Spedizione in abbonamento posta Poštnina plačana v gotovini JUNIJ'JULIJ 1943-XX/ PRESVETO SRCE JEZUSOVO Slikal župnik Fr. Pustovrh 1866 Uršulinska cerkev v Ljubljani DOBRE KNJIGE Prvi petek — dan sprave in duhovne obnove. Spisal p. Jakob Zibert D. J. Glas-nikova knjižnica, zvezek 15. Stane v platno vezana 18 L, broširana 10 lir. — Knjiga na 234 straneh razlaga po-božnosti prvih petkov in še dve drugi pobožnosti, ki sta s prvimi petki v neposredni zvezi: sveto uro in dvanajstero služb v čast Srcu Jezusovemu. V prvih treh poglavjih pisatelj utemeljuje nujno potrebo, da v čim večjem številu obhajamo prve petke in da trdno vztrajamo pri tej ljudski pobožnosti ter nam podaja tudi način, kako jo najbolje gojimo. V četrtem poglavju nam razloži zgodovino svete ure in način molitve. Vsa nadaljnja poglavja od 28. do 234. strani pa so posvečena službam v čast Srcu Jezusovemu: molivec, prosilec, služabnik, učenec, ljubitelj, zadoščevalec, to-lažnik, žrtev, srednik, pri-prošnjik, apostol, gorečnik. Pri vsaki službi najprej v kratkem poglavju razloži, kako se vrši, potem pa v dveh daljših sestavkih podaja premišljevanje, ki nam pomaga v službo se vživeti in jo z veseljem in pridom vršiti. Knjiga je pisana silno toplo in živahno ter bo zelo veliko pripomogla, da se po-božnost v čast Srcu Jezusovemu pri nas ne samo ustali, temveč še poglobi in razširi. Knjige ne moremo dovolj toplo priporočiti in upamo, da bo v kratkem razširjena med vsemi sloji našega ljudstva. Izredno nizka cena bo to še posebno omogočila. Dobi se v jezuitskem samostanu in knjigarnah. Marijino Srce. Prav za čas posvečenja brezmadežnemu Srcu Marijinemu in za ume-vanje pobožnosti do tega Srca je sestavljena rakovni-ška knjižica št. 225—226 z naslovom Marijino Srce. Navzlic vsem slabostim, ki so se zadnja leta v nekaterih slovenskih sorojakih razvile v usodne zablode in grozotne hudobije, se je pokazalo prav sedaj, ko se širi in obnavlja pobožnost do prečistega Srca Marijinega, da je ogromna večina našega naroda v jedru dobra in da se zlasti z vnemo loteva vsake pobožnostne vaje, ki ima namen netiti ljubezen in zaupanje do predobre nebeške Matere. Tako je bila tudi pobuda za obnovitveno češčenje Marijinega brezmadežnega Srca sprejeta kar najtoplejše. Posvečenje, ki se z njim pripravljajo razni stanovi, društva, skupine, šole, zavodi itd. na skupno škofijsko posvečenje, se vrši povsod res iskreno iri s polnim zaupanjem. Da bi se slovenski verniki še z večjim umevanjem in še z večjim duhovnim pridom oprijemali te pobožnosti, je rakovniška zbirka preskrbela posebno knjižico, ki vsebuje vse, kar je treba častilcem Srca Marijinega vedeti. Knjižica (sestavil jo je svetnik J. Filipič) govori o bistvu te pobožnosti, o nagibih zanjo, o zgodovini tega čaščenja zlasti pri nas, končno o posveče-nju samem. Sprejet je v knjižico tudi obrazec za sveto mašo, kakor se bere na sopraznik Mar. čistega Srca, v soboto po prazniku presv. Srca Jezusovega. Slovenska koralna maša. Po vatikanski izdaji priredil in harmoniziral Fr. Kimovec. Stane 6 lir v knjigarni, pri skladatelju pa 4.50 L. Koralno petje, ki je res pravo cerkveno petje, se pri nas ne more bogvekaj razviti. Vzrok je gotovo v latinskem besedilu, ki se pri nas na koru malo rabi, kadar pa' se, pa največ za večglasne latinske maše. Zato pomeni slovenska koralna maša v tem oziru velik korak naprej. Skladatelj je prilagodil slovenskemu besedilu 15. koralno mašo, samo Gospod, usmili se, je iz 16. mašnega speva. Jasno je, da se to slovensko besedilo nravilno ne more uporabljati pri petih mašah, tem bolj pa pri vsaki maši s slovenskim petjem. Namesto »Pred Bogom« pojemo pač koralno »Gospod, usmili se«; namesto »Čast Bogu na visokosti« s tem ali onim napevom pa koralni: »Slava Bogu na višavah«. Itd. Tudi ni, da bi se morala prepeti cela maša koralno; lahko vzameš samo nekaj, ostalo pa ostane večglasno. To bo zelo prijetna sprememba, obenem pa se bodo pevci navadili korala. Harmonizacija je prav lahka in tekoča in jo bo zmogel vsak organist. Prav bi bilo, ko bi skladatelj še v partituri naznačil, kaj pojejo ženski, kaj moški glasovi in kaj ves zbor. Tako pa naj organist sam to določi. LJUDSKA OSOJILNICA zadruga z neomejenim jamstvom, v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva 6, nasproti hotela .Union' sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Posojilnica je bila ustanovljena 1895. leta V LJUBLJANI jvt. €lizabeta, 0. S. U.: V luči Svetega puha Oltarji naš\h templjev, vseh cerkvic vrh gora so čudovito delo presvetega puha. ljubezen je njegova jih zgradila, da bi ob njih nam duše posvetila. Ustvaril je v jMariji Gospodovo telo; v ciborije polaga zdaj sveto hostijo. Ob njem Yse večne luči so se vžgale, monštrance Jezusa so pokazale. V njegovi božji luči žari presveta kri, ki na oltarjih naših pretaka se vse dni. lepota duš pravičnih y solz dolini: to milosti njegove so rubini. Vse zmage svete Cerkve, vse lilije devic, vse palme mučenikov njegov je zbudil klic. On sam je luč božanska nad svetovi, gorela večnost y luči bo njegovi. Koretič Franc: Ko so v soboto pred prvo nedeljo v adventu, 27. novembra 1850. opravljale usmiljenke v kapeli materine hiše v Parizu večerno premišljevanje, je nenadno zaslišala zaupnica Brezmadežne, Katarina Labure, šum kakor šuštenje svilene obleke. Pogleda: pri podobi sv. Jožefa stoji na polobli presveta Devica. Vrokah drži kroglo — podobo vesoljnega sveta — in jo z vso ljubeznijo pritiska na svoje brezmadežno srce. Kot bi z očmi trenil pa zemeljska krogla zgine. Marija polagoma razklene roke in jih obrne k zemlji. Iz njenih odprtih rok pa lijejo zlati žarki, ki se razlivajo na vse strani. Kaj to pomeni, je Marija sama pojasnila: »Krogla, ki jo vidiš, je podoba sveta in tudi vsakega posameznega človeka. Žarki so pa podoba milosti, ki jih razlivam na tiste, ki me prosijo.« Kje je človek, ki bi si upal sešteti vse milosti, ki so se že in se bodo še izlile na ta ubogi svet iz odprtih rok naše nebeške Matere? Vse premalo bi povedal, če bi rekel, da je teh milosti brez števila. Bolj prav bo, če rečem, da ne pride niti ena milost iz božje zakladnice, ki ne bi bila podeljena po Marijinih rokah. Zato jo moremo po vsej pravici nazivati srednico in delivko vseh milosti. Bogastvo milosti, ki jih Marija upravlja in porazdeljuje, je toliko, da claleko presega množino in hudobijo grehov. Kakor so preplavile vode ob vesoljnem potopu vso zemljo, tako je zajel po Adamu greh vse človeštvo. Iz tega greha pa je zraslo toliko in tako velikih, vnebovpijočih grehov, da jih more pregledati le vsevidno oko božje. A milost, ki te grehote uničuje, je še mnogo obilnejša. Če je greh žalil ves svet, ga je milost še bolj; če poganja greh ko- *$!"!! "!! ""!!! &"! !"!& "!!! "! !""!""!!#$""!! "+ "!!""! %+! " !"!""! ""!! > ! ! "!!"! ""! !UP7U!&" !# "!"!! *!! "! ""!&& !"+&"!! "!'$)'#& !&&"""!P77 P7PP77UP7UPP7UUU7UU7 ! "U77UUU7U77P77UP!UUPP "!U renine v globino srca, seže milost še globlje. »Kjer pa se je pomnožil greh. se je še bolj pomnožila milost« (Rimij 5, 20). Ta neizčrpni zaklad milosti nam je zaslužil božji Sin s tem, da se je učlovečil, da je za nas trpel in umrl na križu. Iz Jezusovega prebodenega Srca je kot čudovita voda začela izvirati milost, ki teče v svet in nosi življenje in blagoslov. Gospodarstvo z milostmi pa je po božji zamisli tako urejeno, da jih upravlja in porazdeljuje Gospodinja velike božje družine, komur hoče, kolikor hoče in kakor hoče. To misel je pomenljivo upodobil umetnik, ki je naslikal Marijo tako blizu Jezusa na križu, da teče odrešilna kri iz Jezusovega Srca v brezmadežno Srce Marijino in se od tam razliva na vse človeštvo. Po Jezusu je tudi Marija »bogata za vse, kateri jo kličejo« (Prim. Rimlj 10, 12). Velika dela Srednice vseli milosti našteva papež Leon XIII. v okrožnici, ki jo je izdal 5. septembra 1859. Tam piše: »Nič ne pretiravamo, če rečemo, da se je po Marijinem posredovanju tako hitro razširil evangelij med narode vkljub vsem težavam in oviram. To je dalo pobudo sv. Cirilu Aleksandri j sk emu, da je zaklical: Po Tebi, Marija. Bogorodica, je prišla prava luč, naš Gospod Jezus Kristus; po Tebi je zasvetila luč tem, ki sede v temi in smrtni senci; po Tebi so apostoli oznanjali evangelij; po Tebi si je križ osvojil svet; po Tebi se je Cerkev ukoreninila med narodi; po Tebi je bil satan zapoden v beg; po Tebi je bila premagana nevera in je zmagala resnica; po Tebi se more zveličati vsaka duša.« Temeljna resnica naše vere je, da nam je za zveličanje potrebna milost božja. Milosti pa ne moremo najti brez Marijine pomoči, zato se brez njenega sodelovanja ne moremo zveličati. To prepričanje je lepo strnil v en sam vzklik sv. German Carigrajski: »Nihče se ne zveliča drugače kakor po tebi. o Mati božja; nobene milosti ne sprejmemo od Boga razven po tebi, ki si polna milosti.