafik g. Justin. Lepa umetni, na je razstavljena v izložbenem okna Tiskovne zadruge. Josip Loj - 70 letnik IPKINO SLOCA'teU 27 30 • ^ ! h tvuim nanrplivnn tu>«1Delovna šola«. Za ta kan. greš je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki mu predseduje zaslužni pedagog, vseučilL ški doeeot dr. Vaclav Prihoda. Ta kongres bo velika mednarodna revija modernega šolstva. Posebno važen pa bo izlet naših praktič. nih šolnikov na Češkoslovaško. Ekskurzija Bq bo vršila ob času šolskega obrata ter si bodo izletniki iz dravske banovine ogledali sodobno šolsko delo CSR Ekskurzijo prireja mariborska Pedagoška centrala Udeleženci ee bodo odpeljali z velikim mariborskim mestnim avtobusom ter obiskali najvažne^a mesta bratske države. To bo prvi večji obi^k naših pedagog«ov v CSR. PODALJŠANO NA SPLOŠNO ZELJO OBČINSTVA! i« dane« ob ki Bl-flC ari imate priliko videti WILLY FORSTOVO MAZURKO 9B3DXHfrter{ O^S^jtd 8t pT»V gOfeOTO najlepši f2m eeoooe 22-21 KINO UNION Danes opoldne odpotuje za dalje časa na Dunaj v študijske »vrhe članica ljubljanskega narodnega gledališča gdč. VaH Smerkoljeva. Ž njenim odhodom bo izgubila naša opereta važno moč, saj Bi le težko zamišljamo opereto, pri kateri M morali pogrešati to izredno ljubeznivo plesalko, ki se je občinstvu prikupila s svojo ljubko igro, s svojim temperamentom in odličnim plesom. Jutri premiere v kina Umonn Največji zgodovinski film vsefc časov Nad 10.090 »odetajodih NAPOLEONOVIH ll©© ON« Werner Kransg kot Nepoi«oii Vlrtnoena igrra, mojeciaika požiga m napeta v*ebina 9d prv«ga prizora do konca preirled Japonski pesniki v srbohrvatskem prevodu Pravkar je izšla lična knjižica >Savreme-:ni japanski pjesniete. ki ima na naslovni strani pri nas kar edinstveno označbo: Paril - Tokio - Split. Lahko bi dostavili še Ljubljano, saj je bila knjiga natisnjena v našem mestu Je to druga evropska izdaja antologije, ki sta jo priredila v Parizu živeči Italijan LioneMo Fiumi in Japonec Kitni Matsuo; splitski profesor, pesnik Ante Cet-tineo pa jo je komaj tri mesece po izidu originalne izdaje prevel v srbohrvaščino. Ta prevod, ki gotovo ne ostane osamljen, je potemtakem prehitel vse druge: v prevajalski književnosti Jugoslavije pač nenavaden tempo, takorekoč rekord. Samo pesnik, ki se mu prav posebno prilegajo oblike, ritmične posebnosti, slike in druge izraževalne značilnosti japonske poezije je mogel tako hitro presaditi cvetober sodobnega japonskega pesništva v jezik, ki je soroden jeziku največjih japonskih tekmecev na Daljnem vzhodu - Rusov. Knjižica japonske poezije je Izšla kakor nalašč za dni. ko je zbegana, že od lastnih strahov dovolj izmučena Evropa ugledala na obzorju svoje usode skrivnostni lik Japonske, te rumene sfinge, ki se vljudno smehlja največjim grozam in ki o nji ne vemo, kaj skriva v svojih zagonetnih očeh. Dalmatinski pesnik, cigar krhka, romansko barvita lirika je bila pred meseci prikazana tudi v stolpcih naše kulturne rubrike. Je dal knjižici celo neko kulturno poslanstvo: »Nadam se«, pravi Ante Cettineo v uvodnem pojasnilu, »da če on (prevod)bar nešto doprinijeti za upoznavanje niponske duše, 1 time uje-dno stvoriti mogučnost i želju za recipročne duhovne veze izmed ju moje zemlje i dale-kog Istoka«. Upanje, ki je dostojno rajnkega A. Henschkeja Klabunda, vendar pa je—kakor pričajo novi mednarodno politični znaki - Nemcem mnogo koristnejše kakor bi utegnilo biti nam, ki bi tudi v tem primeru ostali pri golih čuvstvenih refleksih. Antologija prikazuje osemnajst japonskih pesnikov, ki so razen enega vsi živi. To je njena prednost pred raznimi nemškimi prevodi iz japonske poezije, ki pretežno upoštevajo samo starejše pesništvo. Sodobna Japonska nam govori iz te knjige, njeni modernisti in avantgardisti najsodobnejših struj. V tej poeziji se že močno čuti vpliv za-pada, kakor poudarjata LioneHo Fiumi in Kuni Matsuo v kratkem a vsebinsko polnem predgovoru Sodobne, pod zapadnimi vplivi nastale struje so se uprle konvencionalni poeziji, ki se je tesnila v starem oklepu konfucionističnih in budhističnih idej in po nasproti fevdalni tradiciji poudarile indivi-dualazem, izgrajen na avtonomiji in človeški strasti«. Valu japonskega romantizma je sledil val simbolizma, njemu val realizma, ki je zlasti oplodil roman. L. 1912 se je pričelo obdobje, ki ga imenujejo >taiscio«. Nanj se navezuje najsodobnejša poezija, zvana >seiowd«. Tradicionalna oblika haikai (17 zložna oblika) in waka (31 zlogov) se umika svobodnejšim formam, ne da bi se povsem umaknila iz literarnega življenja. Kaj kažejo ti prelomi v rečeh, ki so na videz tako daleč od stvarnega življenja, kakor je v očeh zmaterializiranega zapadnjaka baš lirika? Avtorja uvoda ne govorita o tem, vendar nam vsa antologija jasno izpričuje značaj in smisel tega preloma. Je to vdor novih idej v japonsko duševnost. idej, ki se izravnavajo s tradicijo tako burno, kakor težke razlike v temperaturi zračnih tokov. A novim idejam ustrezajo globoke spremembe socialnega, gospodarskega in političnega življenja. Mlade japonske generacije čitajo prav kak^r naše velike evropske pesnike in filozofe, odkrivajo lajne prirode pod mikrpskopi in v kvantih energije, toda njihove pesniške izpovedi so vzlic temu samorasle in svojevrstne, zakaj nič ne more izpremeniti skrivnostnih vplivov njihove rasno drugačne kolektivne duševnosti. Zani- i mivo bi bilo primerjati Akike Jo«ane motiv iz FOntainebleaua s podobnimi motivi evropskih pesnikov: tudi v takih rahlih prime- rih se kažejo različni učinki dveh skrivnostnih kemij človeške rase (toda ne v pretiranem smislu nemškega humbunga z nordijsko raso, saj je pred japonskimi očmi vsa Evropa rasna enota). Za primer značilno japonskega dojemanja prirode in življenjskih pojavov si samo oglejmo v tej knjigi drobne lirične motive enega najtoljših japonskih modernistov, Verlai-novega prevajalca Rvuka Kawagl. ki ume v tri štiri verze zgnesti svojski barvite pesniške podobe rn tone. V antologiji imaš verze. ki so vsebinsko tako preprosti, da izpr-va obupuješ nad njihovo brezličnoetjo, loda vca6i ti zazvene z druge strani, vztrepeČejo čuvstveno in zamro kakor zvok daljnje melodije, ki ji takisto ne najdeš vsebine, a se ti je vendar dotaknila duše- V tej svojevrstni preprostosti japonske poezije je nedvomno več naravnega in več vezi s preteklostjo (prim. Klabundove prevode starejših pesnikov), kakor v znani simplicite modernih francoskih poetov, ki je spričo idejno preobtežene narave zapadnega človeka kaj-krat iskana in trudoma >za lase privlečena«. Kakor pri slehernem prevodu iz teh oddaljenih literatur, ne moremo kajpak niti tu kontrolirati, koliko izvirnega bogastva sta rešila prva dva prevajalca im tudi ne koliko ga je prenesel v svoj prevod A Cettineo. Zaupamo pa njegovemu pesniškemu instinktu in že ponovno izpričanemu čutu za muzi-kalno-in imaginistično vsebino verzov. Zato nam je ta stik. z današnjo Japonsko poezijo nudil uro svojevrstnega »doroljstva, čeprav ne prikrivamo mnenja, da nam je poezija Baudelaira. Verlaina, Verhaerena in posebej še naših slovanskih pesnikov mner go bližja, kajti odbleski orientalskih literatur, ki kdaj pa kdaj vzbude našo pozornost, so samo umetniški flirt, ki ne zapušča v nas ne globljih strasti ne težjih misli. Vedno zmova prihajajo v evropsko literaturo takile valovi aziatizma, toda vzlic vsej njihovi eksotični bleščavosti. ki utegne za dalje časa zadovoljiti samo snobe ali vsega naveličane, utrujene uživače. nam ne morejo dati tiste duševne sozvočnosti. kf nam jo vzbujajo pesniki sorodnejših narodov. Zato odlagamo te prodnkte kakor otroci igračke, bi si niso popolnoma pridobile njihovega srca. -—e. Zapiski Predavanje prof. Ivana Vavpotiča 9 sodobni Seski plastiki. V ponedeljek zvečer je priredila Jugoslov. - češka liga v verandni dvorani Uniona predavanje akad. slikarja prof. Vavpotiča o sodobnem češkem kiparstvu. Prireditev je privabila izredno lepo število poslušalstva. Občinstvo, posebej še diviz. generala Nedelikoviča' in konzula Miniovskega. je pozdravil predsednik Jč lige dr. Egon Stare.. Predavatelj je uvodoma opozoril, da je SeSko kiparstvo utemeljeno že v doti Karla IV. in je najprej označil razvojne značilnosti češke gotike in baroka. Prehajajoč ▼ 19. stoletje, ho postaja nacionalna zavest gibalna sila češke umetno- »JUTRO« it 54 4 Sreda, 4 IIL 1936 Domače vesli • Zbor kmetijskih strokovnjakov. Ljubljanska sekcija združenja jugoslovenskih kmetijskih strokovnjakov bo imela srvoj letni občni zbor v nedeljo 5. aprila ob 10. dopoldne v Celju v nosiilni »Pri zelenem travniku«. Poleg notranjih društvenih zadev bodo obravnavane tudi splošno važne stanovske in strokovne zadeve. Občni zbor b« lepa manifestacija stanovske misli in pomena strokovne organizacije. Udeležba zbora je častna dolžnost članov. Udeleženci naj s>2 posiužijo nedeljskih povratnih kart. • Geografsko društvo v Ljubljani ponovno opozarja na svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil v petek 6. t. m. ob pol 18. v Ljubljani v geografskem institutu na univerzi. Poleg običajnega dnevnega reda je na programu izprememba pravil. » Profesorski izpit. Na ljubljanski univerzi je napravila te dni ga. Elfrida Avanzi-ni. suplentka v Novem Vrbasu. rodom iz Vevč pri Ljubljani, profesorski izpit iz na-ravoslovske skupine z odličnim uspehom. • Predavanje Narodne knjižnice čitalnice v Zagreba. Kraljice Marije ulica 3. V sredo 4. t. m. ob pol 21. bo predaval g. dr. Karlo Lušicki o naduhi (z demonstracijami). Vstop prost. » Oskrba revnih otrok iz pasivnih kraje*. Iz raznih krajev Dalmacije, Like in Bosne je prišlo v Zagreb doslej že preko 1.500 otrok, ki jih vzamejo v rejo dobrotniki iz raznih vasi savske banovine. Zadnji transport je tvorila deca iz Duvna v Bosni in so bili tudi otroci silno sestradani, zanemarjeni in slabo oblečeni. Odbor, ki v Zagrebu le transporte sprejema, mora svoje male varovance opremiti z vsem najpotrebnejšim. Nabiralna akcija doslej ni uspela, kakor so pričakovali. Da bi odhor dobil več sredstev, bodo 16- t. m. v zagrehškem gledališču uprizorili Ogrizovičevo dramo »Hasanaginica« in bodo dohodki te predstave posvečeni fondu za oskrbo revnih otrok Poleg tega pa lodo 6. t. m. imeli nabiralni dan. na kater.?m bodo prodajali v korist fonda za revne otroke po 2 Din znake, ki bodo imeli naslov »Beda-pomočc Potem imate sedaj priliko, da kupite pri nas: mošike nogavice, moške čevlje, ženske « ženske < otroške « otroške « in moške obleke po neverjetno nizkih cenah. AN?. KRISPER LJUBLJANA Mestni trg 26 Stritarjeva nI. 1-3 • Zadnji čas je že, da