jggb a & Proletarci vseh dežel, združite g spremembe, ne zato, ker bi bilo prejšnje napačno, temveč zato, da ne bi zaostajali, če bi se strogo držali prejšnjega. Zato vas_ zagotavljam, in to je treba povedati udeležencem posvetovanja, da mi ne^ mislimo, da smo storili vse za naše inženirje in 'ehnike, da mislimo na to in da si bomo prizadevali, da bomo v vsakem pogledu in kolikor nam bodo dovoljevale možnosti, skrbeli za Vse te stvari.« V nadaljnjem razgovoru so delegati pred tovarišem Titom razpravljali v splošnih obrisih o načinu organizacije in izvedbe del. S tem v zvezi je dejal maršal Tito, da je povsod treba misliti na varčevanje in da pri graditvi, oziroma projektiranju posameznih objektov ne Smemo misliti sam? ?a to, da bodo kapitalno čim boljši in stabilnejši, marveč tudi, da bodo v skladu z našimi možnostmi in rezervami gra-niVa, s katerim razpolagamo. Tovariš uto je na posameznih primerih do-kazal, Ja je lahko varčevanje celo škodljivo, Je je pretirano, in poudaril, da je zato treba paziti tudi na meje varčevanja, čez katere ne smemo iti. Tovariš Tito se je posebno pomudil pri vprašanju rizika. »Od naših strokovnjakov,« je dejal, »zahtevamo, naj bodo čimbolj produktivni, naj delajo čim hitreje in večkrat prevaljujemo na njih vso od- govornost. Če nekdo kako styar gradi hitro in brez dovolj utemeljene znanstvene podlage, je seveda pri tem ri-ziko. Pri takem delu riziko ne more pasti samo na vas, temveč tudi na nas. Seveda pa morate, če se kot strokovnjaki zavedate, da je nekje riziko odstotno preveč visok, to povedati in se ni treba bati, da bo pri tem odgovornost padla na vas. V nekaterih primerih sem osebno videl in povedal, da ni krivda samo na strokovnjakih, in jasno je, da ne more biti kak objekt zgrajen v kratkem času, pri tem pa biti najboljši, najtrdnejši in najlepsi. Zato vi, naši strokovnjaki, le delajte in vedite, da riziko ni samo na vas, temveč tudi na nas. Maršal Tito je nato navedel primer napačnega odnosa do nekega strojnega strokovnjaka, ki so ga poklicali na odgovornost zato, ker so nestrokovnjaki mislili, da ni ukrenil vsega potrebnega za zavarovanje stroja, ki je bil pri delu poškodovan. S tem v zvezi je maršal Tito dejal: »Laik ne more presoditi, ali je strokovnjak kriv ali ne. Proti temu se borimo in hočemo naučiti ljudi, da tisti, ki stvari ne razumejo, ne morejo dajati ocen, če je bilo ravnanje in delo strokovnjaka pravilno ali ne. Kaj takega mora oceniti strokovnjak, o tem mora dati, če treba, oceno strokovna komisija, ki naj pove, če je bilo nekaj povzročeno namenoma ali slučajno. Napake pa so lahko vedno. Taki primeri so lahko, posebno pri preciznem delu, navzlic največji pozornosti in vestnosti. Vem, da je malo ljudi, ki so spoznali bistvo stroja in ki bi ga ne ljubili kot živo bitje, zato sodim, da jim je treba verjeti. Kadar pa se nekaj zgodi, je, treba presoditi, če gre za subjektivno ali objektivno stvar. Zato bomo vedno pazili na to, da vestni ljudje ne bodo odgovarjali, če se jim bo vendar kaj zgodilo. Zahtevamo pa od vas vseh, da strokovnjaki, ko se lotijo kake stvari, v polni meri precenijo, če je stvar mogoča ali ne. Seveda pri tem ne smete iti v drugo skrajnost in težiti za tem, da bi dosegli popolno sigurnost, recimo na ta način, da bo n. pr. hiša, ki lahko stoji na temelju, ki ima 20 kub. m, zaradi večje varnosti postavljena na temelj, ki ima 50 kub. metrov. To je za nas preveč, ker še nimamo dovolj gradiva. Vprašanje rizika je torej važna stvar, toda brez njega ne moremo delati. V skladu pa mora biti z realnostjo, s tistim, kar zmoremo. Na vsak način pa moram poudariti, da bi bilo zelo škodljivo, če bi se naši ljudje bali, da bo odgovornost za nekaj padla samo na njih, borili se bomo proti takemu nazirtinju, da bi vso krivdo zvračali na strokovnjake, da bi takrat, če kaj ne uspe, rekli, da je kriv strokovnjak, kadar pa uspe, pa ne bi bila samo njegova zasluga.* \ razgovoru o posameznih objektih, ki se grade, je tovariš Tito dejal, da je treba stremeti za tem, da bi dosegli najvišjo stopnjo v delovni storilnosti, da pa je treba predvsem paziti na kakovost. Prav tako si je treba prizadevati, da se bodo zmanjšali proizvodni stroški, zvišala pa delovna disciplina in vestnost naših delovnih ljudi. Pri organiziranju dela je treba paziti, da ne bi dobrih delavcev jemali iz produkcije za administrativne posle. Pri administrativnem delu, ki ga ne poznajo, ne morejo koristiti toliko kot pri svojem delu, poleg tega pa jim nižja plača ne more biti spodbuda za delo. »Jaz sem proti takemu ravnanju,« je dejal tovariš Tito, »to je izraz nepozna- vanja stvari in je gola škoda za naše gospodarstvo. Prav tako sept proti primerom nezadostnega nagrajevanja dobrih delavcev. Težnja za izenačenjem ne glede na storilnost in kakovost dela ni koristna. Kjer se to dogaja, moramo popravljati. Da pa se naši ljudje navzlic takim pomanjkljivostim trudijo v največji meri, je zato, ker ljubijo svojo državo, ker verujejo, da so napake in težave prehodne, ker vedo, da bo končno vendar dobro. Naša dolžnost je, da take napake in pomanjkljivosti popravljamo, da bi se ne ponavljale do brezkončnosti.« »Naši ljudje so zavedni, tovariš maršal,« je dejal nek delegat. »Da. Treba pa je skrbeti za pravilno nagrajevanje. Socializem ne gradimo samo z ljudmi, ki so visoko zavedni in ki store vse, kar morejo, ter prostovoljno delajo čim več, ne da bi gledali na gmotno stran, čeprav je dolžnost poslovodij, da jih zadovolje tudi v tem oziru. Med našimi delovnimi ljudmi so tudi taki, ki so bili nekoč bolje plačani, katerim pa danes večkrat nismo mogli dati toliko, kot so imeli prej. Ti ljudje se vprašujejo, zakaj ne bi bili pravilno nagrajeni, če je to mogoče, in izgubljajo veselje ne glede na zavednost. Zato moramo popravljati te stvari in ne smemo računati, da samo naši večkratni udarniki napravijo vse, kar morejo. Gledati moramo tudi na tiste, ki so nam prav tako zelo potrebni. Pri raznih strokah imamo delovne ljudi, pri katerih se vrednost dela ne vidi takoj, temveč šele, kadar končajo delo, kot na primer pri kovinarjih, pri orodjarjih, pri tistih delavcih, ki delajo pri tuširanju ležajev in pri mnogih podobnih delih. Brez teh ljudi ne moremo biti. Ti pa večkrat niso dovolj nagrajeni ter nimajo interesa, da bi postali mojstri, ker kot navadni delavci lahko več zaslužijo. Pri njihovem delu ne more biti naglice, vi pa veste, da so stvari, pri katerih naglica sploh ni dobra, ker lahko pokvari tudi najboljši stroj.