« Po Mariji prejmemo posvečujočo milost, ki je božje življenje v nas; iskrica božjega bistva položena v dušo. ki jo dvigne v podobnost božjega nedoumljivega življenja. Odkar smo v milosti božji, Bog ni le naš Stvarnik in vsemogočni Gospod, ampak Oče. Zanj nismo le stvar, ampak otroci božji, ki nas ljubi z očetovsko ljubeznijo. — Kakor hrani seme v sebi obliko rastline, lepoto cveta in žlahtnost sadu, tako je z milostjo položena v našo dušo kal bodočega poveličanja v nebesih. Ta začetek božjega življenja v nas in našega poveličanja je bil po Marijini materinski roki položen v našo dušo. Pa je milost tudi luč, ki razsvetljuje temo našega razuma, in moč naši volji, da se more ustavljati tisti razdvojenosti in poželjivosti, ki se je po izvirnem grehu kakor bolezen razpasla po naši čutni naravi. Milost božja nas drami, budi, kakor budi mati zaspanega otroka, nas opominja z nemirom vesti, po človeški besedi, tiskani ali govorjeni, ogreva naša srca za to, kar je lepo, blago, plemenito, jih odvrača od tega, kar je grdo, nizko, grešno. Vsako dobro delo, vsaka žrtev, vsako premagovanje ni samo naše, ampak je predvsem cvet in sad milosti božje. Ker pa pride vsaka milost po Mariji, smemo reči, da je vsako dobro delo. ves naš duhovni napredek, ne samo uspeh našega truda, ampak še bolj sad Marijine materinske skrbi in ljubezni. Ona. ki skrbi za vesoljno Cerkev, misli na fantička v prvem razredu ljudske šole in ga pripravi do sklepa, da bo naredil Jezusu to veselje, da ne bo več nagajal očetu in materi, in majhno deklico, da bo odslej lepo molila rožni venec. Po Mariji se je zasvetilo v glavi malega Franceka v Fatimi, da je predlagal: »Ej, dajmo ovcam malico, sami se pa premagajmo in ne bomo nič jedli.« In ovce so pospravile kruhek, pastirci so pa prvič uživali čisto veselje, ki ga rodi zatajevanje iz ljubezni do Boga. Tudi tebi se je zdaj pa zdaj porodila dobra misel, sveta želja, in še mislil nisi, da po Mariji. Naj mislimo na to ali ne. vedno in povsod smo pod varstvom in vplivom matere Marije. Mati ubogih nam tolikrat pošepne na uho: »Kruha, obleke nimajo.« Ona, ki je bila sama gospodinja 'in mati, pomaga krščanski Sv, Joahim Sv. Ana Robbova delavnica iz srede 18. stol. ženi, materi, da vzdrži tudi v neznosnih družinskih razmerah, tolaži nesrečne, ki jokajo na pogorišču rodne hiše, in tiste, ki le od daleč gledajo svojo domačijo, vanjo stopiti pa ne morejo. Dekla Gospodova pomaga služkinji, da ohrani poštenje in vero sredi propalosti in nepoštenosti. Zdravje bolnikov ne pozabi na zapuščene, ki se brez postrežbe zvijajo na bolniški postelji, da ne zgubijo potrpežljivosti. Kraljica mučencev vzgoji po milosti slabotno dekle za junaške žrtve in fanta, da gre v cvetu življenja v mučeniško smrt. Skratka: vse čednosti, ki rastejo in cveto v kraljestvu božjem na zemlji, je zasadila in vzgojila skrbna roka Srednice in delivke vseh milosti. Pa ne samo posameznikom deli Marija milosti, velike milosti daje tudi deželam, narodom. Kako na široko je odprla Marija svoje roke. ko je izlivala milosti na Portugalsko, ki jo je v zadnjem hipu potegnila iznad prepada brez-boštva in nevere in ji v nekaj letih vtisnila čisto nov duhovni obraz. Zdaj gledamo na Portugalsko kakor pravljično deželo, ki se je tekom 25 let tako globoko in temeljito spremenila in je kakor otok miru sredi morja svetovnega gorja. Samo to nam lebdi pred očmi. Ne vidimo pa tega, kar so Portugalci dali in še dajejo svoji nebeški Rešiteljici. V pridigi na gori je izrekel Jezus besede, ki jih kaj radi prezremo in preslišimo: »Dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo clali v naročje. S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo« (Lk 6, 58). Kakšno nasprotje vsem pravilom modernega gospodarstva! Po pravilih našega knjigovodstva premoženje raste, če se dohodki večajo in izdatki manjšajo. I božjem in Marijinem knjigovodstvu je pa prav obratno. Čim več kdo da. tem več tudi prejme. Po tem pravilu moramo presojati prerojenje Portugalske in računati na uslišanje naših prošenj za duhovno prenovitev našega naroda. Če hočemo, da bo Marija tudi široko odprla svoje roke in izlila na slovensko zemljo veliko milosti, ji moramo tudi mi dati vsaj nekaj tega, kar so ji dali Portugalci. Kaj so ji dali? Naj omenim samo nekaj drobcev. Lansko leto 8. maja je odšlo več ko sto lizbonskih visokošolcev v Fatimo. Romanje je bilo spokorno. Bog je hotel preskusiti junaštvo teh mladih romarjev z nenehnim dežjem in ostrim vetrom. Z nahrbtniki na ramah, s palico v rokah, z molitvijo in petjem so z največjim veseljem premagali vse težave. Vljudno so odklonili prijetna stanovanja in rajši spali na trdih tleh. Bili so kraji, kjer je ljudstvo kleče sprejelo te nove oznanjevalce krščanskega zatajevanja v spravo za hudobije, ki kličejo na svet pravične božje kazni. Ko so zadnji dan od daleč zagledali fa-timsko svetišče, so ti junaki pokleknili na blatno pot in odmolili rožni venec po zgledu starih romarjev. Naj bo za pokoro! Do solz so ganili vse, ki so bili priče take žive vere in srčne ljubezni do nebeške Matere. Ko so zbirali darove za zlato krono, ki so jo poklonili Mariji, so preživeli nekak plebiscit ljubezni do Mari je. Bili so darovi bogatinov, še bolj pa siromakov, ki so darovali Mariji, kar so imeli najdragocenejšega. y>To je edini zlat predmet, ki ga imam. Naj bo Marijin!« — »To je spomin moje rajne hčerke... Je prstan mojega sina, ki je poklican k vojakom. Da mi ga Marija varuje!« — »Je bil mojega očeta. Naj bo Marijin!« — »Je obljuba, ki sem jo napravila za zdravje svoje gospe,« pravi s solzami v očeh služkinja, ko daruje zlato verižico. In sto in sto takih in podobnih izjav. Po pravici je dejal sv. oče, da je bila ta krona izdelana bolj iz ljubezni in žrtev kakor pa iz zlata in biserov. Tudi mi pričakujemo od Marije velikih milosti: duhovnega prerojenja naroda, spreobrnjenja grešnikov, ozdravljenja zaslepljenih, medsebojne sprave in miru in soglasja med narodi. S kakršno mero bomo merili svoje žrtve, s tako nam bo merila Marija milosti... po posvetitvi S!rr„ Marijinemu Janez Filipič »... Po posvetitvi pa bo treba vedno znova poudarjati in opozarjati, da smo brezmadežnemu Srcu Marijinemu posvečeni in kakšne dolžnosti od tod izvirajo za nas in kakšne velike pomoči smemo pričakovati od Matere Marije, če bomo v smislu posvetitve nehali Boga žaliti...« Kako važen je ta opomin našega nadpastirja, ki ga je zapisal v »Škofijskem listu« (1943, str. 22} poleg drugih navodil za posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu! Ljudje smo namreč silno omahljivi. Saj smo bili Slovenci posvečeni Mariji že dvakrat v prejšnjih letih: leta 1913 o priliki III. katoliškega shoda in leta 1924 o priliki I. slovenskega Marijinega kongresa. Na žalost pa svojih sklepov, ki smo jih naredili ob teh posvetitvah, mnogi nismo upoštevali. In tako smo kljub posvetitvam ostali pri starem ali pa smo šli še dalje proč od Boga. Zato naj v naslednjem omenim le nekatere zadeve, ki bi nam morale biti po tolikih lepih letošnjih posvetitvah posebej pri srcu, da se ne izneverimo obljubi, ki smo jo na dan posvetitve storili brezmadežnemu Srcu Marijinemu. 1. Molitvene ure pred sv. R. T. Kmalu izide nova izdaja »Večna molitev«, ki je med nami zagledala beli 29. jun.: Sv. Pavel — Habah pri Mengšu — Grajska zbirka dan prvič že leta 1894. Skozi tisoče in tisoče rok pobožnih častilcev sv. R. T. je priromala tekom svojih 50 let. Še vedno prihaja do veljave po vseh župnijah vsaj prve nedelje v mesecu in na dan celodnevnega češčenja. Bila so pa leta, ko so se v večini župnij ne samo prve, marveč tudi ostale nedelje — pred popoldansko službo božjo ali potem — zvrstili kot častilci sv. R. T. vsi stanovi: dekleta in fantje, žene in možje. Koliko veselja je prinašala ta molitev pokojnima gospodoma škofu Jegliču in prelatu Flisu, ki sta jo tako toplo priporočala v vsakoletnem poročilu o bratovščini sv. R. T.! In koliko božjega blagoslova so ti častilci priklicali iz nebes po naših župnijah! Ali pa je danes še tako po vseh župnijah? Ali nam morda niso razne prireditve, izleti, številne tombole in podobno zredčile tu in tam vrste teh nekdanjih prostovoljcev pred tabernak-ljem? Naj bi nova izdaja »Večne molitve« po ponovni posvetitvi Materi božji zopet zbirala nekdanje in nove trume prostovoljnih častilcev sv. R. T. ob nedeljskih popoldnevih! 2. Sveti rožni venec - družinska molitev. Iz prikazovanj v Fatimi nam mora biti posebej znano, kako ljuba je ta molitev Materi božji. Prav zato smo ob posvetitvi obljubili, da postane sveti rožni venec zopet naša splošna družinska molitev. V tem smislu nam jo je prevzvišeni nadpastir priporočil v posebnem »Pastirskem listu« (okt. 1942), kjer pravi med drugim: »...Molitev svetega rožnega venca v duhu pokore naj postane naša narodna pobožnost, ker le po Mariji bomo deležni božjega usmiljenja. Zlasti pa vabim in prosim družine, da uvedejo zopet redno skupno molitev svetega rožnega venca. Vsak večer, ko se družina zbere k večerji, naj zaključi dnevno delo skupna molitev rožnega venca, če ni mogoče celega, pa vsaj eno desetko, eno skrivnost naj bi zbrano premislili; vsak dan drugo, da tako vsaj tekom petnajstih dni premislijo in zmolijo vse tri dele svetega rožnega venca.« Družine! Ne pozabite svetega rožnega venca, če hočete zveste ostati posvetitvi brezm. Srcu Marijinemu! 29. jun.; Sv. Peter — Habah pri Mengšu — Grajska zbirka 3. Nov razcvet Marijinih družb! Čudovita duhovna pomlad je bila ob svojem času (1904—1913) zavladala zlasti po ljubljanski škofiji prav po Marijinih družbah. Vsa škofija je bila kakor lep cvetlični vrt. Saj je bila v vsaki župniji zasajena močna Marijina družba ne samo za dekleta, marveč po mnogih župnijah tudi za žene, fante in može. Ali pa je danes še tako? Gotovo je, da se tu in tam še vedno dobro drže, zlasti lepo procvitajo na srednjih šolah dijaške kongregacije. Na žalost pa slišimo tudi tožbe, da zamirajo celo dekliške družbe, da so fantovske zamrle in da moških tako rekoč več ni. Ali ne bi bilo Mariji všeč, če po naših posvetitvah poskrbimo, da Marijine družbe zopet zacveto in da se v njih zlasti poglobi marijanski duh? Pred očmi imejmo zopet besede našega škofa, ki jih je zapisal 12. apr. 1931 gospodom voditeljem Marijinih družb ob njihovem letnem sestanku, rekoč: »Marijine družbe so že dvakrat v zgodovini kraljestva božjega med našim narodom prerodile versko življenje, pa upamo, da so tudi v sedanjem položaju Cerkve najuspešnejše sredstvo poglobitve in preroditve resnične vernosti. Marija in Sv. Reš-nje Telo — v tem je naše rešenje! Po Mariji do evharističnega Jezusa — bodi vodilo vsem Marijinim družbam! Iščite, prosim vas, način, kako poživiti Marijine družbe, jih napraviti privlačne tudi današnji mladini, zlasti fantom! Duh mora ostati, metoda in nebistvene forme se spreminjajo času primerno!