razkrijemo občinstvu, ki je čitalo o svetovnem potniku Jovanči Miciču iz Jagodine, da živi njegov rodni očka v Beogradu kot eden naj. slavnejših mož — zove se Branislav Nu. Sič. Poleg Jules Vernejevega romana, ki je šel dramatiziran pod imenom »Pot okoli sveta v 80 dneh« je napisal tudi Nušič igro, vso vedro in zabavno, »Pot okoli sveta« ali »Čudovite dogodivščine Jovanče Micičac. Celoten aparat Drame in Opere je na delu, da bo premiera pravi praznik smeha in zabave. • Nevihta s točo je divjala v ponedeljek zvečer v Dubrovniku in okolici. Po hudi plohi se je vsula debela toča, ki je napravila precej škode. Po toči je še neka] časa deževalo, potem pa se je zjasnilo in zjutraj je bilo najlepše spomladansko vreme. • Milijonska škoda od poplav v Sremski MitrovicL Kakor smo že opetovano poročali, so se savski valovi v zadnjih dneh že nekajkrat razlili po ulicah Sremske Mitrovice ter poškodovali obrambne nasipe. Mestna občina mitroviška je sedaj ugotovila, da znaša vsa ta škoda milijon dinarjev. Ker mestna občina nima sredstev za ureditev že davno projektiranih obrambnih naprav, se je obrnila na ministrstvo za javna dela s prošnjo za gmotno pomoč. • Ljubezen ne pozna prijatelja. V nedeljo zvečer je bila zbrana družba fantov pri Jakobu Špelku v Bregani, ki skrivaj toči vino. V hiši je čedno dekle, domača hčerka Francka. na katero sta vrgla oči dva dobra prijatelja Hribar Ivan in Zivko Štefan. Posle- dica je bfla. da sta se sprla, In ko je gospodar videl, da postaja reč resna ju je spravil iz hiše, kejr se je dvoboj nadaljeval. Zdajci pa ae je v mesečini zabliskal v roki Milana Hribarja nož. Hribar je 2ivka zabodel petkrat v desnico in nekajkrat v hrtet in glavo. Nevarno ranjenega nezavestnega fanta so odpeljali k zdravniku, da mu je povezal rane. Upanje je, da bo ranjenec ozdravel, le desnica je v nevarnosti, da mu bo ostala negibna. * Tovarna JOS KK»CH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Lfubljane u— Zaključek bolgarskega tedna v drami. Bolgarski teden, ki ga je organizirala Jugoslovensko-bolgarsko liga in ki je prinesel Ljubljani mnogo zanimanja vrednih kulturnih novosti, se je v soboto zaključil v drami z obnovitvijo Kostovljeve komedije »Goljemanova«, ki je v predlanski sezoni dosegla v režiji prof. šesta razmeroma lep uspeh Gledališče je bilo, kakor pravijo, razprodano, obisk pa je bil vendarle precej mlačen, kar priča, da klic po ožjem spoznavanju umetnosti, kulture in tvornega življenja sosednjega bratskega naroda v naši javnosti še ni našel dovolj pravega, spontanega odziva Uprizoritev pa je bila zanimiva predvsem zaradi nekaterih novih kreacij, ki so dale večeru značaj povsem svežega, izvirnega dogodka. Goljema-novo, soprogo tragikomičnega političnega parvenija, ki jo je predlanskim podala Medvedova, je tokrat kreirala Gabrijelči-čeva, ki je dala sicer precej medlemu, dra-matsko nedograjenemu, a tu m tam vendarle neposrednemu liku »politične« soproge in matere mnogo živega elana in naivno verne spoščenosti, da je bila njena igra v resnici majhno središče večera. S tem nastopom je Gabrijelčičeva izpričala, da je v nji mnogo več oblikovalnega daru, kakor ga ima priliko uveljaviti v vlogah, ki so ji po navadi odmerjene. Simpatični epizodi sta podali tudi Severjeva kot huda gospa Petranova in šaričeva kot lirično plaha mlada vdova. — L. M. u— V premislek! V odmoru med pone-deljskim koncertom »Ljubljanskega Zvona« je več poslušalcev koncerta — večina zreli možje, sami pevci ali pevovodje dru-■ gih pevskih zborov, kadilo svojo cigareto pred glavnim vhodom Filharmonije in se pomenkovalo o vtisih koncerta. Pa se oglasi tudi starejši mož — po govoru in videzu sodeč kak pevovodja okoliškega pevskega zbora—: »Pa poslušajte ta tolmačenja pesmi iz sporeda: »tipično... mistično ... folklora... diametralno ... rekonstruirati... itd... itd... V ča&u, ko tako gonijo čisto slovenščino in kranjšči-no, pa pišejo latinski in grški, da povprečen človek še ne razume. Bognedaj, da bi napisal kako besedo v cirilici.. .!< Slučajno sem stal poleg te gruče in nehote slišal pomenek, pa sem si mislil: »Mož je zadel cvek na glavo!« —ž— u— Večer moderne češke glasbe bo v ponedeljek 9- t m. v Hubadovi dvorani. Je to intimni koncert Glasbene Matice, ki nam prinaša dela najmlajših čeških skladateljev. Vstopnice so na razpolago po 10 in 5 Din v Matični knjigarni. u— II. mladinski koncert, ki bo v nedeljo 8. t. m. ob 11. v Filharmonifini dvorani, ima naslednji spored: operna pevka, kolo-raturni sopran gdč. Zvonimira 2pevc zapoje arijo Filine iz opere »Mlgnon«. arijo ge Fluth iz opere »Vesele žene Windsor-ske«, Rosini arijo Rosine iz opere >Sevilski brivec« in arijo Angeline iz opere »Angelina«. Operni pevec — tenor Jože Gostič pa zapoje arijo Franja iz opere »Gorenjski slavček«, pesem Walterja iz opere »Mojstrski pevci norimberški«, arijo iz opere »Wer-ther« in arijo iz opere »Turandot«. Oba odlična pevca zapojeta v duetu dvospev iz opere »Carmen« in dvospev iz opere »Lu-cia di Lammermoor«. Uvodno besedo ima skladatelj Emil Adamič, pri klavirju je prof. Lipovšek. Spored stane 3 Din in Je obenem vstopnica. Dobi se ▼ knjigarni Glasbene Matice. u_ Slovenska šahovska rveia priredi ▼ četrtek 5. t m. v veliki dvorani hotela »Metropol« propagandno simultanko, kd ji bo- HOCETE SMEHA IN GROHOTA, ne pozabite, da prideta Vlasta Burian In Theo Lingen v groteski ki presega „LAŽNEGA FELOMARŠALA" LAŽNI VITEZ nim razvojnim ritmom češke upodabljajoče umetnosti, ki je dala vrsto pomembnih imen od Manesa do Aleša in sploh do tako zvane umetnostne generacije Narodnega di-vadla. Po splošnem orisu smeri in idej češke plastike je predavatelj prešel k posameznim osebnostim, pri čemer so mu bile nalašč za to predavanje v Pragi izbrane ski-optične slike najboljše pomagalo. Po nekaterih vzorcih gotične in baročne plastike se je zaustavil ob osebnosti in delu velikega mojstra Myslbecka. predstavitelja realizma v novem češkem kiparstvu. Nato je prikazal njegova učenca Stanislava Suchardo in Ladislava Šalouna ki že podlegata vplivu prvih impresionistov. Več učinkovitih slik je pokazalo močno umetniško individualnost B^ezinovega duhovnega trata, mistično navdihnjenega kiparja in grafika Frantiika Bilka. Predavatelj nas je seznanil nadalje z delom Rodinovega sodelavca in prijatelja Josefa Ma?atka, dalje s pomembnim meda-ljerskim delom O Španiela, s plastiko Bogomira Kafke. Otona Gutfreunda in zlasti še z največjim češkim kiparjem sodobnosti J. Šturso. Izmed mladih smo spoznali Ku-biČka, Durasovo, Obrovskega. K. Dvo?aka in druge vse po karakterističnih diapozitivih. Svoja pregledna izvajanja je prof. Vav-potič zaključil z nekaterjmi primeri visoko razvite umetnostne obrti (steklo, porcelan, keramika)- Predavanje je poslušalce prepričalo, da soji češka plastika na evropski višini in po svojem umetnostnem pomanu daleč presega regionalni češki okvir. Tudi v nji se čuti. da imajo Cehi v kulturi stvar jal-ni vzood velikega naroda, (—o). Novi zvezek »Slovanskega sveta« prinaša- na uvodnem mestu pozdravni članek prezidentu dr. Edvardu Benešu. Univ. prof. dr. Evgenij Spektorski je prispeval članek »Religiozna problematika pri Turgenjcvu, Tolstoju in Dostojevskem«. V njem pravi, da je zaTes velika »samo ona umetnost, ki se dotika religiozne problematike« in kaže to na primerih Danteja, Goetheja, Wagnerja, Puškina in Gogolja. K tej problematiki sta mogoči dve stališči: negativno ali pozitivno. Drugo stališče pa je subjektivno ali objektivno. Nato prof. Spek-torskij razglablja, kako in zakaj je bil Tur-genjev areligiozen, Tolstoj religiozen subjektivrist, Dostojevskij pa verski objek-tivist. — Doc. dr. Vladimir Murko je zastopan s prispevkom »Organizacija češkoslovaških denarnih zavodov in njih poslovanje v času krize.« Nadaljuje se razprava univ. prof. dr. Franceta Vebra »Etika zadružnega gospodarstva« in zaključuje J. Prochazke razprava »Ljudska štetja v (Avstriji in koroški Slovenci.« O češkoslovaški manjšini v Avstriji poroča členek I. Ho-št'aLka »Češkoslovaška manjšina v Avstriji.« Leo S tarč podrobno razpravlja o češkoslovaških visokih šolah. V Slovanskem pregledu se L. S. spominja 75 letnicc dr. K. Kraimafia in »Narod. Listov« in 60 letnice univ. profesorjev dr. Dolenca in dr. Prijatelja. Zanimiva je bibliografija slova-noznanske literature z »Odmevi iz slovaškega sveta v slovenskem tisku« Številko zaključuje Narodno obrambni vestnik Tudi ob tem zvezku »Slovanskega sveto« moramo eanao ponoviti že ob izuki prve šte- do igrali naši mojstri: dr. Vidmar, Vasja Pire in MSlan Vidmar mL Prijave ie sprejemajo v četrtek od 19. do 20. ▼ hotelu »Metropol« propagandno simultanko, ki jo bo-hovnice je prinesti s seboj. Za gledalce te zanimive torbe je določena najmanjša vstopnina 3 Din. Začetek točno ob 20. uri. Vabljeni vsi šahisti in prijatelji šaha- u— Akademski odsek JCL v Ljubljani pripravlja v počastitev rojstnega dne pre-zidenta osvoboditelja Masaryka 6večano proslavo s koncertom. Nastopijo znani operni in koncertni pevci in pevke in na sporedu bo še več drugih umetniških in reci-feacijskiih točk. Javnost se vljudno naproša, da ne pozabi na ta elitni večer, ki bo v Trgovskem domu v petek 6. t. m. ob 20. Po sporedu bo ples. ZNIŽANE CENE! IME Id M ga morala poznati vsaka mati! OVOMALTINE fa izvrstni izdelek je znan-j stvena kombinacija najbpljl redilnih elementov: mleka,! svežih jajc in slada, s do-1 datkom kakao-a samo za-I radi arome. Ovomaltine zasi-gura otroku uspešen razvoj. ZavojCeK: mali 12.-, srednji 27.—, veliki Dtn 48.—. Kiub esperantistov v Ljubljani vabi članstvo na 15. redni občni zbor v četrtek 5. t. m. ob 20. v klubovem lokalu. u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi IV. redni znanstveni sestanek poslovnega leta 1986/37 v predavalnici internega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani 6. t. m. ob 18. s naslednjim sporedom: 1.) dr. Igor Tavčar: Icte-rus haemolyticus. 2.) dr. Josip Prodan: Demonstracije specialnih tbe-primerov s teoretičnimi razmotrivanji. Vabljeni vsi gg. zdravniki! u— Kresničke in metuljčki gostujejo danes ob pol 16. na šentjakobskem gledališkem odru. Mamice, pripeljite svoje malčke k tej ljubki mladinski spevoigri Prodaja v&topnic danes od 10. do 12. in eno uro pred predstavo. u— Društvo »Tabor«. V četrtek 5. t. m. predava na članskem sestanku tov. Fi-gar Vekoslav, o temi: Naloge emigracije ▼ duhu osnovnih smernic našega pokreta. u— Drevi točno ob 8. II. redni občni sbor »Plesno športnega kluba« v Karini. Potem trening za veliki plesni turnir, ki ho nepreklicno v soboto 14. marca. Odbor • Zolajev roman Ljubljana, 3 marca Danes se je začel predvajati v Elitnem kinu Matici film »Nana«. ki mu je snov povzeta po slovitem istoimenskem romanu Emila Zolaja Zdaj, ko smo videli predstavo. lahko potrdimo, da je to filmsko delo res vredno znamenitega francoskega pisatelja. »Nana« je po zaslugi filmskih imetnikov in umetnic, zlasti Rusinje Ane Ste-nove. pri kateri sta očarljiva zunanjost in igralski talent združena v najlepSi harmoniji, izredno filmsko delo, ki po pravici zasluži vso pozornost ljubljanskih obiskovalcev in obiskovalk kinematografov. Bariz i* 1. 