Štev. 70. V Ljubljani, ponedeljek, 27. marca 1922. Leto II. Izfials vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 240’— *a pol leta K 120 — •mhiStM u> ( to- attiritr rite !tn. C — f(MM •mtnlitn itTežačkih Novin« šimetina. Pristaši HrvatBke pučke stranke in ostalih opozicionalnih strank niso v Split« več vami življenja, posebno še kor ščiti jugo- kerek, Novi Sad, Osijek, Varaždin, Zagreb, Maribor, Ljubljana, Sušak, Dubrovnik, Split, Cetinje, Mostar, Sarajevo, Tuzla, Banjaluka, Kragujevac, Niš, Skoplje. Za ostale oblasti se še niso zedinili. fašiste policija. 0 napadu na Baniča jo bila policija obveščena že v soboto zvečer, vendar ni še v nedeljo popoldne zaslišala Baniča. ©ansšnja predb^rss. Zttriflh, 27. marca. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Budimpešta 0.59, Berlin 1.58, Italija 26.30, London 22.89, New-york 514, Pariz 46.45, Praga 9.15, Dunaj 0.07, Zagreb 1.58, Varšava 0.13, Holandska 194.50, avstrijska krona 0.07. Dunaj, 27. marca. (Izv.) Danes notirajo na predborzi: Zagreb 22.50, Italija 386, Praga 195. Profl srbska hefiemo-nijf. Petkovi seji zakonodajnega odbora |e bilo predloženo poročilo odbora o oblastnih in srezkih samoupravah. Večina je zakorf-ski predlog sprejela. Nato preide odbor nat dnevni red: Splošna debata zakona o administrativni razdelitvi države. Svetislav Popovič izjavlja, da se Srem ne sme razdeliti. V tem vprašanju so si demokratje in radikali edini. Posl. Rajar pravi, da je ponosen nato, da je SKS glasovala za ustavo. Samostojni so na centralizem prisegli, in to prisego hočejo tudi držati do konca. Po govoru posl. Gjonoviča povzame besedo dr. Janko Šimrak. Med njegovim govorom so demokratje tako besneli, da je prišlo do najbumejših prizorov in da se je morala seja prekiniti. Govornik je naglašal, da j« delal Jugoslovanski klub od početka do danes na to, da se ustvari sporazumna ustava, glasom katere bi imeli Slovenci, Hrvatje in Srbi enak vpliv v državi. Demokratje in radikali pa so ustvarili centralizem, vlado birokracije in nadvlado srbskega naroda nad Hrvati in Slovenci. Kadarkoli nastopamo zoper parcelacijo Hrvatske in Slovenije, nam zagotavljajo, da bo razdeljena tudi Srbija. Makaril Ali pozablja se, da je Srbija vstopila s sedanjo državo kot plemenska država, ki je obdržala svoje tradicije, svoje finance in svoj Belgrad. Hrvatom in Slovencem pa so vzeli svojstvene lastnosti. In tako smo prijadrali danes do revolucionarnega stanja v vseh panogah države. Na demokratske medklice, da so Hrvatje imeli v bivši Avstro-Ogrski manj svobode kot danes, poudari dr. Šimrak, da smo sedaj v svoji lastni državi in da zato e tem večjim poudarkom zahtevamo več pravic. In vemo, da bomo prišli do ravnoprav-nosti, ker hegemonija ne bo trajala dolgo. Demokratje so pri tem začeli vzklikati o »avstrijskem mentaliteta«, dr. Šimrak je na medklice reagiral, vsled česar je prišlo do tako burnih prizorov, da se je morala seja: za pet minut prekiniti. Po zopetni otvoritvi seje je dr. Šimrak ostro napadel velesrbsko politiko hegemonije in amputacije, poudaril je, da hrvatski in slovenski demokratje predstavljajo komaj par odstotkov svojih narodov, kritiziral je finančno politiko, ki naravnost izmozgava prečane, govoril o zapostavljanja rt vojski, o vzrokih nezadovoljstva med ljudstvom ter o preganjanju v Dalmaciji in Bosni. Govor dr. Šimraka je demokrate ponekod naravnost pobesnel. Ko je za njim skušal dr. Marko Trifkovič dokazati, da v državi ni hegemonije, je dr. Šimrak odgovarjal in izjavil, da ni dr. Trifkovič ovrgel niti ene trditve, ki jih je navedel