Jtarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina a dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9'—, četrtletna K 4'50. — Za inozemstvo K 30'—. — Naslov; UpravniStvo »Zarje" * Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. •Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in od 6.-7. zvečer.__________________________________ Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednlšk. rokopise, ki jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino In inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „ZarJe“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste Posamezna številka 6 vinarjev. štev. 150. V Ljubljani, v petek dne 1. decembra 1911. Leto I. Njegoš obsojen na sedem let! Konfuznosti. Hochenburger res ni simpatična prikazen Ali slovenski narodnjaški političarji so kljub temu konfuzni ljudje. Hochenburger zasluži grajo v tisočerih rečeh in čim preje izgine s površja, tem bolje bo. Ce se slovenski poslanci jeze na Hochenburgerja, imajo za to dovolj povoda. Ali če se jeze zato, ker se jeze Cehi in takrat, kadar ukazujejo Cehi, ravnajo ne-zmiselno. Še več: Takrat ravnajo proti slovenskim interesom. Bogvaruj da bi mi imeli kaj zoper češki narod. Zelo simpatičen nam je, veliko se lahko učimo od njega, tudi slovanstva ne tajimo. Ali s politiko čeških meščanskih strank bi bili morali Slovenci že davno napraviti tabula rasa, zakaj ta politika je za Slovence pogubna. In enkrat je vendar že treba povedati : Slovenci. ki pospešujejo to politiko, uganjajo z narodnega stališča izdajstvo. Vzemimo Hochenburgerjev slučaj. Slovenci se pritožujejo, da se nastavlja pod njegovo upravo v slovenskih krajih vedno več Nemcev pri sodiščih, pa zahtevajo slovenske sodnike. Zakaj ? Ne vemo, na kakšno državnopravno načelo bi se mogli Slovenci tu sklicevati Slovenskega »državnega prava“ nimamo, hvala-bogu, čeprav stikajo posiliučenjaki tudi po njem. Ali namesto državnega prava imamo načelo, ki je stokrat več vredno: Potrebo živega naroda. Zgodovina je zanimiva in koristna reč, ali danes se ne smemo jokati, da ni v pustri-ški dolini več Slovencev in da žive na Gornjem Štajerskem skoro sami Nemci. Politično nas ne briga, kar je bilo, ampak to, kar je in to, kar bo. Narodu gredo p r a -viee, tam kjer živi. Kdo je že vse vladal Slovence! Ali kaj nam je to mar? Tudi nemškemu Bundu smo pripadali. Ali naj priznamo zato nemškemu cesarju kakšne pravice do nas? Dežele, v katerih prebivajo danes Slovenci, so bile že na raznovrstne načine razdeljene. Ali to je bilo; v tem kar je minilo, ne iščemo danes programov. Windische Mark ali pa Napoleonova Ilirija — to so za nas enako aka-demični pojmi preteklosti, ki nimajo, do našega sedanjega stremljenja nobene moči. Prav zato, ker smo prosti vsakega historično političnega balasta, nas ne motijo nobene skolastične Spekulacije in nam ni treba državno-pravne kazuistike, temveč se lahko sklicujemo na to, kar je najbolj naravno in najvišje: Na pravico! Ne na kakšno trhlo »pravo", temveč na pravico. Ce sem tožen, je pravično, da me sodi človek, ki me razume. Ni dovolj, da me razume slovnično. Razumeti mora vse posebnosti, vse barve, vse figure mojega jezika; razumeti mora mojo dušo, način mojega mišljenja in čuvstvovanja, imeti mora torej v oblasti sredstvo, s katerim pride do tega cilja; moj jezik mora biti njegov jezik. Le tedaj more doseči tak« spoznanje, da lahko pravično sodi. Seveda ni dovoj, da je sodnik Slovenec, temveč potrebuje še druge lastnosti, ki niso nič manj važne. Ali jezikovna sposobnost je med temi last nostmi. Zato zahtevamo za sodišča med Slovenci slovenske sodnike. In ta zahteva ne velja samo za Ljubljano ali Novo mesto, temveč za vse kraje, v katerih imajo sodišča opraviti s Slovenci. Ali stoje češki meščanski političarji na našem stališču? Njihovo načelo ni pravica, temveč pravo. Slavno češko državno pravo. Relikvija iz preteklosti. V Hebu, v Ustju, zahtevajo češke sodnike, ne zaradi tega, ker žive tara tudi češke manjšine, ampak — zaradi .enotnosti in nerazdeljivosti češkega kraljestva." In zadnji vihar proti Hochenburgerju so uprizorili največ zaradi tega, ker je rabil v svojem govora besedo »Deutschbdhmen". Ali bi se slovenski poslanci razburjali, če bi kakšen minister izrekel besedo .Slovenski Stajer“, ki smo je že dostikrat čitali v slovenskih listih ? — Ne verjamemo, kajti rogali bi se s tem sami sebi. Kaj je za nas .Enotnost vojvodine Štajerske" ? ... Nič. Geografski pojm, danes pač tudi politično ve- ljaven pojm je Štajersko, Koroško in Goriško; ali Slovenec, ki bi piisegel na enotnost in nerazdeljivost teh sedanjih celot, bi prišel v nenevarnost, da mu pošljejo psihiatra v hišo. Narobe. Te .enotnosti" so nam na poti, ker ovirajo našo pravico in izpolnitev naših potreb. Ce nam pa .integriteta" Štajerske in Koroške ni sveta, tedaj ne vemo, čemu bi oboževali .enotnost češkega kraljestva", ki poudarja nam škodljivo, nam sovražno načelo. Postavljajoči se na češko stališče, morajo slovenski poslanci izgubiti vsako oporo v boju za slovenske smotre. Zakaj nihče se ne more sklicevati danes na eno, jutri pa na nasprotno načelo, sicer mora biti sam s seboj v navskrižju in njegova politika mora biti koufuzna. Interesanten minister. Gospod Hochenburger je bil včeraj zaslišan kot priča v Njeguševem procesu. Zanj je bil to velik dogodek in nedvomno se je brižno pripravil za svoj nastop. Čutil1 je, da prihaja kot posebno važna oseba v soduijsko dvorano. Saj je bil on tisti mož, ki ga je hotel Njeguš baje ustreliti. Nam, ki nismo tako izurjeni v duševui terminologiji kakor uradno kolekovani psihiatri, bi se sicer zdelo, da mladi Dalmatinec sploh ni vedel, kaj da hoče, ko mu je prekipevajoča jeza potisnila roko v žep, kjer je tičal revolver. Ali o tem bodo sodili drugi. Ali za nekaj drugega gre. Njeguš pravi, da se je razburil, ko je videl, da se minister Bmeje Adlerjevim besedam. Ta obtožeučeva izjava je po vsem, kar je pokazal proces, tako verjetna in tako razumljiva, da pač nihče ne bo dvomil o Njeguševem prepričanju. Adler govori o draginji, o bedi ljudstva, o krvavih sodbah, govori o pretresljivih rečeh, ki se tičejo ministra; a minister se smeje! Takim groznim rečem se smeje! To je šinilo Njegušu skozi glavo in tisti hip je že imel revolver v rokah in streli so pokali. Ne! Hochenburger je bil zaslišan in naenkrat se je pojavil tragični moment. Njeguševa jeza, Njeguševo streljanje — vse skupaj je bila fatalna zmota. Povod Dalmatinčevega atentata je bil le v njegovi iluziji, v napačnem razumevanju, v zgrešeni misli. Zmota, usodepolna zmota, ki bi bila malone povzročila resnično tragedijo. Ali se Hochenburger morda ni smejal? O, pač. Smehljal ali smejal, nekaj takega na vsak način. Ali ne Adlerjevemu govoru, temveč — vicem, ki sta jih delala s poslancem Primavvesijem. Adlerjevemu govoru se ni smejal; se ni mogel smejati, ker — ga ni niti poslušal. Ne vemo, če je imel Njeguš tisti hip, ko je dal Hochenburger to izjavo od sebe, časa, da bi bil premislil, kaj da pomeni. Ali če ne bi bila njegova situacija taka, da so mu tedaj nemara rojile vse druge misli po glavi, bi bil moral človek, ki bi mu bil mogel pogledati v možgane, dobiti čudno sliko. Kako? Minister se je