« 4. Nedeljska popoldanska služba božja. Ob času, ko so se naši ljudje še živo zavedali, da Bogu ni samo odločeno nedeljsko dopoldne, marveč vsa nedelja, je bilo lepo po naših cerkvah tudi pri popoldanski službi božji. Niso bile polne samo ženske klopi, marveč so bile tudi moške dobro zasedene. In danes? Kako je zlasti z odraščajočo mladino, ki tako zelo potrebuje verskega pouka. Če greš ob nedeljah popoldne po mestnih farnih cerkvah, ti zadostujejo v tej in oni cerkvi prsti ene same roke, da prešteješ navzoče ljudsko šolske otroke. Od kod ta pojav? Pač od tod, ker odrasli več ne hodijo h krščanskemu nauku; mati ne, oče ne, kako naj bi potem šli sinovi in hčere. Gotovo je, da morajo biti varuhi doma, da ima človek ravno ob nedeljah popoldne razna nujna pota, obiske in podobno, vendar če hočemo, da nedeljsko popoldne pride zopet do veljave podobno kot je bilo pri naših prednikih, je nujno potrebno, da odrasli dajo mladini lep zgled s svojim obiskom popoldanske službe božje. Besede miče-jo, zgledi vlečejo. Koliko notranjega miru, poznanja verskih resnic in božjega blagoslova bo zopet prišlo v naše družine z obilnejšo udeležbo pri popoldanski službi božji. 5. Dejanska ljubezen do bližnjega. Cerkvena zgodovina in življenje svetnikov nam priča, da so bili vsi pravi častilci in otroci Marijini vselej angeli ljubezni do bližnjega, apostoli krščanske ljubezni. Temu primerno moramo tudi mi usmerjati svoje življenje, če hočemo, da bo imela posvetitev brezm. Srcu Marijinemu resničen uspeh tudi za nas. Nikakor ne moremo brezbrižno iti mimo duhovne in telesne bede svojega bližnjega in to tem manj, ker je vojni čas tudi med nami zasekal toliko dušnih in telesnih ran, kot jih zlepa še ni zadobil naš narod. Najboljša je povsod osebna pomoč. Ta priča, da imamo o bližnjem, ki je ud skrivnostnega Gospodovega telesa, pravi pojem. Osebno žrtev bo Zveličar ob sodbi posebno poplačal: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti; popotnik sem bil in ste me sprejeli... kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25, 35, 40.) 6. Molimo in delajmo za zedinjenje razkolnikov. Med obljubami, ki jih je dala Mati božja v Fatimi, je tudi ta, da bo potem, ko se posvetitev docela izvrši, zavladala med človeštvom doba miru in da se bo spreobrnil velik narod in da bo Cerkev doživela svoj razmah. Ni dvoma, da najde ta obljuba svoj odmev v posvetilni molitvi sv. očeta Pija XII. še s posebnim ozirom na raz-kolnike, Saj molimo v tej molitvi: » . .. Narodom, ki jih loči zmota ali razkol, zlasti tistim, ki gojijo posebno pobožnost do tebe in ki med njimi ni bilo hiše, kjer ne bi v časti imeli tvoje častitljive podobe (danes morda skrite in shranjene za boljše dni), podeli mir in jih privedi nazaj k eni čredi Kristusovi, pod vodstvom edinega in pravega Pastirja .. .« Tako molitev, ki naj bi je ne pozabili moliti s posebnim zaupanjem vsi, ki smo se posvetili brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Posebno ljuba pa naj bo ta molitev udom Apostolstva sv. Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene Device Marije, ki so posebej poklicani, da molijo in delajo za zedinjenje razkolni-kov. Naj bi praznik sv. Cirila in Metoda nas vse opozoril znova na to važno bratovščino, za katero so bile in naj bi bile tudi v prihodnje zaslužne zlasti naše Marijine družbe. Zelo važno je bilo, da smo se dobro pripravili na naše posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu! Nič manj važno pa ni, da smislu posvetitve ostanemo zvesti! Zato ponavljajmo posve-tilno molitev pogosto, vsebino posvetitve pa presajajmo tudi v vsakdanje praktično krščansko življenje. Al. Strupi: _l_ V APOSTOLSKE NAMENE Za kristjana je največja skrb — skrb za dušo. Najprej za zveličanje lastne duše. A s tem kristjan še ni storil vse svoje dolžnosti. Po zapovedi ljubezni do bližnjega je dolžan skrbeti in delati tudi za zveličanje drugih. To se sicer sliši nekako nenavadno, pa zato ni nič manj resnično. Današnji časi nam to dolžnost pridigajo tako na glas, da je ne moremo preslišati. Ali delajte za rešitev duš v živem krščanstvu — ali pa boste utonili v valovih brezboštva in njegovem razdejanju! Ta izbira se nam vedno bolj vsiljuje. Tudi katoliški Slovenci se ji ne moremo izogniti. Med nami so na delu zelo močne brezbožne sile, ki so delavne, organizirane, pretkane. Katoličani smo hočeš nočeš pozvani v boj za krščanstvo ali proti njemu, kar navsezadnje ni nič drugega kakor odločitev za zveličanje ali pogubljenje duš. Hvala Bogu, katoličani imamo sijajno sodobno in učinkovito sredstvo, da moremo reševati duše in se boriti za krščanstvo. To je Katoliška akcija. Ko bi mogli gledati v bodočnost enega ali dveh rodov, ki bodo doživeli že sadove tega dela, ki ga zdaj v Katoliški akciji šele začenjamo, kako bi se navdušeno zahvalili Piju XI. — papežu Katoliške akcije —, da nas je pozval na apostolsko delo za rešitev duš. Žal ima Katoliška akcija še majhno število apostolskih delavcev. Ali ne bi bilo mogoče hitro zbrati veliko armado, ki bo šla proti brezbožnim silam v boj za reševanje duš? Gotovo je največje hvale vredno tisto goreče apostolsko delo, na katero je poslal Jezus svoje apostole, ko jih je napravil za ribiče ljudi. Komur pa ni mogoč ta način dela, ima na razpolago drugo sredstvo. In to je, da svojemu bližnjemu posreduje od Boga milosti, ki so za zveličanje brezpogojno potrebne. Kdor ima gorečnost za duše, more zanje največ storiti z molitvijo in žrtvijo. Molitev za zveličanje drugih je prelepo apostolsko delo. Zato je naša Katoliška akcija ustanovila Molitveno pomoč, da delo za spreobračanje duš, za zmago krščanstva krepko podpiramo tudi z molitvijo. Ta namen imajo molitveni nameni in tedenske molitvene ure po naših cerkvah. Kako naj navdušimo naše vernike za to, da bodo radi in veliko molili za apostolske namene? Premislimo, kaj je potrebno, da se človek -i— jaz ali ti ali kdor koli — more zveličati. Edini začetnik in delivec dušnega zveličanja je Bog. Le če on da milost, se nam odpustijo grehi, moremo delati dobra dela, si pridobiti zasluženje, živeti po njegovi volji in v njegovi milosti tudi umreti. Ni druge poti zveličanja kakor s pomočjo milosti božje. Katekizem med najvažnejšimi verskimi resnicami navaja šesto, da je milost božja za zveličanje potrebna. Kaj iz tega sledi? Če misliš nase, prosi Boga za to milost. Če misliš tudi 16. julija: Škapulirska Mati božja — Velenje, veliki oltar. na druge, prosi zanje Boga, da jim da isto milost. Vsak torej, kdor Boga pre-prosi, da odpre svojo darežljivo roko in deli dušam milosti, vsak tak molivec je resničen apostol duš, ki uspešno in po božji volji dela za njih zveličanje. Kako pa nebeškega Očeta pridobimo, kako božje Srce ganemo, kako de-livca vseh dobrot preprosimo, da deli svojo milost? To se doseže z molitvijo. Kaj vse delamo v molitvi pred Bogom? Vržemo se predenj in ga v največjem spoštovanju molimo, priznamo njegovo najvišje gospostvo, spoznamo, da je edini, pravi Bog, se kesamo grehov pred njim, ki je neskončno svet in pravičen, a tudi usmiljen, tako da noče smrti in pogube grešnika, marveč da se obrne k njemu in živi. V milosti prihajamo k njemu, ki je vsemogočen, pomočnik v vsaki stiski, ki ima odprto uho za prošnje trpečih, da najsvetejšemu in največjemu dobrotniku izrazimo svoje srčne želje in se mu vdano darujemo. Ni dvoma, da ga s tem pridobimo, da odpre zaklade zveličanja, ki jih je njegov Sin zaslužil za odrešenje sveta. Molitev za duše je gotovo uslišana. Kdaj, kako, kje, ali mi to vemo in vidimo, to je drugo vprašanje, a uslišana je po sklepu božje previdnosti. Zdaj temu in onemu, ki je v neveri in pregrehah, zašije žarek milosti, zdaj se izgubljeni sin ali hči vrne nazaj k Bogu, zdaj se zopet vrne v pravo življenje obupanec, zdaj se čuti potolaženega in spet močnega, kateri je bil hudo pre-izkušan, zdaj trpeči dobi moč za bogu- vdano trpljenje in umirajoči zadnjo milost, da združen z Jezusom izdihne svojo dušo. Velike so dandanes med nami telesne stiske in bridkosti. Nič manjše niso dušne. Še toliko večje, kolikor je duša več vredna ko telo. Hitimo na pomoč z duhovnimi deli usmiljenja. Vprašaj svoje srce, ali imaš ljubezen do bližnjega, ki trpi telesno, ker nima kruha, obleke, stanovanja, prostosti, ljubečih svojcev. In dalje: ali imaš ljubezen do tega in tega, ki ga poznaš, ga ceniš, mu želiš vse dobro, pa veš, da živi v strašni zmoti, v grehih, v brezboštvu ali sovraštvu do Boga, v zakrknjeni brezbrižnosti za svojo dušo ... Če imaš resnično ljubezen, ki ni samo na jeziku, le v čustvu, ampak v dejanju, uporabljaj za pomoč bližnjemu ono sredstvo, ki pri Bogu vselej uspe: apostolsko molitev za duše! Katoliški Slovenci, molite za svoje trpeče, dvomeče, zapeljane, brezbožne brate in sestre! P. B.: UPLIU MATERE N A OTROKA <0<3^>- Mesec julij bi mogli imenovati mesec mater. Kajti proti koncu tega meseca obhajajo krščanske matere god svoje božje zavetnice sv. Ane. Pač je morala biti sv. Ana vzorna mati, da ji je Bog izročil v varstvo in vzgojo za Bogom najsvetejše bitje, prečisto Devico Marijo. Ni dvoma, da je zgled matere Ane vplival tudi na življenje Matere božje. Kako velikanski vpliv pa imajo matere na svoje otroke, o tem nam priča tudi sicer vsakdanja