proti zakonu o upravni razdelitvi države, ki je nesreča za Jugoslavijo in ki tira Slovence in Hrvate v obup. „Novs čas“ bo veljal vsled velike podražitve tiskarne od 1, aprila 1922 dalje: V Jugoslaviji! na mesec .... K 30'— Din 7*50 na četrt leta ... K 90‘— Din 22‘50 na pol leta ... K 180'-- Din 45"— na celo leto ... K 360’— Din 90'— Samo sobotne številke veljajo na celo leto K 70'— Din 17'50, Posamezne številke v prodaji K 2'— 50 p. Za inozemstvo: na mesec ... K 50'— Din 12‘50 na četrt leta . . K 150'— Din 27'50 na pol leta ... K 300'— Din 75'-— na celo leto . . K 600'— Din 150'— Protest proti dogodkom na SriekS. Pariz, 27. marca. (Izv.) Belgrajska vlada je poslala Zvezi narodov protest radi dogodkov na Reki. SSedSkalnS in demokratski dijaki demonstrirajo. Belgrad, 27. marca. (Izv.) Včeraj so se vršile na belgrajskem vseučilišču volitve za odbor fonda za podpiranje potrebnih dijakov. Postavljenih je bilo sedem kandw datnih listin: demokratska, radikalna, lov •Stran 2. .'uti ».v,. #NovT Sas*, dne 27. marca 1922. 'Šfcv.Td. ni«) ttmnistična, republikanska, zemljeradniška, združenih socialistov in neodvisna. Volitve bo se vršile cel dan in je bil sinoči ob 10. uri razglašen izid. Dobili so: demokratje 432, radikalci 315, komunisti 400, republikanci 114, agrarci 87, socialisti 37 in neodvisni 14. Zanimivo je, da so sedaj dobili demokratje več glasov kakor radikalci, ki bo bili dosedaj najmočnejša stranka na univerzi. Veliko so pridobili tudi republikanci, ki so pri dosedanjih volitvah dobili ge vedno samo izpod 70 glasov. Komunisti so kljub zapostavljanju pri delitvi štipendij, brezplačne hrane, stanovanja in drugih podpor, napredovali. Ko je bil razglašen izid, so demokratski visokošolci razvili srbsko zastavo in odšli v sprevodu pred stanovanje Stojana Protiča in pričeli klicati proti njemu. Za njimi so prišli tudi radikalci, ki so vzklikali demokratom: Živele ubojice! Demokratje in radikalci so nato drug drugega pričeli obkladati z najraznovrstnejšimi priimki, na kar so demokratje odšli pred stanovanje Svetozara Pribičeviča. Za njimi so prišli tudi radikalci, ki so na ves glas vzklikali: Živeli protekcionaši! Živeli štipendisti! Živele ubojice! in slično, tako da vzklikov demokratov ni bilo niti slišati vsled česar so pričeli demokratje peti narodno himno. Pribičevič se ni pojavil na pknu. Na Terazijah je nato prišlo do spopada med obema strankama, vendar pa policiji ni bilo treba nastopati. ------------------------------------- STAVKE NA ČEŠKEM. Praga, 25. marca. (Izv.) Listi poročajo, da je državna konferenca steklarjev v Tep-ticah včeraj sklenila, da ne bo začela delali pod novimi pogoji, ki so jih stavili delodajalci. KRIZA ANGLIJE IN AMERIKE. Pariz, 25. marca. (Izv.) Iz Londona poročajo: V 36 glavnih pristaniščih Velike Britanije se nahajajo trgovinske ladje s približno dvema milijonoma ton prostornine, ki ne morejo dobiti tovora. V Zedinjenih državah je položaj še slabši, ker je tam 12 in pol milijona ton ladijske prostornine, last države, ki se ne more natovoriti. , DEMONSTRACIJE V ZAGREBU. Zagrel), 27. marca. (Izv.) Vsled dogod- j fiov v soboto zvečer pred Hrvatskim Sokolom, ko so jugofašisti streljali na razne osebe, se je včeraj zjutraj zbrala akademska ©mladina in protestirala proti takim dogodkom. Ko je prišla omladina pred zgradbo jugoslovanskega Sokola, je policija demonstrante razgnala. (&RVATSKI ŠPORTNIKI NA ŠPANSKEM. Zagreb, 27. marca. (Izv) >Gradjan-, »ki«, športni klub zagrebški, je dosedaj na Španskem odigral dve tekmi z Barcelono in dosegel precej neugodne rezultate. Pri