1870. i vsem svojim pestrim življenjem zaživi pred vami tako prepričevalno. da veže film naše zanimanje prav do konca. Ana Stenova v vlogi Nane. očarljivega dekleta z ulice, igra z dovršenostjo, ki jo poznamo že iz filma »Bratje Karama-zovi« (po romanu Dostojevskega), kjer je tudi igrala pokvarjenko, ki je najprej ljubimkala z očetom, nato pa s sinom, v katerega se je naposled resno zagledala V teh vlogah Stenova nima konkurentke, ki bi ji bila kos Pa tudi ostali igralci v »Na-ni« so odlični — znamenje, da je filmsko podjetje hotelo ustvariti delo, ki bodi vredno Zolajevega romana. Pričakovati je, da bo »Nana« deležna največjega zanimanja Ljubljančanov. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES OB 4., 7% in 9% uri BISER FILMSKE UMETNOSTI ANASTEN MANA" t velefilmu D ^ ^ ** po motivih slovitega E. Zolajevega romana. FIlm velike ljubezni tat triumfov. Film kakršnega Ljubljana Se ni videla. Božanska ANA STEN je v tem filmu ustvarila lik vreden EMILA ZOLAJA. Predprodaja od 11. do pol IS. ure. Radi velikega zanimanja za film si vstopnice rezervirajte. u— Sokol L Ljubljana - Tabor sporoča svojemu članstvu, da je preminila zvesta Članica, sestra Terezija Potnik roj. Ogoreve. Blagopokojno sestro spremimo na njeni zadnji poti v sredo 4. t. m. ob 16. iz hiše žalosti. Metelkova ulica 13 k Sv. Križu. Obleka civilna z znakom. u— Omizje pri »Jerci« je zbralo na iniciativo g- Strniše za revno deco 41.26 Din. Posnemanja vredno! u— Premiera izvrstne Lothar — Wode-housove veseloigre »Kikiriki« bo v Šentjakobskem gledališču v soboto 7. t. m. ob 20.15. Igra je zelo zabavna in duhovita, vsebuje mnogo humorja in situacijske komike V glavnih ulogab nastopajo dame: Šubičeva. Grgurevičeva in gg: K. Lavrič, ki proslavi ob tej priliki svoj 300. nastop, Battelino. Petrovčič. Keber in Moser. Šla-ger sezone m mnogo smeha. Režijo vodi Petrovčič. Preskrbite si pravočasno vstopnice. V nedeljo &e igra ponovi. u— Kaj je novega na Liubljanici. Obe zatvornšci, in sicer na GradašSici kn.kor tudi na Špici sta še vedno docela odprti, da more voda naglo odtekati. Zato de"lo ▼ strugi počiva. Ta teden izkopavajo betonsko obrežno sk'adovje, in "o na levem bregu ob Krakovskem nas;T>u pri obrežnih stopnicah na Bregu pod Križevniško ulico. Dukičevi delavci klešejo na primitivnem odru, napravljenem iz upognjenih tračnic, tik nad vodno glaidri.no. Izdolbli bodo 70-cenbimeterske kose v kvadra-tu. Na Bregu delajo s kompresorjem na Krakovskem nasripu pa 6 kamnoseškimi dleti. Na levem bregu bodo preizkusili na treh krajih beton, na desnem nad šentjakobskim mostom pe na prostoru, ki je da'l mnogo poveda Številnim domnevam kakor kaiže praksa, se r e izvaja v čistoči teorije. Penetracija vplivov enega sistema v drugega i® razna nazori ustvarjajo in izoblikujejo zopet nove razločke glavnih gospodarskih oblik, katerih vsaka ima svoje bolj ala manj glasne zagovornike. Danes prevladuje liberalistični sistem z vsemi dobrotami in slabostmi, v državah z avtoritativnimi režimi se zlasti jača vpliv načrtnega gospodarstva, svet pa do sedaj seveda še vedno zaman čaka na že zdavnaj obetano marksistično ®z. komunistično »svetovno revolucijo«. e— Spet dve žrtvi napada. Pri Sv Florjanu pri Rogatcu je posestnik Ignac Kun-stek napadel svojega soseda, 50 letnega posestnika Franca Lončariča na njegovem domu ter ga z udarci s pestmi močno po. škodoval po glavi in prsnem košu V nedeljo ob 21. sta krojač Anton Kidrič ta posestnikov sin Avgust Artič, oba od Sv. Florjana pri Rogatcu, napadla 26 letnega sina posestnice Franca Cajska iz iste vasi z železnim drogom tn ga hudo poškodovala. Oba poškodovanca so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16 30 tn 20.30 velefilm »Traumulus« ta zvočni tednik. Premiera za Jugoslavijo. Iz Maribora a— Mariborski železničarji za nafie morje. V kolodvorski restavraciji je bQ te dni lepo uspeli občni zbor tukajšnjega že. lezničarskega krajevnega odbora Jadran, ske straže. Predsednik inšpektor Franc Rožman je uvodoma prisrčno pozdravil Zakaj godrnja njegova gospodinja? Zato, ker snovi, Id jih z znojem Izloča koža, posebno trdno prilepijo nesnago na perilo. Toda čemu jeza? Saj Zlato-rogovo terpentinovo milo s svojo obifo in gosto peno z lahkoto razkroji vsako, pa tudi to nesnago. Perilo je po pranju kakor novo, snežno belo in duhteče. glede slabe kvalitete betonskega zddovja. Vse štiri kvadre bodo prepeljali i na tehnično višjo šolo. kjer bodo pod nadzorstvom univ. profesorja inž. dr. Alojzija Krala pregledali beton in nato oddali stro-kovnjaško mnenje o njegovi trpežnosti in zmogljivosti. u— Tango foitrott. nove plese.' kamor hoče _ vrag naj nese. Mi, kar nas je stare šole pa plesali bomo tole: Valček, češko besedo, četvorko. a za konec Micka, Franc, vsak rad pleše »povštertanc«. Tabor in pa »Valčkov raj« vsak v soboto pomni naj! 7. UL 1936. — Tabor ob 21. uri. Iz Celfa e— danski sestanek JNS za Celje ta okolico bo drevi ob 20. v Celjskem domu. Ker so na dnevnem redu važna poročila, je članstvo vabljeno, da se udeleži sestanka v čim večjem številu. e— Upokojeno nčiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj sestanek v soboto 7. t m. v. gostilni g. Adama Kincla v St Jurju ob južni železnici. Odhod iz Celja z vlakom ob 16. e— Akademsko predavanje o gospodarskih sistemih. Predavanje, ki ga je prke-dila v četrtek starešinska organizacija »Sloge« v Celju v svojem lokalu v Narodnem domu, je biLo lepo obiskano. Akademik g. Zužič je v svojih izvajanjih orisal teorije glavnih današnjih gospodarskih sistemov: liberalističnoga, socialističnega in komunističnega aLi eolidarističnega. Osnova prvemu je svoboda konzuma in produkcije, socializmu vezanost produkcije, a svoboda konzuma, komunizmu vezanost produkcije in konzuma, zanikanje in+eresov individua na korist celote. Nobeden pa. navzočne, imenoma predsednika oblastnega odbora JS dr Lipolda, predsednika mestnega odbora JS dr. Vrečka in g. žužka kot zastopnika združenja železniških uradnikov. Sledila so poročila tajnika A. Amaliteija in blagajnika Lojzeta Pilaja. Mariborske železničarski krajevni odbor šteje 500 članov in je šlo lani na morje 30 revnih železničarskih otrok na letovanje v dom mariborske JS v Bakru. Pri volitvah so bili izvoljeni: žeL inšpektor Franc Rožman za predsednika, postajenačelnik Mirko Perme za podpredsednika, kontrolor Avgust Amalieti za tajnika, Jože Pflaj za blagajnika Občni rtocr je pozdravil s prisrčnimi besedami predsednik oblastnega odbora JS dr. Lipold, za njim pa predsednik krajevnega odbora dr. Fric Vrečko. Spregovoril je nato o ideji pomorstva prof. Bizjak a— 21 Abrahamom se je srečal danes upokojeni višji policijski stražnik g. Josip Orel. Jubilant je prišel takoj ob prevrat« v Maribor, prej pa je služboval Sv. Ivanu v Trstu. Zaradi kremenltega značaja si Je pridobil velik krog prijateljev in znancev, še na mnoga leta! Pri zapeki, le ni vem črevesju, odvišni želodčni kislini In zastoju žolča pomaga naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. OgL Mg. & vilke izraženo veselje in zadoščenje, da se akademska mladina, ki izdaja to revijo, tako intenzivno zanima za slovanska vprašanja. »Posmrtne novele« Dinka Simonoviča. Kot 5. knjigo svoje zbirke »Moderni hrvatski pisci« je izdala zagrebška založba Binoza v redakciji dr. Josipa Bogmerja »Posmrtne novele« Dinka Simunoviča. L. 1933. v Zagrebu umrli avtor »Mrkodola« je eden najpomemfaaejših pripovednikov, kar jih Je dala Dalmacija hrvatski in srbski literaturi, zato so tudi njegove »Posmrtne novele« vredne pozornosti čitajo-čega občinstva. Zbirka vsebuje trinajst krajših novel, ki so po tvarini, obdelavi ta idejni vsebini značilne za Simunovičevo književno fiziognomljO ta zato izpopolnjujejo njegovo ostalo delo, ki obsega sedem zvezkov. Po knjigi bodo s pridom ta užitkom segli vsi prijatelji hrvatske realistične literature ta posebej Se poznavalci šimunovičevega dela Okrog Šoštakoviča In njegove »Katarine Izmailove«. Opera sovietskoruskega skladatelja Soš^koviča »Katarina Izmajlova« CLadv Macbeth z Mcenska), ki jo je orvo uvedlo v Jugoslavija ljubljansko sledeče, vzbuja upravičeno pozornost. Kakor izvemo. jo prano v kratkem študirati tudi v Zagrebu in nato še v Beogradu. Ob 'stem času doživlja uspehe tudi dnigod. Po uspešni premieri v Bratislavi jo je uprizorilo nemSko glerfalrSče v Pmgi. Sodelavec praških »Literarnih Novin« ?adi v aji »povsem novi operni stil« in vprav »nevmljivi odrski čudež«, lai ga je mogel ustvariti »amo skladatelj, ki ima res kaj povedati, šošta-kovič ni samo komponist, marveč tudi izredno močan drrmatski talent, zato svojih oseb ne sliši samo, anupek jih tudi vidi Medtem ko začenja »Lady Macbeth« osvajati zapadno občinstvo, se v skladateljev« domovfni še vedno nadaljujejo dokaj ostre diskusije o njegovti glasbi. Strokovna kritika se v glavnem strinja glede pozitivnega ocenjevanja šoštakovičeve g'asbe. Toda službni organ »Pravda« je nedavno priobčil oster napad na Šošrtakovičevo glasbo, ki ga je ponatisnilo tudi glasilo IjndsKega kcmisarijata prosvete »Sovjetsko izkustvo«. Članek ima naslov »Sumbur vmjesto muz7kfi« (Zmeda namesto glasbe), in pravu med drugim, da je Soštakovičeva glasbe v tej operi »nalašč neskladno narejeni zvočni tak« in da je tej godbi težko slediti. Se ostreje je »Pravda« 6. februarja t. 1. ocenila najnovejšo Soštakovičcvo skladbo, balet »Jasen vrelec«. Glasba tega baileta sicer ni tako drvji eksperiment, kakor v »"Katarini Izmajlovi«. vendar je »brez karektera, samo brenkanje. ki nič ne pove«. Odpor službenih krogov zoper najmodernejšo umetnost ne preseneča, ker v zadnjih letih tudi v slikarstvu, v literaturi in drugod pospešujejo stare smeri. Tflko se v arhitekturo iavnih palač zopet uvaja klasrčni slog. Profesor ruske literature na moskovski univerzii. bivši oxfordski profesor in knez Svatopluk Mirskij pa se m področju literarne kritike bori m reafc- zem in ostro kritizira poizkuse »najmoder-nejšega« literarnega