« Maršal Tito je nato dejal, da je treba približati umsko ih fizično delo, da se bo tisti, ki fizično dela, zavedal, da brez umskega delavca ne gre, da pa bo prav tako umski delavec videl, da je fizični delavec zelo dragocen človek in da brez njega ne gre. Razgovor je nato prešel na ■ posamezna vprašanja organizacije notranjega dela podjetij, v zvezi s čimer je tovariš Salaj napovedal ustanovitev posebnih svetov v podjetjih kot organov uprave, pred katerimi bo gospodarsko vodstvo podjetja polagalo delovnemu kolektivu račun o svojem delu. Na pripombo članov delegacije, da bo to še en primer demokracije, je dodal, da morajo naši inženirji in tehniki, če hočejo imeti uspeh pri delu in biti čimbolj ustvarjalni, najtesneje sodelovati z delavskim razredom, ker so delavci neposredni izvrševalci načrtov, ki jih oni sestavljajo. Na koncu je maršal Tito izrazil prepričanje, da bodo to, prvo, in bodoča posvetovanja prinesla našim strokovnjakom koristne uspehe, ter je po članih delegacije sporočil svoje pozdrave vsem udeležencem prvega posvetovanja inženirjev in tehnikov FLR Jugoslavije. Pri svojem prihodu so delegati izročili tovarišu Titu kot darilo udeležencev posvetovanja veliko zbirko slik, ki kažejo graditev posameznih objektov petletnega plana, komplet časopisov »Tehnike« in »Arhitekture« ter malo telefonsko centralo, izdelano v naši državi. Pomladanska setev USPEHI ZADRUG IN V LJUT0 JANJE PRIVATNEGA SEKTORJA KEM OKRAJU Pomladanska setev v ljutomerskem okraju je v polnem razmahu in ugodne vremenske prilike so delo znatno pospešile. Zadružni sektor je v setvi precej napredoval in več zadrug, kot Stročja vas, Krčevina, Bučečovci, Razkrtžje in Mota so zgodnjo pomladansko setev že zaključile in pripravljajo površine za sajenje krompirja. Te zadruge so tudi dosegle plan povečanja ornih površin. Mnogo slabše pa je v privatnem sektorju. Tu so KLO razbili setvene plane na posamezna gospodarstva s precejšnjo zamudo, tako da posamezni gospodarji še vedno nimajo setvenih odločb v rokah. Niso osamljeni primeri, da so gospodarji prišli sami na KLO in se tam pozanimali za odločbe. Razen tega so KLO te plane razbili sami, brez sodelovanja množičnih organizacij ali kmetovalcev na sestankih. Tudi v predvolivni kampanji so se teh vprašanj dotaknili prepovršno. Posebne napake so se dogajale* pri razbitju plana oljaric. Tako je KLO Bučečovci predpisoval kmetovalcem z 2 ha orne zemlje iste setvene površine oljaric kot kmetovalcem s 5 ha orne zemlje. Tudi takih primerov je več. Setev ovsa se je v privatnem sek- torju precej zavlekla, to pa zaradi tega, ker predvsem manjši pridelovalci niso zadnja leta sejali ovsa in jim je primanjkovalo semen. Poverjeništvo za kmetijstvo jim je potrebna semena priskrbelo. Tudi preoravanje jesenske prahe za sejanje krompirja je že v teku, vendar v primeri z zadružnim sektorjem zaostaja. KLO v mariborskem okraju so pri izvajanju setve premalo aktivni Med republiškim in okrajnim setvenim planom okraja Maribor-okolica je nastala razlika, ker primanjkljaj površin znaša 4989 ha. Okrajni ljudski odbor Maribor-okolica pa si še vedno ni na jasnem, kje se te zatajene površine prav za prav nahajajo. Kolikor se je dalo do sedaj ugotoviti, leži del teh površin na področju gozdnih uprav, predvsem pa na področju KLO-jev Sv. Lovrenc na Pohorju, Ruše in Podvelke. Tu sd bile prej njive, ki so bile tekom časa opuščene, a so v republiškem planu Še vedno evidentirane. Tudi v KLO Marjeta na Pesnici je nekaj takih površin. POSVETOVANJE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV KONČANO Naša tehnična inteligenca bo napela vse sile v boiu za večjo storilnost Na posvetovanju inženirjev in tehnikov v Beogradu je ing. Bogdan Lakovič poročal o vlogi in nalogah inženirjev im tehnikov v borbi za večjo storilnost. V referatu je poudaril, da je gibanje za večjo storilnost sestavni del našega boja za socializem. Petletni plan predvideva nenehno dviganje storilnosti, ki naj se v letu 1951 v primeri z letom 1946 poveča v 'rudarstvu za 90%, v industriji za 60%, v gradnji stanovanj za 56%. Triletno uspešno izpolnjevanje planskih nalog pomeni hkrati tudi povečanje storilnosti. Samo v resoru ministrstva za težko industrijo se je storilnost na eno zaposleno osebo povečala v letu 1947 v primeri z letom 1946 za 137,7%, v letu 1948 pa za 158.9 odstot. V istem razdobju je proizvodnja narasla za 161% oziroma 232.6%, medtem ko se je število delavcev povečalo za 18% oziroma 45.8%. Prva in osnovna oblika organizirane dejavnosti inženirjev in tehnikov je njihova strokovna pomoč delavcem. Ta boj morajo tehniki, voditelji in delovni kolektivi organizirati skupno in biti skupno. Samo v takšnem delu se lahko izognemo škodljivim pojavom, ki jih vidimo tu pa tam bodisi zato, ker se tehnično vodstvo loči od delovnega procesa, bodisi zaradi birokrati čn ega stališča do delavskih predlogov,' zaradi neupoštevanja delovnih izkušenj itd. Če hi tehnično vodstvo hotelo reševati ta vprašanja bTez sodelovanja delovnih kolektivov, bi to neogibno privedlo v birokratizem, v pisarniško reševanje proizvodnje in narobe, če bi delovni kolektivi skušali reševati ta vprašanja brez tehničnega vodstva, bi to neogibno dovedlo v nepotrebno tavanje in nestrokovno reševanje problemov. Nadaljnja naloga inženirsko-tehnič-nega kadra v boju za povečanje storilnosti je tako v neposredni pomoči delavcem, da se uresničijo njihove nova-torske in racionalizatorske zamisli, kakor tudi v tem, da sam inženirsko-tehnični kader daje kar največ nova-torskih in racionalizatorskih predlogov. — Kompletne brigade 60 posebna oblika organiziranega boja za večjo storilnost in v njih naj bodo konstruktor, znanstvenik in kvalificirani delavci raznih strok. V takšni sestavi lahko zajamejo tudi podrobno obdelavo raznih tehničnih predlogov za povečanje proizvodnje. Te kompletne brigade niso proizvodnega značaja, marveč se ukvarjajo s problemi, ki naj odstranijo raizna ozka grla in druge tehnične pomanjkljivosti v proizvodnji. Redna posvetovanja brigadirjev in inženirsko-teliničnega kadra so rodila lepe sadove. Toda tam, kjer se posvetovanj ne udeležuje nadzorno in tehnično osebje, ki so mu glede tehničnega vodstva podrejeni brigadirji (kakor je v borskem rudniku), posvetovanja ne morejo biti uspešna. Tam se brigade ločijo od svojega neposrednega tehničnega vodstva, nadzorno tehnično osebje pa ne more prevzet; ustrezne obveznosti, da bi neposredno pomagalo brigadam. To velja zlasti za podrobno sestavljanje operativnega plana. Zaradi nepravočasne podrobne obdelave operativnih planov oddelki ne morejo ob pravem času pripraviti vsega, kar je E' rebno za izpolnitev operativnih nakar je zlasti važno pri’ spremem-asortimanov. Zato se dogaja, da mnoga podjetja izpolnjujejo plan po obsegu in vrednosti, po asortiinauu pa zaostajajo za njim. Najvažnejša naloga v sedanjem trenutku pa je racionalna uporaba razpoložljive mehanizacije in rezultati gibanja za visoko storilnost so večinoma odvisni od tega, kako se bo brigadam in kolekjivom posrečilo kar najpopol-neje izkoristiti razpoložljive tehnične obrate, da jih dalje razvijajo in izpopolnjujejo. Tako se je gradbenim inženirjem iz Slovenije posrečilo napra- Setvene plane je razbilo in razdelilo pridelovalcem odločbe nad 30 KLO-jev. Ostali pa še niso povsem gotovi. Glede razbijanja planov pa je treba opozoriti na nekatere značilnosti: Plan setve so vzorno razbili v KLO Pragersko, Podvelka, Gočova, Koprivnik in drugi. Drugače pa je v nekaterih drugih vaseh: v Jarenini in Dagošah sploh še niso začeli z razbijanjem, ker se člani KLO ne zbero k sestanku, delo krajevnega kmetijskega poverjeništva pa vodi samo evi-dentičar. V KLO Jarenina sploh ne vedo za plan, ki so ga dobili z okrajnega odbora. No, v Dagošah sose obvezali, da bodo plan razbili že do 4. marca, go krivdi tajnika, ki se ni udeležil sestanke, pa so se ostali odbomjki razšli in tako tudi tam plana še niso razbili. Podobno je tudi na Poharju v vasi Lehen, kjer pa je predsednik prezajjoslen in je I razumljivo, da ne more