skušnja, izpričuje posebej življenje znamenitih mož, pomembnih za razvoj človeške zgodovine. Mislimo n. pr. na sveto M oni ko, mater sv. Avguština. Nikdar ne bi bil postal sveti Avguštin spokornik, duhovnik, odličen škof in cerkveni pisatelj ter velik svetnik, če bi ne imel tako zgledne matere, ki ga je s svojim zgled- nim življenjem, z molitvami in žrtvami spravila na pravo pot. Sv. No na je imela kar tri otroke-svetnike: sina Gregorija, Cezarija in hčer Gregorijo. In kako globoko se je zarisal v dušo teh otrok prelepi zgled njihove matere, o tem nam poroča Gre-gorij, ki je zapisal o svoji materi sledeče: »Moja mati je bila svetega rodu, pa je vendar v svetosti presegala vse svoje prednike. Bila je mila in pohlevna, toda ob določenih prilikah je pokazala tako duševno moč, da je prekosila celo pogum možaka. Dasi je bila imenitnega stanu, je vendar imela za največjo čast, da je kristjana in otrok božji. Bila je lepa, pa se ni menila za telesno lepoto. Vaje pobožnosti je vestno opravljala, pa tako, da ni zanemarjala gospodinjskih dolžnosti. Molitev ji je bila vsak dan prva in najimenitnejša Palma mlajši: Sv. Bonaventura — 14. jul. Uršulinska cerkev v Ljubljani. hrana in molila je s takim živim zaupanjem, da se ji je poznalo, kako si je svesta, da bo gotovo uslišana. In kako ljubezniva, usmiljena je bila moja mati do revežev, žalostnih in nesrečnih. Njeno življenje je bilo mnogim preskušnjam izpostavljeno, pa ob takih trenutkih se je varovala napolnjevati hišo s svojim jadikovanjem. Križ ji je bil nebeški ključ in pomoč k zveličanju. V njenem srcu je gorel neprenehoma ogenj božje ljubezni, katero je podžigala s premišljevanjem sv. pisma. Zveličanje vsega človeštva ji je bilo bolj pri srcu kot njene lastne zadeve.« Podobno je tudi sv. B azili j, patriarh vzhodnega meništva, ob koncu svojega življenja, ko je bil na višku svoje učeniške službe, javno priznal, da je bila predvsem njegova stara mati Makrina tista, ki mu je s svojim zgledom dala podlago za njegov duševni razvoj. Ko je imel leta 1848 v Maincu na Nemškem veliki socialni škof Emanu-el Ketteler svoje znamenite govore o socialnem vprašanju, tedaj je dejal med drugim ob neki priliki: »... Največja dobrota, ki jo Bog skaže kakemu človeku v naravnem redu, je brez dvoma dar resnično krščanske matere. Namenoma ne rečem: dar nežno ljubeče matere. Kajti če je mati polna posvetnega duha, potem njena ljubezen ne more otrokom koristiti, marveč le škodovati. Toda krščanska mati pa je med vsemi darovi največji dar. Bodisi da mati že davno počiva v grobu, medtem ko njenega otroka premetavajo valovi življenja sem in tja in je na tem, da zgubi vero in nravnost, ter se tako večno pogubi — mu bo vendar še vedno stopila pred oči plemenita osebnost njegove matere in ga bo s čudovito močjo pripeljala zopet na pot vere in kreposti. Kdor je namreč kdaj spoznal krščanstvo in njegove čednosti, njegovo notranjo vrednost, njegovo čistost in zlasti še njegovo nesebično ljubezen ob svetlem zgledu svoje matere, ali njej podobne sestre, kdor je v taki družini užival oni mir, ki ga Kristus imenuje svoj mir — ta človek se bo dvignil ob teh lepih spominih iz blata, pa naj bi ga bilo življenje še tako globoko pokopalo. Kdor je namreč gledal krepost vpodobljeno v tako poveličanem liku, je nemogoče, da se ne bi z gnusom in prezirom obrnil proč od pregrehe, če tudi bi bil sam vanjo globoko pokopan.« — S temi besedami je slavni govornik brez dvoma bodisi zavestno ali nezavestno poveličeval svojo nepozabno mater Klementino, ki je bila zvesta in ljubeča soproga, pobožna in skrbna mati, usmiljena gospa in srčno dobra gospodarica. Ime Janez Janssen slovi kot ime zgodovinarja med svetovnimi učenjaki. Imel pa je tudi ta mož skrbno in pobožno mater. Spomin nanjo ga je spremljal tja do groba. Rad je pripovedoval, kako je njegova mati leta 1837, ko je bil on še nedorasel deček, ob novici, da so zaprli kolinskega nadškofa Klemena Avgusta, takoj pokleknila in v goreči molitvi molila za njegovo osvobo-jenje iz ječe. Rad je tudi pripovedoval, da ni molitvic, katerih ga je mati naučila v zgodnji mladosti, nikdar opustil. Zlasti mu je polagala na dušo molitev za srečno zadnjo uro, za uboge duše v vicah in molitev svetega rožnega venca. Slavni zgodovinar nam pripoveduje dalje o sebi: »Moji starši so me jako zgodaj navajali, da naj bom usmiljen do siromakov, prav posebno je vplivala v tem oziru moja mati s svojim lastnim zgledom, ki je včasih s svojo darežlji-vostjo celo prekoračila meje svojih razmer.« Velikanski vpliv je imela na svojega slavnega sina tudi mati sv. Janeza B o s k a in to že v najnežnejši mladosti. »Še dve leti mi ni bilo,« pripoveduje sam, »ko sem izgubil očeta. Njegovih potez ne pomnim. Tudi ne vem, kaj se je tedaj z mano godilo, le tega se spominjam — in to je prvo, česar se zavedam iz svojih detinskih let — da mi je mati rekla: ,Zdaj nimaš več očeta!" — Ko mi je to rekla, je sunkoma zajokala, me prijela za roko in me odvedla proč od očetove mrliške postelje. Ko sem jo videl, da joka, sem se tudi jaz spustil v jok, čeprav takrat seveda še nisem mogel doumeti bridke zgube. Za vselej so se mi vtisnile v spomin besede: ,Zdaj nimaš več očeta.'« Sploh si je Janez Bosko, ki je v svojem srcu premišljeval vsako materino besedo in si vsako njeno dejanje vtisnil globoko v spomin, vprav ob zgledu svoje matere prisvojil najboljši vzgojni način, ki sloni na lepem zgledu, na ljubezni, na požrtvovalnosti in na vedni čuječnosti. Zares! Velikanski je vpliv dobre matere na otroke. Tega naj bi se vsaka mati zavedala in skušala biti po zgledu svete Ane v vsakem oziru zgledna mati svojim otrokom! Al. Strupi: Molitveni nameni v juniju Vztrajna in zaupna molitev je za kristjana najmočnejše duhovno orožje. S tem orožjem se moramo vojskovati za božje kraljestvo. Vladar božjega kraljestva je Bog in njega moramo pridobiti za svojega zaveznika. Njega najbolj potrebujemo, da podpira naš duhovni boj. V boju, ki se dandanes bije za krščanstvo in proti krščanstvu, bi morali vedno imeti pred očmi določne Jezusove besede: »Brez mene ne morete nič storiti« (Jan 15, 5). Jezus pa bo z nami, če bomo molili. Resnične služabnike božje je navdihoval Sv. Duh, da so se zaupno zatekali k molitvi. Kako je Mojzes molil za svoje ljudstvo! Neutrudno molil, da bi se Bog ljudstva usmilil in mu odpustil velike grehe malikovanja in nezvestobe: »Odvrni se, Gospod, od togote svoje jeze in naj ti bo žal zaradi zla, ki si ga namenil svojemu ljudstvu« (2 Mojz 32, 13). In ko se je judovska vojska pod vodstvom Jozueta bojevala z Amaleča- ni, ki so bili tudi sovražniki Boga samega, je med bojem Mojzes dvigal svoje roke, proseč za zmago. Ko je utrujen povesil roke, sta mu jih Aron in Hur podpirala, da ni opešal voditelj —- zdaj veliki molivec za zmago svojega ljudstva. Na molitev tudi ni pozabil prerok Daniel, čeprav ga je zadelo strašno gorje. Odpeljan v sužnost, v izgnanstvu daleč od svetega mesta Jeruzalema, odtrgan od Gospodovega svetišča se vendar trikrat na dan vrže na kolena in obrnjen proti Jeruzalemu iz vsega srca moli k svojemu Bogu. In ko mu je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano moliti k Bogu, ostane kljub tej prepovedi molitvi zvest, naj mu tudi grozijo z levi. Ljubezen do Boga zmaguje nad ljubeznijo do lastnega življenja. Moli in prosi za spravo, rešitev, osvobojenje in spreobrnjenje svojega ljudstva. Priznava; grešili smo, delali krivico, brezbožno živeli, nezvesti postali, se oddaljili od zapovedi Gospodovih. A pri tebi, Go- spod in Bog, je usmiljenje in odpuščanje. Zato čuj molitev svojega hlapca in usliši njegovo prošnjo! In Bog mu je po angelu naznanil, da bo uslišal njegovo molitev. Molimo vztrajno in zaupno tudi mi. Imamo dovolj velikih namenov, ki morejo biti v rešenje vsemu narodu. Saj od dneva do dneva bolj spoznavamo, da je prava rešitev narodov le v Bogu. Naš narod se s trdnim zaupanjem in srčno ljubeznijo posvečuje Marijinemu Srcu. Z molitvijo in pokoro se je na posvetitev pripravil in jo opravil z očiščenimi srci. Posvetitev nas po Marijinem Srcu hoče pripeljati k Jezusu. Potrebno nam je, da se iz posvetnosti, iz greha, iz brezbožnosti vrnemo k Bogu. Vsi nazaj k Bogu, dobri, da bodo boljši, slabi, da se spreobrnejo. In ti sadovi naše posvetitve naj bodo trajni, da ne bomo več krenili od Boga, ker brez Boga je posameznik in človeška družba strašno nesrečna. Da bi pa vsi prišli k Bogu in pri njem vztrajali, je treba veliko milosti, ki jo more izprositi le velika molitev. Zato bomo ob koncu maja molili v skupnih molitvenih urah za trajne sadove naše posvetitve Srcu Marijinemu (od 30. 5. do 5. 6.). Mesec junij pa je posvečen presve-temu Srcu Jezusovemu. Tudi češčenje Jezusovega Srca je postalo v sedanjih vojnih bridkostih naša narodna pobož-nost. Ob lastnem trpljenju smo nekoliko zaslutili neizmerne bolečine, ki jih trpi od grešnega sveta predobro in najsvetejše božje Srce. Nismo mogli več hladni in trdosrčni ostati, ako smo se le z malo vere in ljubezni zamislili v to, kaj Jezus med nami trpi. Zadoščevanje je naša velika narodna dolžnost, da nam usmiljeni Jezus nemara odpusti naš veliki narodni dolg. Mesec junij mu hočemo posvetiti z molitvijo v zadoščevanje njegovemu Srcu. V molitvi spremljamo tudi razvoj cerkvenega leta. Sv. Cerkev nas k temu spodbuja s pomenljivimi prazniki, ki se nanje pripravljamo in se zanje še zahvaljujemo. Za veliko nočjo pride drugi največji praznik velikonočne dobe — praznik Sv, Duha. Binkošti nas spominjajo, da so šele tedaj apostoli začeli izvrševati Jezusova naročila in ustanovili Cerkev, ko so prejeli darove Svetega Duha. Sv. Duha, ki je tretja božja oseba, moramo moliti in častiti. Prosimo ga, naj nas razsvetli, kakor je razsvetlil apostole. Tolažil jih je, jih učil vse resnice, jih navdajal z neustrašeno srčnostjo, modrostjo in močjo. Posebno je razplamtel njih srca s silno gorečnostjo za oznanjevanje Jezusovih naukov in za reševanje duš. Vse te darove pa so apostoli prejeli od Sv. Duha, ko so se prej deset dni v skupni molitvi pripravljali na milostni prihod tretje božje osebe. Tudi mi hočemo v pripravi na bin-koštni praznik skupno moliti, da bi nam dal Sv. Duh, učitelj resnice, pravo spoznanje (od 6. 