sloga. Knut Hamsun. ki si je s svojimi romani »Blagoslov zemlje«, »Potepuhi«, i. dr. pridobil mnogo vnetih častilcev tudi med Slovenci. je bil v zadnjih mesecih tarča zelo ostrih napadov ne le domačega (norveškega), marveč tudi tujega demokratičnega tiska. Ti napadi so odmev Hamsunovih preočitnih simpatij do hitlerjevske Nemčije, posebej še njegovega zares neprikupnega nastopa v primeru nemškega pacifista Carla von Os-sietzkega, ki že dolgo hira v koncentracij* skem tatorilču. Kakor poročajo v najnovejši številki praške »Literarni novinT«. doN-va Hamsun v zadnjem času z vseh strani sveta poleg neštetih pisem, ki irražajo razočaranje njegovih častilcev, tudi številne svoje knjige, katere mu vračajo v mak protesta ljudje, ki so Knuta Hamsuna še nedavno šteli med svoje največje književne simpatiie. Zares je težko razumeti Hamsu-novo odurno gesto v primeru, ko so vsi častilci njegovega dela pričakovali nekoliko človeške toplote: v primeru intelektualca, ki ni storil nič drugega nego da je oznanjal med Nemci miroljubno misel. Prvi bolgarski prevod Dantejevega »Pekla« je pravkar izšel pri državni založbi v Sofiji. Pekel je prevedel in opremil s komentarjem v Pragi živeči bolgarski pesnik Kiril Hristov. juluju mlinu iuuli i i i a n 111111 Pet knjig sa 20 Din vam da edino Vodnikova družba »JUTRO« St. 54 g Srcih, ITT. TOB a— Dr. Klag« pride t Maribor. Ljudski univerzi se je posrečilo pridobiti za predavanje silovitega psihologa Veselem kmeti&u«, drugi večer pa kot princ Radja. mi v »Bajaderi«. Premiere otroške igre »Princeska in pastirček« bo v nedeljo 8. t. m ob 15. To ljubko in zabavno delo re-žira Milan KošiČ. a— Zla rezervne častnike bo jutri dne 6. t m ob 20. obvezno predavanje v prostorih bivšega kina »Apolo«. Odsotnost morajo rezervni oficirji pismeno opravičiti komandantu mariborskega vojnega okrožja. a_ 0 nevarnostih t gorah bosta sliiali ▼ sredo 4 t m. ob 20. predavanje v dvo; rani ljudske univerze. Videli boste tudi mnogo skioptičnih slik. Planinci, v sredo vsi v dvorano ljudske univerze! a— O upepeljevanju mrličev bo predaval v četrtek ob 19. (7. uri) v Studencih v dvorani Špuraj predsednik »Ognja«, dr. lAvg. Reieman s skioptičnimi slikami, ki bodo kazale zlasti krematori je in kolum-barije v Češkoslovaški. Vstop je vsakomur prost. a— Planinci, skavti, mladina! V. predavanje Alpinistične šole bo drevi ob 20. v dvorani ljudske univerze. Predaval bo Franjo Vilhar iz Ljubljane o nevarnostih v gorah. Predavanje bo spremljalo večje število skioptičnih slik. a— Za las ušli smrti. Ko so se v ponedeljek zvečer vračal iz šv. Petra proti Mariboru krojaški mojster Franjo Stajnko sodni pripravnik Jože črufer in zavarovalni zastopnik Ciril Lappi, vsi iz Maribora, se je sprožil s Meljskega hriba plaz, ki se je zrušil na cesto. Imenovani so v zadnjem hipu na svojih kolesih ušli sigurni nesreči ali smrti, ki bi bila neizogibna, ako ne bi imeli koles. a— g prerezanimi žilami na levi roki so pripeljali reševalci v splošno bolnišnico 39 letnega bivšega občinskega slugo Boštjana Ferleža iz Košakov S pravočasno operacijo so mu rešili življenje. a_ Dvoglavo tele sredi Maribora. Za to živalsko čudo so se vrgli razni amaterji v licitacijo in nudi najvišji ponudnik 600 Din. Dvoglavni teliček se je skotil v hlevu gospe Forstnerjeve v Frankopanovi ulici 2. Teliček ni ostal pri življenju, kakor smo že poročali, živalco bo najbrže dobila uprava mestnega muzeja a r s t v o Navzlic sankcijam večji izvoz v januarju Izvoz se je povečal za 21, uvoz pa za 86 milijonov Din Gairinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o naši zunanji trgovini v mesecu januarju, ki nam kaže presenetljivo dejstvo, da je bil v letošnjem januarju navzlic prenehanju izvoza v Italijo celo za 8% večji, nego lani v januarju. V mesecu januarju smo vsega izvoz'li 351.730 con blaga farni 210.625), v vredno-trti 288.8 milijona Din nasproti 267.8 milijona Din v lanskem januarju. Naš izvoz "je bil torej letos v januarju po vrednosti ža 21.0 milijona Din ali za 7.9% večji nego lani v istem meSecu. Po količini pa beležimo zmanjšanje izvoza za 28%. in sicer predvsem zaradi tega. ker je zaradi sankcij precej nazadoval izvoz lesa, ki v količini igra znatnejšo vlogo V januarju zadnjih let se je naš izvoz gibal takole: ton mili i. Din januar 1932. 187.500 218.3 ' januar 1933. 191JOO 232.2 januar 1934. 237.400 232.7 januar 1935 210.600 267.8 januar 1936.' 151.700 288-8 Naš uvoz v Januarju pa je še bolj narasel nego izvoz, kajti letos v januarju smo uvozili blaga za 342.5 milijona Din nasproti 256.7 milijona Din v lanskem januarju, tako da mamo tu povečanje uvoza nasproti lanskemu letu za 85.8 milijona Din ali za 33.4%. Zaradi znatnega povečanja uvoza je bila naša trgovinska bilanca v januarju pasivna za 53.7 milijona Din, dočim je bila lani aktivna za 11.1 milijona Din, predlanskem v januarju pa pasivna za 26.9 milijona Din. Pri posameznih postavkah našega izvoza vidimo seveda znatnejše spremembe. Tako je bil letos v januarju izvoz žita zelo Rlab. Kakor prejšnje mesece tudi v januarju nismo izvozili prav nič pšenice, koruze Pale 300 vagonov v vrednosti 3.2 milijona Din (lani 3954 vagonov za 31.4 milijona Din). Izvoz fižola je v primeri z lanskim letom nazadoval od 307 na 60 vagonov odnosno od 4-5 na 1.7 milijona Din. Znaten ie bil v januarju izvoz konoplje, ki je znašal 19.1 milijona Din nasproti 9.6 milijona Din v lanskem januarju. To povečanje izvoza konoplje je v zvezi s sankcijami, ker Ee vse sankcijske države sedaj obračajo na nas zaradi konoplje, ki so jo prej kupovale v Italiji. _ Izvoz konj je znašal 2.8 milijona Din in se je gibal priliično na lanski višini. Gove-de smo izvozili 4952 glav (lani 5095) v vrednosti 62 milijona Din (7.5). Precej je nazadoval izvoz telet, in sicer od lanskih 1125 na 284 glav. Znatno večji pa je bil izvoz svinj, ki smo jih izvozili 22.495 glav (lani 14.635) v vrednosti 30 milijonov Din (17.2). Občutno je nazadoval izvoz žive perutnine, in sicer od lanskih 6.1 na 2 3 milijona Din, nasprotno pa se je dvignil izvoz svežega mesa (žive perutnine) od lanskih 21.0 na 55.4 milijona Din. Velik je bi! izvoz svinjske masti, ki ie znašal 12.1 milijona Din (lani 4.9). Tudi izvoz perja in puha se je v pr;meri z lansk m januarjem povečal od 2.7 na 4 milijone Din. izvoz jajc pa od 9.6 na 11.4 milijona Din. Izvoz surovih kož se je gibal na lanski višini in je znašal 5 milijonov Din. Pri izvozu posameznih vrst surovih kož pa vidimo precej sprememb kajti letos smo v januarju izvozili za 3.3 milijona Din goveiih m telečjih kož, lani pa le za 0.6 milijona Din. Padec izvoza lesa Vpliv sankcij se kače predvsem pri izvozu lesa. V primeri z lanskim januarjem je izvoz gradbenega lesa nazadoval od 39.8 na 24.6 milijona Din. Pri tem pa je treba upoštevati, da je bil že lani v januar ju naš izvoz lesa zelo slab in znatno manjši nego v prejšnjem letu. V januarju zadnjih treh let se je naš izvoz gradbenega lesa gibal takole: vagonov milij. Din jan. 1934. 6574 53.3 jan. 1935. 4477 39.8 jan. 1936. 2735 24.6 V primeri z januarjem pred dvema letoma je bil letos v januarju naš izvoz gradbenega leSa tako po količini, kakor tudi po vrednosti za več nego polovico manjši. Izvoz drv pa je padel od lanskih 1054 na 149 vagonov, izvoz oglja od lanskih 177 na 102 vagona in izvoz izdelkov iz lesa od 74 na 36 vagonov (od- 3.6 na 1.9 milijona Din). Izvoz ekstraktov za strojenje je bil nekoliko večji nego lani in je znašal 2.8 milijona Din (lami 1.9). Nazadoval je 'zvoz sode od 3.1 na 2.0 milijona Din, povečal pa se je izvoz kalcijevega karbida in ci-anaimida od lanskih 0.1 na 5.4 milijona Din. Izvoz ferosilicija, ki se je lani v januarju povzpeli na 2.7 milijona Din je letos nazadoval na 0.4 milijona Din. Zanimivo je povečanje izvoza cementa od 4.9 na 5.9 milijona Din, surovega bakra od 30.8 na 38.7 milijona Din in rud od 8.0 na 9.7 milijona Din Zakaj »e je povečal uvoz? Znatno povečanje uvoza je pripisati predvsem večjemu uvozu tekstilnih surovin. Kakor znano so naše tekstilne tvomi-ce proti koncu lanskega leta prišle precej v stiske zaradi pomanjkanja bombažnega prediva. ki so ga prej dobivale po večini cs Italije, Ce&oskmSka pa je fcrros bon*. baznega predava v klirinške države kon-tingentirala. Kakor je pogodbe, je naša tekstilna industrija v zadnjih mesecih lanskega leta precej porabila od svojdh zalog surovin in se je morala zato v januarju v večji meri zopet oskrbeti z novimi surovinami. Tako smo v januarju uvozila bombaža in bamba-žnega prediva za 61.8 milijona Din, nasproti 41.0 milijona Din v lanskem januarju in je torej samo pri tej postavki zabeležiti povečanje za preko 20 milijonov. Povečal pa se je tudi uvoz volne in volnenega prediva od lanskih 9.8 na 19 6 milijona Din in uvoz svilenega prediva od 6.3 na 8.3 milijona Din Skupaj znaša torej povečanje uvoza tekstilnih surovin skoro 33 milijonov. Vrhu tega je omenita večji uvoz železniškega materiala, ki je znašal 12 mil:jov Din (lani 4.8). Končno beležimo povečanje pri uvozu nafte od 2.7 na 6 milijona Din in premoga od 6.5 na 10.7 milijona Din. Devalvacija rublja Kakor znano, je sovjetska vlada 16. novembra lanskega leta odredila za pospeševanje tujskega prometa novo relacijo rublja nasproti ostalim zlatim valutam, in sicer tako. da se dobi za 3 francoske franke 1 rubelj Ta nova relacija pomeni zmanjšanje zlate vrednosti rublja na eno četrtino prejšnje vrednosti, ki pa je bila le še nominalna. Sedaj je šla sovjetska vlada še korak dalje in je gornjo relacijo predpisala kot obvezno tudi v zunanji trgovini pri obračunavanju izvoznih in uvoznih organizacij in pri valutnih operacijah. V novem razmerju (3 fr. franki = 1 rubelj) mora ruska državna banka s 1. aprilom valorizirati vse svoje zlate in devizne rezerve. Gornji odlok sovjetske vlade od 29 februarja pomeni priznanje devalvacije rublja, čeprav je po ru- i «kem valutnem zakonu ostala vsebina rublja na papirju nespremenjena, namreč 0.77 grama, medtem ko bi morala po novi relaciji znašati 0.19 grama. Gospodarske vesti = Emisija državnih 4% blagajniških zapisov zaključena. Kakor poročajo iz Beograda je bi'a včeraj opoldne docela vpisana vsa vsota 200 milijonov Din blagajniških zapisov, nakar je bilo nadaljnje vpi-sovanie zaključeno. — Podaljšanje začasne trgovinske pogodbe z Grčijo Ker se še niso pričela po gajanja za nov donolni sporazum k trgovinski pogodbi med Grčijo in Jugos'avijo, je bila veljavnost začasnega trgovinskega sporazuma od 7 septembra lanskega leta podaljšana še do konca t. L _ Pred sestavo nove uredbe