smejal, ali ne tistemu govorniku, ki je ravno govoril? Kako, zaboga, bi se mogel smejati čemu drugemu? Zakaj pa se mora minister zanimati, kadar govori odličen poslanec o ljudski bedi, če ne za poslančeve besede? I no! Za dovtipe, za anekdote, za kdo-vekaj. A Njeguš je mislil, da je veljal njegov smeh Adlerjevim besedam, ki jih pazno zasleduje, ker je menda ministrova naloga v parlamentu poučiti se o vsem, kar pravi parlament in njegovi člani. Vse mu je bilo tako nenavadno, ko je Njeguš prvič stopil v parlament; tako izredno, da je postalo v njegovi glavi vse drugače kakor po navadi. Najbrže je imel podobne občutke kakor veren kristjan, ki še ni videl nobene cerkve izven svoje domače vasice, pa pride naenkrat v velikansko gotsko katedralo in ga mrak in sveče in kadilo opaja. Kakor v svetišču mu je bilo nemara. In tu govori človek o najresnejših vprašanjih, in tam se mu drug človek smfeje... a -- Ausren Chamberlain Lord Lsnsdoune Balfour Zmotil si se, Nikola! Zakaj si streljal? Zmotil si se o ministrovem smehu. Še več. Zmotil si se o parlamentu. Ce bi bil vprašal človeku, ki ni doma iz Šibenika in ni tako naiven, da bi iskal v besedah prave, nepopačene pojme, tedaj se morda ne bi bil tako strašno zmotil, in danes ne bi neokusni obročki označevali „za večen spomin" lukenj v lesu, ki so jih napravile tvoje kroglje. In ti ne bi stal pred dunajskimi porotniki. Ce bi bil že prej vedel, da se v tem svetišču neštetokrat govori za stenografe, da si gospodje pripovedujejo, kaj je doma, kako so se zabavali, kam pojdejo zvečer, da prihajajo zastopniki naroda natrkani v dvorano. Mislil si, da je Hochenburger cinična zveriua, ki se roga stradanju in trpljenju ljudstva. Zdaj se je pač njegova slika izpremenila v tvoji fantaziji. Hochenburger je le interesanten minister. NOVICE. * Naša današnja slika kaže tri angleške državnike, ki so v politični zgodovini zadnjih časov igrali važne vloge in so našim čitateljem znani iz naših poročil. * Kakih sredstev se poslnžuje meščanska dražba proti delavstva! Znano je že našim čitateljem, kako so visoki gospodje francoske republike in stebri francoske buržva-zije najemali agente-provokaterje, da bi jim dajali podatke o delavskem gibanju in predvsem, da bi uprizorili delavstvu škodljiva gibanja. Toda ni nam treba hoditi po te sramotne pojave na Francosko, ker jih dobimo že tudi pri naših sosedih onkraj Litve na Ogrskem. Budimpeštanska policija je najela enega izmed najdelavnejših sodrugov Deziderja 8il-bersteina za vohuna, ki je ponudbo po naročilu strankinega vodstva sprejel v ta namen, da razkrinka nemoralno početje policije. Vsa zadeva se je takole zgodila. Meseca junija je posetil sodruga Silbersteina detektiv Ivan Kadar in mu napravil ponudbo, naj se za redno plačo udinja policiji kot vohun. Silbersteinu je takoj prišlo na misel, da bi policijo zvodil, zato ponudbe ni odklonil, pač pa si je izvolil odlok za premišljanje o ponudbi in se je med tem časom posvetoval s strankinim vodstvom. Člani strankinega vodstva so mu svetovali, naj stopi navidezno v službo policije, naj sprejme denar in ga izroči strankinemu tajništvu. Šil-bersteinu so dali za vohunstvo 70 kron mesečne plače, ki pa jih je ta vedno sproti izročal strankinemu tajništvu. V petih mesecih se j'e nabralo 380 kron. In celih teh pet mesecev je vodil sodrug Silberstem notranje ministrstvo, politični oddelek policije in tajno policijo za nos. Pripovedoval jim je resnične stvari, ki pa so bile povsem brezpomembne za policijo. Policija mu je to tudi dala razumeti s tem, da mu je namigavala. kako lahko si prisluži denar s poročili o važnih stvareh, kako potrebni so »važni dogodki" itd. — Budimpeštanska policija še vedno dela proti socialni demokraciji s prismojeno metodo vohunstva in provo-katerstva. Zlasti bi bil moral poročati sodrug Silberstein o vseh zaupnih sklepih političnega in strokovnega delavskega gibanja, na primer o načrtu socialno demokratične stranke o priliki Tiszovega potovanja v Arad ter o moči pekovske strokovne blagajne. Tudi bi bil mo- ral izvohuniti, kaj se je godilo v sejah reformnega kluba, kjer se shajajo meščanski socialni politiki in drugi naprednejši elementi iz meščanskih krogov. Budimpeštanska policija je bila do zadnjega uverjena, da je sodrug Silberstein vohun. Zato je nanjo učinkovala kakor bomba, ko je prineslo glasilo socialistične ogrske stranke „Nepszava“ dne 24. novembra naslednjo izjavo: »V tajništvu socialno-demokra-tične stranke je 380, reci tristoinosemdeset kron, katero svoto je hotela kraljeva budimpeštanska policija porabiti za nagrado političnih denunciantov. Njega blagorodje gospod višji mestni stotnik Dezider Boda lahko dvigne to svoto tekom dveh tednov proti pobotnici v našem tajništvu. Ako se v tej dobi nihče ne javi s pobotnico, izročimo to svoto volilnemu skladu naše stranke. Tajništvo ogrske socialno-demo-kratične stranke.“|PoI. je kar sapo zaprlo. Seveda je takoj skušala vse olepšati, češ da je nekaj navadnega najemanje policijskih vohunov (lepo priznanje!). Opravičeval se je tudi gospod Boda, a se ni opravičil, pač pa je iznova potrdil sramotno dejstvo, da policija najema denunciante in vohune. Na lepih stebrih sloni današnja družba! * Smrtna nezgoda avstrijskega zra-koplovca. V sredo dne 29. t. m. se je zgodila na letalnem polju pri Dunajskem Novem mestu velika nezgoda, ki je veljala zrakoplovca življenje, tovariša pa težko poškodovala. Tržaški zrakoplovec Aleksander Mosca je prosil nadporočnika Nittnerja, da bi ga sprejel kot gosta na svojem zrakoplovnem poletu. Nadporočnik je prideljen zrakoplovnemu vojaškemu oddelku in velja za jako izurjenega pilota; I Moscovi želji je ustregel. Spustila sta se v zrak in ko sta v višini 60 do 80 metrov dvakrat krožila naokolo, se je hotel nadporočnik Nittner spustiti nizdol. Pri tem pa je aparat najbrže izgubil ravnovesje in je z neznansko silo telebnil proti tlom, nakar je zopet planil kvišku. Mosca je zletel iz letalnega stroja, se je v zraku prekopicnil in obležal mrtev na tleh. Nadporočnik je padel na motor. Pretresel si je možgane in dobil rano. Bil je pri zavesti in so ga odnesli v njegovo stanovanje. * Sladkosnedni vlomilci. Posebne vrste vlom so izvršili v dunajsko delikatesno trgovino vlomilci, ki najbrže temeljito poznajo vse želodčne dobrote tega sveta. Doslej neznani uzmoviči so prišli v trgovino skozi okno v kleti. V kleti so podrli zidovje in udrli v trgovino. Trgovina je bila bogato založena z likerji in delikatesami, ki so si jih vlomilci privoščili, kolikor se jim je zaželelo. Temeljito so pokušali likerje in ribe najfinejših vrst, nadalje šunko in klobase. Ko so se dobro nasitili, so spraznili vrečo s sladkorjem in jo napolnili z dobrimi stvarmi. Toda najbrže se jim je bližala nevarnost, da jih kdo zasači, ker so pustili vrečo v kleti, kjer so jo drugi dan našli uslužbenci. * Kaplan osamljen zastrupljanja. V Berolinu vzbuja veliko pozornost aretacija mladega kaplana in vdove, ki ju sumijo zastrup-ljenja vdovinega rajnega moža. Pred kratkim je umrl v Alt Essenu lekarnar Rollshofčn, baje vsled kapi. Pojavile pa so se razne govorice, da je bil lekarnar zastrupljen. Na podlagi teh govoric so prijeli lekarnarjevo vdovo in ka-•lana, ki sta imela razmerje že