6. do 12. 6.). Da bi predvsem spoznali neprecenljivi dar svete vere, da bi v današnji zmedi ločili laž od resnice in v svojem življenju prav videli voljo božjo. V časih, ko je za ohranitev prave vere toliko nevarnosti, pa hočemo Sv. Duha prositi za stanovitnost v veri (od 13. 6. do 19. 6.), spominjajoč se, da smo bili v zakramentu sv. birme potrjeni za vojščake Kristusove. Najbolj nepojmljivo skrivnost krščanstva nam predstavlja praznik sv. Reš- , njega Telesa. Samo božja vsemogočnost more zamisliti navzočnost neskončnega Boga pod podobo kruha. Človek stoji nem pred tako nedoumljivimi božjimi deli, ne more drugega kot verovati in moliti. Verovati in moliti tolikšno ponižanje in ljubezen neskončnega Boga. In sv. Rešnje Telo je tudi še čudovita hrana naših duš: »Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega, ne boste imeli življenja v sebi« (Jan 6, 53). Sveto Rešnje Telo ni le, da vanj verujemo in ga molimo, ampak tudi, da ga uživamo in iz njega živimo. Človeku ni dano, da bi to razumel. A naša vera nam zapoveduje, da v globokem spoštovanju pred največjo skrivnostjo krščanstva molimo in častimo Jezusa v sv. Rešnjem Telesu (od 20. 6. do 26. 6.). Cerkev je Kristusova ustanova na zemlji. Vsa je popolnoma njegova, vse ima od njega: božji nauk, božje milosti, božjo oblast, daritev sv. maše, molitev, zakramente. Ona je na svetu živeči in delujoči Kristus, tako da jo je sv. Pavel globokoumno imenoval skrivnostno telo Kristusovo, ki mu je Kristus nevidna glava. Ker pa je Cerkev tudi urejena in čudovito razvita verska družba, potrebuje vidnega poglavarja, ki ga ji je Kristus dal v prvaku med apostoli, svetem Petru in njegovih naslednikih, rimskih papežih. Nič odličnejšega in svetejšega nimamo na svetu kakor je sv. katoliška Cerkev in njen najvišji pastir, Kristu- sov namestnik. Zato pa bomo o prazniku sv. Petra in Pavla z vsem srcem molili za sv. katoliško Cerkev in njenega poglavarja, sv. očeta (od 27. 6. do 3. 7.). Naj nas ti molitveni nameni ogre-jejo, da bomo v mesecu juniju radi skupno in zasebno zanje molili. S skupno apostolsko molitvijo postanemo duhovna vojska božjega kraljestva. Nobeno kraljestvo pa ne bo obstalo, ako nima borcev, tudi božje kraljestvo ne. Bodimo krščanska vojska molivcev! Razlaga masnih obredov in molitev Očitna spoved — confiteor.1 Sv. Cerkev sedaj za spoved porabi obliko, ki sega morda nazaj v osmo stoletje. Ni dovoljeno nič pridejati in nič odvzeti. Ima pa ta očitna spoved to predpravico, kakor jo imajo vsi zakra-mentali: če jo zmolimo, nam odpusti male grehe, ki se jih kesamo. Bog je v svoji dobroti hotel, da nam razen zakramenta pokore male grehe izbrisujejo še drugi pripomočki. Zato je svoji Cerkvi navdihnil rabo zakramentalov. Duhovnik torej svojo spoved začne in se najprej obtoži Bogu. Kaže pa, da se noče spovedati samo Bogu, ampak tudi vsemu, kar je sveto, zato da vsi ti, katerim se spovem, z menoj in zame odpuščanja prosijo. Zato brž pridene: Spovem se blaženi Mariji vedno Devici. — Saj svete Device pač ni žalil, grešil pa pred njo je, in ta misel mu je dovolj vzroka, da se je tudi njej spovedal. Nato gre k nadangelu svetemu Mihaelu, ki je tako velik in tako mogočen, našim dušam dan za varuha zlasti za smrtno uro. Spove se tudi svetemu Janezu Krstniku, ki ga je naš Gospod tako zelo ljubil, saj je bil njegov podložnik, in še prvakoma apostolov svetemu Petru in svetemu Pavlu. 1 Ako hočeš to razlago prebirati s pridom, vzemi v roko molitvenik, poišči v njem mašno besedilo, kakor ga bere duhovnik, ter sproti primerjaj to, kar je zapisano tu in kar je zapisano v molitveniku. Nekateri verski redovi smejo prido-dejati ime svojega očeta ali ustanovitelja reda. Tako mi benediktinci2 pridoda-jamo svetega Benedikta, dominikanci svetega Dominika, frančiškani svetega Frančiška itd. Nazadnje se duhovnik pri tej spovedi obrne k vsem tem, ki so okoli njega, in pridoda: Et vobis fratres — in vam bratje. Ko se namreč ponižuje kot grešnik, se ne obtožuje samo pred tistimi, ki so že poveličani, ampak tudi pred vsemi, ki so navzočni. In ni mu dovolj samo povedati, da je grešil, ampak še pridene, kako: namreč z mislijo, besedo in dejanjem — cogitatione, verbo et opere; na te tri načine ljudje lahko pogrešimo. Ker hoče še to povedati, da je padel, ker je seveda sam hotel, to trikrat pove z besedami: me a culpa: po svoji krivdi, po svoji preveliki krivdi.. .3 In da bi skesana čustva dokazal, se med besedo, da je grešil po svoji krivdi, z evangeljskim cestninarjem trikrat po prsih udari. Ker bi rad dobil odpuščanje, se obrne k vsem poveličanim stvarem, pred katerimi se je obtožil, jih kliče na 2 Pisatelj je bil benediktinski opat. 3 Ali: moja krivda je, moja krivda, moja prevelika krivda. Slovenski prevod v »Rimskem obredniku« silovito moč nepričakovanega, pretresljivega vrhunca te obtožbe močno zmanjša. IŠČEM BISER Naši mali tabernaklji tihi zemski dom so tvoj, ti Veliki, ki nad zvezde prestol si postavil svoj. Tam strme nebesa vate, zemlja nima misli zate . Česa iščeš tu med nami, v hostiji deviški skrit? Svet je mrzlotuj, sebičen, v temni plašč strasti zavit Kaj ti more zemlja dati? Saj te noče več poznati . , »Iščem biser večne cene, zanj sem dal vso svojo kri, dražji mi je kot življenje . . . Dati mi ga moreš ti. O, uteši željo mojo: iščem, čakam dušo tvojo!« M. Elizabeta, O. S. U. AiJ ntfflTl 1 i?f ttTnflHTTTfftnVi 1 fTTflm 1 i?n\Tl IfflTfTl liTntii flfTTTTi i r?nrMi?Tl fllfHfl I i^rti (rtfflfTI l I IfllllTl I iJi-rti 1 rtTTffTl I iJrnTittT"! flflltll I rfrf?itTflll!tTTTttt¥itflffllTrfft^ (flTfTTl I ifrtti i (HTTfTl ilfir pomoč in prosi, prav tako vse navzočne brate, naj zanj molijo. O tem načinu spovedi, ki ga je ustanovila sveta Cerkev, mimo grede povejmo, da bi človeku v smrtni nevarnosti zadostovala, če bi se ne mogel natančneje spovedati. Strežniki duhovniku odgovore s sveto željo po odpuščanju, na kar on še vedno sklonjen dodene besedo: Amen. Ta želja je ponižna prošnja, naj se Bog duhovnika usmili. Toda odpuščanja potrebujejo tudi strežniki. Zato se tudi oni sami z istimi besedami spovedo svojih krivd, pa ne več bratom — et uobis, fratres — in vam, bratje — ampak duhovniku, ki ga imenujejo očeta: et tibi, Pater — in tebi, oče. Ko so strežniki tako izvedli očitno spoved, duhovnik za nje izmoli isto prošnjo, ki so jo oni za njega. Tudi oni enako odgovore: Amen. Nato sledi neke vrste blagoslov: Indulgentiam — oproščenje. odvezo in odpuščanje naših grehov nam daj vsemogočni in usmiljeni Gospod. Z njim duhovnik sebi in bratom prosi usmiljenja in odpuščanja grehov in se pokri-ža. Rabi pa besedo nobis — nam. ne vobis — vam in stopi k strežnikom, da ima svoj delež pri skupni prošnji. Ko je spoved tako opravljena, se duhovnik znova prikloni, pa manj globoko, kakor se je pri »spovedi«, in pravi: Deus, tu convertus vivificabis nos — O Bog, s samim pogledom nas oživiš — samo ozri se, pa nam življenje daš. Strežniki pa odvrnejo: Et plebs tua laetabitur in te — in tvoje ljudstvo se bo v tebi ra-dovalo. Nato: Ostende nobis. Domine, misericordiam tuam — Pokaži nam. Gospod, svoje usmiljenje: Et salutare tuum da nobis — in daj nam svoje zveličanje, ki ga nam pripravljaš. Te vrstice se molijo izza davne davnine. Zadnja je Davidova beseda, ki v svojem psalmu: Blagoslovil si. gospod. svojo zemljo.4 Saj pri maši pred povzdigovanjem — pred posvetitvijo našega Gospoda pričakujemo prav tako, kakor tisti, ki so pred učlovečitvijo pričakovali Mesija — Odrešenika, narodom obljubljenega. S to besedo misericordiam — usmiljenje. ki jo je rabil prerok, ne smemo razumeti božje dobrote. Ne! mi Boga prosimo, naj nam milostno pošlje njega, ki je njegovo Usmiljenje in njegovo Zveličanje, to se pravi, tistega, po katerem naj odrešenje dojde. Ta beseda nas prestavi kar v advent, ko ne nehamo prositi zanj, ki ima priti. Nato duhovnik Boga prosi, naj njegovo prošnjo usliši, potem pa pozdravi ljudstvo in reče: Dominus vobiscum. Kakor za slovo se obrne na brate, ko hoče oltarjeve stopnice prestopiti in se kakor Mojzes v oblak zapreti. Strežniki 4 Ps 84. mu v imenu ljudstva odgovore z be-besedami Et cum špiritu tuo — in s tvojim duhom. Duhovnik stopa k oltarju. Ko se duhovnik pripravlja, da stopi k oltarju, reče: Oremus — molimo, raz-prostre roke in jih sklene. Vselej, kadar to besedo reče, enako naredi, ker se pripravlja na molitev. Saj pri molitvi roke stezamo proti Bogu, ki je v nebesih in h kateremu se obračamo. Tako je naš Gospod molil na križu, V molitvi, ko duhovnik gre po stopnicah, govori v množini, ker ne hodi sam. Z njim gresta levita — diakon in subdiakon, g» spremljata in mu strežeta. Glavna duhovnikova misel ta slovesni trenutek je misel, da se očisti, saj, kakor pravi, stopa v: ad Sancta Sancio-rum. Ta hebrejski presežnik rabi, da izrazi veličino opravila, ki ga gre izvrševat. Prosi torej, naj se mu grehi odvzamejo, in moli tudi za levita. Čim bliže je človek Bogu, tem bolj čuti najmanjši madež, ki dušo kazi. Duhovnik torej čuti, da se mora očistiti, za to pa prosi Boga. Saj je bil že rekel: Samo poglej nas, pa zaživimo — Pokaži nam. Gospod, svoje usmiljenje. Toda ker se Bogu bliža, se boji in prošnjo za odpuščanje podvoji. To molitev moli, ko gre po stopnicah. Ko pride k oltarju, tam položi sklenjene roke, nato ga poljubi. Ta poljub oltarja pomeni spoštovanje svetinjam svetnikov, ki so v oltarju zaprte. Zmoli še drugo molitev, v kateri prosi, naj se Marija Tolažnica. Stopiče. Veliki oltar. mu grehi odpuste: peccata mea — moji grehi. Začne jo pa z besedo: Oramus le — prosimo te — saj morajo vsi, ki so pri sveti daritvi navzočni, za duhovnika sinovsko čutiti in z njim in zanj moliti. i...................i.....h.......muhi.......i......mirnim.......umnim........................................................................................................um ISKRE Kar je razodeto skromnim in neučenim. Marijini nauki in izreki, ki jih je po prikaznih deklica Jacinta (znana iz fatimskih dogodkov) ponovila svoji sestri prednici: »Greh, ki zavoljo njega največ duš pride v pekel, je nečisti greh.