o razdolžit- vi. V trgovinskem ministrstvu 6e ie te dni vršila konferenca ministrov, na kateri so razpravljali o izvajanju sedaj veljavne uredbe o zaščiti kmeta, ki je bila izdana pred nekoliko meseci in je za njeno izvajanje potrebno, da se izdajo še razni pravilniki, ki jih uredba predvideva. Ti pravilniki so bili že prej izdelani, pa niso bili objavljeni, ker je vprašanje razdolž'tve medtem dobilo širši značaj. Sedaj gre za to, ali naj se izda nova uredba, ki bo vprašanje kmečkih dolgov definitivno rešila V zvezi s tem se razpravlja tudi o vprašanju, ali ne bi brk) potrebno urediti tudi vprašanja dolgov drugih gospodarskih stanov. _ Financiranje avstrijskega izvoza v Italijo. V smislu dogovora med avstrijsko in italijansko vlado, da se avstrijski vrednostni papirji, ki so v posesti Italijanov, porabijo za financiranje avstrijskega izvoza v Italijo, objavlja sedaj Banca d'Italia, daje od finančnega ministrstva pooblaščena kupovati 7 odst obveznice avstrijskega mednarodnega posojila iz leta 1930 (italijanska transa) po 790 lir za 1000 lir nominala, in sicer do BI. marca U Po tem terminu bo italijanska vlada prevzemala te obveznice le v smislu določb dekreta o prisilni oddaji vrednostnih papirjev. Z nakupljenimi obveznicami bo Italija poravnala del obveznosti za plačilo uvoza avstrijskega blaga. _ Samopomoč kmetov za povišanje cene živine. Iz Konjic nam poročajo, da je ta-mošnja podružnica Kmetijske družbe pričela že praktično izvajati akcijo za povišanje cene živini. Po vsem srezu je odposlala okrožnico, ki poziva kmete k organizirani samopomoči. Rezultat se Je že po. kazal na sejmu dne 2. t. m Kmetje konjiškega sreza so pokazali ta dan popolno složnost in niso pod ceno prodajali živine. Tako so na tem sejmu dosegli za debele vole ceno 4 do 4.50 Din, za telice 3 do 3.50 Din, za krave 2 do 2.50 Din in za teleta 4 do 4.50 Din. S tem je napravljen samo začetek Agilno konjiško podružnico pa čaka še nadaljnje delo, ki bo gotovo uspelo. državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. marca ponudbe glede dobave toponovih deščic in do 10. marca glede dobave raznega telefonskega materiala. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 12. marca ponudbe za d»bavo 300 kg črne ko-lomosti teT jamskega brezovega in brestovega lesa. D i rek olja državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. maTca ponudbe za dobavo 3.000 kg čistega bencina. .100 cmajliranih senčnikov, žice in palic iz me-di, razne jeklene vrvi in 4.000 kg strojnega olja, do 20. marca glede dobave smrekovega lubja, raznih zarode, svedrov za les in železne mehke žice, do 26. marca glede dobave napušača za trofazni izmen.-čni tok ter 2.000 m jeklene vrvi. Uprava 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 24. marca ponudbe za dobavo raOTbih strojnih jermenov. Pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bo 6. marca ofertna licitacija za nabavo 300.000 kg nafte, 13. marca glede dobave raznih vijakov, 18. marca glede dobave platnenih in volnenih krp za čiščenje, 1*. marca g'ede dobave raznih žebljev, 20. marca glede dobave raznega papirja. 23. marca glede dobave Taznih jeklenih svedrov 24. marca gdede dobave razne bakrene žice. 27. maTca glede dobave raznih predmetov iz gume in 38. marca glede dobave azbestne in bombažne vrvice, azbesta v ploščah in gumiranega platna. Borze 3. marca Na ljubljanski borzi je deviza New-york danes za malenkost popustila. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi pri nižjem tečaju 9.45, angleški funti nespremenjeno po 250, španske r>ezc5« 205 - 225; >6« 190 - 205. »7. 160 — 170; »8« 105 — 110. Otrobi: baški sremski in banatfcki 95 — 99. Fižol: baški uzenčni 190 — 200. Budimpeštanska terminska borza (3. t m) Tendenca slaba. Pšenica: za nwc 17jOO bi., za maj 17.26 — 17-28; koruza: za maj 1437 — 14J8. BOMBAŽ. + LiverpooL 2. marca. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 5.78 (5.73), za julij 5.62 (5.58). + Newyork, 2. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 11.18 (11.20), za julij 10.42 (10.46). Huda nesreča v kamnolomu Zagreb, 3. marca. o. V kamnolomu v bližini Bregane se je pripetila danes huda nesreča. Predčasno je eksplodiral naboj di-naimita. Delavca Janeza Frigla je na mestu raztrgalo. Odtrgalo mu je glavo, roke in noge ter jih vrglo 50 m daleč. Dospele so nove srečke drž. razredne loterije tal jih dobite od danes naprej v ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. z o. z. — LJUBLJANA Sv. Petra cesta 19 f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, tašča in svakinja, gospa ANA GREGORC SOPROGA SOL. UPRAVITELJA, po dolgem in mučnem trpljenju dne 3. marca, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage nepozabne pokojnice bo v četrtek, 5. marca ob 16. un iz hiše žalosti na župno pokopališče v Toplicah. DOLENJSKE TOPLICE, dne 3. marca 1936. DRAGOTIN GREGORC, soprog; DRAGO, sin; JOŽEFA, snaha; MARJETA DTL.AGH, mati; DR. ALBIN GREGORC, JURIJ GREGORC, svaka; ALOJZIJA DR. CELESUNOVA, svakinja. Maurice Ren and: Menih prosjak Bil je sončen zimski dopoldan, ko je neki popotni menih tiho potrkal na vrata majhne koče sredi soasonskega gozda. Oblečen je bil v preprosto haljo, s težkimi gorskimi čevlji na nogah. Pod gostimi črnimi obrvmi so sijale vesele oči. Gotovo se že več dni ni obril, kajti obraz mu je bil poraščen z brado. Ker ni bilo odgovora je še enkrat potrkal s težko palico in veselo zaklical: — Ej, oče Cruet! Vrata so se le malo odprla in na pragu se je prikazal človek, ki je došleca sumljivo meril. Menih se je odkril in bil skoro iznena-den. — Kaj gospoda Crueta ni doma, je vprašal. Moški med vrati je zlovoljen odgovoril: — Cruetovi so že lani zapustili kočo. Zdaj smo mi gospodarji. — Ah, tako, tako! se je čudil redovnik. Pa Sg je takoj znašel in z ljubeznivim nasmehom dejal: — Smem li upati, da me boste prav tako prijazno sprejeli, kot prej Cruet? Vsake dve leti prihajam tod in pobiram miloščino Nagovorjeni se ni premaknil od vrat in samo z glavo odkimal: — Nismo bogati . - . Saj ne prosim denarja, vzklikne veselo menih — prosjak. Ustavljal sem se tu le zato, da popijem krožnik tople juhe. Saj me povabite ? Govoril je z naglasom okoliških kmetov, kar je nezaupnega človeka pomirilo. Veselo se je nasmehnil: _ Le vstopite, je dejal kakor da bi mu bilo žal prvotne nevljudnosti. Zdaj vam, kdo ste. Mnogo so mi že pripovedovali o vas. Umaknil se je in zaklical: — Ej žena. Pokazala se je starejša ženska in zaskrbljena od glave do peta merila tujca, s j aha. — Gospa, lepo vas pozdravljam. Ali mi hočete povedati vaše ime, veselo povpraša redovnik. — Barquenoisovi smo, odgovori kmet Nato se okrene k ženi: Častiti brat bo kosil z nama. žena se je hitela opravičevat: — če bi vedeli, da pridete, bi pripravila kaj boljšega. _ Nič ne de, jo preikine gost, meni vse prija in tekne. Malo zelja ali repe, pa ča-ša vode — to je moj obed! Gospodinja je poslala moža po vode k vodnjaku, češ da jo je v kuhinji zmanjkalo. _ Kaj iz vodnjaka zajemate vodo? se je čudil menih. Kaj pa je z onim izvrstnim studencem? _ Minulo zimo je usahnil, ie dejal Bar qusnois, zato moramo zdaj zajemat- i-r vodnjaka. Tamle je, petdeset metrov od hiše/ — Ljubi Bog me je menda poslal k vama. Poiskal vam bom nov izvir, tri, kolikor hočete, sredi dvorišča. — Zares! se zdrzne Barquenois. PraviM so mi že, da s pomočjo čarobne palčice po-iščete studence v zemlji. Kmet je nato odšel po vode. _ Vaš mož mora imeti mnogo skrbi? je menil redovnik Ali je bolan? Morda je bila letina slaba? _ Ne eno ne drugo, je odgovorila žena, kakor da bi se hotela izogniti pojasnilu. _ Poslušajte me, draga žena, mogoče se vam zdim preveč vsiljiv. Verujte mi, Se v vsaki hiši me sprejmejo kot iskrenega prijatelja, ki še nikomur ni kaj slabega svetoval _ O tem tudi jaz ne dvomim, dragi brat _Ni dobro, da si človek polni glavo a težkimi skrbmi. zaupajte se mi! . . _ Imeli smo neprilike .. Čudno je, da vam niso že sosedje pravili o tem . . Prihajate iz Songevillea in nič vam niso o nama pripovedovali? . . . — Ne! _ Orožniki so zakrivili najine neprijetnosti. Dobro je, da vam povem vse, prej kot naju pred vami očrnijo hudobni jeziki. — Bilo je pomladi . . v naši neposredni bližini so bili umorili nekega potnika, ki da je imel seboj polno mošnjo denarja . . . Saj tako pravijo, da je b'l umorjen . . Potnfk je namreč izginil . . Ob-■ dolžiii so mojega moža, da ga" je ubil in 1 oropal. Orožniki so prišli k nam m preko- pa« vso hišo... Vi ne veste, kakšne sitnosti smo imeli! . . . Gnali so naju v mesto pred preiskovalnega sodnika. Kakšna sramota za nas! . . zagrenili so nam vse življenje! _No, to je v resnici težko. . je vzdih- nil menih, kimajoč z glavo. _Mož je tu! Ne omenite mu ničesar, o tem, kar sem vam povedala! Barquenois je vstopil in postavil vedro vode na kamnita tla. Tedaj se je žena znova obrnila k redovniku: _ Saj res, ali hočete popiti kozarec vina? _ Hvala, nikoli ne pijem alkohola. Menih je nato z dobrim tekam ta živahne volje pripovedoval šaljive zgodbe Iz svojih popotovanj. Zakonca sta ga pazljivo, brez besede poslušala. Po kosilu se je redovnik dvignil: Zdaj pa na delo! Mudi se mi dalje. Čudni gost je odšel na vrt in odrezal šibo v bližnjem grmu. _Zakaj vam bo to? ga je vprašal Bar- (juenois. _Prav enostavno. Ta šiba se bo pričela tresti v mojih rokah, čim bo naletela na najmanjšo vodno žilo v zemlji — Hotel bi videti, da bi verjel! — Takoj se boste prepričali. Se ve®» pravim vam, da se bo palč ea pričela tre- | sti tudi tedaj, če je v zemlji kakšna kovi-! na. Mogoče je na vašem posestvu zlata i žila? . • Nekoč sem našel kovčeg, poln j zlata v globini dveh metrov! I _ s takšno šibo? se Je ftudfla žena. _ Prav s tako paJčico, odgovori mirno redovnik. — Poslušajte, dragi brat, jaz sem se premislil. Zadovoljen sem s svojim vodnjakom kine potrebujem studenca. Fnstl- ; te to vašo šibo, drugače bo svet mislil, da sem praznovereai . . . Redovnik pa je že kakor da bi ga ne slišal, pričel preiskavati zemljo. — Ali se hočete prepričati z menoj, da tiči živ vrelec vode v tej smeri? je veselo zaklical, stopajoč zmerom bliže grmovju. Barquenois ga je zgrabil za roko: — Ne! ga je naglo prekinil. Nimam rad takšnih čarovnij! Nisem praznoveren! . > — E, pa kakor hočete, je vzdfhnil redovnik in vrgel proč šibo. Pa je res škoda . . .Torej na svidenje! Po dveh letih se spet oglasim, ali ne? Do takrat Se boste morda premislili ta dovolili, da polščem nov studenec. Stisnil Je Barguesnoisu ln ženi roko ter krenil na pot. Zakonca sta videla, kafco je izginil v gozdu. ★ Četrt ure kasneje je vstopil v malo krčmo, na kraju gozda, kjer sta ga čakala dva orožnika Skočila sta naglo pokoocu to a spoštovanjem pozdravila došleca. — Ali jim je gospod inšpektor prišel na sled? se oglasi eden od njih. _ Imamo jih! . . . vzklikne redovnik veselo in sleče haljo Ukradeno blago je zakopano v njihovi zemlji Sedaj nam ne uide! . . • Dokaze imam! . . . Zdaj vem, da je on roparski morilec! »J in KO« it S! r 6 StoedE, % ML 1990 Lepa Helena ni bila najmlajša... Malo nazornega nauka k „ III jad i" —Porazna odkritja švedskega r"":::::::::1 "'.....