vseh nalog iz- J vrševati sam, člani KLO bi mu morali ' bolj pomagati. Ugotovili so tudi v za- \ družnem sektorju površine, ki niso evidentirane in to predvsem KOZ SP. Kungota, kjer bi bilo potrebno premeriti celotne zadružne površine. viti zelo moderno mehanizacijo, kab.el-žer ja ve in s . tem so rešili problem prenosa materiala v gradbeništvu, kar je prej odtegovalo mnogo delovne sile. Vprašanje transporta materiala so uspešno rešili v podjetju »Hidrograd-nja« v Jablanici. Samo na enem gradbišču so brez posebno kompliciranih naprav znižali število v transportu zaposlenih delavcev od 75 na 5. Kontrola izkoriščanja mehanizacije v gradbeništvu je ugotovila, da so brezhibno mehanizacijo izkoriščali povprečno 40 do 45%, če pa upoštevamo mehanizacijo, ki ni popolnoma v redu, pa se povprečje izkoriščanja zniža tudi na 12—15%. Vse to dovolj očitno dokazuje, kakšne neizkoriščene možnosti imamo v razpoložljivi mehanizaciji. Nekaj podobnega je tudi v gozdarstvu. Že nad leto dni delamo z motornimi žagami in to nam je omogočilo, da smo v sečnji storilnost večkrat povečali. Pa tudi tu mehanizacija ni dovolj izkoriščena, bodisi zaradi nestrokovnega ravnanja z orodjem ali zaradi slabe organizacije delovnih brigad. Nič boljši ni_ položaj glede mehanizacije za prevažanje lesa, ki je izkoriščena samo do sedmine. Nadaljnji oinitelj za pospeševanje proizvodnje in povečanje storilnosti je standardizacija. Le-ta je osnova za serijsko in industrijsko proizvodnjo, ker je to študijsko delo visoko kvalificiranih ljudi, ki so si iz znanih elementov izbirali tiste, ki so s tehničnega in ekonomskega stališča zanaše gospodarstvo najprimernejši. Na tem področju se lahko tehnični strokovnjaki angažirajo za planiranje in sestavljanje standardov, za ‘uporabo standardov itd. Pri tem je treba upoštevati' možnosti glede uporabe domačih surovin. Standardi, ki določajo zlitino za ležaje s činom, bodo določili uporabo cina samo na nujno potrebnih mestih, ker je to uvozna surovina, predvideli pa bodo njegovo zamenjavo z drugim materialom, kjer je to možno. S standardi bomo določili število najprikladnejših vrst in dimenzij valjanih in jeklenih profilov ter železniških tračnic. Omejitev števila valjanih profilov je naši črni metalurgiji omogočila, da je samo s prihrankom ča6a pri izmenjavi valjarjev povečala produktivnost za več odstotkov. Naivečje možnosti za povečanje produktivnosti nudita znanost in nova iehnika, in sicer ne le v bližnji' perspektivi, marveč že zdaj. Znanstveno raziskovalno delo, ki je bilo sicer doslej precej neorganizirano in se je razvijalo od problema do problema, je že rodilo_ lepe sadove. Nov način pridobivanje koksa, izkoriščanja parafinskih škriljavcev, opismenjevanje železne rude, izdelovanje barv, lakov, plastičnih mas itd., so otipljivi sadovi tega dela. Toda ta spontani način znanstveno raziskovalnega dela nas ne zadovoljuje več- Dosegli smo trenutek, ko se nujno vsiljuje potreba po njegovem planiranju. Seveda planiranja znanstveno raziskovalnega dela ne moremo pojmovati tako ozko kakor plan proizvodnje, lahko pa mu določimo okvirne linije in naloge. Uspehe znanstveno-raziskovalnega dela kakor tudi' nove surovinske baze, novi procesi in tehnike omogočajo kvalitativno uporabo dosedanje proizvodnje in naravnost skokovito naraščanje storilnosti. Tako pomeni uspešna rešitev montažne graditve kvalitativno spremembo v primeri z graditvijo, ki se je od davnih časov do danes samo neznatno spremenila. Nujnost te spremembe ni slučajna, temveč je tesno povezana z značajem naših družbenih odnosov in potreb socialistične graditve. Našim inženirjem in agronomom, ki sopreverjali metode kalcifikacije zemljišč, se je posrečilo pritegniti k temu delu tudi kmete. Če so lahko naši agronomski instituti vključili v znanstveno-raziskovalno delo kmete, lahko tudi ^tehnični raziskovalni instituti vključijo v svoje delo inženirje, tehnike in delavce iz industrijske proizvodnje. • Po referatu ing. Lakoviča se je razvila zelo živahna diskusija. Borci za večjo storilnost iz vrst naše tehnične inteligence so povedali svoje mnenje in navedli izkušnje, ki so si jih pridobili' na številnih delovnih mestih in v raznih gospodarskih panogah naše države. Uspehi, ki so jih dosegli mnogi delovni kolektiva, pa tudi cele panoge našega gospodarstva z gibanjem za visoko storilnost, najbolje dokazujejo, da je stališče večine naših inženirjev in tehnikov glede Vprašanja nadaljnje borbe za okrepitev tega gibanja za povečanje in boljše izkoriščanje proizvodnih obratov pravilno. Na koncu posvetovanja so udeleženci sprejeli Sklepe in z velikim odobravanjem poslali' pozdravno brzojavko Centralnemu komiteju in tovarišu Titu in protestno brzojavko sekretariatu Svetovne sindikalne federacije proti izključitvi tovariša Dior« Salaja iz SSF. 4 Volitve v coni 0 bodo odločen odgovor istrskega Kudstia na umazane Klevete mednarodne reahcile Koper, 2. apriLa. Po vsem Istrskem okrožju so bila danes velika predvoliv-na zborovanja Slovansko - italijanske ljudske fronte. V Piranu je govoril tov. Kralj France - Petek, v Izoli pa tov. Sokol in Boppo. V Kopru je bilo veliko zborovanje na Titovem trgu, ki se ga je udeležila večtisočglava množica. Zborovanje je začel kandidat ljudske fronte Plinio Tomazin, za njim pa je govoril predsednik izvršnega odbora Julij Beltram. V italijanššeini je govoril Giorgio Maraschin. V Izoli je bilo veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 1500 ljudi iz mesta in bližnje okolice. Govoril je Gino Boppo. Zborovanja v Piranu se je udeležilo nad ‘2500 ljudi. Govoril je kandidat ljudske fronte Mario Abram. Na teh zborovanjih so govorniki opozarjali na pomen bližnjih volitev, razlagali program Ljudske fronte. Z velikim zadovoljstvom so pozdravili predlog o nacionalizaciji tovarn in velikih podjetij. V teku predvolivne kampanje pa so po manjših podjetjih delavci kar sami zahtevali, da se tudi njihovo podjetje vključi med tiste, ki bodo nacionalizirana. Med tem ko se vse življenje v coni B razvija normalno, v izpolnjevanju vsakodnevnih obveznosti, pa so zagnali tržaški reakcionarji in kominformovci nezaslišan trušč v zvezi z bližnjimi volitvami. Na te volitve so se spravili kot lačni nad golo kost. V tej zvezi ponavljajo natanko to, kar so zatrjevali že njihovi predniki, fašisti in imperialisti, od leta 1918 dalje. Medtem ko se v Italiji demokratično in zatirano ljudstvo krčevito bori za svoje najosnovnejše pravice in si italijanski kmet krvavo prizadeva, da bi si prisvojil ped zemlje, ki jo obdeluje, da bi se rešil jarma veleposestnikov in izšel iz srednjeveške zaostalosti, pa skušajo njegovi zatiralci v Trstu preusmeriti zanimanje širokih delovnih množic z vsakodnevnih perečih problemov na volitve v coni B in tako znova podžgati iredentistične apetite italijanske buržoazije. Posebno aktivna v Trstu je organizacija CLN za Istro, dalje Lega nazionale Mo-vimento Istriano Revisionista, Associa-zione Venezia Giulia e Dalmazia. Vse te iredentistične organizacije organizirajo dan za dnem vedno bolj umazano gonjo proti ljudski oblasti in volitvam v coni B pod geslom: »Trst za cono B.