« »Če bi ljudje pomislili, kaj je večnost, bi vse storili, da se spreobrnejo. »Vojske niso nič drugega kot kazen za grehe sveta.« »Marija Devica ne more več zadržati pravične roke svojega preljubega Sina, da bi sveta ne kaznoval.« »Če bi oblast pustila Cerkev v miru in bi dala svobodo sv. veri, bi tudi sama imela božji blagoslov.« .............iiiiii............1111 iidi ■ 111 i 11 n 111 n ■ 1111 ■ r 11 ei i ii 111111111 ■ ei ■ i ■ ■ n.....................................................iiimuumummi.....um......i...................... + Prvi petki — naša narodna pobožnost + 109 r- »ŽBI API II Dva izredna dogodka, ki sta pripomogla, da je bil vpeljan praznik sv. Rešnjega Telesa: Zadnji čas, tudi leta 1942, se je mnogo pisalo v cerkvenih in drugih listih o verljivosti čudežnega dogodka v Bolseni in o relikviji (okrvavljenem korporalu), ki je shranjena v župnijski cerkvi v Orvietu na Italijanskem. Ta svetinja, ki hočemo o nji govoriti, je tudi v zgodovinski zvezi z vpeljavo praznika svetega Rešnjega Telesa. Znano je, da je Gospod Jezus svojo željo, naj bi se vpeljal poseben praznik sv. Rešnjega Telesa, razodel pobožni redovnici sv. Julijam, ki je živela v belgijskem samostanu blizu mesta Lieža (Lie-ge), Po. prizadevanju te redovnice je bilo dovoljeno posebno praz- Evharistični Kristus — freska delavnice Janeza Ljubljanskega iz 1. 1460, Mengeš. R E ES C S K C CI2 M T E R E -J MARIJINA DRUŽBA .n SV. REŠNJE TELO Jan. Filipič Praznik sv. R. T., ki ga obhajamo proti koncu tega meseca, in nova izdaja molitvenika »Večna molitev« nam bodi povod za nekaj vrstic o razmerju Marijinih družb do zakramenta sv. R. T. To razmerje nam razkrivajo družbena pravila in v lepi luči pojasnjuje preteklost naših slovenskih Marijinih družb. 1. Splošna pravila Marijinih kongregacij naročajo svojim udom: »Marijine družbe nameravajo svojim družbenikom posredovati kar največjo svetost in razširjati na mnoge druge svoj blagodejni vpliv v njih dušno korist. . .« (III. po-gl. št. 12). »Vsak dan naj se udeleže, če morejo, presvete daritve sv. maše ...« (VI. pogl. št. 34). »Povabilo k pogostemu in vsakdanjemu svetemu obhajilu, ki je izšlo od sv. stolice na vse vernike, naj velja posebno njim; zato se vsem družbenikom brez izjeme živo priporoča, naj se krep-čajo z evharističnim kruhom ne le one dni, katere morejo kot družbeniki dobiti popolni odpustek, temveč si naj vsak prizadeva, držati se pobožne in koristne navade, ki jo tako želi Kristus Gospod in katoliška Cerkev; zato naj si prizadeva, da cesto in vsak dan pristopa k mizi Gospodovi« (VI. pogl. št. 39). 2. Da so slovenske Marijine družbe tekom zadnjih petih desetletij svojega obstoja v obilni meri izvrševale ta navodila, o tem nam pričajo premnogi dopisi v raznih letnikih »Bogoljuba«. Iz teh dopisov spoznamo, da gre slovenskim Marijinim družbam častno priznanje, da so najprej razumele klic po pogostem sv. obhajilu. Po Marijinih družbah se je vpeljalo v naše župnije pogostno prejemanje sv. R. T. Po Marijinih družbah se je poživilo češčenje najsvetejšega zakramenta; v Mar. družbah gori ogenj za lepoto hiše božje, za kras Gospodovega oltarja in njegovega tabernaklja. Koliko sijaja so dale evharistični skrivnosti ravno Marijine družbe tako ob raznih procesijah po mestih in deželi, kakor še prav posebno ob raznih evharističnih shodih. Koliko so prispevale v denarju in izdelkih za bratovščino sv. R. T. in koliko dragocenih evharistič-nih predmetov je prišlo tekom let v naše številne cerkve, koliko molitvenih in svetih ur pred tabernakljem so opravili ravno člani in članice Mar. družb; koliko božjega blagoslova so izprosili ob teh urah in koliko zasluženih kazni odvrnili s češčenjem sv. R. T. — to ve le neskončno vsevedni Bog. In koliko lepih zgledov in tihih žrtev je bilo podanih in doprinesenih v ta namen ravno po članih in članicah Mar. družb. »Vsak prvi petek,« se glasi dopis leta 1907 iz Št. Lovrenca ob Temenici, »imamo mašo z blagoslovom in navadno tudi pridigo. Skoraj vselej je do 100 ljudi (torej že ob času, ko še ni izšel odlok o pogostnem sv. obhajilu) pri zadostilnem svetem obhajilu. Vmes so članice Marijine družbe, ki vstanejo že ob dveh ali treh, da morejo prejeti svete zakramente.« (»Bogoljub« 1907, str. 253.) — »Prejemanje svetih zakramentov raste od leta do leta,« se glasi zopet dopis od Sv. Gregorija leta 1904. »Vsakdanje sv. maše se posebno ženstvo, včlanjeno v Marijini družbi, prav obilno udeležuje skozi vse leto. Pred najsvetejšim se znajo pravilno priklanjati tudi že otroci s šestim letom, nauče se od svojih mater - družbenic. Mnogo otrok prihaja vsak dan k sv. maši, spodbujeni po zgledu svojih mater.« (»Bogoljub« 1904, stran 79.) — Leta 1911 so dekl. Mar. družbe staro-loške dekanije poromale na božjo pot h Gospej sveti na Koroško. Bil je posebni vlak in vseh 475 je pristopilo k sv. obhajilu. Ko je to videl ondotni dekan, je rekel: »Srečni Kranjci, ki imate take organizacije. Kdaj bomo prišli Korošci za vami?« (»Bogoljub« 1911, str. 244.) — Kaj vsega niso storile Marijine družbe v Tržiču na Gorenjskem v čast sv. R. T.! O tem nam govori mnogo dopisov v »Bogoljubu«. Za zgled postavimo tu sem n. pr. poročilo iz 1. 1916, ki se glasi med drugim takole: »Evharistični odsek je mnogo pripomogel, da se je število sv. obhajil zelo pomnožilo, — Za župno cerkev je ta odsek oskrbel dva prta, za glavni oltar, enega za oltar presv. Srca Jezusovega, dva prta za kredenco, dva pultna, natezalnik za zvonec, ob-hajilni prt, dva baržunasta za pod svečnike, štiri ovratnike za praznike in dva za cerkovnika. Ta odsek je skrbel, da smo imeli skozi vso zimo in poletje cvetlice na oltarju.« (»Bogoljub« 1916, str. 62.) In to vse samo v enem letu in celo v vojnem letu. /^^'B^dijbno se glasi dopis s Trate 1. 1936: »Oskr-bele sfrio prenovitev dragocenega mašnega pla- Z r 1 m •] & ij VV.^V novanje v ta namen najprej v škofiji Liege. Papež Vrban IV., ki je bil poprej arhidiakon omenjene škofije, je pa leta 1264. raztegnil ta praznik na vso Cerkev. Pobudo za to je tudi dobil eno leto poprej v čudežnem dogodku v Bol-seni. V Bolseni se je 1263 zgodilo tole: Tega leta je priromal v Rim iz severnih krajev Evrope duhovnik, ki so ga že dolgo motile skušnjave in begali dvomi glede verske resnice o pričujočnosti Jezusovi v sv. R. T. Veliko je trpel, zato se je odločil za dolgo pot rimskega romanja. Vse kaže, da so ga dvomi spremljali še na tem potovanju, kajti ob povratku so se dvomi obnovili prav takrat, ko je v cerkvi sv. Kristine (Bolsena) med sveto mašo pri lomljenju svete Hostije bil priča izrednega čudeža, ki ga je slavni umetnik Rafael ovekovečil v eni izmed vatikanskih dvoran. Kaj se je zgodilo? Pri lomljenju podobe kruha po povzdigovanju so brizgnile iz sv. Hostije kapljice svete krvi na telesnik (kor-poral). Mašnik je bil seveda v zadregi. Ko so domači duhovniki zaznali, kaj se je zgodilo, so se spoštljivo približali in počastili veliko skrivnost. Poslali so takoj pošto svojemu škofu Jakobu Maldraga v Orvie-tu o tem, kaj se je zgodilo, in o tujem duhovniku, ki je iz zadrege brž odpotoval. Tudi papež Vrban IV., ki se je takrat mudil v Orvietu na oddihu, je bil takoj o vsem obveščen. Naročil je strogo kanonično preiskavo. Zavzel se je za to zadevo tem bolj, ker je bil že kot mlad duhovnik v Troyesu poučen o razodetju, v katerem je božji Zveličar sam naročil pobožni redovnici Julijani, naj bi se vpeljal poseben praznik v proslavo presv. Evharistije. Po dovršenem procesu so okrvavljeni korporal v svečani procesiji prenesli iz Bolsene v Orvieto. (Bolseno je mesto v rimski provinci.) Leta 1264. je papež Vrban IV. s posebnim dekretom odredil, da se naj praznik sv. Reš. Telesa slovesno obhaja po vsem katoliškem svetu. Sv. Tomažu Akv. pa je naročil sestaviti himne in molitve za ta praznik. L. 1337. je za to svetinjo po naročilu škofa Frančiška izvršil umetnik Hugolin di Vieri velik reli-kviarij iz masivnega srebra. Č. Pomoč je obljubljena — toda dostavljen je pogoj. Marija, Pomočnica kristjanov, je v Fatimi zagotovila svoje mogočno posredovanje, če se svet spreobrne v pravi pokori in zadostuje za greš-nost z molitvijo rožnega venca. Pokoro, ki je neobhodno potrebna, je Mati Sina božjega zahtevala tudi v Lurdu, ko je bi. Bernardki zaklicala: Pokora, pokora, pokora! Seveda mora biti pokora ne le zunanja, temveč predvsem notranja — in splošna. Duh spokornosti s prejemom zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa mora zajeti vse občestvo, v prvi vrsti tiste mlačne in Cerkvi odtujene vernike, ki vsako, zlasti še izredno vajo prepuščajo le dobrim dušam. Kako naj se pa človek, ki s svojim grešnim življenjem prizadeva Marijinemu brezmadežnemu Srcu največjo žalost, udeleži posvečenja, če v grehu vztraja in o spokorjenju ne mara nič slišati!? Kdor torej hoče sebi in svojemu narodu dobro, kdor hoče čim prej doživeti blagodat miru in sreče, naj posluša glas iz Fatime in naj napravi račun z Bogom. Ali niste še slišali, kako vdano so sprejeli naročilo Marijino Portugalci! Premembo, ki jo je napravila spokornost med vsemi sloji portugalskega naroda, so ondotni škofje v skupnem pastirskem listu lanskega leta z veseljem potrdili, kar dokazuje tale stavek iz omenjene okrožnice: »Kdor bi bil pred 25 leti zatis-nil oči in bi jih danes zopet odprl, bi Portugalske več ne poznal: tako globoko in temeljito spremembo in preobrazbo je izvršil na njej . . . dogodek prikazovanja Matere božje v Fatimi.