tedaj, ko je ekarnar živel. t * Avtomobilska nezgoda. V nedeljo popoldne se je zgodila na cesti med Bukare-štom in Ploestijem težka avtomobilska nezgoda in se je pet gimnazijcev nevarno poškodovalo. Ponesrečeni gimnazijci so napravili v avtomobilu generala Blonara nedeljski izlet. Zaradi voznikove krivde, ki je vozil po ostrem cestnem ovinku z največjo naglico, je padel avtomobil v globok obcestni jarek: avtomobil se je razbil, smrtnonevarno ponesrečene gimnazijce pa so prenesli v bolnico. Šofer se je le neznatno poškodoval in so ga že prijeli. * Drakonska obsodba. Amberško porotno sodišče na Bavarskem je obsodilo dninarja Lutterja zaradi cestne tatvine na šestletno kaz-nilnično delo, ker je bil šiloma ukradel neki potnici iz žepa denarnico s 35 vinarji. * Eksplozija t angleškem rndnlkn. V Nottinghamu se je zgodila v Albertovem hotelu huda razstrelba, ki je tako poškodovala 10 oseb, med njimi četvero ngnjegascev. Kmalu po polnoči je zaduhal v bližini stanujoči lekarnar poseben vonj, kakor po gorečem asfaltu. Zbudil je hotelske uslužbence in poklical oguje-gasce. Ker so sprva mislili da je elektični tok raztopil žice, so poklicali elektrotehnike, ki pa niso opazili nič sumljivega pri električnih napravah. Potem so slutili, da gori v glavni parni cevi pod kletjo in četveio ognjegascev je šlo v klet pogledat, v tem hipu pa se je zgodila med strahovitim pokom eksplozija, Tlak v kleti je zagnalo v zrak in hotel pretreslo v temeljih. Več oseb, ki so stale na dvorišču, je zagnal zračni pritisk v 40 čevljev globoko klet in so se težko poškodovali. Hotelskim gostom se ni zgodilo nič žalega, samo prestrašili so se precej hudo. * Zopet ukraden umotvor. Blizu Tu rina je vlomil v okoliško cerkev vlomilec in odnesel dragocen relief, ki ga je ustvaril umetnik Lucia della Rilbia. * Marconi v Tripolisu. Izumitelj brezžičnega brzojava Marconi je imel dne 28 t. m, dolgo posvetovanje z italijanskim poštnim in brzojavnim ministrom in ministrskim predsednikom. Nato je odpotoval še tisti dan preko Tarenta v Tripolis, kjer bo po naročilu italijanske vlade ustanovil v Tobruku postajo za brezžično brzojavljenje. * Kulturna slika lz Španije. V Al-meri so končali zanimiv proces proti mazačema Leoni in Rodriguezu ter peterim drugim osebam. Dne 28. junija so bili obtoženci umorili majhnega dečka, da bi z njegovo krvjo ozdravili bolnega kmeta. Kjato so dali piti kmetu dečkovo gorko srčno kri, pomešano s sladkorjem, na prsi pa so mu položili še gorko meso. Sodni dvor je obsodil krivce, štiri moške in dre ženski, na smrt. * Kronanje lndske cesarske dvojice odgodeno? Parnik „Beacby“, ki je vozil v Indijo vso opravo za kronanje angleškega kralja Jurija v" Indijo, je nasedel. Parnik je bil kraj tega obložen z vsemi toaletami za spremstvo in dvorne dame. Nesreča se je zgodila pri majhnem otoku jugozahodne indijske obali. Ker do kronanja ne bo možno spraviti teh „po-trebščin“ za kronanje na drugo ladjo, da jih prepelje v Indijo pravočasno, so v angleških dvornih krogih v veliki zadregi in se najbrže vse slavce odgodi Pred jeseniškimi volitvami. — Boj za jeseniško občino postaja od dne do dne srditejši. Zdaj so se skorajžili tudi liberalci in postavili kandidate za II. in I. razred. Neki ljubljanski list je celo pisal, da bodo jeseniški liberalci glasovali v III razredu za naše socialno demokratične kandidate, kar le registriramo, ker tega še ne vemo in tudi še ne moremo verjeti. Razumljivo bi bilo to stališče in če imajo jeseniški liberalci res namen, da sopomagajo pri borbi v III. razredu, da vržemo klerikalce, potem je ta namen le z veseljem pozdraviti! Politično prevdarni li beralci, ki ne lezejo pod klerikalno kuto, imajo tudi le edino pot, da v tretjem razredu glasujejo za naše socialno demokratične kandidate. Boj bo torej izredno hud; vanj posežejo kar štiri stranke. Delavcem in sploh somišljenikom priporočamo železno slogo in edinost. Vsi naj kot en mož glasujejo v III. razredu za delavske, socialno demokratične kandidate I — Delavska stanovanja na Savi imenuje zadnja »Naša moč** — kačje brloge. Takega priznanja nismo pričakovali od klerikalca Krivca. Mi že leta pripovedujemo, da jeseniško delavstvo potrebuje stanovanj, in sicer takih stanovanj, da bodo vstrezala sanitarnim zahtevam. Da jih pa nimamo, se ima jeseniško delavstvo zahvaliti edino klerikalcem, ker ti rujejo sistematično proti vsemu, kar bi izboljšalo delavske bedne razmere. In sedaj, ko so volitve, pa že prihajajo ti volkovi v ovčji odeji in pobeljeni grobovi pripovedujejo, kako grozno se zavzema Krivec, član načelstva bra tovske skladnice za pravično oddajo delavskih stanovanj. Mož je kandidat klerikalcev za obč. volitve, in si misli; vsaka agitacija je dobra, samo da zaleže. Toda jeseniški delavci dobro poznajo Krivca in njegov interes za delavce. Ni še dolgo, ko sta socialno demokratična pri-sednika bratovske skladnice predlagala, da se bolnišina zviša. In kdo je nasprotoval pred- logu? Klerikalni občinski kandidat Krivec! Dalje ima baje Krivec posebne načrte. Kakšni so ti Krivčevi „načrti“ ne vemo; znano nam je le, da Krivec z vsakim svojim predlogom v bratovski zbornici blamira ves odbor. Savsko-jeseniško delavstvo pozna klerikalno delovanje v bratovski skladnici, zato ga neče okusiti še v občini. — Kačji brlogi. Krivčev Janez je kon-statiral v »Naši Moči“, da se v stanovanju nekega delavca Pogačnika nahajajo gadje kače in podobna golazen. S tem sam priznava, da delavcem na Jesenicah manjka dobrih stanovanj in kljub temu ravno on največji nasprotnik zdravih delavskih stanovanj. Ko bi občina, ki ima dolžnost skrbeti za delavska stanovanja, hotela kaj napraviti, bi bil Krivec gotovo zopet nasproten, ker on ima hišo, kakor Bernard in Brtoncelj, ki so že neštetokrat dokazali svoje protidelavsko stališče. Takim ljudem velja najostrejši boj. Proč s takimi mameluki, ki se sedaj pred volitvami hlinijo in delajo delavske prijatelje! — Kaj mislijo klerikalci o stanovanjskem vprašanju i Med vsemi 42 klerikalnimi kandidati, ki jih vsiljuje delavstvu stranka črnohov, sta samo dva, ki nimata svoje hiše. Kaj moreta storiti ta dva proti štiridesetim, ko pojde za stanovanjska vprašanja. 