« Temu zboru so se prilepili tudi tržaški ko-minformisti; le-ti skušajo preko 6vojega glasila, tržaške izdaje »Unitac, doseči, da bi Italijani cone B ne šli na te volitve. Istočasno rotijo tržaškega župana demokristjana Bartolija, naj se vendar zgane in še on pove kakšno neprijetno na račun ljudske oblasti v coni B. Kandidatura demokrietjaneke stranke, ki se je zavila v plašč krščanskosocialne skupine, vzbuja najrazličnejše komentarje. »II Corriere di Trieste« prinaša v tej zvezi pismo kanonika mon-einjorja Musizze, v katerem ta pojasnjuje, da ni ustanovitelj krščanskosocialne skupine v coni B, marveč da je le sodeloval pri predlogu za ustanovitev te skupine, kajti sklep so sprejeli vsi trije kanoniki v Kopru. Ob tej priliki piše »Corriere«, da si je nemogoče predstavljati, da bi trije tako ugledni cerkveni hierarhi, kot so kanoniki koprskega kapitlja (ki je pod jurisdikcijo tržaške škofije) sprejeli ta sklep brez vednosti škofa Santina, saj je dobro znano, da ne more niti navaden ka;plan-ček v zadnji zakotni vasi podvzeti ničesar brez vednosti svojega škofa, zlasti, kadar gre za tako važne zadeve, kot so volitve. Iredentistična gonja, ki so jo v zadnjem času zagnali onkraj demarkacijske meje, ne bo padla na plodna tla. Vsa prizadevanja tržaške reakcije, da bi v zvezi z volitvami v coni B prevpila svojo fašistično preteklost in dokazala svetu, da se bori za pravice delovnega ljudstva v coni B, ne bodo rodila sadov. Dne 16. aprila bodo doživeli svoj poraz in za vedno zgubili svoje karte. KONGRES OSVOBODILNE FRONTE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Osvobodilna fronta brani pridobitve, ki so bile dosežene v jugoslovanski coni STO Trst, 2. aprila. Dopisnik Tanjuga poroča: V Trstu se je pričel v soboto I. kongres Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva za STO. Poleg delegatov za STO so se udeležili kongresa predstavniki Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije France Bevk, Janez Vipotnik in Marija Ravtar, predstavniki Demokratične fronte Slovencev v Italiji in predstavniki množičnih organizacij STO. V imenu Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije je pozdravil kongres France Bevk, ki je poudaril, da včlanjene množice v Osvobodilni fronti Slovenije in Ljudski fronti Jugoslavije budno spremljajo odpor tržaških Slovencev, razen tega pa tudi odpor Slovencev v Italiji. Ko je govoril o volitvah, ki bodo v jugoslovanski coni STO, je France Bevk omenil, da kriči tržaška reakcija proti tem volitvam, ker hoče v predvolivni kampanji ustvariti take pogoje, kakršni so bili pri lanskih volitvah v Trstu, ko so njene razbijaške skupine onemogočale sestanke Ljudiske fronte in terorizirale slovansko prebivalstvo. V imenu članov Demokratične fronte Slovencev v Italiji je pozdravil kongres Podoljevec, svetnik Demokratične fronte Slovencev v goriškem občinskem svetu, med tem ko sta v imenu Slovensko-italijanske antifašistične unije oziroma Zveze primorskih partizanov pozdravila kongres Bortolo Petronio in Danilo Turk. Nato je predsednik Glavnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva za STO Branko Babič podal politično poročilo. Najprej je navedel razloge za usta- Težak položaj Slovencev v Italiji Gorica, 2. aprila, — Dopisnik Tanjuga poroča: V okviru sovražne in zatiralne politike italijanskih oblasti in organizacij do Slovencev, ki žive v Italiji, posebno pa do članov Demokratične fronte v Italiji, so začeli v zadnjem času Šovinisti odpuščati slovanske delavce. Podjetja in veleposestniki so v zadnjem času odpustili nad 30 delavcev samo zato, ker so Slovenci. V Slovenski Benečiji je lastnik podjetja Buzzolini še 1948. leta zaposlil Slovenca Jordana ter ga zato, ker je Slovenec, *ilil, da mora delati več ko deset ur dnevno. Za to delo mu je dajal plačo 4000 lir mesečno, za kar ne more kupiti niti par čevljev italijanske serijske proizvodnje. Ko pa je lastnik podjetja zvedel, da je imenovani delavec tudi član Demokratične fronte Slovencev, ga je takoj odpustil. Policijske oblasti v Šentpetru ob Nadiži, ki nočejo zapreti zločincev, ki so pred osmimi dnevi zažgali prostore Demokratične fronte Slovencev, pa vedno bolj preganjajo vse, kar je v zvezi z Demokratično fronto Slovencev. Poveljnik policijske postaje je včeraj ukazal zazidati zažgane prostore Demokratične fronte in sneti stenski časopis, ker je bil na njem članek, v katerem grajajo novinarja reakcionarnega časopisa »Messaig-gero Veneto« ter bivšega znanega fašista Arthurja Manzanija. Manzanio je te dni objavil članke, v katerih je hotel doka- zati, da v Slovenski Benečiji sploh ni Slovencev, Demokratična fronta Slovencev pa da ima samo 15 članov. KONGRES ITALIJANSKIH PARTIZANOV Rim, 2. aprila (Tanjug) V Neaplju se je začel I. kongres bivših italijanskih partizanov, ki so se v tujini borili proti nacifašizmu. Na kongresu sodeluje 300 delegatov v Imenu 16.000 italijanskih partizanov iz Jugoslavije in 9000 iz Albanije, Grčije in Francije Prav tako se kongresa udeležuje tudi nad 300 znanih partizanskih borcev iz različnih krajev države. Na dnevnem redu zasedanja je vprašanje borbe protj vladni notranji politiki omejevanja demokratičnih pravic. Prav tako bodo obravnavali nekatera vprašanja o gospodarskem stanju partizanov, zlasti še invalidov. KATASTROFALEN POŽAR V VERONI Rim, 2. aprila (Tanjug). V Veroni je danes izbruhnil velik požar v tovarni za polnjenje metanskih sifonov. Eksplozije so izzvale paniko med prebivalstvom. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika, tako da je eksplodiralo skupaj 400 sifonov. Gmotna škoda presega 100 milijonov lir, kajti zgorela je skoraj vsa tovarna skupno z vsemi stroji za polnjenje metana tn večjim delom avtomobilskega parka. Človeških žrtev ni bilo Dr. Aleš Bebler predsednik komisije VS za atomsko energijo New York, 2. aprila. (Tanjug). Po postopku se menjajo v Varnostnem svetu predsednik Varnostnega sveta in predsedniki vseh njegovih oddelkov vsak mesec po abecednem redu. V aprilu bo predsednik Varnostnega sveta egiptski delegat Mahmud Bey Fauzi, predsednik komisije Varnostnega sveta za atomsko energijo pa predstavnik Jugoslavije dr. Aleš Bebler. Ziiiiacus in Roggey v Dubrovniku Dubrovnik, 2. aprila. (Tanjug.) Včeraj sta prispela v Dubrovnik znani britanski javni delavec g. Ziiiiacus in podpredsednik Wallaceove napredne' ®tranike g. Roig-gey s soproigo. Ogledala »ta si zgodovinske znamenitosti mesta. Danes bo odšel g. Roggey s soprogo v Kotor in Cetinje. Skupina britanskih študentov odšia na obisk v Jugoslavijo London, 2. aprila. Dopisnik Tanjuga poroča: Skupina študentov iz držav britanskega imperija, ki študirajo na londonski univerzi, je odšla včeraj iz Londona na obisk v Jugoslavijo Med njimi so zastopniki študentov z zahodnoindijskih otokov, iz Zahodne Afrike, Pakistana in Indije. Študenti, ki prihajajo v Jugoslavijo kot go6ti Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, bodo ostali Svečanosti v spomin trem primorskim narodnim Herojem v Komni' v naši državi okrog dva tedna ter bodo v tem času obiskali razne kraje in industrijska središča, mladinska gradbišča, kmečke obdelovalne zadruge itd. INDOKITAJSKI ODNOSI PO PRIZNANJU LR KITAJSKE Peking, 2. aprila. Agencija Nova Kitajska poroča, da je indijska vlada 31. decembra 1949 izrazila željo, da bi uposta-vila diplomatske odnose z Ljudsko republiko Kitajsko. Minister za zunanje zadeve LR