« Zato pa je Portugalska deležna velike milosti miru in srečnega blagostanja, ki ga uživa, vtem ko so druge dežele in drugi narodi zapleteni v gorje krvavega klanja, pustošenja, kar povzroča potoke solza. Sam sveti oče Pij XII. je v posebnem nagovoru 31. okt. 1942 častital Portugalski, ki je v posebnem varstvu Marijinem, Ljudstvo na Portugalskem je pa tudi izredno hvaležno za to dobroto in odliko. Proslave ob 25 letnici prikazovanja Marijinega v Fatimi so bile v prvi vrsti izraz iskrene zahvale. Jubilejne slavnosti so se začele s tem, da so svečano prenesli Marijin kip iz Fatime v 130 kilometrov oddaljeno glavno mesto Lisbono. V dneh od 8. do 12. aprila 1942 se je izvršil najveličast- šča, za veliki oltar pa dve garnituri oltarnih in obhajilnih prtov, za oltar sv. Male Terezije in pa oltar božjega groba po en prt. Nakvačkale smo lepo število metrov čipk za bratovščino sv. R. T.« (»Bogoljub« 1936, str. 140.) Zares! Če bi zbrali vse take in enake dopise in sporočila, potem bi šele videli, kako ogromno 13. jul.: Sv. Marjeta. Robbova delavnica iz srede 18. stol. — Uršulinska cerkev. delo so izvršile tekom 50 let naše Mar. družbe v čast sv. R. T. — Naj bi ta vnema ne nehala tudi v sedanjih časih. Naj bi ti in podobni zgledi ob času nove izdaje »Večne molitve« še pomnožili v vseh članih Mar. družb to vnemo. Koliko veselja in zadovoljstva jim bo skrb za sv. R. T. dajala, pa tudi koliko božjega blagoslova bo ro-silo ob tem delu na našo domovino! Ife? % o o Albina Zakrajšček: v Le nad Žalostno goro Vse naokrog deževni oblaki visijo, drobne iz njih solzice rosijo. Le nad Žalostno goro božje sonce je obstalo z zlatim žarom obsijalo Marijo — Mater žalostno. Marija žarkov je vesela, za romarje jih bo imela, ki k njej na goro Žalostno s skesanim srcem romajo. Ljudje iz cerkve so odšli. Tam pred Kraljico bolečin dekle še žalostno kleči. »O Mati, na ta sveti kraj imela rada bi spomin. -— Glej, trn jeva je moja pot. Ne prosim novih Te dobrot, ohrani mi le beli cvet, ki zate v srcu je vzcvetel, da ne umori ga mrzli svet. In plamen ta, ki je vzžarel mi v duši zate naj gori. Marija, Mati, Mati moja! Vodnica mojih mladih dni — ne pusti same me sred boja!« Vse naokrog megle in mrak, v nemirnih srcih dvom težak. Samo nad Žalostno goro razpeto jasno je nebo. Tam je Kraljica žalosti, delivka božjih radosti. In deklica pred njo kleči. Trpeča Mati in otrok, ki dar prejema iz njenih rok, v nedolžno dušo, v dušo hrepenečo polaga rajski mir in božjo srečo. nejši pohod nebeške Gospe, kar jih je kdaj Portugalska doživela. Na vsej poti so napravili Mariji častno stražo. Cesta je bila vsa posuta s cvetjem. Od blizu in daleč so prihajale množice in kleče pozdravljale milostno podobo. Naval ljudstva in razumništva je bil tolik, da se je v mestu mogel sprevod pomikati le korak za korakom naprej. Med udeleženci so bili tudi ljudje, ki so se poprej prizadevali, da bi se dežela razkristjanila. Nato je sledil kongres, ki je njega navdušenje in pobožnost nemogoče opisati. Udeležencev je bilo nad pol milijona. Enako svečano je bilo tudi narodno romanje v Fatimo, dne 13. maja 1942, ko je lisbonski kardinal in patriarh ves narod posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Tako posrečene zunanje proslave so pa bile omogočene le po temeljiti notranji duhovni pripravi, saj so bili od 3. do 11. maja po vseh župnijah sveti misijoni s skupnim svetim obhajilom. — Torej: prvo je pokora, drugo, kar si danes vsi in najbolj želimo, nam bo božja dobrotljivost navrgla. Kdaj je bila in kdaj bo še velika noč tako pozno kot letos? . . . V tehle letih: 45, 140, 387 , 482, 577, 672, 919, 1014, 1109, 1204, 1451, 1546, 1666, 1734, 1886, 1943, 2038, 2100, 2258, 2326, 2410, 2573, 2630, 2782, 2877, 2945, 3097, 3154, 3306, 3537, 3621, 3784, 3993, 4088, 4156, 4224, 4376, 4528, 4680, 4748, 4900 itd. Najzgodnejša velika nedelja, t. j. 22. marca je bila in bo v letih: 77, 319, 414, 509, 604, 851, 946, 1041, 1136, 1383, 1478, 1573, 1598, 1693, 1761, 1818, 2285, 2335, 2437, 2505, 2872, 3029, 3401, 3496, 3564, 3648, 3716, 3860, 4308 itd. V tem pogledu namreč velja staro pravilo, da pade velikonočni praznik vselej na nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Od tod drugi premakljivi prazniki: vne-bohod, binkošti, sv. Trojica, sveto Reš. Telo, praznik presv. Srca Jezusovega. K letu bo velika noč 9. aprila. Na najpoznejšo veliko noč je naslovil znani zdravnik Nostradamus »človeško« prerokovanje v latinščini: »Quando Marchus Pascha dabit •—• Antonius pentecostabit — et Joannes adorabit — Totus mundus: Vae clamabit.« Po slovensko bi se reklo: »Kadar bo padel god sv. Marka na veliko noč, god sv. Antona na binkošti, sv. Janeza Krstitelja pa na Telovo, takrat bo gorje na svetu.« Letos se to slučajno nekako ujema. Leto 1886. in prejšnja gori našteta leta so pa večinoma to prerokbo v nič dejala. Da nas Bog ljubi. Božja obiska-nja so po sklepu božje previdnosti mnogovrstna, nam grešnim in slabotnim ljudem neumljiva. Pičlo-verni v nenadnih stiskah omahujejo, zdvajajo, izrekajo celo bogokletne sumnje in govore stvari, ki se ne skladajo z vernostjo katoliškega kristjana. Vse drugače so ravnale in govorile osebe, ki jih je prežemala ljubezen božja. Sveta Terezija Det. J. je večkrat zdihovala: »0, kako dober je Bog! Da, dober, ker mi daje toliko moči, da morem prenašati vse trpljenje!« Sv. Kamil je imenoval svoje petere bolezni, ki so ga spremljale 15 let, petero usmiljenj božjih. Sv. Terezija iz Avile je imela navado govoriti: »Ali trpeti ali umreti.« Sv. Magdalena Pariška pa je želela le »trpeti in ne umreti«. Da bi laglje prenašali križe, ki nam jih dobri nebeški Oče v svoji neskončni modrosti in ljubezni naklada, nam je naklonil trojno spremstvo: a) Dal nam je angela za va-riha. »Svojim angelom je zapove-dal zastran tebe, da te varujejo na vseh tvojih potih.« (Ps 90, 11.) Nauk sv. Cerkve nas uči, da nas dobri angeli varujejo na vseh potih, da nosijo naše molitve k Bogu in da nas po potrebi opozarjajo na voljo božjo. b) Na poti proti večnosti nam je božji Zveličar pripravil čudovito krepčilo, da ne omagamo: najsvetejši Zakrament. Le pridi tja pred tabernakelj, potrkaj potihem na vrata in vprašaj zaupno: »Povej, ljubi Zveličar, zakaj vendar bivaš tu noč in dan v skromni podobi belega kruha? Zakaj, Gospod?« In ljubi Jezus bo odgovoril in ti razodel: »Vse iz ljubezni do tebe, zato da z mojo milostjo in pomočjo ne omagaš na nevarnem potovanju, ki te čaka.« In kaj ima Jezus od mene in tebe? In vendar tolika skrb! Tretje spremstvo, ki ti ga je dala božja dobrotljivost, je roka Matere božje Marije, ki te varno in z ljubeznijo vodi. Z višine križa ti odmeva še danes oporoka božjega Odrešenika in ti napolnjuje srce z nedopovedljivo tolaž- SOBOTA ^ in kongreganisti I. Zakaj je sobota Mariji posebej posvečen dan? Sobota je bila že prvim kristjanom nekako bolj pomemben Bogu posvečen dan. Ta dan so namreč v rimski cerkvi že v prvih stoletjih posvečevali s postom, podobno kot sredo in petek. Od XI. stoletja dalje pa se je med kristjani udomačila navada, da so začeli soboto posvečevati posebej tudi Materi božji. In tako naj bi bila sobota tudi današnje dni vsem kristjanom in zlasti še članom Marijinih družb v posebni meri Marijin dan! Vselej naj bi ob tem dnevu poživili svojo ljubezen do Matere božje. Razlogi, ki nas navajajo, da soboto posebej posvečujemo Materi božji, so predvsem simbolični. Sobota nas namreč v mnogem oziru spominja na Mater božjo. 1. Sobota je dan, ki je Gospodovemu dnevu, nedelji, najbližji. Prehod je v nedeljo in nas tako rekoč uvaja v nedeljsko posvečevanje. Ob sobotah snažimo posebej svoja stanovanja, pripravimo nedeljsko obleko, ozaljšamo v cerkvi oltarje itd. Podobno je tudi Marija zaradi svoje vzvišenosti kot Mati božjega Sina najbližja Bogu in njena poglavitna skrb in naloga je, da vodi človeštvo k Jezusu. »Po Mariji k Jezusu« je temeljno naročilo v kraljestvu milosti, ki se je že neštetokrat skazalo kot resnično v majhnem in velikem, tako v zgodovini posameznih človeških src kot tudi v zgodovini celih narodov. »Po Mariji k Jezusu« je tudi za kongrega-cijsko življenje ena bistvenih zahtev. Zato in predvsem zaradi tega se posvečujemo v okrilju Marijinih družb Materi božji, da bi ob Marijinem zgledu mogli tem bolj gotovo upodobiti Kristusa v nas samih. 