prvi tekmi je Barcelona zmagala s 5 : 0, pri drugi pa z 3 : 0. Občinstva je bilo nad 20 Žjsoč, ki je bilo zelo pristransko. ^Politični dogodki -f' Shodi SLS. Na praznik Marijinega .pznanenja, dne 25. t. m. se je vršil zelo dobro obiskan shod SLS na Slivnici pri Ko-»tanjevici. Poslanec Stanovnik je poročal o delo in taktiki Jugoslovanskega kluba, poslanec Sušnik pa je žigosal finančno in gospodarsko politiko. Ljudstvo je napeto poslušalo izvajanja, jim pritrjevalo in izreklo Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje. — Popoldne se je pa vršil v društveni dvorani občni zbor KZ, katerega se je udeležilo okoliško prebivalstvo v velikem številu. Poročala sta ista dva poslanca o organizaciji kmetskih in županskih zvez ter bodrila na najodločnejši nastop v SLS. Ljudstvo je vzelo poročili obeh poslancev z velikim odabravanjem na znanje in izreklo zaupnico Jugoslovanskemu klubu. — Dne 26. t. m. pa se je vršil shod SLS v Šent Jurju pri Grosupljem. Poročal je poslanec Stanovnik o delu Jugoslovanskega kluba, o velesrbski hegemonistični politiki in je razvil program SLS za bodočnost. Zborovalci so pazno sledili poslančevim izvajanjem, obsodili so samostojne, Jugoslovanskemu klubu pa so izrekli zaupnico. Sprejetih je bilo več resolucij. + Politična morala. Ministrski svet je sklenil, da se da pasivnim krajem v Sloveniji na razpolago 8 milijonov kron. Ta vsota naj se razdeli med siromake vseh slojev. Minister dr. Gregor Žerjav pa je brzojavil iz Dubrovnika narodni skupščini, da naj se teh osem milijonov kron razdeli med demokratske in soc. demokratske gospodarske organizacije tako, da bi bile vse ostale organizacije pri razdelitvi živil izključene. Poslanec Brodar je v imenu Jugoslovanskega kluba najodločnejše protestiral pri namestniku ministra za socialno politiko dr. Krstlju proti takemu barbarskemu postopanju, s katerim se hoče celo pri prehrani stradajočih uveljaviti strankarstvo. — Tako poročilo. Iz njega je pa razvidno dvoje. Prvič, da so Kristanovi so-cialpatriotje in demokratje v najožjem objemu, drugič pa, da dr. Žerjav še ni opustil tistih metod, kot jih je prakticiral za časa predsedovanja pri deželni vladi v Ljubljani, ko so njegovi >samostojni« otročiči lovili pristaše za SKS na pšenico, koruzo in sladkor kakor love ljubljanski penzijo-nisti kaline in druge ptiče na limanice. Tako postopanje ministra imenujemo strankarsko ali pa še hujše! + Reški dogodki. Zanella zboruje s svojo konstituanto v Kraljeviči ob reški meji, stoječ na stališču, da je bila od ljudstva izvoljena in da ima edino ona oblast na Reki, katere se bo v najkrajšem času v polni meri poslužila. Fašisti so pod vodstvom Cabruna poizkusili napad na Zane-llijeve pristaše, a so bili ujeti. Zanella pa je apeliral na Pasica, naj ukrene vse, da se čim prej upostavita mir in red na Reki. Reški fašisti nameravajo napasti Sušak, ker so jugoslovanske oblasti aretirale Cabru-nijeve atentatorje v Kraljeviči. ^Dnevni dogodki — V Tržiču bodo tridnevne duhovne vaje za može in mladeniče. Pričetek bo v sredo zvečer ob 7. uri pri sv. Andreju. Vsak dan bosta dva govora: zjutraj ob petih in zvečer ob sedmih. Sklep bo na tiho nedeljo zjutraj s skupnim sv. obhajilom in zahvalnico. Vodil jih bo frančiškan p. Salvator. Opozorimo zlasti delavske kroge in vabimo na milostipolni čas. — Vlom v Kranju. V noči od četrtka na petek so vlomili tatovi v pisarno tvor-nice Vulkan v Kranju in odnesli veliko blagajno št. 2, ki je težka čez 2000 kg. Bilo je pa tedaj v blagajni le okrog 2000 kron ter več listin in delavskih knjižic. Ročne