Kitajske Ču En Laj je 4. januarja povabil indijsko vlado, da naj pošlje v Peking svoje predstavnike, ki naj bi se pogajali o upostavitvi diplomatskih odnosov med LR Kitajsiko in Indijo. Konec februarja je prispel v Peking indijski začasni odpravnik poslov, ki se je takoj pričel pogajati s kitajskimi predstavniki. Kitajska in indijska vlada sta se sporazumeli, da naj bo indijski veleposlanik na Kitajskem bivši indijski veleposlanik v" kuomintanški Kitajski Sar-dak Panikhan, za kitajskega veleposlanika v Indiji pa je imenovan general Juan Čung Hsijen. USTANOVITEV KITAJSKO-SOVJETSKE MEŠANE DRUŽBE ZA AVIOPROMET Moskva, 2. aprila Tass poroča: Včeraj so uradno sporočili, da je bil dne 27. marca v Moskvi podpisan sporazum o ustanovitvi mešane sovjetsko-kitajske delniške družbe za civilni promet, in sicer za deset let. Ta sporazum določa uvedbo in izkoriščanje letalskih prog Peking—Čita, Peking—Jakutsk in Pe- novitev Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva za STO, Ta fronta naj bi se predvsem borila za priznanje nacionalnih pravic Slovencev v angloameriški coni STO. Eden vzrokov je bila inform-birojsko-vidalijevska politika, ki je s tem, da je razbila Slovensko-italijansko antifašistično unijo, odvzela tej možnost, da bi 6e borila za nacionalne pravice Slovencev ter je začasno dovedla do tega, da Slovenci niso več uživali podpore italijanskih demokratičnih množic. Razen tega pa so angloameriške oblasti zbirale slovenske reakcionarje in belogardiste, kar je omogočilo upostavitev Slovensko-demokratske zveze. Zaradi takih razmer je morala Osvobodilna fronta podvzeti ukrepe, ki bi ji omogočili, da nastopi kot samostojna organizacija proti manevrom Informbiroja, angloameriške oblasti in italijanskih šovinistov. Zaradi tega je bila v oktobru 1948. sklicana konferenca Osvobodilne fronte, ki je podala temelje današnje organizacije Osvobodilne fronte. Ko je govoril o stališču Osvobodilne fronte, ki ga zavzema do vprašanj STO, je poudaril Babič, da so imperialistične in reakcionarne sile že takoj spočetka pričele sabotirati sklepe o ustanovitvi STO. Zaradi nezadostnega zanimanja za tržaško vprašanje je prišlo do tega, da je prešla rešitev tržaškega vprašanja skoraj v celoti v roke zapadnih imperialistov. Po zaslugi nedemokratične politike Sovjetske zveze, imperialistične oblasti in vedno večje podpore italijanskih teženj za likvidacijo STO je taka politika omogočila, d« je italijanski im perializem iri neofašizem vnovič oživel ter ustvaril v Trstu vse pogoje z,a izvedbo neofašističnih akcij. Ko je govoril o tako imenovanih neodvisnih, je Babič potrdil, da le-ti nikoli niso predstavljali sile, ki bi resnično mogla vzpodbujati ustanovitev STO, zaradi tega, ker so podpirali neodvisnost STO samo zaradi špekulativnih vzrokov. Ko se je dotanil stališča vidalijev-cev o tem vprašanju, je Babič dejal, da vodi jo ’dvojno politiko, eno za vodstvo, drugo pa za člane. Politična linija za vodstvo je priključitev STO Italiji, članom pa govorijo, da je za Trst potreben guverner. V tem je Vidalijeva politika »boljše rešitve«, to je najprej guverner, nato pa priključitev k Italiji. Babič je nadalje poudaril, da prikriva vodstvo vidalijevcev pred člani pravi cilj svoje politike, to je, da naj se Trst priključi Italiji. Večkrat pa se vodstvo samo razkrinka. Tako je n. pr. glasilo KP Italije »Unitac od 15. marca kritiziralo vidalijevce, ker se zadostno ne zanimajo, da bi dosledno intervenirali za celotno priključitev STO Italiji. Iz tega je jasno razvidno, je zaključil Babič, da se krijejo pod geslom STO reakcionarni poskusi, naj bi se vprašanje STO rešilo na račun tržaških demokratičnih množic in v korist italijanskih neofašistov in imperialistov. Zaradi tega je dolžnost Osvobodilne fronte, da brani pridobitve, ki so bile dosežene v jugoslovanski coni STO, ter da deluje v angloameriški coni pri okrepitvi in razvoju demokratičnega gibanja, da se bori za boljše življenjske in delovne pogoje delavca, da se bori za priznanje pravic Slovencev ter da v tem pogledu podpira borbo Slovencev v Gorici, v Kanalski dolini in Slovenski Benečiji, da se bori za enakopravnost Slovencev z italijanskim ljudstvom, da brani in razvija slovenske šole, da se bori zoper diskriminacijo, ki so jo izvajali na gospodarsk. področju zoper Slovence. Samo tedaj, ko se bo to uresničilo, bodo podani realni pogoji za neposredni sporazum med narodi Jugoslavije in italijanskim narodom, brez vmešavanja tretje sile. Nato je organizacijski sekretar Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva za STO Albin Godina prebral poročilo o organizacijskem delovanju. Kongres svoje delo nadaljuje. PREDLOG ZA UKINITEV VIZUMOV V OKVIRU MAR5ALIZIRANIH DRŽAV Pariz, 2. aprila. (Tanjug.) Svet organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje je zahteval od vseh vlad-članic ukinitev vizumov za državljane držav Marshallovega načrta, ki želijo potovati iz ene države v drugo, z najdaljšim bivanjem v teh državah do treh mesecev Večina držav članic organizacije, razen Grčije, Portugalske in Turčije, je že ukinila vizume na temelju reciprocitete. Razen tega so še obvezni vizumi v pro metu potnikov med Italijo z ene ter Norveško, Dansko, Islanda in Luxemburga z druge straiji. Na to priporočilo Sveta morajo vse Komen, 2. aprila. — V obnovljenem Komnu, ki je središče ožjega Krasa, je bila svečanost v 6pomin novo proglašenim primorskim narodnim herojem Jožetu Tomažiču - Pinu, Antonu Šibeljd -Stjenki in Darku Marušiču - Blažu, združena z izročitvijo odlikovanj materam padlih Emi Colja, vdovi Tomažičevi, Leopoldi Šibeljevi in Mariji Marušičevi. Komenci 60 vas za to priliko okrasili z zelenjem. Na slavolok so napisali parole, ki izražajo toplo zahvalo vsega primorskega in jugoslovanskega ljudstva za junaška dela narodnih herojev. Na glavnem trgu pred zadružnim domom so postavili tribuno in jo okrasili z zelenjem, cvetjem in zastavami. Nanjo so postavili slike treh novih in vseh ostalih slovenskih narodnih herojev. 2e dopoldne »o v Komen prihajali člani Zveze borcev in ostalih množičnih organizacij in številni drugi udeleženci iz vse Primorske. Svoje delegacije so poslale Zvezi partizanov obeh con STO, Slovenska Koroška, Gorica, ljubljanska in mariborska oblast. Do 13. ure, ko se je slavnost pričela, je bil trg pred zadružnim domom poln. Vojaška godba je zaigrala državno himno. Podpredsednik oblastnega odbora Zveze borcev za goriško oblast tov. Togulin je začel svečanost. Orisal je pomen in vlogo treh narodnih herojev, padlih v borbi primorskega ljudstva za svobodo. V počastitev njihovega spomina je predlagal enominuten molk. Nato je pozdravil udeležence svečanosti, med njimi organizacijskega sekretarja CK KPS tovarišico Lidijo Šentjurc, pomočnika zunanjega ministra in prvega predsednika Pokrajinskega narodnega sveta za Primorsko dr. Jožeta Vilfana, sekretarja Prezidija Ljudske skupščine LRS Franca Lubeja, člana Politbiroja CK KPS in ministra za prosveto Ivana Regenta, matere padlih narodnfc herojev, člane biroja oblastnega komiteja KPS in podpredsednika oblastnega ljudskega odbora za goriško oblast tov. Danila Petrinjo, delegate iz Slovenske Koroške, Trsta in Gorice, predstavnike ljubljanske in mariborske oblasti ter ostale goste. Nato je