2. Sobota nas približa odpočitku. — Sobotni delopustni zvonovi so kakor angeli, ki oznanjajo mir in odpočitek po tovarnah in šolah, po uradih in na polju, po delavnicah in domovih. In sobotni večer je zlasti za vernega človeka večer miru, nekak spomin na večnostni mir v Bogu. Podobno je tudi Marija znanilka in Kraljica miru. Mir je vpostavila med Bogom in človeškim rodom s tem, da je privolila v to, da postane Mati božja in vzgoji božjega Sina za našega Odrešenika. Njenemu materinskemu Srcu moremo potožiti vse svoje bridkosti in težave. Kdo ni tega še sam izkusil! Že sama misel na Marijo je včasih in zlasti tedaj, ko nas napadajo velike skušnjave ali velika bridkost, kakor hladilni balzam na pekoče rane. Koliko jih je bilo in jih je še vedno, ki so se dušno in telesno ozdravljeni vrnili z Marijinih božjih potov, ali pa so vsaj našli notranji mir, da so udani v voljo božjo znova zadeli svoj težki križ. 3. Sobota nas dalje spominja na mir in počitek, ki je nastopil ob koncu stvarjenja sveta. »In Bog je videl vse, kar je bil naredil in bilo je prav dobro,« pravi sveto pismo, »in Bog je sedmi dan dokončal svoje delo in je ta dan počival od vsega svojega dela, ki ga je dovršil in je sedmi dan blagoslovil in ga posvetil« (1 Moz 2, 2). — Podobno pa počiva božje oko s posebnim veseljem nad Materjo božjo. Nad njo se je namreč razodela božja stvaritelj-ska moč v posebni lepoti, Ona je najpopolnejše in najsvetejše bitje med vsemi ustvarjenimi rečmi, v posebni meri blagoslovljena in posvečena med vsemi ljudmi. Saj jo tisoč in tisočkrat pozdravljamo z besedami: »Blagoslovljena med ženami« — in sveta Cerkev sama obrača nanjo besede: »Vsa si lepa, o prijateljica moja, in madeža ni na tebi.« 4. Sobota nas končno kot zadnji dan v tednu spominja tudi na zadnji dan v našem življenju. Ta dan bomo zaključili svoje življenjske račune pred večnim Sodnikom in prejeli bomo kazen ali plačilo, kakor bodo pač naša dobra ali slaba dela zahtevala. — Marija pa je zavetnica umirajočih: »Od onega trenutka, ki je stala ob strani Svojemu umirajočemu Sinu«, pravi sv. Alfonz Ligvorij, »ima oblast in moč, da prihaja na pomoč svojim otrokom v njihovi zadnji uri življenja.« — S posebno ljubeznijo pa stoji ob strani v zadnji uri tistim, ki so se ji v Marijini družbi posebej posvetili in njej kot zvesti otroci tudi vedno udano služili. Koliko prelepih zgledov srečne smrti nam nudi zlasti življenje neštetih udov Marijine družbe. II. Kako naj častimo Mater božjo ob sobotah? 1. Prva zahteva, sicer najvažnejša pa tudi najmanjša, ki jo stavi Marija na nas, je ta, da jo ob sobotah ne žalimo z nobenim grehom. To mora biti naš najtrdnejši sklep. Kdor se bo tega trdno držal, mu bo ravno ta sklep najboljši pripomoček, da se bo odvadil te in one pregrehe. bo: »Glej tvoj sin! Glej tvoja mati!« (Jan 19, 26.) Jezus nam daje svojo Mater za mater. Zakaj? Zato, da imamo tudi v nebesih predobro mater, ki s svojo ljubeznijo skrbi za naše zveličanje, pa lajša tudi naše časne skrbi, težave in trpljenje. Ali ne bomo dobremu nebeškemu Očetu povračali te ljubezni z velikim zaupanjem, z vdanostjo in ljubeznijo tudi takrat, ko nas tare stiska ali celo hudo gorje, da se zdi, kakor da smo popolnoma zapuščeni! Če se srce obotavlja, pa zdih-ni: »0 sv. Terezija Det. J., izprosi mi milost, da bi mogel Boga tako ljubiti, kakor si ga ljubila ti!« Č. Pomenki. Že čez 30 let prebiram »Bogoljuba« z največjim veseljem in užitkom. Njegova vsebina pa tudi zunanjost mi je vedno ugajala. Glavno je seveda jedro, ki je zajemljivo in poučno obenem. Kako praktični in koristni so članki, prav tako zgledi, povesti, posebno pa vsakovrstne novice iz cerkvenega življenja doma in po svetu. Ko v »Bogoljubu« vsakovrstne važne reči opisujete, mi večkrat pride na misel: Bog ve, če gospodje dovolj vedo, kaj vse se po svetu godi, kako nekateri ljudje govore in živijo? Zaradi tega sem se odločila jaz, da Vam nekaj iveri nadrobim, četudi ne znam spretno sestavljati. Boste že sami potem v red spravili, če se Vam bo zdelo primerno. Najbolj mi je na srcu dogodek, ki me kar priganja, da ga izdam. Naš sosed, ki ga je presenetila nenadna, nesrečna smrt, je bil dobrodušen in preprost možiček. Imel je že osem križev na plečih. Bil je sicer, kakor večina kmečkih očan-cev, veren: vsako nedeljo in praznik je bil pri sv. maši, molil je, kadar je zvonilo itd. Tudi k svetim zakramentom je hodil tri- štirikrat na leto. Večkrat ga pa niso mogli pripraviti. Zdelo se mu je nekako neumno, čemu bi večkrat hodil: »Saj nič hudega ne naredim; za navadne grehe pa ni vredno, da bi jih vedno pripovedoval; saj nič ne pomaga, ker sem potem prav tak kot poprej.« Ker je bil ta očanec naš najbližji sosed, je skoraj vsak dan prišel na kratek obisk in pomenek. Vse stvari so prišle na vrsto. O priliki celodnevnega češčenja sem ga vprašala: »Oče, ste že bili?« — »Proti večeru bom šel.« Pristavil pa je zopet: »Saj ne vem, kaj bi povedal. Ne kradem, ne goljufam, ne ubijam, v cerkev hodim in molim: če me pa otroci kaj razkačijo, da malo zarentačim in zakolnem, ali če se s staro malo sporečem, to pa ni taka reč. Pa če tudi grem, nisem nič boljši, saj imam vedno iste grehe; kaj bom vedno eno reč pravil?« Nato še dostavi: »Kaj meniš, kaj se taki spovedu-jejo, ki vsak mesec, ali pa še na 14 dni hodijo?« Trenutno sem bila malo v zadregi. Kmalu mi je pa padlo tole v glavo: Ali je tudi srajco nespametno oprati, ko je umazana? Saj naprej veste, da se bo spet kmalu umazala! Ali takrat tudi rečete, ne bom je dajal v perilo, saj tako nič ne pomaga, saj bo kmalu spet taka, kakršna je bila!? Čim bolj in čim večkrat je zaprašena in z znojem prepojena, tem večkrat jo daste perici. Prav tako je tudi v dušnem oziru, samo s tem odločilnim in važnim razločkom, da je vrednost duše brezpri-merno večja in da je za rešitev in za čednost in lepoto duše pač treba bolj skrbeti kot za snažnost srajce. Skrb za dušo je naša prva in največja dolžnost. Čim večkrat jo operemo v zakramentu svete pokore, tem lepša bo, tem manj se bo zamazala. Ko bi se bila domislila, bi bila moža še lahko takole vprašala: »Ali veste, zakaj je Jezus v svoji dobroti in ljubezni do nas postavil zakrament svete pokore? — Ali veste, kaj je posvečujoča in dejanska milost božja, ki jo prejemamo pri spovedi? — Ali veste, kako smo slabi in k hudemu nagnjeni, in da se moramo zoper vse to in zoper greh oborožiti z mislijo, ki jo prejemamo v obilni meri vprav pri spovedi? Ali veste, kje so svetniki zajemali veliko svetost, katero so dosegli? Očanec, ali bi znali našteti vse milosti, katere nam deli zakrament sv. pokore?« ... Težko bi znal kaj prida odgovoriti. Najmanj se pa taki ljudje zavedajo, da nam sveta pokora deli posebne milosti za b o g o -ljubno življenje. Tudi to je treba uvaževati, da je spoznanje samega sebe prvi korak k poboljšanju. To spoznanje se pa pospešuje vprav s tem, ko pred spovedjo vest izprašujemo. Brez spoznanja samega sebe ni pobolj-šanja. In končno: Kdo ne ve, kako potrebno nam je pogostno sveto obhajilo? Ali ni večkratna sveta spoved priprava za to, da se usposobimo za vredni prejem Najsvetejšega Zakramenta!? 2. Drugo, kar naj storimo ob sobotah Mariji v čast, je to, da ji skušamo napraviti kot njeni dobri otroci kako veselje. Že od nekdaj so se verniki ob sobotah radi postili v čast Materi božji. Sveti kralj Ludovik je vsako soboto zbral mnogo ubožcev v svoji palači, jim umival noge in jih je bogato pogoščeval. Sveti Gerhard ni odrekel nikomur prošnje, ki ga je v soboto kaj prosil v imenu Marijinem. Sv. Sebastijan, kralj portugalski, je vsako soboto bil pri dveh svetih mašah. Sv. Marjeta, ogrska kraljična, je od svojega sedmega leta dalje nosila vsako soboto spo-korni pas. Sv. Roza Limanska je vsako soboto ozaljšala sliko Marijino s svežimi cveticami. Očetje jezuiti so priporočali kongregacijam, da naj vsako soboto zmolijo lavretanske litanije in če mogoče tudi male dnevnice v čast Materi božji. Sv. Janez Berhmans se je trudil, da je vsako soboto ob urah oddiha napeljal razgovor s svojimi tovariši o Materi božji; med tednom si je pa nabral lepih zgledov, ki jih je ob takih razgovorih uporabil, da je vnemal ljubezen do Marije tudi pri drugih. Tudi danes molijo v marsikateri župni cerkvi vsako soboto zvečer sveti rožni venec, ali vsaj litanije Matere božje in v marsikateri krščanski hiši gori tudi danes ob sobotah luč pred Marijino podobo in prav tako po vaških znamenjih. 3. Na poseben način pa naj bi posvečali Materi božji v čast posebej še vsako prvo soboto v mesecu. V ta namen je papež Pij X. leta 1912 potrdil odlok, ki vsebuje naslednje besede: »Da bi se med verniki še bolj udomačila pobožnost do brezmadežne Matere božje in da bi bilo ustreženo srčni želji tistih vernikov, ki skušajo zadoščevati za strašna bogokletstva, s katerimi grdijo hudobni ljudje vzvišeno ime božje Matere same, je sv. oče papež Pij X. smatral za potrebno, da podeli vsem tistim, ki opravijo prvo soboto v mesecu kako spravno dobro delo v čast brezmadežni Devici, pod navadnimi pogoji popolni odpustek, ki ga je mogoče nakloniti dušam v vicah.« 4. Tej želji svete Cerkve odgovarja tudi pobožnost petnajsterih sobot v čast Materi božji v spomin petnajsterih skrivnosti sv. rožnega venca. 5. V sedanjih časih pa nam je še prav posebno priporočena in poznana pobožnost peterih prvih sobot v mesecu v čast Materi božji. Je v tesni zvezi z dogodki v Fatimi. Bistveno ima isti značaj in namen kot pobožnost prvih petkov v čast presv. Srcu Jezusovemu. Zadoščevali naj bi ob teh sobotah Materi božji v čast za žalje- nja in bogokletstva, ki jih ji prizadevajo brezbožni ljudje. Kakšna tolažba bo za nas, zlasti za nas kon-greganiste, če bomo mogli na zadnjo uro govoriti: »Slednjo soboto v svojem življenju sem če tudi le kaj malega storil v čast Marijino. Vsako soboto sem ji z besedo in dejanjem zatrjeval, da jo ljubim kot svojo Mater. Vse te naše sobote se bodo ob sklepu našega življenja strnile v prelep venec, ki ga bomo še enkrat poklonili Mariji v čast. Marija pa nam bo našo dobro voljo poplačala brez dvoma še z lepšim vencem nebeške slave. Zakaj: »Tisti, ki mene častijo, bodo dosegli večno življenje.« (Ekl 24, 31.) A. Č.: »7