8 tem je klerikalna stranka jasno pokazala, da je delavcem, ki nimajo nič, sovražna, dasiravno tvorijo delavci v občini ogromno večino. Vsak delavec, ki ni popolnoma slep, mora to spoznati, in na dan volitve pokazati svoje ogorčenje s tem, da bo slednji volil socialno demokratično listo v tretjem razredu. — Vzorno gospodarstvo jeseniških klerikalcev. Naši klerikalci se bahajo, da so 2500 kg krompirja razprodali Člauom svojega konzumnega društva. Ako jih pa Jčlovek vpraša. kako so ga prodali, kako so ga morali prodati, se jim pa obraz hitro skremži. Da bodo jeseniški delavci vedeli, kako jo v resnici s storijo klerikalnega krompirja, omenjam samo tole: Bernard N. predsednik kouzuma, je pripovedoval, da so ves krompir kupili po 10 50 K 100 kg, sami pa pišejo, da so ga razprodali po 8 50 K. Torej so pri 2500 kg zgubili 50 K. Tako vzorno vodijo klerikalci svoje gospodarsko podjetje. Kaj bi šele počenjali z občinskim gospodarstvom, ko bi taki ljudje, ki bi prišli v odbor, kakor je Bernard, ki kandidira v tretjem razredu na prvem mestu. Delavci se bodo dobro premislili, preden bodo volili klerikalce. — Delavci. Delujmo, dokler je še čas! Se dva dni in stopiti nam bo na volišče, da se nam odloči usoda naše delavske občine. Skrbimo, da se odloči v delavskem zmislu 1 Volilci III. razreda — vsi za delavsko soc. dem. listino! V nedeljo 3. dec. naj nihče ne ostane domal Vsi na delo, vsi na agitacijo — da bomo storili vse, kar je storiti delavski stranki mogoče. — Shod pri Paaru na Jesenicah bo v soboto ob pol osmih zvečer in utegne biti zelo zanimiv. O dnevnem redu bo govoril so drug Etbin Kristan iz Ljubljane Agitirajte za shod,.ki bo zadnji apel na jeseniške volilce — tik pred bitko. Ljubljana in Kranjsko. — Izvrševalnl odbor narodno-na-predne stranke je izrekel drju. Ravniharju popolno zaupanje z ozirom na njegovo glasovanje v draginjski .debati ter vzel njegovo poročilo o njegovi parlamentarni taktiki odobruje na znanje. — I, kajpada! To je tako jasno, da ne bi bilo treba nobene objave, česa pa še ni odobril liberalni izvrševalni odbori Ko je dr. Tavčar intrigiral proti splošni volilni pravici in se pajdašil z vsenemci, je bilo to prav. Ko je Hribar podpisal reverz dalmatinskim popom, da ne bo delal protiklerikalne politike, je dobil zaupnico. Zakaj je ne bi dobil dr. Rav nihar? Ali vse te zaupnico imajo pomen za 24 ur, in gorje Človeku, ki bi jih smatral za dokumente, Liberalni stranki ni nič nemogoče. Topove napeljuje proti splošni volilni pravici, a naenkrat gradi trdnjave zanjo, čez nekaj časa zapusti zidove in okope, pa zapiše obzire na s v oj o zastavo. Protiklerikalna je, da ji frama-soni ne sežejo do pasu; ali če ima Šušteršič srečno uro, sklene zvezo s klerikalci. Danes je človek s svojimi načeli in s svojo taktiko na vrhuncu liberalne stranke, jutri je z istimi načeli in z isto taktiko v brezduu. Hribar je bil njen bog in vodja; danes je pozabljen penzio-nist, a staro in mlado zabavlja čezenj, Oražen je bil njen junak; nenadoma so mu zabrusili v obraz, da jih je njegovo junaštvo kompromitiralo. Ribnikar je bil njen reformator, postal je malkontent brez pomena in danes je njen poslanec. Pa saj bi znal dr. Ravnihar sam zapeti pesemco o metamorfozah in najbrže še ni končana zadnja kitica. — Liberalni izvrševalni odbor je zadovoljen z njegovim glasovanjem in z njegovo taktiko. Ta izvrševalni odbor pa še ^i ljubljansko ljudstvo.' — gačelna opozicija je iznajdba, za katero imajo klerikalci prav poseben patent, ki ga tudi Čuvajo s posebno paznostjo, da ga ne bi kdo izsledil. Gotovo pa še ni učenjaka, ki bi znal natančno povedati, kaj se pravi v klerikalnem jeziku »načelno oponirati**. O tistem »velikemu govoru drja. Šušteršiča, o katerem je »Slovenčev“ poročevalec pravil, da so se ljudje jokali in padali v omedlevico, je tudi pripovedoval, da je bila tisto napoved najod-ločnejše opozicije. In zares je začel »Slovenec1* ki je izprva hvalil Sttirgkhovo eleganco in Sttirgkhov neprebavljivi jezik. Stu gkhovo brado in Stllrgkhovega nauČnega ministra, napenjati strune, da smo pričakovali koncert „furio8o“, kakor da ga dirigira sam satan. In ko je izgubil Šušteršič po lastni neprevidnosti besedo v odseku, je »Slovenec** že zažugal s hrupno opozicijo. Ali za batine je treba predmeta, seveda; v zrak vrtajo ogrski duelauti luknje, ne pa junaški op zicionalci. Treba je bilo torej počakati, da se postavi vlada na ju-nački mejdan; tedaj ji Šušteršič že pokaže, kaj se pravi, biti s Kranjskega doma. Ko se je glasovalo o argentiuskem mesu, je bila sicer prilika Ali takrat res ni bilo pričakovati, da bo Hladnik glasoval za Rennerjev predlog. Saj je šlo za »kmečke** interese in Krek ne more dovoliti, da bi se kakšen kmetič, ki je že pozabil kako se je meso, zadavil s kosom argentinskega. Kdor je leto dni prisegal, da pojde zadnji kmet na kant, če pride argentinsko stegno v Ljubljano, ne more naenkrat priznati, da je meso iz Amerike hrana za ljudi. Nihče se ni razburjal, da niso z Rennerjevim predlogom izpodmaknili Sttlrghku stolčka. Ali prišla je lepša prilika. Proračunski odsek je imel sklepati o Bienerthovi cesarski naredbo, s katero je določil proračunski provizorij do konca leta in o drugi Bienerthovi naredbi s katero si je dovolil 76 milionov posojila. § 14 — kje bi mogla biti lepša tarča za pravega opozicio-valce V § 14, ki ga je rabil Bieuerth, cilj večne klerikalne opozicije in obstrukcije; § 14 ki ga nosi tudi StUrgkh v žepu, da ga pomoli pod nos opoziciji, če ne parira. Ni dvoma, da je baron Bienerth rabil § 14, ki ga nosi tudi StUrgkh, v žepu, da ga pomoli pod nos opoziciji, če ne parira Ni dvoma, da je baron Bienerih rabil § 14 tako, kakor nikdar ne bi bil smel v pravem zmislu zakona. Komur je kaj do ustave, bi bil moral principijelno izreči, da so tiste cesarske naredbe neveljavne, In Šušteršič je še prav pred kratkim dajal vladi tako lekcijo o ustavnosti, kakor da se hoče habilitirati za. državno pravo. Ali tisti, ki je izdal naredbe, je bil Bienerth in klerikalci pač menda nimajo razloga, da bi njemu na ljubo varovali nezakonitost. In tisti, ki zahteva od odseka odpuščanje za § 14. je StUrgkh, cilj Šušteršičeve opozicije. Cela rajda povodov, da bi glasovali proti tem naredbam. Ali klerikalci so »načelni** opozicionalci in so — glasovali za StUrgkha! Ubogi klerikalni volilci, ki morajo razumeti, kar se ne da razumeti! — Samomor v šali. Danes ponoči se je iz igrače z orožjem zopet izlegla nesreča. Devetnajstletni trgovski pomočnik Karel Mittermaier je spremljal svoje dekle domov proti Rebru, kjer stanuje. Ko sta bila že blizu njenega doma, ji je Mittermaier pokazal flobertovo pištolo in jo za šalo nameril proti svojim prsim. Dekle je bilo pač že vajeno takih prizorov, ker se je Mittermaier večkrat šalil na tak nevaren način, ali kljub navadi so ji bili mučni. Ko je smeje vprašal: »Ali se hočem?“ mu je odtegnila roko od prs. Ali Mittermaier je to še večkrat ponovil. Dekle ga je svarilo; on je tudi večkrat odstavil, pa zopet nastavil, pri tem igranju se mu je pa naenkrat sprožila pištola in hipoma se je zgrudil na tla. Dekle je bilo korak, dva pred njim. Ker je že večkrat v takih slučajih ustrelil v zrak, je prvi hip mislila, da se je tudi sedaj pošalil. A ko se je obrnila, se je prestrašila na vso moč. Vendar si je ohranila toliko zavesti, da je pohitela v bližnjo Zalaznikovo kavarno, kjer je našla nekega znanca in mu hitro povedala nesrečo. Ta je odšel urno z njo, dvignil je na obrazu ležečega nezavednega ponesrečenca in videl, da se je zadel čisto blizu srca. Obvestil je hitro reševalno družbo, ki ga je odpeljala v deželno bolnišnico. — Iz Dev. Mar. v Polju. (Dopis/ Volitve so se končale, kakor je bilo že naprej pričakovati, z zmago klerikalne stranke. Delavci se teh volitev nismo udeležili, ker tu ni nobene organizacije, posamezniki, ki se prištevajo k socialno demokratični stranki, so pa tako razstreseni, da za sedaj na kak nastop še ni bilo misliti. Zanimivo pa je vsekakor, kaj se je v tem volilnem boju očitalo marijapolj-skemu županu, ki je znan pod imenom Jokel ter občinskemu tajniku Mrcini. Moža sta baje zlorabljala svojo uradno oblast s tem, da sta pri nekih kupčijah posredovala v svoji uradni lastnosti kot župan in tajnik, jemala provizije in tudi na drug način