•-•-'-"----- publicista — Pariš, Helena, M&nelaj in drugi • • Policijsko ravnateljstvo v Tokifu Ni lepo govoriti javno o letih kakšne dame, včasih je pa to zelo zanimivo. N. pr. zadeva z lepo Heleno, zaradi katere se je pre-lilo toliko krvi pred Trojo Koliko let je štela ta vzornica vseh lepih žena, ko jo je ugrabil trojanski Pariš? Neki švedski publicist se je odločil, da spravi v to stvar končno nekaj jasnosti in je napravil s svinčnikom v roki in z grškim bajeslovjem v drugi točen račun: šved opozarja na Helenino sestro Klitenv nestro. ženo mikenskega kralja Agamemno-na in mater treh otrok. Ko je izbruhnila vojna s Trojo, je štela njena hči Ifigenija že 20 let, njeni materi je bilo tedaj že okrog 40—let in Helena ni bila dosti mlajša od svoje sestre. Lahko torej z gotovostjo trdimo, da je bik) Heleni nekako 39 let, ko jo je od-vedel Pariš. In ko je deset let pozneje lepotica na otzidju Troje navdušila trojanske starešine s svojo krasoto ter jih spomnila na njihovo davno minulo mladost je imela za sabo že — 49 pomladi. Kaj pa Pariš, ki si ga predstavljamo vedno kot gizdalinskega lieliriča, ki mu je komaj prvi puh pognal pod ravnim grškim nosom? V tej stvari se je treba še posebno dobro spoznati v grški mitologiji. Nekoč je bila v TesaHji poroka med kraljem Pelejem in nimfo Tetido. Med svate so pozabili povabiti neko damo Erido. in to s polno pravico, kajti omenjena dama je bila po svojem značaju strašno prepirljiva. Kjerkoli se Je pokazala, povsod so nastali nevšečni prizori.Toda to, da je niso povabili, je ni motilo- Svoje delo je s satansko maščevalnostjo le opravila: vrgla je zlato jabolko v dvorano med svate, to jabolko pa je nosilo napis »Najlepši« in je bilo tisto jatolko, ki ga je Pariš kmalu potem v znani lepotni konkurenci ob Idi izročil boginji Afroditi kot najlepši med najlepšimi. Takrat mu je bilo dvajset let. A zdaj moramo vedeti še to. da je bil Ahil. sloviti junak pred Trojo, sin Peleja in Teti-de. Ko je izbruhnila trojanska vojna, je bil Badoglio opazuj« bitko v severni Afriki 1 Ahil že poročen in oče. Iz različnih navedb lahko sklepamo da mu je bilo kakšnih štirideset let. Od tiste lepotne konkurence ob Idi, da se teko izrazimo, je torej poteklo kakšnih štirideset let in iz vsega tega sledi, da je bil Pariš, ko je ugrabil 39-letno Heleno, »mož v najlepših letih«. Štel jih je namreč že 60;.. A stvar je še lepša. Pariš je imel sestro Kasandro. strašno prerokinjo. Ko so Ahajci zavzeli, zažgali in porušili Trojo, jo je Agamemnon vzel s se-toj, po vsej priliki kot ljubavnico. Ta lju-bavnica je štela ob rojstvu svojega brata Parisa let ob koncu vojne si jih je bila naložila torej že ... 90! In na to prastaro Kasandro je bila zgoraj omenjena Klitemne-stra, ki je sama že štela skoraj 60 let, tako strašno ljubosumna, ko jo je njen mož prive-del v domačo hišo. da jo je dala s svojim možem vred umoriti-čeprav je imela kot 60-letna starka in mati treh odraslih otrok sama ljubezensko afero z nekim Egistom-.. 50-letna Helena pa se je po padcu Troje s svojim prevaranim možem Menelajem skoraj deset let vozila po morju v domovino, dokler ni prispela z njim po mnogih dogodivščinah kot 60-letnica v svojo palačo v Šparti, iz katere jo je bil skoraj 20 let prej odvedel 60-letni Pariš.-. Da, mnoge čudeže si dovoljuje ta pre-šmentana ljubezen-posebno če jo vzamejo v roke pesniki! Japonski uporniki so pri svojem paču zasedli tudi poslopje tokijske poticijske direkcije. Stavba je, kakor kaže naša slika, moderna zgradba Porod s cesarskim rezom Dedična Woolwortfeovih milijonov umira »Woodworthova princesa«, vnukinja ustanovitelja ameriških Woolworthovih vele-prodajaln, Barbara Htrttomova, princesa iMidivanijeva in sedaj grofica Haugwitz-iReventlov, zbuja menda poslednjič pozornost sveta. Kakor poročajo londonski listi, ta najbogatejša žena na svetu timra. Te dni je rodila dečka. Porod je bil s cesar-isflcian rezom, treba je bilo kirurgove pomoči, ki je otroka sicer rešila, mati pa bo od tega, kakor vse kaže, umrla. Grofica Reventlov šteje danes 23 let in ima za seboj precej burno življenje. Posebno senzacijo ja obudila njena poroka z rusko-armenskim princem Aleksijem Mdi-vanijcm, ki je bil taksnim dolarskim princesam kar usoden. Ta zakon se je moTal končati z ločitvijo. To je bilo v maju pre- teklega leto, nekoliko mesecev pozneje se je princ Mdi/vamri, kakor znano, snurtno ponesrečil na nekem avtomobilskem ialet« na Španskem, njegova bivša žena pa se je že dan po ločitvi ouiožila z danskim grofom Reventlovom. Pred kratkim so iz Londona poročali, kako velike priprave se vršijo za porod prvega otroka iz tega zakona. Starša sta angažirala celo armado zdravnikov in strežnic, dala sta pripraviti otroku kar štiri sobe po najmodernejših higi-jenskih predpisih, vsem, ki bi imeli z otrokom kaj opravka, je bilo ukazano, da morajo stopati v te sobe primerno desinfi-cirani in z masko na obrazu. Vsak dan bi se morali dati po zdravnifau pregledati, a da se otirok zava.ruje pred ugrabitelji, so najeli posebnega detektiva, ki bi ga sitalno čuval oborožen do zoib. Ovire za pohod v Abeslnijo Sodba ameriškega poročevalca Beattieja Bivša ameriški vojni poročevalec Edvard Beattie pravi, da padec Ambe Alagija ne pomeni kakšne posebne prednosti za Italijane preko tega, kar so že storili z zavzetjem Makale. Če z italijanske strani zagotavljajo, da vodi iz Ambe Alagija nekakšen udoben dohod do Desija in Adds Abebe, je to zmota. Iz Ambe Alagija sicer vodi cesta do abe-smske prestolnice, a vsakdo v deZeli ve, da je to najslabša cesta v deželi. Premagati mora višinske razlike do preko 30^0 m in vodi skozi pokrajine, kjer je tako mrzlo, da se voda jxmoči spreminja v led- Razen tega gre cesta skozi ozemlja, ki se v dvodnevnem deževju spremenijo v samo močvirje. V dežju so ta ozemlja neprehodna. Med Ambo Alagijem in Desijem je 200 km ozemlja s skrajno neugodnim podnebjem. Še pred nekoliko dnevi je dež v tem ozemlju popolnoma uničil šest vasi. Cesta je tako grda. da niti v najlepšem vremenu italijanski tanki . Ofitialnega mesta ne zavzema, todia njegov nasvet poslušajo v vseh težkih položajih in prav tako tudi danes. V paročBIh o taribuAjimti dogodkah, ki •o ae odigravale prošli teden na Japonskem, se je omenjajo često ime kneza Ki- Knez Sajonji 7 Sreda, 4 HL BS8 SPOR Se en pregled iz Ga-Pa Umetno drsanje kjer naši drsalci v edini drsalni disciplini, za katero so bili prijavljeni, zaradi pomanjkanja treninga sploh niso nastopili, je poteklo prav za prav v veliki premoči Avstrije. Dasi se ta premoč ni pokazala s tem, da bi bila Avstrija dobila tudi tri zlate kolajne, je vendar z eno zlato, eno srebrno in eno bronasto kolajno odnesla z olimpijskih borb na ledu največ lavorik. Važno pa je posebno to, da se je avstrijska šola, iz katere izhajajo že leta in leta najboljši zastopniki te umetnosti, uveljavila kot celota. Schafer, Kaspar, brat in sestra Pausin ter Se nekatere avstrijske drsalke so pokazale vse, kar si lahko lajik z veseljem ogleda pri plesu in godbi ter tako prirejenem umetnem drsanju. Razen njih so spravili lepe uspehe tudi Nemci in pa švedinja Hulten, ki je bila še najbolj podobna avstrijskim zastopnicam. Prvona-grajena v drsanju parih Nemca Baier-Her-ber sta se za svoj spored z dobro godbo pripravljala po nemško temeljito in sta zato tudi dobila nagrado v zlati kolajni. Precej glasov pa je bilo že tamkaj v stadionu In Se mnogo več pozneje po svetu, da tista njuna zmaga spričo velikega znanja, ki sta ga pokazala mlada Avstrijca Pausi-nova, ni bila docela neoporečna. Toda edino in končno sodbo so rekli sodniki in pri tem je vsako poznejše kritiziranje izidov več ali manj neumestno. Naslednica Sonje Henie, ki bo po zadnjih vesteh menda sploh za vselej pustila olimpijsko karijero, bo Angležinja Colledge ki je bila že na teh zimskih igrah dolgoletni kraljici na ledu v prostem sporedu popolnoma enakovredna, čudno je navsezadnje, da je Angležinja, predstavnica tega. hladnega in umerjenega naroda, pokazala v tem sporedu toliko topline, notranjosti in zanosa. Naskok Sonje Henie do zlate kolajne je izšel že iz obveznih vaj. Popolnoma norveška domena je bdlo Hitrostno drsanje s katerim so si Norvežani priborili skoraj polovico točk na tej olimpijadi. V zvezi s tem je treba pripomniti, da so zlate kolajne za vsako izmed štirih disciplin v tej panogi mnogo prevelike nagrade, poaebno če jih primerjamo n. pr. s 50 km tekom ali napornim in dolgotrajnim turnirjem v hokeju na ledu. Pri svetovnem prvenstvu so to »krivico* že popravili in dajejo za zmage v vseh štirih disciplinah samo en prvenstveni naslov. V ostalem pa sta bila samo še dva naroda ,ki sta se mogla poleg Norveške in Finske količkaj udeležiti teh uspehov, in sicer Amerika in Avstrija. Posebno mučen je ta borni izkupiček za Američane, ki so leta 1932 v svojem Lake Pla-cidu nastopili kot veliki favoriti in si tudi priborili več zlatih kolajn, sedaj pa se je pokazalo, da je situacija med najboljšimi v hitrostnem drsanju v resnici le takšna kot je bila v prejšnjih letih. Norvežani so spet uveljavili svojo premoč, ki jo imajo že leta in leta in jo je mogel bežno prekiniti samo znani Finec Thunberg. Vsi ostali, posebno cela vrsta žilavih in kratkono- Norveški tekmovalci pridejo v Planico Prireditelji skakalnih tekem v Planici so dobili včeraj pismeno obvestilo predsednika Norge Skiforbunda, ki jih obvešča, da FIS in norveška smuška zveza nimata nobenih ugovorov proti tekmovanja na orjaški skakalnici v Planici. Snoči se je sestal odbor norveške zveze in določil, kateri tekmovalci bodo Norveško zastopali v Planici. Imena bodo brzojavno sporočena v Ljubljano. Tako se torej ni treba bati, da bi imeli letos spet tik pred tekmo sitnosti zaradi nastopa posameznih tekmovalcev. Povratek naših vojakov iz Chantonixa Včeraj se je vrnila iz Chamonisa naša vojaška smučarska ekipa. Dosegla je sijajen uspeh v alpski kombinaciji, kjer je Znidar, ki nas je zastopal tudi na olimpiadi, zasedel