bla- gajne, v kateri je bila ta večer večja vsota denarja za izplačevanje delavcev, se pa vlomilci niso dotaknili. Vlomilcem so na sledu. i Cestni rop. Dne 14. marca t, 1. je bil posestnik Rudolf Gestel iz Prerigelna štev. 11 občine Nemška Loka na deželni cesti v bližini Spod. Bukove gore od neznanih dveh storilcev napaden in mu vzet znesek 282 Din 25 p z usnjato denarnico. — Gestel je šel navedenega dne iz sejma iz Črnomlja. Njemu sta se v vasi Maverie pridružila tudi omenjena storilca in so vsi trije skupno potovali po zgoraj navedeni cesti, nakar sta ga sopotnika na omenjenem kraju napadla ter po izvršenem dejanju pobegnila v gozd v smeri proti Črnomlju. I Izidor Steiner, trgovec z znamkami in starinami, kupuje dne 28. in 29. t. m. od 10. do 1. ure in od 3. do 4. ure v hotelu »Union« (št. sobe pri portirju) vsakovrstne jugoslovanske in druge znamke kakor tudi vsakovrstne antikvitete posebno stare violine po najvišjih cenah. £jubljanskl dogodki lj Seja kluba občinskih svetovalcev SLS bo nocoj ob 8, uri zvečer v posvetovalnici KTD, Jugoslovanska tiskarna I. nadstropje. Posebna vabila se niso razposlala. — Načelnik. lj Sklep sv, misijona. Osemdnevni sv. misijon v novi cerkvi sv. Jožefa se je zaključil včeraj zvečer ob sedmih z obhodom Najsvetejšega. Procesija se je pomikala po Ciril-Metodovi ulici, Zarnikovi ulici, Streliški ulici ter se vračala po Zrinjskega cesti nazaj v cerkev. Noč je bila temna in oblačna. Vse hiše, mimo katerih se je pomikala procesija, so bile razsvetljene, posebno lepo Jarčeva vila. In ko je oko gledalo stotine gorečih sveč v rokah vernikov, se srce ni moglo ubraniti bajnega vtisa. Najsvetejše je nosil stolni prošt g. Andrej Kalan. Lep vtis je napravila dijaška Marijina družba s svojo lepo zastavo. V prostrani cerkvi je bilo do 3000 ljudi. Zadnji kotiček je bil poln in nabit. Po zahvalni pesmi in po blagoslovu se ljudstvo kar ni moglo ločiti od cerkve. Naj bi bili sadovi sv, misijona obilni in trajni. G. govornikom najlepša hvala za temeljite pridige! lj Ljubljanski trg. Tržni promet je bil zadnje tedne jako živahen. Došlo je na trg več dobrega blaga. Mesa ne primanjkuje, pač pa kvaliteta govejega mesa ni primerna. Goveje meso I. vrste 48 K-kg, 11. vrste 34 K, teletina 48 K, svinjsko meso 60 do 70 K, slanina I. vrste 90 K, mešana 82 do 86 K, mast 90 do 100 K po kvaliteti, šunka 100 do 110 K kg, prekajeno meso L vrste 96 K, II. 90 K, koštrun 30 K, jagnje 32 do 34 K, kozlič 40 do 44 K, kg hrenovk 80 K, kg pol prekajenih kranjskih 100 K, suhih kranjskih 140 K; kokoš 100 do 130 K; krapi 40 K kg; mleko 10 K liter. Glede mleka vlada občutno pomanjkanje, kvaliteta slaba. Surovo maslo kg 130 K, čajno 180 K, jajca 3.50 do 4 K. — Moka št, 0 27 K, najslabša črna 24 K, kaša 22 K, ješprenj 28 K, otrobi 10 K, koruzna moka 19 K, ajdova moka I. vrste 30 K, II. 28 K. — Zelenjave je na trgu veliko, tako da je precej izbere; cene so nekoliko padle. Kislo zelje 14 do 16 K kg, čebula 24 do 28 K, češenj 28 do 32 K, krompir 5.50 do 7 K, repa 5 K, kisla repa 10 do 12 K. — Špecerijsko blago: kava Portoriko 170 K*' Santos 120 K, Rio 112 K, bel kristalni sladkor 58 K, kocke 66 K, riž I. vrste 40 do 46 K, II. vrste 32 K, namizno olje 94 K, jedilno 88 K, cel poper 88 K, zmlet 98 K sladka paprika 150 K, testenine L vrste 40, II. 36 IC. lj G. Mihajlo Ačimovič je priobčil v sobotnem »Sl. Narodu« nekak popravek, češ, da je vse, kar se o njem govori, popolna neresnica, kar da bo dokazalo sodišče, To sklicevanje g. Ačimoviča na sodišče nas precej čudi, kajti g. Ačimovič je takoj pobral šila in