občino direktno oškodovala. Res koruptne razmere vladajo pri nas. Leykamski družbi se prav dobro godi, saj ima v farovžu zveste zaveznike, ki se niti prote-stantovskega vinca ne branijo. Račun plačuje delavstvo, ki se mu od dne do dne slabše godi Razmere so tako napete, da mora biti resničen gumpec, kdor še sedaj ne vidi* kam vodi farovška politika in kakšne cilje zasleduje klerikalna organizacija. Prav izplačalo bi se, enkrat malo podrezati v to sršenovo gnezdo. Morda vam v kratkem kaj več sporočim. — Odbor pevskega odseka »Vzajem-nosti** ima nocoj ob pol 9. jako važno sejo v društvenih prostorih, člani odbora in nadzorstva so vabljeni, da se je gotovo udeleže, ravno tako člani načelstva zveze »Vzajemnosti". — Pevski odsek »Vzajemnosti** ima jutri, v soboto dne 2. decembra ob 8. zvečer izredno vajo. Sodrugi pevci so vabljeni, da se je zanesljivo udeleže, ker je zbor povabljen, da nastopi v nedeljo, 3. decembra na zabavnem večeru šentjakobske podružnice. — V Šiško! V petek 1. decembra zvečer bo v Šiški pri Anžoku redno člansko zborovanje članov »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico**. Začetek ob 8. — Smrtna nezgoda v Gruberjevem prekopa. V sredo 29. t. m. je padel v Gruberjevem prekopu okrog pol 12. dopoldne s tira voz, ki je bil obložen z gramozom. Na vozu je sedel I61etni delavec Edvard Veretik. Skočil je z voza v stran, medtem pa se je prevrnil nanj drug voz in ga zadel s tako silo, da je obležal na mestu. Odtrgalo mu je levo nogo pod kolenom in prebilo črepinjo. Ponesrečenega delavca so odpeljali z rešilnim vozom, a je na potu v bolnico izdihnil. — Umrli so v Ljubljani : Angela Klopčič, delavčeva hči, 2 leti, Streliška ulica 15. Leopold Klepec, poštni asistent, 37 let, Ana Svete, pekova soproga 35 let — obadva v deželni bolnici — Pobožen tat. V podružnično cerkev s v. Trojice pri Vrhniki je vlomil tat, šiloma odprl dvoje pušic in pobral denar. Tat je bil bos. Vlomilec je tudi brskal po zakristiji, a ni nič odnesel, dasi bi bil lahko ukradel zlat kelih. — Tatinski pretepač. Zadnjo nedeljo ponoči sta se sprla v St. Vidu pri Ljubljani dninar Anton Tratnik in livar Franc Kotnik, Kmalu sta si bila tudi dejanski v laseh, a hujših posledic ni bilo. To priliko je porabil Tratnik in je izmaknil med rovanjem svojemu nasprotniku srebrno žepno uro obenem z verižico. Kolnik je takoj zapazil tatvino in je od-Lčno zahteval uro nazaj. Tratnik ni hotel o tem nič slišali. Šele s pomočjo orožnikov je dobil Kotnik svojo uro zopet nazaj. — Elektrokinematograf »Ideal**. Danes v petek, dne 1. decembra: Specialni večer. 1. »Italijanska artiljerija**. (Prekrasen nar. posnetek.) 2, „0 te moderne damske obleke!“ (Jako komično.) 3. »Bela roža iz divjine**. (Zanimiva amerikanska drama.) 4. »Mirkova prva ljubezen** s 61etnim Mirkom. (Jako komično.) — V soboto, 2. decembra: »Maščevalec svoje časti**. (Svetovna učinkovitost Nordiskfilms Oo.) — V torek, 5. decembra: „4. hudiči???“ (Artistovska drama, biser vseh privlačnosti.) — Svojo mater je ubil. (Izpred novomeške porote.) 28. t. m. se je zagovarjal Ignac Lindič, star 36 let, doma iz Strelaca pri Beli cerkvi, ki je že od deških let služil kot delavec po Kranjskem, Štajerskem in Istri. Na Štajerskem se je pri gradnji železnice vsula nanj zemlja, mu zlomila desno nogo in roko, tako da so mu v bolnici odrezali roko in zamenjali z železno. Ko mu je kmalu nato umrl oče, se je vrnil domu in prevzel gospodarstvo. Z materjo, ki je bila velika pijanka in mu je večkrat zmikala denar in druge stvari, ni živel v slogi, zlasti sta se prepirala, kadar je bila pijana. Do takega prepira je prišlo tudi, ko sta se vrnila 3. t. m. iz zidanice v hišo, kjer ji je sin prizadejal več lahkih poškodb na obrazu in težko, smrtonosno poškodbo na spolovilih. Neposredne priče ni nobene, le v veži se je slišalo, da se je sin hudoval nad materjo in ji očital, da mu je ukradla 240 kron. Obtoženec se zagovarja, da matere ni tepel in suval, temveč da je sama padla po poti iz zidanice, ker je bila pijana in da je vsled tega padca umrla. Temu zagovoru pa porotniki ne verjamejo in sodni dvor obsodi obtoženca z ozirom na to, da je mati najbrž le vsled tega umrla na zadani ji poškodbi, ker je kot pijanka trpela na vapnenju žil, na 6 let težke ječe, poostrene vsako leto, in sicer 3. okt. s postom in trdim ležiščem — Požigalec pred porotniki t Novem mestu. Jakob Zupan, star 58 let, rojen v Ljubljani, je že z desetim letom odšel z doma v Trst, kjer seje učil urarstva, s čimer se je zadnja leta tudi preživljal. Ker ga njegova sestra, stanujoča pri Martinu Zupanu na Jagencib (občina Radeče), ni hotela prijazno sprejeti, kadar se je oglasil pri njej, je dalj časa nosil v svoji duši jezo nanjo in se je parkrat tudi izrazil, da se bo že maščeval. 8. in 9. t. m. je nenavadno mnogo pil, vina in žganja, ter je v tej pijanosti zažgal kaščo Martina Zupana (v vrednosti 1982 kron). Ker porotniki niso verjeli zagovornikovemu in ob-toženčevemu zagovoru, da je to dejanje storil v popolni pijanosti, ga sodni dvor obsodi na 7 let težke ječe, poostrene vsak tretji mesec s trdim ležiščem v temnici. — Draginja v Novem mestu. Živila, ki jih prinaša kmetsko ljudstvo iz okolice v petkih in pondeljkih na novomeški trg, prav nič ne zaostajajo v pretirano visoko nastavljenih cenah za cenami v večjih mestih. K tejnn pripomorejo veliko tudi razni prekupci zunaj na deželi in tudi v mestu samem. Zato je odobravati sklep občinskega odbora, da do 10. ure nihče od prekupcev ne sme kupovati na trg prinešenih živil. Ukreniti bi bilo treba pa predvsem kaj zoper draginjo mesa, dolžnost občine je, da stori, kar more. Naši mesarji so namreč več kot je potrebno samovoljni. Idrija. — Delavsko kopališče. Zahteve delavstva pri našem rudniku se s časom le izpopolnjujejo. Eudarji, ki so pred nekaj leti po-gostoma odhajali od nas v Nemčijo, so se vračali nazaj z novimi potrebami, ki so se jih privadili v tujini. Ena teh potreb je bila mi' sel po delavskem kopališču, iz katere se je porodila tudi zahteva po tej napravi že leta 1903. Par let pozneje se je tej zahtevi tudi deloma ugodilo, ker se je napravilo javno kopališče poleg stare „tišlarnice“ na Lenštatu. Letos pa se je napravilo moderno kopališče samo za delavce pri Jozefe-čakalnici in žgal-nici. Ker zadnje še ni dokončano, omenimo samo prvo, p;i Jožefe. Ta moderna in novo urejena naprava ima 17 prašnih kopelji, 150 obešal za obleko, eno kopalno kad, 4 moderna strauišča, iz katerih odvaja voda vsak smrad sama in 6 električnih svetilk v kopališču. Delavci bodo prihajali na delo in z dela v svoji navadni domači obleki, delavna obleka pa bo shranjena v kopelji, kjer se bo sušila na parni gorkoti. Največjega pomena je ta naprava za zdravje, ne le delavcev samih, ampak tudi njihovih družin, kajti znano je, da je marsikak delavec doslej ravno vsled svoje od znoja ali jamske vode premočene obleke, ki jo je prinesel domu in sušil doma v že itak tesnih prostorih svojega stanovanja, zanesel bolezen v svojo družino. Sedaj pa se bo imel priliko skopati v gorki vodi ter oditi snažen in suh domov. Pomanjkljivo je pri vsej tej napravi sedaj samo to, ker ni vsak »tuš" posebej, ampak so vsi javni, delavcem pa ne more ugajati, da bi se stari