spregovoril Danilo Petrinja in orisal like treh narodnih herojev, ki so iz ljubezni do zasužnjenega primorskega ljudstva in svoje domovine mnogo prispevali v herojski borbi za priključitev Slovenskega Primorja Jugoslaviji in žrtvovali svoja mlada življenja, Pino, Stjenka in Blaž so bili borci, organizatorji primorskega ljudstva v njegovi najtežji borbi. KP je te heroje vzgajala v brezmejni predanosti svojemu ljudstvu in v ljubezni do domovine. Odlikovanje tem trem herojem je hkrati priznanje vsemu primorskemu ljudstvu za njegovo herojsko borbo za osvoboditev. Za njim je minister in ljudski poslanec sežanskega okraja Ivan Regent pozdravil vse predvsem pa matere padlih herojev, ki so prišli počastit spomin padlih herojev, ki so se žrtvovali v borbi za svobodo Primorske in vse Jugoslavije. Naše ljudstvo se zaveda, da mora nadaljevati z bojem, ki so ga ti heroja začeli, ter se bojevati in požrtvovalno delati za čimprejšnjo zgraditev socializma. Spregovoril je o borbi vsega našega ljudstva za zgraditev socializma in zaključil z naročilom, naj primorsko ljudstvo svoje junake in vse padle borce v narodnoosvobodilni borbi ohrani v spominu, naj dela in se bori, kakor so se oni borili za svobodo in lepšo bodočnost vseh naših narodov, Vodja delegacije Slovenske Koroške dr. Franc Zwitter je obljubil v imenu koroškega ljudstva in bivših koroških partizanov, da se bodo še nadalje borili za svobodo in enakopravnost slovenskega ljudstva na Koroškem in v tem boju tudi zmagali. Zastopnik Zveze tržaških partizanov to. Tine Lipovec je najprej čestital in nato orisal delovanje novo odlikovanih narodnih herojev v Trstu in njihovo borbo za svobodo vsega primorskega ljudstva. Sekretar Prezidija Ljudske skupščine LRS France Lubej je po kratkem nagovoru izročil odlikovanja materam padlih herojev. Po izročitvi odlikovanj je udeležencem svečanosti spregovoril še pomočnik zunanjega ministra dr. Jože Vilfan. , Društvo »Ivan Turšič - Iztok« z Rakeka je izvedlo zborno recitacijo »Samo milijon nas je«, solisti tega društva pa Borovo »Mati sanja«. Pevski zbor »Janko Premrl-Vojko« iz Gorice je zatem zapel tri partizanske pesmi. Delo volivnlh repnbliSKih Komisij Po ureditvi dokončnih rezultatov volitev v oba sveta Ljudske skupščine FLRJ na podlagi telefonskih poročil okrajnih volivnih komisij pregledujejo zdaj v .republiških volivnih komisijah vse volivno gradivo, ki so ga prejeli od okrajnih volivnih komisij Državljani LR Srbije so glasovali na 11 565 voliščih V LR Hrvatski je bilo okrog 5300 voliSč, v LR Slovenija 3654 volišč, v LR Bosni in Hercegovini nad 4000, v LR Makedoniji prav toliko, v LR Črni gori pa 812. Vsa volišča so v določenem roku izročila volivne dokumente okrajnim vo-livnim komisijam, ki so vse dokumente poslale republiškim komisijam. Republiške volivne komisije dokončno kontrolirajo volivne dokumente za Svet narodov, dokumente za Zvezni svet pa pošljejo v dokončno kontrolo zvezni volivna komisiji- Ko bodo pregledale vse volivne dokumente in ugotovile dokončne rezultate, bodo okrajne volivne komisije razglasile za izvoljene kandidirane poslance za Zvezni svet in jim izdale poslanska potrdila. Po pregledu volivnih dokumentov za Svet narodov razglasi republiška volivna komisija za izvoljene poslance tega sveta in jim pošlje poslanska potrdila. V Zvezni svet je bilo na vsem ozemlju FLRJ izvoljenih 405 poslancev. V LR Srbiji je bilo izvoljenih 167 poslancev (od teh v ožji Srbiji 106, v AP Vojvodini 42, v ko so vek o - m etoh i j sk i oblasti pa 19). v LR Hrvatski je b-ilo izvoljenih 96, v LR Sloveniji 35, v LR Bosni in Hercegovini 67, v LR Makedoniji 30 in v LR Črni gori 10 poslancev. V Svetu narodov bo vsako republiko zastopalo 30 poslancev, AP Vojvodino 20, kosovsko-metohijsko pokrajino pa 15 poslancev. Po ustavi FI.RJ morata biti najpozneje mesec dni po volitvah oba sveta sklicana na prvo redno zasedanje. (Tanjug) Predaja poslanskega pooblastila tovarišu Bakariču Zagreb, 2. aprila. V domu kulture »Maksim Gorki* je bil danes sjovesen sestanek aktivistov Ljudske fronte V. rajona. Sestanka 6e je udeležil predsednik vlade LR Hrvatske dr Vladimir Bakarič, ljudski poslanec v Zveznem svetu Ljudske skupščine FLRJ. ki j« bil izvoljen v V. zagrebškem rajonu. Na tej slovesnosti so tovarišu Bakariču dali pooblastilo ljudskega poslanca, da se bo lahko polnoveljavno udeležil prvega zasedanja Ljudske skupščine, ki bo v kratkem sklicana Frontovci V. rajona in kolektiv tovarne »Rade Končar« so izročili ob tej priložnosti svojemu poslancu in priljubljenemu voditelju različna darila. Ob koncu slavnosti je tovariš Bakarič imel govor, v katerem je poudaril pomen velike zmage Ljudske fronte na zadnjih volitvah in se zahvalil volivcem tega rajona za zaupanje. (Tanjug.) DELOVNA KONFERENCA IN LETNI ZBOR ODVETNIŠKE ZBORNICE V LJUBLJANI king—Alma Ata. Dobiček in izdatke si ! vlade članice Marshallovega načrta od-bosta obe državi Članici enako delili. I govoriti do 1. avgusta t. I Ljubljana, 2. aprila. — Včeraj J.e Odvetniška zbornica v Ljubljani pr1" redila za svoje člaine delovno konferenco. — Kot gostje so prisostvovali predstavniki naših ljudskih oblasti in delegati odvetniških zbornic v Beogradu, Novem Sadu in Zagrebu, so bili minister za pravosodje LRS dr. Heli Modic, minister vlade Lilo dr-Jože Pokorn, predsednik Vrhovnega sodišča LRS dr. Teodor Tominšek, javni tožilec LRS France Hočevar, predsednik republiške arbitraže Jernej Stamte, p.polkovnik Marko Simčič, prorektor univerze dr. Gorazd Kuse j univ. prof. in ljudski poslanec dr. Makso Žnuderl in drugi. Dr. Vladimir Grosman, predsednik Odvetniške zbornice, je po pozdravu udeležencev pojasnil namen delovne konference. Dr. Albin Smole je v obsežnem referatu pod naslovom »Perspektiva razvoja In bodočnosti našega odvetništva« utemeljil, da odvetništva in njegovega razvoja ni pojmovati in obravnavati ločeno od obdajajočega ga okolja, ampak povezano z ostalimi pojavi družbenega življenja. V kore-feratu je dr. Vladimir Grosman obrazložil, v čem je jedro socialističnega odvetništva. Odvetnik daje po zakonu o odvetništvu pravno pomoč ustanovam, podjetjem, organizacijam in posameznikom, da se pravilno uporabi zakon. Pomagati mora sodiščem in drugim državnim organom, da se izda pravilna im pravična odločba- Socialistična družba zahteva, da se pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon, dejansko uresničijo. Ko odvetništvo po svoji družbeni funkciji pomaga pri uresničevanju socialističnih pravic, s tem na pravnem področju neposredno sodeluje pri graditvi socializma. V diskusiji so dr. Jože Bergoč, dr. Milko Hraševec im odv. prip. Stanislav Mohorič obravnavali problem svobode in neodvisnosti odvetniškega dela, zagotovitev odvetniškega naraščaja in drugih pogojev odvetniškega dela. Drugi referat je imel dr. Viljem Krejčj: »Pogledi glede na predosnutek zakona o civilnem sodnem postopku«. V koreferatu je dr. Vladimir Suklje obravnaval temo: »Materialna resnica ™ pritožbene novote v civilni pravdi«. Kritične pripombe je prispeval dr- Albin Smole. Dr. Ivo Horvat je v tretjem glavnem referatu »O pritožbah« s pose(’nlm ozirom na pritožbe v kazensken; postopku pokazal na važno vlogo pritožbe pri varovanju socialistične zAlfonj , t- j-posebnega lika zakonito«4' “©lovnega