v alpski kombinaciji prvo mesto. Vodja ekipe, podpolkovnik Milan Po-povič. je sporočil naši Zimskosportni zvezi. da bi drugo leto Francozi radi poslali na trening v Planico štiri svoje smučarje. Za reciproeiteto naj bi jim mi poslali v Cbamonix štiri naše smučarje, da bi jih treniral v slalomu znani francoski mojster Emile Allais, ki je zasedel v Gajmischu tretje mesto v alpski kombinaciji. Smučarski tečaji na Triglavu. Od 15. marca do 15. maja bodo oskrbovane na Triglavu Staničeva koča. Dom na Kredarici in koča pri Triglavskih jezerih. Snežne prilike so ugodne. Planinci-tfmučarji, ki radi slabih snežnih razmer v nižini niso imeli prilike za smučanje, naj izrabijo sedanjo priliko. V Triglavskem domu na Kredarici bo od 15. marca do 15. aprila stalno na razpolago smuški učitelj JZSS g. Stopar. član letošnje ekipe na olimpijadi v Ga-Pa. Osrednje društvo SPD bo nadalje priredilo turne tečaje, in sicer od 22. do 29. marca, od 29. marca do 5. aprila ter od 13. do 20. aprila v smeri od Mojstrane preko Triglavskega pogorja do Črne Prsti pod vodstvom smnških učiteljev JZSS. Podrobne informacije dobite v pisarni gPD na Aleksandrovi cesti, kjer ae tudi sprejemajo prijave. Akademiki in dijaki, ki se žele udeležiti tekme v Planici v skupinah kot šolski izleti. morajo prijaviti čimpreje direkciji državnih železnic število izletnikov, da bo mogla direkcija pripraviti zadostno število vagonov zanje in določiti s katerim vlakom bodo ti vagoni odpravl^ni v Planico. SK. Ilirija (Smučarska seKcija). Drevi Ob 18.30 je v klubski sobi kavarne Evropa sestanek članstva, na katerega se vabijo zlasti Tavčar mL Glonar in šorli Slavko. gih Japoncev, pa v teh tekmah niso mogli nikamor. Bob Olimpijske nagrade so se slednjič delile še za bob, vožnjo s sanmi v dvoje in v četvero. Nemci so imeli za zmago v teh dveh disciplinah idealne pogoje, saj so težko in nevarno progo poznali do zadnjega metra in startali kot rekorderji na njej. Usoda jim je tukaj zagodla precej bridko; bob v štirih z drugo garnituro Ne^nčije se je prekucnil in so bili sploh veseli, da nI bilo žrtev, prvi s slavnim Kilianom za krmilom pa je v nevarni >Ba7ernkurve« dobil toliko zavore. da je s skupnimi časi prav tako kot Belgija zasedel komaj sedmo mesto. Srečni in dvojni zmagovalci so bili Švicarji, ki so spravili zlato in srebrno kolajno, bronasta pa je padla v dar Angležem. Tudi v bobu v dvoje je pet drugih bobov »povozilo« domačina Kiliana; dvojno zmago — z zlato hi bronasto kolajno — so v tej disciplini slavili Američani, še eno srebrno pa so dobili Švicarji. Kilian z najboljšim sovozačem Nemčije se je moral zadovoljiti s petim mestom. Čeprav je bila konkurenca omejena le na države, ki lahko vzdržujejo drage naprave za izvajanje teh športov, je vendar poraz Nemčije precej neprijetno odjeknil med množico navdušenih prijateljev teh drznih voženj po kilometer *in pol dolgem lednem jarku, v katerem je lahko najmanjša ne-pažnja odločilna za rezultat in celo usodna za življenje. Izven olimpijskega sporeda in torej brez nagrad v zlatu, srebru ali bronu so tekmovale vojaške patrulje v tekmi na 25 km, združeni s streljanjem, kjer so se za vse večje in manjše uspehe v raznih drugih panogah oddahnili Italijani, ki so proti pričakovanju in nadvse častno zasedli prvo mesto pred Finci in Švedi. Zmago so nadvse glasno proslavili že »na licu mesta«, še bolj pa s pomočjo svojih zgovornih zastopnikov tiska. Sicer pa je res, da so s to zmago dobili za svojo alpsko vojsko krasno spričevalo. Slabo so se odrezali Nemci na petem, še slabše pa bratje čehoslovaki na predzadnjem mestu in Poljaki na koncu devetih patrulj na startu in cilju. Razen te vojaške vežbe je bilo vpleteno v olimpijski spored še keglj'an]e na ledu, ki pa med večino udeleženih narodov in nenemško publiko ni moglo vzbuditi večjega zanimanja. Garmisch Partenkirchen je poleg številnih uspehov z raznih vidikov beležil predvsem ta veliki uspeh, da se je Nemčija pokazala kot odlična organizatorica te mani-festacijske športne prireditve za mir med narodi. Olimpijske igre ne morejo ustvariti večnega miru med narodi, lahko pa navežejo prve krepke niti od naroda do naroda, po katerih se pozneje gradi tudi splošni mir. Te niti so se v Garmischu pletle 10 dni najbolj idealno in že poletna olimpijada bo pokazala, da je bil začetek XI. olimpiade srečen in bo berlinski zaključek postavil močan steber v stavbo prijateljstva med narodi in, tovarištva med tisoč! in tisoči športnikov v vsega sveta. L. S. MBAHOVEC Velika svetovni uspeh Planinka čaje, katerega uporablja na tisoče bolnikov tudi v kuostranstvu, je zahvaliti njegovemu zdravilnemu svojstvu. Zdravilna zelišča, iz katerih je Planinko čaj sestavljen, se povečini nabirajo v jugoslovanskih planinah in to v tistem času, ko se nahajajo učinkovite zdravilne sestavine v rastlinah v največji meri. Pri kateanh boleznih se je pokazal Pla-ninka čaj Mj. Bahovec zdravilnim? Pri obolenju želodca, boleznih jeter m žolča, obolenju in lenivo6ti črevesja, hemoroidih (zlati žili), debelosti, ledvičnih boleznih, revmatizmu, gihtu m išijasu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih bolezn-n in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (artc-rtosklezori) in pri kožnih boleznih. Da se doseže redno delovanje prebave, da se izločijo in odstranijo strupi ;z telesa, se priporoča tudi zdravim osebam, da se na spomlad podvržejo 6—12 tedenskemu zdravljenju s Planin ba čajem. Boljše in odpornejše zdravje, sveži izgled, moč in velja za življenje se doseže s pomočjo Pla-irinika kure. Zahtevajte v apotekah izrecno Planin-ka čai Bahovec za Din 20— „ ____ Res- S. S»/3<5 Sokol Težave viniškega Sokola Vinica pri Črnomlju, 3. marca Belokranjski Sokoli se v naši javnosti Je redko oglašajo. Težave, ki se z njimi bori že dolga ieba vsa Bela krajina, so zapustile tudi v društvih sledove V Metliki in Črnomlju je pomanjkanje manj vidno in je zaradi tega tudi društveno življenje še živahnejše. Hude posledice neurejenih gospodarskih razmer se kažejo zlasti pri 6icer marljivem Sokolu na Vinici pri Črnomlju, ki je imel prejšnjo nedeljo letni občni zbe negotovosti--! Ce bi se bila prei dobila, bi biila lahko izvršila svoj načrt in šla V stricu! — Zdaj pa — pol diveh bo kmalu, in. — !« »Do treh sedli stric tako in tako pri svojih knjigah!« je tiho oporekto dieMe. »In konec koncev — enkrat je treba dognati to reč!« Čudno grenka, odločna črta se ji je zadolbla v obraz. »Ce vztraja pri tem, da obdrži vso dediščino, ako se vza- meva — in če mu sodišče pritrdli--tedaj si morava pač brez denarja osnovati skupno prihodnost! Res je sicer, da ti kot gledališki igralec ne služfiš mflijonov — as tiem vred, kar dobim jaz za svoja umetna obrtna delai, bo menda dovoffj za dva!« Marico jo je molče poslušal, toda izraz njegovega obličja je pričal, da mu niso biSe n^ene besede nič kaj pogodu. »Talko z lahkim srcem se jaz me ba odrekel najinega deleža, dete! — In samo zato, ker strte ne ■mara, dla se poročiva! — Ne, skupaj se morava tirudiite, skupaj ga morava pregovoriti! — Seveda ie posebnež in čudak, ali, če bi oba še enkrat zlepa govorila z njim--kar zdajle teh ko stopiva do njega. Deset minut, pa sva tam!« Pričakujoče je pogledal dekletu v obraz, toda soglasja, ki ga je upal najta, ni opazni. Marja je nejevoljno zmajala z glavo. »Saj veš, kako napeto je moje razmerje do strica, Marko! — Ce hočeš sam še enkrat govoriti z njim, se kakopak ne upiram — a jaz — ne, jaz ne morem! Res ne, Marko!« Mladi mož je pogledal v tla. »Morda imaš prav, Marja! — Nemara je res bolje, da grem sam k njemu — kar zdajle — samo kaj vem,- nekakšna čudna slutnja me obhaja--« Marja je nestrpno mahnila z roko. »Nu prav«, je končail, »če nočeš — si M i te ne morem!« Nobeden izmed njiju se ni menil za moško postavo, ki je zdaj počasi prikorakala po pločniku. Šele ko mu je nekdo položil roko na ramo, se je Marko obrnil. Pred seboj je zagledal o goreli, razbrazdani obraz moža, kli mu je molil cigareto naproti. »Ple-ase — če smem prositi ognja za mo;o cigareto?« T remi tek afli kaj je Marko nezaupljivo meril neznanca z očmi. Nato je segel v žep in ukresal prižigakik. »Izvolite —« Šele zdaj je mogel razločiti tujčev obraz, njegove kuštrave, sivkaste lase, ostri, kljukasti nos in zanemarjene brke. Nekaj v tem obrazu ga je bodlo v oči, a kaj je bilo, mi mogel takoj presoditi. »Mainy thanks!« Neznanec je pokimail ki počasi odšel, malomarno držeč tlečo cigareto med ustnicami. »Neznana prikazen —« je tiho rekla Manja. »Ce le ni imel drugačnih namenov?« MaTko se je živčno zasmejal: »Slabo ba se mu bil-i obnesli! — AH, Marja — pol dveh že bije! Moral se bom podvizati, če naj še govorim s stricem — in — upam, da ga najdem dobre volje! — Vsaj nekaj tistega denarja mora dati iz rok, že zato. da bo konec te večne pravde!« »Sam veš. da ga pravda kaj malo teži!« Neobrzdana raz dira ž eno s?t se je čedalje razlooneje izražala v Marjanem vedenju. »Dokler nama ima s čim greniti življenje — —« Marku ta obrat razgovora menda ni bSl po godu. »Saj bova videla —« je hlastno odrezal. »In — kako naj ti sporočim izid svojega poizkusa?« »Ce se ne bo predolgo zavlekel, te čakam tam-le v kavarni!« je po krat/kem obotavljanju rekla Marja. »Podvizal se bom, kolikor bo le mogoče — « V slovo si je še hitro ponesel njeno roko na ustnice. 2. podarja. Zavore so 'zaškripate, In avtomobil 5e obstal pred vik) v drevoredu. Šofer v urna formi je skočil s svojega sedeža ter odprl vratca trojici mož, ki so takoj nato stopili iz voza. »Tak tukaj je rekei eden izmed nSh, dokaj obilen gospod, ki mu pod mehkim, temnim klobukom nt biio lahko razločiti obraza. Samo konec tieče smotke je zdaj pa zdaj zažarel t temi. »Da, gospod komisar!« »Aha — in tu je že naš stražjrfk Mote! — Dober večer, Mole — ali bajje, dobro jutno!« Z iztegnjeno roko je stopil komisar k redarju, ki je stnažil pred odprt&md železnimi vrarfi v park. »Vražja reč! — Umor, sle rekfi pri telefonu! — Nu, da vidimo!« Počasi se je obrnil k spremljevalcema. »Pojdimo, gospoda! Sledovi so največ vredni, dokler so še topli!« S temi besedami je nekoliko hitreje krenil za stražnikom, ka je že stopal proti hiši. Kmalhi nato je stal pod vratno svetOjko, kž mu je zdaj razločno obsijaila obraz. Bil je okrogel obraz z vsemi znamenji nedolžne dobrodušnosti. Dobrodušna je bila tucft smehljajoča se črta okoli polnih ust, kfi je v njih pri slehernem koraku po taktu zanihaha smotka. Samo čudni, predirUivi izraz njegovih svetih oe se nekako ni ujema! s to očitno dobrodušnostjo. In ravno v teh očeh se je res razodevalo komisarjevo pravo bistvo. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^delka »Jutra« |J|J| V Ttlftlflkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, aH pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipalacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Podružnica „Jutra" na Sv. Petra cesti štev. 19* (zadružna hranilnica) sprejema oglase in ponudbe ter daje naslove malih oglasov. Oni, ki jim je ta podružnica bolj pri rokah, naj se je pridno poslužujejo. smrnm Beseda 1 Oln. davek S Din M lifro aH dajanje naslova 5 Oln. Najmanjši »nesel 17 Oln Frizerko ali frizerja dobro moč, sprejmem takoj. Plač« po dogovoru. — H«rfne>r, brivec, Stražišče 40. šifflH Vzgojiteljico #lč,em od pol 6 do 8. Poizve m kavarna Vesel, MikloSi-(icvn cest« 10. 338S-1 Natakarica prtfcnpljiva, dobi službo v dobri gnstiln-i v Ljubljani. J>'a«lov v vseh poilovalni-p-ah Jutra. 5850-d Pomočnik manufakturist dobi mesto v trgovini M. Kramar, Kamnik. 3946-11 2 kro jaška pomočnika »nrejm-sm er velike rn mali; komad«. J«*ko Znidar, krojač, Senovo-Tlajhenbnrg. 5041-1 Fina rodbina v Beogradu iSče za takoj vzgojiteljico, po možnosti i maturo, k llšletni gimnazijki, s perfektnim manjem francoščine, event. klavirja. — Pismene ponudbe v {-Tamy*Sčwvi s sJiiko na ogl. odd. Jutra pod »Intefkren-na«. 595S-1 Službi išče Vsaks beseda S0 par; davek Oln, ca dajanje naslova " Din, najmani?: t} Oln Mladenka zdrava, pridna, poštena, z gospodinjsko šolo, vežča kuhanja in vsakega dela, želi stalno mesto k boljši drnžmi. Na«top 15. marca ati pozneje. Ponudbe na podružnico Ju-tra Maribor pod šifro »Ubogljiva«. 5374-2 Mlad trgovski pomočnik irrešjMK) stroke, prosi za • slu-žbo. Gce za hrano in stanovanje. — Ponudbe na podnržnioo Jutra Maribor pod »Pomočnike. SC63-2 Trgovski pomočnik mlad, vojaščin« prost, izvrsten aranžar, dober prodajalec, išče mesta. Nastopi takoj. Ponudbe na podnii-nico Jirtra v Trbovljah pod šifro »(Prvovrsten«. 59*4-3 Potniki Beseda ) Oln laveh S Di«. •» Per sko društvo Rakek« za Din 3500.- sv-ent. menja za prvovrstni harmonij. 31147-26 Klavir prodam po nizki cena. Naslov ▼ v*eh poslovalnicah Jutra. 0339-36 G. Th. Botman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 83 Kakor da bi se vadil y skakanju za olimpijado, Je slromaik v velikem loka zletel po zraku hi priletel aa pod-nos s steklenicami in kozarci, ki ga je rieki kuhar nesel mimo. On in kuhar, oba sta se povaljala med razbito steklenino. Seseda I Dtn. davek 3 Di* ca 51fro ali dajanje naslov« 5 Din. Najmanjši tnesefc n Oln Šivalni stroj nemški fabrikat, pogrezljčv, z okroglim čolničkom, ki tudi Stika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyr-šerva 36. 8385-® Pisalni stroj portable, brMhtben, ugodno proda Kock, Beethovnova 16, pritličje. 5853-29 Seseda 1 Din davek ? Dio ta llfro aH dataaje sukri " CHn NaJmanJH eneseli 17 Oln Žično železnico 1300 do 1600 m dolžine, z eno ali dvema žilnima vrvema, kapi takoj Ing. M. Wei.nschenker, — Beograd, BiTčaninova 98, telefon 20332. 5606-7 Športni voziček kupim. Ponudbe m og!. odd. Jutra pod »Dobro ohiranjent. 5867-7 5 Be»eda t Din davek 3 iJm, za Sitro atl dajanj* naslova I Dla NaJmanJSI tnesek 17 Dh» Parne stroje kompresorje, motorje, elek-troinstalacije itd. montira, ureja in popravlja Varšek, elektro in strojno podjetje, Domžale, Stob. — Zaloga el ektropotrebščiin. TO-00 Kopita J B«m(M I Dia- davek S 01*. n Sitro aH dajanje naslovi. S Din Najmanj!) nesel 17 Dtn Koacesioniran Bančno kom. zavod, Maribor, kupuje ia prodaja vrednostne papirje vseh vrst unovčuje menice, čeke, terja*« pri denarnih zavodih itd. posrednje naložbe kapitala, financiranja, dmžabništv«, posojila itd. izvršuje kompenzacije dolgov pri denarnih zavodih Dri. razredna loterija ia informacije Kapitalisti, vlagatelji, kakor todi dolžniki, obrnite se r vseh denarnih in bančnih zadevah le na gornji nasiov. — Kulantno, strokovno in vestno poslovanje. Za odgovor priložite Dm 3 znamk. 52S8-1S Genena posojila do zneska Din 10.000, dajemo. Za odgovor potrebna znamka Din 3. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jam-stvoc. 5383-16 Denarne zadeve bančne, hranthvičke in po-sojSntske terjatve, vloge vseh denarnih zarvodov, vrednostne papirje. Vojno škodo VAM KUPI IN PRODA icpoeluje raane kredite v gotovini na hranilne knjižice in hranilne knjižic« na vknjižbo. Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. Zanesljive nasvete in informacije glede naložbe kaipitala v gotovini in h ranil siih knjižicah, pri nakupu in prodaji hranilnih ksjižic dobite edlnole pri pooblažčeni Trg. agent, za baočne in kreditne potle ALOJZIJ PLANINSEK Ljubljana, Beethovnova ul. 1H/H. — Telef ob 36-10. — Za odgovor znamke. 3350-16 Vse bančne In kreditne posle nakupe in prodaje lahko uredite najugodneje po tom Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planinsek Ljubljana. Palača Du. nav« telefon 35.10 Bet. hovnova ul. 14..n 4725.16 Stanoifamil Besedi 1 Din. Javek ' Dti. w iifre ali dajanje »slove Cln Najmanfil tneseb 17 r»»n Zakonca državna uslužbenca, iščeta za takoj 3—3 sobno stanovanje s pritiklinami, v bližini centra. Ponudbe pod šifro »205« na ogl. odd. Jutra. 5372-31a ih h wi T * nri Opremljeno sobo z dobro hrano m oekrbo, oddam za 500 Din, v centra. Naslov v vedi poslovalnicah Jutra. 5069-tB Opremljeno sobo g prostim vhodom, oddam takoj ali pozneje. Bohori-červa ulica št. 34a. 337v ta Slfro alt tajaqle naslova 5 Oln. Najmanj« tneseh 17 Dla. V Smiheln pri Novem mestu oddam gostilno v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5342h37 Vpeljano mlekarno in trgovino na ppometn«m kraju, ugodno oddam. Pismene ponudbe pod »Trgovina« na ogl. odd. Jutra. 5385-lfl Poslovne prostore odda« sa delavni**. Poizve se Kolodvorska 18, pri hiš- 1 niku. 33T&49 i Seseda 1 Din davek J Lu. t» llfro ali dajanje naslova ? Dla. Najmanjši tnesek 17 Dla. Lep vinograd na idealni legi, v okolici mesta Celja, s pripadajočim arondiranim posestvom, obstoječim i® lepe vile, vini-f arije in gospodarskega poslopja, ugodno prodam. Vsega skupaj 14 johov. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Redka prilika«. 5043-20 Stanovanjsko hišo ali vilo v Ljubljani, kupim. En del plačaim v gotovini, en del prevzamem v hipoteki. Ponudbe s točnimi pogoji na ogl. odd. Jutra pod »Hiša v Ljubljani«. 5377-20 Štiristanovanjsko vilo moderno, v bližini cerkve sv. Jožefa, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5363-20 J-M;da I Oin lavefe . Dir re šifro -II dajanje aslov; - Mn NaJmanJIi tne^V »7 Oin sočne in sladke stalno v zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI. PIŠITE SK DANES : Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, ženako, namizno, posteljno perilo in rjuhe. »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in Darhenti najboljše Kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Pišite takoj na »KOSMOS« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvofa-'tova cesta 1. Telefon 2 9 § 1 PREMOG DRVA in K AR BO PAKETI rv. SCHUMl Dolenjska cesta KDAJ JE VAŠ ROJSTNI DAJ*? DR. TAGORA BEHMEN indijski astrolog je z znanstvenimi metodami ugotovil, da je rojstni dan človeka vezan z določenim srečnim številom. Nudimo Vam tabelo znamenitega astrologa z vzhoda. Dan Jan. Febr. Marc April Junij Julij ' Avg. ; Sept. Okt Nov. Dec. 3707 15803 I 29476 77364 6837 9836 24801 26585 34001 62417 12775 37432 45813 28242 73627 12914 23997 24859 72203 17208 28247 34071 45848 52573 12996 52580 62146 72114 ' 77604 | 63007 82801 62465 74510 89252 6855 12907 28283 37434 45811 : 52504 36924 62314 73604 15900 34002 26598 37500 45815 29453 46426 72184 8860 52784 43495 6842 9833 23998 i 36982 15894 46387 74532 87439 57835 98705 9839 12901 23994 15864 34040 37438 89269 6833 12708 3757 36906 24860 34072 17244 23996 26586 37484 77381 12989 17224 28286 6851 12910 72120 77602 99103 15858 77354 12771 : 24808 j 34038 45849, 9848 ; 12906 37451 28282 34019 17210 28232 24890 26596 28237 4287 j 46418 6889 17085 24846 26588 | 72142 9842 12902 ! 73613 24839 34018 63063 ' 77605 ! 52269 9838 12912 17086 28249 46487 3723 4282 72211 36946 i 6871 j 9847 15821 | 29489 42298 | 6840 9832 12705 73611 58408 77375 i 9834 17223 ' 72136 17216 , 12995 23995 26589 58485 46452 I 87412 6828 26584 34036 23991 37460 45851 52511 34075 15843 9831 12904 17217 46369 52781 62453 89299 72135 6847 12988 17084 23993 48514 58373 23999 24828 45858 52578 62159 72121 — i 83005 -- 6900 17081 29458 37472 52522 8855 45852 52514 ! 9835 24845 34020 12917 24880 62303 3742 46440 57817 15888 74529 6852 36976 9841 12915 17216 ; 24843 26590 12917 28231 i 63062 82805 98369 99551 9845 3736 17082 24810 15830 9846 46457 28239 37474 36915 17090 24885 15817 52273 73615 6830 12776 17083 58432 17089 34853 12997 26593 34024 28238 37482 63019 72126 77603 89577 13000 74536 58411 6844 12909 34023 37473 45853 52515 62149 4493 29486 45859 52572 24888 26591 45900 72204 12779 17241 24829 28246 37476 52525 62472 24842 72102 82802 63017 77601 9844 12911 24815 52571 62150 72109 3751 57850 63014 72110 17087 62148 63009 52576 24840 52517 37479 45862 29492 12916 17220 6853 46498 73608 62466 72217 15873 72111 82804 89580 92921 72133 12095 i 17211 24823 52520 62153 i 24000 63011 i 52502 63015 ! 6849 62158 45854 62156 52570 12908 34021 37480 23992 34076 24854 26594 9837 15843 46393 45855 62157 72104 82805 83006 12903 6854 6846 52780 73648 17222 28281 9843 45860 j 52513 i 17243 j 34022 | 24841 : 37481 15819 12707 17206 36919 62344 77371 8859 | 6831 9840 12903 17088 72188 46450 63064 72108 82803 — 63018 IZBRANO SREČKO IZVOLITE TAKOJ NAROČITI, KER JIH BOMO POŠI-T-IALI SAMO, DOKLER JIH BOMO IMELI NA IZBIRO. PRODAJALNICA SREČK RAZREDNE LOTERIJE BRAČA MARKOVIČ, KNJEGINJE LJUBICE IS BEOGRAD KNJEGINJE LJUBICE 18 V tak« beseda 2 Din; davek Din, ta llfro ali dajanje naslova S Din, nalmanjgi tnaack BI Dla V svrho možitve želim spoznati solidnega, akad. naobraženega 40—50 letnega gospoda v dobri poziciji z gotovino 230.000 do 300.000 Din. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dobro naložen kapital«. 3380436 Seseda I Dla. lavah it i ta litra aH dajanje naslova * Dla Najmanjll ta*«ek n Oh Naznanilo Slavnemu občinstvo naznanjava, da sva prevzela restavracijo »Pod skako«. — Točila bova prretna štajerska in dolenjska vina. — Vroča in mrzla jedila so vedno na razpolago. Za obilen obisk se toplo poročava Jožko in Poje. 5061-81 Mici Neprijetne dlačice na obraretj »Jutra« Adoll fUbnlkar. - Za Narodne tiskarno d. d. kot tiska rnarjs Pran« Jezertek. — 2e dti H A1o$b Novak. - Mt