in mladi, pohabljeni in zdravi skupaj kopali. Na to pa je pri kolavda-cijskem ogledu dne 28. t. m. župan sodrug Štraus tudi opozoril kolavdacijsko komisijo, na kar je g. svetnik Šotola tudi izjavil, da se bo to na željo delavstva tudi primerno preuredilo. Vsekakor je to napravo z veseljem pozdraviti z željo, da bi se je delavstvo tudi res posluževalo. Gez zimo se taka kopelj uredi tudi v žgalnici in pozneje tudi pri ostalih obratih. Odvisno, kako se to pospeši, bo seveda od tega, če se bodo delavci te naprave tudi posluževali, kakor je tega želeti. — Tehnične naprave in produkcija živega„ srebra v Idriji rapidno raste. Le za prometno zvezo Idrije z ostalim svetom se nihče nič ne briga, najmanj pa država. Ta v Idriji res samo koplje, ničesar pa ne seje in to traja že 400 let. Boj za zagorsko občino. — Eako so zagorski liberalci na* rodni in kako svobodomiselni ? Ni še tako dolgo tega, ko smo brali v »Slov. Nar." milo stokanje, kaka narodnostna nevarnost preti zagorski dolini. Tisti stokajoči glasovi so prihajali iz tabora zagorskih liberalcev, ki so videli nevarnost ponemčevanja predvsem v zagorskih rudniških gospodih, ki so Nemci ali pa Nemcem prijazni. Tedaj so očitali liberalni dopisniki »Slov. Naroda" nam socialnim demokratom, da smo sokrivi te nevarnosti, ker jim nismo pomagali delati šovinizma. Tedaj smo bili internacionalni brezdomovinci, ki jim ni prav nič do narodnosti. Minilo je dobro leto — in kakšen prizor se razgrinja pred nami? Zagorski liberalci sklepajo kompromis s tistimi ljudmi, ki sojih označevali za najhujše in najnevarnej še sovražnike slovenstva v zagorski dolini — z rudnikom. Tako resno pojmujejo zagorski liberalci narodnost, ki jim je, kakor pravijo, najbolj pri srcu. Kako pa je s svobodomiselnostjo zagorskega liberalstva ? Zopet se ozrimo samo nekoliko nazaj ! Ali se zagorskimiberalci spominjajo tiste noči, ki so r o -m a 1 i v z a g o r s k i f a r o v ^ , kerjih je bilo po noči sram, in so sklenili kompromis z zagorskimi klerikalci prpti socialistom ? Ali se spominjajo, da so obljubili klerikalcem za to neznačajno kupčijo k a p 1 a n i j o? Taka je svobodomiselnost zagorskih liberalcev. Zagorski liberalci torej lažejo samim sebi v srce in lažejo drugim ljudem, ako pravijo, da so narodni in svobodomiselni 1 — Moralni niTO zagorskega liberalizma. V živem spominu je še Zagorjanom lanski Cobalov proces. Na sodruga Cobala so navalili zagorski liberalci v »Slov. Narodu" celo skladnico najpodlejših očitkov. V svoji vnebovpijoči omejenosti je zagorska narodnja-karska klika mislila, da obenem s Cobalom uniči tudi delavsko gibanje v Zagorju. Prišlo je do sodne obravnave. In tu so si pomagali 8 slamnatim možem, ki je pred obravnavo vse utajil, češ nisem pisal. Dokazati seveda niso '*oogli čobalu niti pičice svojih očitkov. Sla- mnatega moža je porota oprostila samo zategadelj, ker je klaverno zatrjeval, da ni pisal. Gelavrsta dostojnih ljudi, ki niso socialisti, seje tedaj zgražalo nad moralno propalostjo zagorskega liberalizma! Vmes so bili tudi možje, ki so liberalcem jako blizu, a jih ti štejejo celo med svoje ! In taki nemoralni kliki naj bi Zagorjani izročili upravo občine! — Zagorski liberalci so t zvezi z rudniškimi kapitalisti! Liberalci so torej sklenili kompromis z rudnikom. Delavci, pomislite to in odgovorite si na vprašanje: Ali bo upal glasovati z ruduikovo pomočjo izvoljeni liberalec za delavske koristi proti rudni-kovim interesom? Zaveden delavec ve odgovor, vedel pa bo tudi iz tega odgovora izvajati konsekvenco in ta je : Nobenega glasu liberalnim kandidatom ! Kdor glasuje zanje, glasuje proti lastnim interesom, pljuje vsvojo lastno skledo! — Protiklerikalnost naših liberalcev. Laž, da liberalci nočejo klerikalne pomoči. Res pa je, da bi bili liberalci prav radi sklenili s klerikalci kompromis, a ga klerikalci iz raznih vzrokov niso hoteli. To je resnica, ki ga vse frazanje o protiklerikalizmu ne ovrže! — Liberalni kavalirji. Naš dopisnik nam piše iz Zagorja: V naglici sestavljeno in skrajšano poročilo o nedejjskem shodu ni povsem točno in se je v Čobalovem govoru važna puenta, ki postavlja kavalirstvo zagorskih liberalcev v čudno% luč. Popolno se glasi dotično mesto v Čobalovem govoru tako-le: .Liberalci dajejo tudi podpore, ali te podpore so jako čudne. Neki dijak je opravljal zanje politično delo, obetali so mu privatne podpore, a pozneje mu niso ničesar dali iz svojega žepa, pač pa so mu iz občinske blagajne dovolili precej izdatno podporo". — Zagorski liberalci so pač lepi kavalirji, ki pa ostajajo dolžni svoje obljube, ali pa jih izpolnjujejo na način, ki močno smrdi po politični korupciji. — Kako bomo torej volili? Klerikalno ne bo volil nihče, ker so klerikalci od nekdaj in že po svojem programu nasprotniki slehrnega napredka. Prav tako pa tudi liberalno ne bo volil nihče, ki mu je do značajnosti in politične poštenosti ter do resničnega napredka. Zlasti ne more voliti liberalnih kandidatov delavec, ker so liberalci v zvezi z rudniškim kapitalom in ker je še v živem spominu blatenje zagorskega delavstva po »Slov. Narodu". Nihče ne bo volil liberalno, ki mu je do dostojnega in poštenega političnega jboja. Nihče ne bo volil liberalno, ki mu je svobodomiselnost več kakor prazna beseda. In nihče ne bo volil liberalno, ki hoče delati za resničen ljudski napredek. Pač pa bo volil vsakdo socialno demokratično kandidatno listo! — Liberalna korupcija. Liberalci razvijajo mrzlično agitacijo, ker pač instinktivno čutijo, da se jim bliža konec. Do agitacije so upravičeni, to se razume, niti na kraj pameti nam ne prihaja, da bi jim to zamerili. Ali kaj drugega je, če izrablja liberalna stranka občinske uslužbence v svoje agitatorične namene. Weinberger pošilja na agitacijo občinskega policaja. Prašamo g. W e i n b e r-gerja, ali plačuje policaja on, ali ga plačuje občina, da služi javni varnosti, ne paagitato-ričuim potrebam župana? Ako potrebuje g. Weinberger agitatorja, naj ga plačuje iz svojega žepa ! Občinski denar menda še nikakor ni identičen s strankinim fondom liberalne stranke I Isto velja tudi za občinskega tajnika. Namesto da bi opravljal svoje uradne posle, lazi po vseh mogočih hribih. V sredo n. pr. se je hotela v občinski pisarni zglasiti neka ženica. Prišla je že ob pol dveh popoldan, ali velemožnega gospoda tajnika je ob u r a d n i h (!) urah zaman iskala. Prašamo, je li g. Kerschnigg n a s t a v -Ijenec občine ali nastavljenec liberalne stranke? To je že naravnost od sile, kar si dovoljuje ta mož, katerega agitatorične alure so prav pikantne! .. . Volile! zagorski! Kakor vidite, bo treba socialno demokratičnim odbornikom pomesti precejšnjo korupcijo. Omogočite jim to s tem, da na dan volitve zvsoodloč-nostjo naženete liberalne zaščitnike te korupcije. — Uspeh sobotnega dopisa. Župan Weinberger je dal grabiti in posipati — ceste. Kakor se vidi, je socialno demokratična kritika prav blagodejno vplivala. Seveda tudi .strah pred nedeljo ne igra zadnje vloge. . . — Izjava. Ker me je liberalna stranka proti moji volji postavila za kandidata v I. razredu, izjavljam tem potom, da se kot obrtnik ne maram spuščati v volilne boje; zato najresneje odklanjam tudi ze sedanje občinske volitve vsakršno