kopita, čim je pričelo ljubljansko sodišče voditi proti njemu preiskavo po § 101 k. z, in. odpotoval v Bel-grad, kjer je prosil za dopust in za premestitev iz Ljubljane. Da se je g. Ačimoviču tako zelo zamerila Ljubljana, je več kot sumljivo, kajti že leta 1920 je bil s kraljevim ukazom iz nje prestavljen, pa se je z vsemi štirimi branil in potom svojih visokih prijateljev dosegel, da je ostal. Nadalje čujemo, da je prispel v Ljubljano g. Ilija Nikolajevič, šef kazenskega (krivičnega) oddelka generalne direkcije carin, da preiskuje zadevo na carini in sodniji. G. Nikolajeviča poznamo v Ljubljani kol dobrega prijatelja g. Ačimoviča in je bil leta 1920, ko se je mudil par mesecev v Ljubljani, stalni gost gospe, o kateri je bilo v zadevnih noticah govora. Razmere so mu toraj dobro znane in je jasno, da bo vodil preiskavo z vso natančnostjo in objektivnostjo, lj Moka 0 po K 23.— za kg se dobi pri mestni aprovizaciji na Poljanski cesti št. 15, če se vzame tudi ržena moka. lj Črn pled se je zgubil v nedeljo zvečer med procesijo pri sv. Jožefu. Pošten najditelj se vljudno naproša, da ga odda v zakristiji cerkve sv. Jožefa proti primerni nagradi. Jfafe društva. i V stolni »Prosveti« predava danes, dne 27. marca zvečer ob 8. uri v dvorani Rokodelskega doma g. Vekosl. Vrtovec o zelo aktualnem predmetu. Člani in sploh prijatelji naše organizacije, posetite tudi to predavanje v prav obilnem številu! d V šentepterski prosveti bo danes ob 8. uri zvečer velezanimivo predavanje. Vabimo! Vsak naročnik na] pridobi vsaj 2 nova! Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Išče se tovarniški jermen&r in sedlar z dobrimi spričevali o ednakem službovanju, kateri se razume na vsa v poStev prihajajoča dela. Ponudbe na bombaževo predilnico in tkalnico v Tržiču. as Tunel. Roman. Spisal Bernhard Kellermann. Mlakar. Poslovenil Peter »Ali še zmerom pišeš, Mac?« je vprašala; loliko da je odprla usta. Mac je odvrnil: »Go on and sleep. — Lezi in spi.« Toda njegov glas je zvenel tako globoko, da se je v rahli vročici polsnu morala smejali. Zaspala je. A naenkrat je čutila, da ji je postalo mraz. Vzbudila se je, vsa nemirna in čudno plaha, ter pomislila, zakaj jo je prevzela taka groza. Takoj ji je prišlo na misel. Sanjala je: prišla je v sobo male Edith. Kdo je tam sedel? Ethel Lloyd. Ethel Lloyd je sedela tam, lepa, da je jemalo vid, z diamantom na čelu, ter je malo Edith skrbno spravljala v posteljico — čisto tako, kakor da je njena mati... Mac je sedel golorok na koncu divana ter pisal, škrnila je kljuka in Maud je stala na vratih v spalni obleki ter zaspano mežikala v luč. Njeni lasje so se svetili. Bila je cvetoča in mlada kakor deklica in svežost je dihala od nje. Toda njene oči so nemirno gorele. »Kaj ti je?« je vprašal Allan. Maud se je zmedeno nasmehnila. »Nič,« je odvrnilo, »sanjani take neumnosti.« Sedla je na stol in si gladila lase. »Zakaj ne greš še spat?« »Pisma morajo jutri s parnikom. Prehladila se boš, dragica.« Maud je zmajala z glavo. »O ne, nasprotno,« je dejala, »tu je zelo vroče.« Pogledala ga je pozorno. »Poslušaj, Mac,« je nastavila, »zakaj mi skrivaš, kaj imaš z Lloydom?« Allan se je nasmehnil ter počasi odvrnil: »Nikoli me nisi vprašala, Maud. Jaz po tudi nisem hotel o tem govoriti, dokler je viselo vse v zraku.« »Ali mi zdaj ne poveš?« »Pač, Maud!