ljudstva. Referent je na*?'2^1 metodo im tehniko dela Pn ses*avUanju pritožb , , Po zaključku delovne konference je Odvetniška zbornic« priredila proslavo stopetdesetletnice roJstVa Pesnika doktorja Franceta Prešerna. Poleg že imenovanih pr e As tavnukov ljudske oblasti se ie te proslave udeležil tudi dr. France Kidrič, predsednik Slovenske akademije znanosti i" umetnosti. Pevski zbor Glasbene Matice je slavnosti prispeval 6 svojim pevfik1^1 nastopom. Slavnostno predavanje je imel dr. I. C. Oblak, ki je v obsežnih in zanimivih izvajanjih dopolnil pesnikov umetniški lik s posebnim ozirom n« Prešerna kot človeka in odvetnika. Danes pa je bil letni zbor Odvetniške zbornice, ki mu je v imenu ministrstva za pravosodje LRS prisostvoval pomočnik ministra dr. Jože Goričar. Izvršilni odibor je j>odal obračun o svojem poslovanju za leto 1949. Z zbora so bili poslani brzojavni pozdravi maršalu Titu. predsediiku vlade LRS Mihi Marinku in ministru za pravosodje FLRJ Franu Frolu. V. S. MEHAM1ZAC9JA GRADBENIH DEL V SLOVENIJI Med organizacijo gradbenih del in po gradbenih delovnih načinih je pri na« pred vojno in po vojni zelo velika razlika. Predvojna kapitalistična podjetja so bila večinoma manjša. Ker je bilo na pretek nezaposlenih delavcev, so bile delovne moči zaradi velike ponudbe na delovnem trgu tako poceni, da si gradbena podjetja niso mnogo prizadevala poceniti gradbenih del še z mehanizacijo, Po osvoboditvi so velikanske naloge obnovitve v mestih in na podeželju narekovale pospešitev gradbenih del. Potem pa je bila gradbena dejavnost zaradi nalog med izpolnjevanjem petletnega plana od leta do leta živahnejša. Tudi petletni plan posebej določa veliko in naglo mehanizacijo gradbenih del, kar je pač nujno v zvezi z industrializacijo. Vendar v zakonu o petletnem planu ni bilo mogoče podrobno določiti, kakšne vrste gradbenih strojev mora naša industrija začeti izdelovati za naše razmere. Določeno je, da je treba med petletko izdelati 7620 ton težkih gradbenih strojev, izmed njih do 1. 1951. samo v Sloveniji 2790 ton. Zato je predvsem naloga gradbenih strokovnjakov, da' dajejo na podlagi izkušenj in naših posebnih potreb ter razmer predloge za izdelavo strojev, kakršne gradbena podjetja najbolj potrebujejo. Mehanizacija gradbenih del ima v raznih državah zelo različne stopnje. Že pred vojno .so bili zaradi tega gradbeni stroški v raznih deželah zelo različni, tako da so bila n. pr. cestna dela v Ameriki za 50% nižja kakor v Evropi. Razumljivo je, da moramo tudi pri nas stremeti po kar največji pocenitvi gradbenih del z mehanizacijo, ne le z uvedbo novih organizacijskih oblik dela in novega gradiva. Zato se moramo zanimati za tehnični napredek po sve(tu in prevzemati. kar je primernega za naše razmere. Kaj pa smo dosegli pri mehanizaciji de] v Sloveniji? Uspehi so nedvomni, zlasti še, če upoštevamo, da je bilo treba tudi v tem pogledu po osvoboditvi začeti polagati osnove. Takoj po osvobodili sp storili vse, da so ohranili in za-yarovali gradbene stroje, kolikor so jih imela predvojna podjetja ali ki jih je zapustil okupator, ko jih tik pred koncem ni več utegnil razstreliti. Toda pri predvojnih podjetjih so bile strojne naprave večinoma zastarele in zelo obrabljene Novejši stroji so bili redki. Pač pa so bila precej dobro opremljena nekatera večja okupatorjeva stavbišča, na primer cestni predor na Ljubelju, hidro-centrala na Mariborskem otoku in tovarna aluminija v Strnišču. Toda pri strojih 60 manjkali nekateri deli in zlasti je primanjkovalo elektromotorjev. Po osvoboditvi je bila gradbena stroka predvsem mobilizirana pri obnovi prometa. Nujno je bilo, da so začeli takoj popravljati nekatere stroje. Zato so že tedaj nastajale delavnice. V njih so popravljali zlasti kompresorje in drezine, na primer za graditev proge Preserje—Borovnica. Kmalu je začela obratovati Gradisova delavnica na Mariborskem otoku, mehanična delavnica v Ljubljani in ustanovili so popravljalnico strojev v Škofji Loki. Pozneje so škofjeloško delavnico Ereselili v nove delavniške prostore v jubljani. Podjetje za ceste je ustanovilo večjo delavnico v Kamniku. Pomen teh delavnic je zelo velik, ker v njih niso le popravljali strojev, temveč so stroje kmalu tudi začeli izboljševati. Kmalu so se pokazale velike prednosti mehanizacije. Tako so spoznali veliko uporabnost gradbenih strojev zlasti na velikih stavbiščih pri graditvi industrijskih obratov. Zato je tudi Gradis naročil izdelavo načrta za vrtilni stolpni žerjav, ki so ga potem z velikim pridom začeli uporabljati, zdaj pa po istem načrtu izdelujejo že 20 žerjavov. Nosilnost žerjava znaša na ročici 20 m 1,5 tone, pri legi 15 m 2 toni in pri legi 10 m 3 tone. Pri graditvi hidrocentrale na Mariborskem otoku so uporabljali črpalko za beton, ki daje na uro do 15 kub. m betona. Tudi za izdelavo nadaljnjih črpalk so priskrbeli načrt, vendar pri nas najbrž ne bomo uporabljali takšnih naprav, ker je beton, ki ga tlačijo z vibratorji in ki je prsteno moker (to 6« pravi pre-sjih, da bi ga bilo mogoče črpati), mnogo trdnejši in se manj krči. Pač pa bi črpalka prišla v poštev pri betoniranju železobetona večjih kubatur, ko je zaradi armature potreben beton z večjo plastičnostjo. Med drugimi pomembnejšimi strojnimi napravami, ki imajo pri nas za mehanizacijo gradbenih del večji pomen, bi bpo treba omeniti še nekatere: dvojni vitel s skreperjem; strojni vitel za 3 tone, ki ga je mogoče uporabljati za vse klančine in vertikalna dvigala: iz delov poškodovanega žerjava (ki je bil razbit pri bombardiranju Borovnice) so sestavili žerjav tipa Derick in izdelali načrt za izdelavo nadaljnjih takšnih žerjavov; transporter z gumijastim, pol metra širo- E ektr-f kaciia Bosne in Hercegovine Težko dostopni tereni v dolinah Neretve, Rame, Vrbasa, Prače, Studenog Jadra in drugih rek v Bosni in Hercegovini so se v zadnjih letih spremenili v velika gradbišča Tod grade delavci Bosne in Hercegovine sedem hidrocentral in '*ye termoelektrarni. Dograjeni sta že in obratujeta hidrocentrala pri Bogatiču 6 24 milijoni KW in pri Vlasenioi na Stu-denom Jadru s 5 milijoni KW. Hidrocen-a , Pfi Vlasenici v enem izmed najbolj zaostalih krajev Bosne je že dala svoj aeiez k ekonomskemu dvigu tega kraja. Prav kmalu b0 planinska reka Prača spravila v obrat tudi turbine hidrocen-iAy/ %8ižu- ki ^ dajala 15 mdlijo-nov Kw. V petih letih po vojni je bilo zgrajenih v Bosni in Hercegovini 20% energetskih virov več ko v 22 letih stare Jugoslavije. Pred vojno je prišlo na enega prebivalca te republike povprečno 43 KW, že leta 1949. pa se je povprečnik Porabe električne energije povzpel na 80 KW. Plan elektrifikacije Bosne in rlercegovine je bil leta 1947. prekoračen 2a 13%, leta 1948. pa za 15,5%. Pno največjih gradbišč naše petletke sistem hidrocentral na Neretvi in anu je znan tudi onkraj meja naše domovine. Sleherni obiskovalec, ki je ob-.