kandidaturo. Zagorje ob Savi, dne 30. nov. 1911. Blaž Križanec gostilničar in mesar. — Pozor! Brez najine vednosti sva prišla povodom predstoječih občinskih volitev v kandidatno listo liberalne stranke. Izjavljava tem potom, da nama je daleč pod častjo, da bi se radi malenkostnih osebnih nesoglasij dala od liberalne stranke, ki očividno samo preži na take prilike, izrabljati proti svojim tovarišem in naši socialno demokratični stranki. Zategadelj to zavratno kandidaturo najod-ločnejše odklanjava ter priporočava vsem delavcem, da volijo edino oficielno listo socialno demokratične stranke. Zagorje, dne 30 nov. 1911. Valentin Mlakar II. — Anton Groznik. Trst. — Predavanje. V ponedeljek, dne 4. decembra 1911 predava v Delavskem domu v Trstu sodr. Etbin Kristan o predmetu »Kitajska revolucija". Začetek točno ob 8. in pol zvečer. Vstopnina 20 vinarjev za osebo. — Mnogo zanimanja je zbudila revolucija, ki je izbruhnila v deželi, katere notranje uredbe so ostale skozi tisočletja skoraj neizpremenjene. Toda tudi starodavna Kitajska se ne more več upirati napredku. Sedanji boj se bije za svobodo. Vreči hoče absolutizem ob tla. O tem boju in o deželi sami nam bo sodr. govornik podal zanimive podatke. Pričakujemo torej, da ta dan vsakdo pohiti v Delavski dom. Nihče naj ne manjka! Umetnost in književnost — Iz pisarne slovenskega gledališča. V soboto zvečer se uprizori prvič drama »Reka", ki jo je spisal Maks Halbe, avtor »Mladosti", »Matere zemlje", »Tisočletne države", »Obrata življenja", »Ledovja", »Amerikanci" i. dr. modernih literarnih dram. Predstava se vrši za nepar-abonente. — V nedeljo pop. ob 3. se igra za mladino, za šolarje in šolarice, ter za starše šolskih otrok izvirna ljudska igra »Slepa ljubezen"; zvečer ob pol 8. se pojeta operi »Ksenija" in »Suzanina tajnost". — Pripravljajo se opera »C ar m en", opereta »Revizor" (po Gogoljevi komediji), klasična veseloigra »Vesele ženske wind-sorske" in Jelenčeva izvirna drama »Vaška romantika". Njegušev proces. Sedem let težke ječe! Dunaj, 1. decembra. Porotniki in sodniki so govorili. Strogo. Kruto. Sedem let težke ječe so prisodili mlademu človeku, ki }e v svoji ekstazi, umevni vsakemu človeku, ki je že kdaj vzrojil, samo ne sodnim psihiatrom, porotnikom in sodnikom na Dunaju, napravil nekoliko lukenj v leseno ograjo ministrske klopi. Seveda, proces proti »atentatorju" Njegušu je bil uprizorjen kakor velika senzacijska predstava. Ssm podpredsednik sodišča dvorni svetnik dr. Wach je prevzel predsedništvo; sam prvi državni pravdnik dvorni svetnik dr. Lux je prišel zastopat obtožbo. Saj so se imeli kot priče zaslišavati ministri in drugi dostojanstveniki, o katerih se mlademu Njegušu najbrže nikoli ni saujalo, da jim bo kdaj tako blizu. Za tako galo je že treba vse urediti v velikem slogu in nazadnje mora biti tudi zaključek primerno pompozen. Sedem let — to že napravi vtisk. Za tak efekt se je že izplačala uprizoritev. Ali če je sedem let težke ječe tudi tako primerno Njeguševemu dejanju, to je drugo vprašanje. Kdor je sledil procesu od začetka do konca, maje z glavo in ne razume, pa ne razume. Seveda je Njeguš streljal in v parlamentu se je to zgodilo in njegove kroglje bi bile lahko koga zadele. Ali v resnici vendar niso zadele nič druzega kakor les, če se odšteje tisti odskok, tisti »Geller", ki je vrgel že brezmočno krogljo soprogi drja. Adlerja v naročje. Dva dni je stal Njeguš pred svojimi sodniki in motali so ga tako, da ni ostalo nič skritega v njegovi duši. Sam je kakor brez namena, skoruj naivno obračal vse njene gube, da se je lahko pogledalo v vsak kotiček. Ničesar ni olepšaval, ni se delal junaka ne žrtev. In kakor je njegovo dejanje zoperno, tako je fant sam na razpravi postal celo simpatičen. Da; dolgo je bilo videti, kakor da se po* grezajo obtožbi tla pod nogami. Prihajali so njegovi predpostavljeni iz vojaške dobe, gotovo ne socialisti, pa so ga hvalili. »Ampak imel je svoje trenotke; kar je tedaj počel, za to ga ni bilo napraviti odgovornega." Aj, tako govori njegov lajtnant, njegov stotnik, njegov praporščak; ali to niso patentirani psihiatri. Poznali so ga, vedeli so celo, da je socialni demokrat, pa mu niso vzeli niti korporalske šarže. Mati, bratje ga hvalijo. No da, to so mati in bratje. Mi bi sicer mislili, da bi tudi bratska ljubezen morda nekoliko trpela, če postane brat zločinec in če ni trdno vkoreninjena. Ali pustimo; mati in bratje. Ali njegovi oficirji niso bili njegovi bratje! Tovariši, sodrugi ga hvalijo. Iz skoraj čudovite rahločutnosti jemlje njihove pregreške nase Sploh, vsak ga hvali, s komur je prišel v dotiko. Dalmatinska policija — ta ni prijateljica socialistov! — pravi o njem le, da je prenapet. Vrtali so po njem, zaslišavali so priče, da bi dognali, če se ni pripravljal na atentat. Lisjaškega nima Njeguš nič v sebi, tisti, ki so ga zaslišavali, so pa rutinirani juristi. Ali niti sence dokaza ni bilo, da bi se bil pripeljal na Dunaj, ali pa da bi bil šel v parlament z namenom, da bo streljal. Naj se sodi o njegovem duševnem stanju, kakor se hoče, to je jasno: Sklep je nastal tisti hip, ko se je tudi že vršilo dejanje. In vendar 8edem let! Senat, ki je dosodil to kazen, že nemara razume. Mi ne razumemo. In zdi se nam, da bo med ljudstvom večina na naši strani. * Odličen tolmač. Današnja seja se je pričela z ostro polemiko med zagovornikom dr. P r e s s b u r -g e r j e m in tolmačem drjem. K r a u s o m. Ta tolmač velja v tujini ne le za poznavalca jugoslovanskih jezikov, ampak tudi jugoslovanskega življenja, o katerem je že mnogo pisal. Ali kje je pobral svoje čudovito znanje, tega ne razume živ krst. 0 spolno nravnostnih šegah Jugoslovanov piše n. pr. tako, da bi zardela zadnja budimpeštanska kokota. Zdaj se pa kaže, da je njegovo jezikovno znanje ravno tako odlično. Na tistih fotografijah, ki jih je Njeguš razposlal materi, bratom itd., je zapisal: »Danas polazim." To pomeni Čisto jasno: »Danes odidem." Dr. Kraus pa prevaja to z besedami: »Heute geht’s los"; in ko so ga upozorili, da;je to absurdno, se je izgovarjal, da ni nič vedel o Njegušovem potovanju, ampak le o njegovem atentatu in zato je prevedel besede »po njihovem zmislu". Dr. Press-burger je danes naznanil sodišču, da se je sam informiral pri jugoslovanskih poslancih, ki so mu vsi potrdili, da ne more beseda »pola-zim" pomeniti nič druzega kakor „odidem“, »ich gehe ab, reise ab, fahre ab.