« In ji je razložil, zakaj gre. Naslonjen na «4rvan ji je z dobrodušnim nasmehom in povsem mirno razodel svoj načrt, prav tako kakor da hoče graditi most čez East River. Maud je sedela v spalni obleki pred njim, strmela ter ni razumela. Ko pa je začela doumevati, je še boij strmela in njene oči so se vedno bolj širile, vedno bolj svetile. V glavi ji je postalo čisto vroče. Zdaj je končno naenkrat razumela njegovo delo zadnjih let, njegove poizkuse, njegove modele in gore samih načrtov. Zdaj je tudi razumela, zakaj jo je silil, da odideta: niti minute ni smel zamuditi! In je tudi razumela, zakaj morajo vsa ta pisma jutri s parnikom. Zdelo se ji je skoraj, kakor da zopet sanja ... Ko je Allan končal, je obsedela s široko razprtimi plamtečimi očmi, ki niso razodevale drugega kakoi svetlobo in občudovanje. »No, zdaj veš, moja mala Maudl« je dejal Allan ter jo prosil, naj gre spat. Maud je stopila k njemu, ga objela, pritisnila nase z vsemi svojimi močmi ter ga poljubila na ustnice. »Mac, moj Mac!« je zajecljala. Ko jo je Mac še enkrat prosil, naj leže k počitku, je v hipu ubogala ter še vsa omočena odšla, Nenadoma se ji je porodila misel, da je njegovo delo prav tako veliko kakor one velike simfonije, ki jih je slišala danes, prav tako veliko — samo čisto drugačno. Na Allanovo začudenje se je pa čez nekaj minut vrnila. Prinesla je s seboj odejo, ter šepetajoč: »Delaj! delaj!« se skrčila k njemu na divan. Naslonila je glavo na njegova kolena in trdno zaspala. Allan je prenehal ter jo pogledal. In je mislil, kako je lepa in ljubka, njegova mala Maud; tisočkrat bi dal zanjo svoje življenje. Potem je pridno pisal dalje. 5. Prihodnjo sredo se je Allan vkrcal z Maud in malo Edith na nemški trodnevni prekomornik na pot v Evropo. Hobby jih je spremljal »za osem dni«. Maud je bila čudovitega razpoloženja. Njena naj« veselejša dobra volja — kakor izza dekličjih dni — se ji je povrnila, in ta dobra volja ji je trajala med vso vožnjo čez zimski in neprijazni ocean, dasi je moža videla le pri mizi ali zvečer. Smejoč se in veselo kramljajoč je stopicala zavita v kožuh v tenkih lakastih čevljih po zamrzlih koridorjih na krovu, Hobby je bil najpopularnejši mož na ladji. Od zdravniških blagajniških kabin gori do svetega poveljniškega mostu, povsod je bil doma. Od ranega jutra do poznega večera ni bilo kotička na ladji, kamor se ni slišal njegov jasni, nekoliko nosljajoči glas. Allana pa niso ne slišali ne videli. Cel dan je bil zaposlen. Dve tipkarici na prekomorniku*sta imeli med vso vožnjo polne roke dela s prepisovanjem njegovih pisem. Na stotine pisem je ležalo napisanih in naslovljenih v Allanovi kabini. Pripravljal se je za prvo bitko. Pot ga je vodila najprej v Pariz. Od tu v Calais in Folkestone, kjer so vrtali tunel pod prelivom; An- glija se je otresla svojega smešnega strahu pred vpadom, ki ga lahko samo z eno baterijo zabrani. Tu je Allan ostai tri tedne. Potem so šli v London, Berlin, Essen, Leipzig, Frankfurt in spel nazaj v Pariz. Allan je ostal povsod po nekaj tednov. Predpoldne je delal zase, po obedu pa je imel dnevno konference z zastopniki velikih tvrdk, inženirji, tehniki, iznajditelji, geologi, geografi, oceanografi, statistiki in priznanimi glavami najrazličnejših fakultet. Armada mislecev iz vseh krajev Evrope, iz Francije, Anglije, Nemčije, Italije, Norveške, Rusije. Če ni slučajno imel gostov, sta zvečer večerjala sama z Maud. Njena dobra volja je bila še zmerom izborna. Ozračje dela in priprav, ki je obdajalo moža, je tudi njo oživljalo. Pred tremi leti, koj po svoji poroki, je! bila popotovala s soprogom prav isto pot; takrat mu je mogla le težko odpustiti, da je čas zapravil večG noma s tujimi ljudmi in nerazumljivim delom. Zdaj, ko je doumela zmisel vseh leh konferenc in priprav, je seveda zadobilo vse drugo lice.