* (Tu naSo, d^avo po vojni, je odnesel gradbišč vtise in prepričanje, da so naši narodi pripravljeni na še tako velika podjetja v graditvi socializma. Hi- raabyc‘ bo dajala letno 60° m.hjosov CT n, Rami pa 450 milijonov KW. V dolžim 30 km od Jablanice do Konjiča in v dolžini 50 km od Jablanice do vasi Ščita se razteza gradbišče sistema hidrocentral na Neretvi. Tamkaj, kjer stoji jez, visok 80 m, je do- bila Neretva novo strugo. Podzemna dvorana je že betonirana. Sedaj so začeli graditi pomožne jeze. Na gradbišču hidrocentrale na Rami so izvrtali nad 9 kilometrov predorov, sedaj pa gradijo strojno dvorano in druge večje objekte. Na kraškem terenu doline Vrbasa grade sistem hidrocentral. Pri hidrocentrali »Jajce L« so že izvrtali dve tretjini potrebnih predorov. Tukaj gradijo jez in betonirajo odvajalni predor. Nedaleč od tod je hidrocentrala »Jajce II.«. Tu gradijo umetno jezero, v katerem se bo zbirala voda za turbjne. Globoko pod zemljo je že videti oblike velike dvorane, v katero bodo postavili naprave za turbine in druge naprave. Te hidrocentrale bodo letno proizvajale 150 milijonov KW za podjetja kemične in druge industrije v tem kraju in za prebivalstvo. V Bosni in Hercegovini gradijo tudi velike termoelektrarne. Na termoelektrarni v Catičih pri Kaknju bodo gradbena dela v kratkem končana. Ta elektrarna bo dajala letno približno 250 milijonov KW, drugo termoelektrarno enake velikosti grade v Lukavcu. Letno bo dajala 750 milijonov KW. Vse hidrocentrale bodo povezane z -ežo 110000 V. daljnovodov. V prvih letih petletnega plana so v Bosni in Hercegovini postavili 140 km daljnovodov visoke napetosti in 400 km daljnovodov srednje napetosti, t. j. trikrat več kot v starj Jugoslaviji. Razen oskrbovanja industrije s potrebno energijo **. centrale uporabili tudi za elektrifikacijo mest in vasi v republiki. 2e 1 • ,ie Veii bot va*l ‘n °krog 10 okrajnih mest dobilo električno razsvetljavo. Nehaj besed o topinamburju Nagel razvoj socialističnega sektorja v svmjegojstvu z velikimi pitaldšči postavlja prej nM novo nalogo preskrbe s krnskimi rastlinami. Letošnje izkušnje so pokazale, «♦♦♦»«*»»*>»•♦*»♦* VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Vremenska napoved za ponedeljek 3. aprila: Poslabšanje, proti večeru možnost krajevnih padavin. rinkovič Mita (Beograd) 2:14:44; 8. Anto-nijevič Milan (Beograd) 2:19:02; 9. Hlebanja Zdravko (Partizan) 2:19:51; 10. Gaj Aleš (Enotnost) 2:28:59 itd. Tehnični rezultati: Mladinke 900 metrov (14 tekmovalk): 1. Zeks Jožica (Enotnost Lj.) 3,22.2; 2. Sinrajh Nada (Slovenjgradec) 3,24.2; 3. Kač Danica (Kladivar-Celje) 3,25.0. Članice 1500 metrov (7 tekmovalk): 1. Blaž Vera (Enotnost Lj.) 5,49.0; 2. še- Zpiagovalec Koidež Matevž je bil v b'enik Rozalija (Enotnost Lj.) 5,57.0; 3. odlični formi, saj je imel v obeh delih nroee med udeleženci daleč najboljši čas F * B. V. MEDNARODNI8POBT Mitič premagal Bergelina Kakor poroča agencija France Presae, Je ' na mednarodnem teniškem turnirju v Salisu v finalnem tekmovanju moških Mitič premagal Šveda Bergellna e 6:1, 7:5, Šved Da-vidson je premagal Branoviča e 6:8, 6:2, 6:2. V polfinalnem tekmovanju moških parov pa sta Mitič in Palada premagala francoski par Abdesel am-Chaursatrien. Marshall postavil nov svetovni rekord New Havon. — Znani avstralski plavalec John Marshall je postavil v »oboto 1. aprila v zaprtem bazenu nov svetovni rekord na 400 m prosto (400 y ar do v) v času 4:29,5 min. Prejšnji svetovni rekord na tej progi je imel japonski plavalec Furuhaši. Mlinar Helena (Enotnost Lj.) 6,08.0. Mladinci 2000 metrov (42 tekmoval- cev): 1. Belšak Nikolaj (Domžale) 6,44.2; 2. Kramar Jože (Enotnost Lj.) 6,46.0; 3. Strniša Jože (Enotnost L j.) 6,47.0. člani 4000 metrov (27 tekmovalcev): 1. Barducky Robert (Železničar Lj.) 13,47.0; 2. Kranjc Emil (Enotnost Lj.) 13,47.0; 3. Nabergoj Danilo (Fužinar, Guštanj) 13,53.4. Člani 8000 metrov (14 tekmovalcev): 1. Štajner Valter (Kladivar, Celje) 29,63.2 ; 2. Kovačič Janko (Enotnost Lj.) 29,54.2; 3. Vozlič Pavle (Enotnost Lj.) 30,04.2. Absolutni uspeh ekip v crossu: 1. Enotnost (Lj.) 30 točk; 2. Miličnik (Lj.) 17 točk; 3. Fužinar (Guštanj) 15 točk; 4. Železničar (Lj.) 13 točk; 5. Kladivar (Celje) 6 točk; 6. Kovinar (Mari bor) 3 točke; 7. Krim (Lj.) 2 točki. »2eni- -KOiCLDTI- -KliD LJUBLJANA: UNION: Amer. film »Sirota iz Lowooda«, Filmske novosti 3 50 L. — Predstavi ob 16.15 in 18.15. MOSKVA: Ital. film »Tatovi koles«, Obzornik 36 I. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. SLOGA: Nemški film »Korona«, Srbski mesečnik 23 J- Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. . ... TRIGLAV: Sovj. film »Konstantin Zaslonov«. tednik. Predstavi ob 17.30 in 19.30. SISKA: Amer. film »Zimska zgodha«. tednik. Predstava ob 20. LITOSTROJ: Amer. film »Njen obraz«, MARIBOR; PARTIZAN: Ital. film »Tatovi koles«, mesečnik JA 12. UDAHMK: Jugosiov. dok. filmi »Iz nove Jucrosla^i.i©- CELJE: METROPOL: Sovj. barvni film »Tri srečanja«, tednik. DOM: Avstr, film »Beli sen«, mesečnik JA U. KAMNIK: Nemški film »Ni prostora za ljubezen«, Obzornik 88. JESENICE: MESTNI: Jugosiov. film »Bar-ba Zvane«, Makedonski mesečnik 9. KRANJ: STORŽIČ: Angl. fiim »Brata« Fis-kultura in šport 13. BLED: Amer. film »Bruca v Oxfordu onir 5. pi- SU IM® Nocojšnji koncert pianist* Favla gartnerja začne točno ob 20., moniji. Vstopnice od 19.30 dalje v vezi po- Fiaydnova kantata J® imela na svojih dosedanjih izvajanjih tako v Ljubljani kakor tud v Ma£boru in Celju izredno lep uspeh. Delo bo izvajano še enkrat, in sicer v sredo 5. aprila ob 20. uri v Unionu. Predprodaja: Knjigarna muzikalij. Polovico sedežev je rezerviranih za mladino, PREDAVANJA----------------------------- DNEVNI 8PORED ZA PONEDELJEK 3. 4. Poročila ob 6.15. 7. 12.30. 15. 19, 22, 23.30 — 6 Veseli zvoki — 6.30 Jutranja telovadba — 7.10 Jutranji koncert — 12 Opoldanski koncert — 12.40 Pester spored orkestralne in solistične glasbe — 13.45 Za pravilen vpis v strokovno in visoke šole — 14 Koncert kvarteta Slovenske filharmonije — 14.30 Vtisi iz izkušnje letošnjega planiškega tedna — 14.45 Vincent d’Indy: Simfonične variacije »Istar« — 15.10 Pisan spored izv*Ja na harmoniko Avgust Stanko — 18 Pojo P . .T’ Bki zbori — 18.10 klali leksikon za — 18.30 Slovenski umetniki pred, nom: koncert pianista Marjana MPJvaaa — prenos v Zagreb - 19.15 Igra novio s svojo kapelo — 19.4* miB(uJ?J?® skladbe Bedrlcha Smetane -- *® J“,1*dinak* oddaja: Kako je danes v Novi - 20.20 W. A. Mozart: Oboa-kvartct ~,1?ur)I-T 20.40 Zabaven večerni *POrTIonfrM t» * koncert. P. I Cajkovskli Manfred, D. Šostakovič: Simfonija št. 6- Francosko predavanje o Romalnu Rollandu. Direktor Franooskega instituta v Zagrebu g. A Girard bo imel v ponedeljek 3. aprila ob 18 v zbornični dvorani univerze predavanje z naslovom: Romaln Rnlland ct son Jean Chrlstophe. Ljubljansko občinstvo ima Izredno priliko, da si oživi podobo velikega umetnika in plemenitega borea za Movečanstvo in mir. 2178 —VESTI IZ MARIBORA— ZABAVNO GLEDALIŠČE Ponedeljek 8. ob 20: Otvoritvena predstava. Program I. a............ • i, ......................... ***** OPOZORILO Na razpolago j® *e hekaj Hro^ar »Razprava v Lju^®ki skupščini FLRJ o državnem proračunu za leto 1950«. Dobite jo < upravi »Ljudske pravice«, Ljublj,*™- Kopitarjeva 2 m v njenih podružnicah. Cena 20 din. »vprašanja naših dni« U_ polletje 1949. vezama, dobite v upravi »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Cena 140 dim. — Knji?®, ki so jdih primesli v vezavo naročniki, še miso gotove- Ureia uredniški odbor — Odeovornl urednik Dušam Bole — Naslov uredni-oddelka 36-85 — Stev. ček. računa 604-90601-0