Združitev daje Utensiliji polet
' Utensilia je kot tovarna in kolektiv kot prerojena, odkar se je vključila v TOZD v delovno organizacijo Avtomontaža. Ta združitev je očitno dala polet zaposle-nim, torej tisto bistveno, kar je v prete-klosti manjkalo članom kolektiva. Delo v sklopu takšne velike delovne organizaci-je je očitno dovolj močna spodbuda in ta volja botruje nadaljnjim uspehom. Seve-da pa je res, da so se v tem času spreme-nile razmere na trgu, da je Avtomontaža zagotovila nov proizvodni program za del proizvodnje, da so sami v Utensiliji naredili nekaj novih stvari, skratka na vsakem koraku je čutiti preporod.
Predsednik delavskega sveta Utensili-je Tone Dolničar pravi: »Združitev z Avtomontažo je zahtevala veliko napo-rov in angažiranje vseh družbenopolitič-nih organizacij in političnih sil. Nismo namreč hoteli v združevanje zaradi ne-kakšnih političnih interesov in nismo se želeli prenagliti. Mislim, da je bilo z obeh strani vse temeljito pretehtano in zato tudi stvari tečejo kot je treba. Res so nekateri v začetku pričakovali skorajda čudeže, da bomo s samo združitvijo že naredili vse. Temu ni tako, saj je treba delati in če pridno delaš, imaš v takšni organizaciji možnost za uspeh, saj nisi potem niali kolektiv na velikem trgu, temveč si v sklopu velike firme z 10 TOZD in 2100 zaposlenimi kot je to Avtomontaža. Mislim, da smo oboji za-dovoljni in da smo se hitro prilagodili novim razmeram. Naša matična delovna organizacija se bo širila na Viču, saj ima-jo v Šiški že premalo prostora. V naši občini nameravamo sezidati novo tovar-no, ki bo izdelovala grelne naprave za avtobuse in stanovanja. To bo razvijala Avtomontaža kot matična firma.«
Narejena tretjina več
Lansko leto je bilo za Utensilio zelo uspešno. Celotni prihodek je bil 170 mi-lijonov. To ni veliko pri 331 zaposlenih, vendar je treba upoštevati, da je to sko-rajda samo delo, ker materiali, iz katerih v Utensiliji izdelujejo izdelke, niso dra-
goceni in jih je zelo malo. Zato sama številka o celotnem prihodku ni posebej reprezentativna, saj gre za delovno in-tenzivno industrijo. Finančno so imeli lani za 53 odstotkov boljši rezultat kot leto prej, obseg pa se je povečal za 29 odstotkov. Drugo je posledica inflacije. Res pa so morali v Utensiliji gospodariti boljše, ker so se domače cene dvignile, tuji trg pa naših visokih cen seveda ne priznava. Pri petini vsega narejenega, kar so izvolili, so morali biti zato visoko
produktivni. V izvoz je šlo 33 milijonov dinarjev. Utensilia je po izboru utensilij za tekstilno industrijo in to lesenih, pla-stičnih in kovinskih eden največjih proi-zvajalcev v Evropi. Zato tudi ni čudno, da so lani presegli plan izvoza za 54 odstotkov in da so pokrili uvoz z izvo-zom. »Izvozili bi lahko še neprimerno več«, je povedal vodja nabavne in pro-dajne službe Živko Murgelj, »vendar več
s sedanjo opremo ne moremo narediti. Domače potrebe so velike in moramo jih upoštevati. Lahko bi pustili domači trg nezaložen, pa bi vse izvozili. Mislimo pa, da bi bila to prevelika škoda, pa čeprav bi se mi potem lahko hvalili, da vse pro-damo na tuje in da imamo ogromen izvoz itd. Mislimo, da je stabilizacijsko pravil-no, da najprej založimo domači trg«.
Previsoke domače cene
Letos bodo v Utensiliji izvoziH po pla-nu za 40 milijonov. Če bi imeli moder-nejšo opremo, bi lahko izvozili precej več. Potem bi lahko uvedli na primer celo drugo izmeno in naredili še več. S sedanjo opremo to ni mogoče. Letos so
že izvozili za 10 milijonov dinarjev izdel-kov. Kovinskih utensilij na zahodna trži-šča skorajda ni mogoče izvažati. Krivec so predvsem naše cene. »Zunanji trg ne sprejme takšnih vrtoglavih dvigov cen in sploh tako visokih cen, kot jih dosežejo naši domači proizvajalci. Cene lesa, iz-delkov črne in barvne metalurgije, ke-mičnih izdelkov, energetike, transport-nih sredstev itd. so višje, mi pa ceneje ne
moremo proizvajati«, ocenjujcjo komu-nisti v Utensiliji, kot nam je povedal sekretar osnovne organizacije ZK Jože Rožun. »Lanski ukrepi ZIS o sproščanju cen v večini primerov niso umirili podra-žitvenih tokov, nasprotno, nekateri so tc5 takoj izkoristili in vse zelo podražili. Iz-koristili so konjunkturo in svoj monopol-ni položaj«.
Na tak način seveda ne bo mogoče stabilizirati gospodarstva, niti več izvaža-ti, če se lahko domači proizvajalci nez-dravo razvijajo na račun monopolov in nezdrave rasti, ker so zaščiteni kot me-dvedje pred zunanjo konkurenco.
Utensilia izvaža na zahodna tržišča le nekaj lesenih utensilij, glavni del izvoza pa gre v Azijo in Afriko. Največji kupci so Egipt, Irak, Pakistan, Sri Lanka, Sirija in Iran. Nekaj izvažajo pa še na trg Veli-ke Britanije in ZRN.
Omejitve so zmanjšale prodajo
Začasen uvoz repromateriala za izdel-ke, ki jih delajo za izvoz, bi precej poma-gal tovarni, vendar tak način ni mogoč, ker je težko točno določiti namen, saj izdelujejo več izdelkov hkrati. Zato mo-ra Utensilia plačevati za vse uvožene ma-teriale, ki jih potem izvozijo, carine. Dolgotrajni administrativni postopki pri izvozu pa tudi niso spodbudni za izvoz-nike.
»Prodali bi lahko še precej več in bi povečana naročila že nekako opravili, pa nas je lani prizadela stabilizacijska ome-jitev kilometrin in potnih stroškov. To nam je povzročilo precej škode, saj takš-ni ukrepi, ki udrihajo kar počez, naredijo več škode kot koristi«, ugotavlja predse-dnik sindikata Maks Močnik. »Če ne bi bilo lani razcveta tekstilne industrije in da so nas iskali kupci, bi mi zaradi teh omejitev zelo slabo poslovali. Prepoved uvoza opreme, velik izvoz tkanin in kon-fekcije, oživitev tekstilne industrije ... to nam je pomagalo. Seveda pa ni nikjer rečeno, da se bo to nadaljevalo in zato moramo mi le razviti prodajo. To pa ni mogoče, če te omejujejo in ti s tem dela-jo škodo administrativni organi«.
»Mi smo lani dosegli te uspehe z manj-šim številom zaposlenih kot prej, torej smo resnično dvignili produktivnost. Tu-di osebni dohodki pri nas niso slabi, saj dobi poprečno na mesec delavec pri nas 8300 dinarjev. To pomeni, da napredu-jemo tudi na tem področju v primerjavi s ¦ prej, ko osebni dohodki niso bili zavida-nja vredni«, pojasnjuje vodja kadrovsko splošne službe inž. Matija Nik.
MILOVAN DIMITRIČ