“ Priča Ilochenbarger Ob veliki napetosti poslušalcev je'bil zaslišan justični minister dr. Hochenburger. Privil je, da je bil tisti dan pri cesarju v avdienci, vsled česar je imel globoko izrezan telovnik. Popoldne je prišel ob s/41. v parlament, najprej v ministrsko sobo, potem v restavracijo in nekaj pred poldrugo v zbornico. Ko je sedel na svoj prostor, se je zbralo okrog njega nekoliko poslancev. Z enim je delal dovtipe in tedaj seje nemara smejal: ni se pa smejal Adlerjevemu govoru, ker ga ni niti poslušal in ni Vedel, kaj da govori. Mogoče, da se je smejal v spominu na svojo konverzacijo tudi še tedaj, ko je dotični poslanec že odšel. Naslonil se je na svojem sedežu nazaj in tisti hip je že počil prvi strel, on pa je takoj opazil na levi strani galerije stoječega moža, ki je držal v rokah revolver, iz katerega se je vil dim. Takoj so pa sledili drugi streli. Okrog njega se je zbralo več poslancev, ki so menili, da streli niso bili ostri. On pa je vedel, da so bili ostri in je to tudi zatrdil. Priča grof Stiirgbh je mislil, da streli niso bili ostri. Slišal je pa žvižg blizu sebe, ali vtisk ni bil tak kakor od kroglje. Zadet ni bil, kakor so trdila prva poročila. Tudi na njegovi obleki ni bilo nobenih znakov. P r e d s.: Res pa je, da je v klopeh za Vami sedelo nekoliko gospodov ter da ste bili Vi in oni v nevarnosti. Na vprašanje zagovornika dr. Schneppa pravi grof Stttrgkh, da se je pogovarjal s poslancem Dinghoferjem in da je pazil le na njegove besede. Ko so počili streli, ni bil posebno vznemirjen. Da so se potem poslanci zbrali okrog njega, je razumljivo. Ce so posamezni poslanci med Adlerjevim govorom stopali proti justičnemu ministru in kaj klicali, mu ni znano, ker je govoril z Dinghoferjem. Nato so bili zaslišani poslanec Dinghofer, podpredsednik zbornice Jukel, dvorni svetnik Kuranda, vladni Bvetnik Fleischner in sekcijski svetnik dr. Kowy, potem Njeguševi sosedje z galerije in sluga Winkler. Za njim se zasliši kot izvedenec stotnik Faber. Predsednik odredi poizkusno demonstracijo za porotnike. Dva sluge potegneta 18 metrov dolg trak z galerije v dvorano. Trak sega nekako do državnega pravdnika in predsednik pravi, če bi se bjl inkrimirani dogodek izvršil v sodni dvorani, bi bil državni pravdnik zadet. Stotnik Faber izjavlja, da strel iz tistega revolverja na 18 metrov ubije. Dr. Pressburger: Njeguš je bil vojak. Ali ve tak človek, da se ne zadene z orožjem, ki ni preizkušeno (eingeschossen), ali naj ne zedene? Izvedenec: Gotovo. Dr. Pressburger: Torej bi bil bil to poskrbel, če bi bil hotel zadeti. Blamirani tolmač. Predsednik zasliši izvedenca dr. Stra-t i m i r o v i č a zaradi Krausovega prevoda. Ta izjavlja z vbo odločnostjo, da besede *Da-nas polazim" ne morejo pomeniti nič drugega kakor „ Danes odidem “ ali pa B Danes odpotujem1'. Poslanec Forstner je zadnja priča. Potem oddaja Izvedenec profesor H8wel svoje mnenje. t On pravi, da nima obtoženec inteligenčnega primanjkljaja. Njegov atentat se ima smatrati za zločin iz političnih nagibov. Njeguš ni umobolen in ni bil zmeden, ko je storil dejanje. Obtoženčeva osnova se mora označiti za zločinsko (?!). Njeguš je bil že večkrat kaznovan in se tudi tukaj ni pokazal junaka. Dr. Pressburger protestira proti takemu izvajanju. Prf. H 5 w e 1 nadaljuje, da se je Njeguš na galeriji normalno vedel, šele med Adler-jevim govorom se je razburil (?) Drugi izvedenec se pridružuje temu mnenju. Dr. Pressburger predlaga, da se nabavi fakultetno mnenje, kar sodišče odklanja. Obtožne in obrambne govore objavimo jutri. * Dunaj, 1. decembra. Porotniki so po kratkem posvetovanju z 10 proti 2 glasovoma potrdili vprašanje, da je Nikola Njeguš kriv poskušenega umora. Na podlagi porotnega krivdoreka je senat v rani jutranji uri razglasil obsodbo, ki se glasi: sedem let težke ječe. Kruta obsodba je napravila na mnogoštevilne poslušalce, ki so do zadnjega vstrajali v dvorani naj-mučnejši vtisk. ZADNJE VESTI. Italijansko turška vojna. Za hrambo Dardanel. B e r o 1 i n , 1. dec. V Carigradu še vedno račuDajo z možnostjo, da se italijansko brodovje po opustitvi akcije na Egejskem morju in blokade Dardanel pojavi pred Carigradom. Predvčerajšnji ministrski svet se je temeljito bavil o tej možnosti in pripravija spomenico na velevlasti. Turčija mora imeti proste roke, da se v tem slučaju zavaruje. Nadalje so sklenili zbrati na obeh straneh morske ožine 6 0.0 0 0 m o ž in zavarovati ogrožena mesta z velikimi topovi. Italijani pri Perlmn. P e r i m , 1. dec. Italijanska bojna ladja bombardira utrdbo Še j h Sajo.kije okolo dve milji vzhodno od Perima. Italija je opnstila blokado Dardanel. Carigrad, 1. dec. „Sabah“ poroča, da je porta sporočila poslanikom v inozemstvu, da je Italija opustila misel blokade Dardanel. Angleži proti Italijanom. Carigrad, 1. dec. Tu se z gotovostjo zatrjuje, da je angleška obvestila porto, dane bo dopustila italijanske akcije proti Smirni. Italijanska ofenziva v Tripolisu. Carigrad, 1. dec. Iz Tripolisa je frišlo dvoje uradnih poročil, da je bila talijanska ofenziva dne 28. t. m. pri Kasr-el Husajnu zavrnjena. Boj se nadaljuje na vsej črti. Tnrkl se umikajo ? Carigrad, 1. dec. Nehet beg brzo-javlja: Vsled sovražnikove premoči smo prisiljeni umakniti se in Italijanom polagoma prepustiti bojišče do puščave. Italijani bombardirajo. T r i p o 1 i s , 1. dec. „Agenzia Stefani" poroča: Naše čete so bombardirale mesto T a-g i a r a. Hudi boji? London, 1. dec. Angleški listi poročajo, da so bili pred Bengazijem Demo in Tobrukom hudi boji. Na obeh straneh je baje padlo 15 0 0 mož. Italijani odbiti ? Carigrad, 1. dec. Z dne 29. t. m. poročajo iz DezibatarV novem boju nad Merijem in Hanidjem so bili Italijani odbiti z izgubo 1000 mož in šestero topov. Vojni stroški. Milan, 1. dec. Vsled pomnožitve čet so vojni stroški močno narastli. Vzdržavanje armade nad 100.000 mož velja dnevno pet milionov lir. Posredovalni poskusi. Carigrad, 80. nov. Avstrijski poslanik grof Pallavicini in ruski poslanik C a r i k o v sta bila včeraj pri velikem vezirju S a j d p a š i in sta imela z njim neoficialen razgovor o pripravah za mir. Sajd paša je dejal, da je Turčija za mir; velevlasti pa morajo upoštevati, da bi izročitov obeh afriških pokrajin spravila v nevarnost konstitucijo, česar bi ne mogel zagovarjati noben kabinet. Razgovor se bo še nadaljeval. Porta je tudi sklenila obvestiti potom svojega londonskega poslanika angleško vlado o svojih namerah pri mirovnih pogajanjih. Nemški rdeči križ. B e r o 1 i n , 1. dec. Osrednji odbor nemškega rdečega križa je ponudil svojo pomoč italijanski in turški vladi. Šef generalnega štaba — odstopil. Dunaj, 1. dec. Cesar je sprejel demi-sijo generalnega štaba Konrada plem. Hčtzendorfa. Hotzendorfov odstop je v zvezi z odstopom vojnega ministra S c h fi n -aicha in seje zgodil na pritisk vnanjega ministra grofaAehren-t h a 1 a , ki je bil baje proti previsokim HOtzendorfovim vojaškim zahtevam. Za njegovega uaslednika imenujejo maršalnega lajtnanta Blaža Schemuo. Proces proti Matauškn. Z a g r e b , 30. nov. Danes zjutraj se je pričel tu proces proti lekarnarju Mataušku, ki je bil dejansko napadel bana Tomašiča. Volitve na Švedskem. Stockholm, 1. dec. Volitve v go-ssposko zbornico so končane. Izvoljenih je 87 konservativcev, 51 liberalcev in 12 socialnih demokratov. Policija in atentat na Stolipina. Peterburg, 1. dec. Sinoči je v dumi odgovarjal minister notr. zadev Makarov na interpelacije o vlogi ohrane pri atentatu na Stolipina. Socialno demokratična interpelacija očita vladi, da podpira provokacijo. Blazna je misel (?), pravi minister, da je Bagrova nagovoril k umoru kdo drugi nego njegovi tovariši, Kočljivejša je stvar z oktobristovsko in nacio-nalistovsko interpelacijo. Načelnika kijevske policije zadene krivda, da je varnostno službo izročil tajnim policijskim zaupnikom, če je le izvrševal povelja višjih uradnikov, bodo poklicani tudi ti na odgovor. Minister izjavlja končno, da obsoja vsako provokacijo. (Pritrjevanje na desnici, hrup na levici,). — Voditelj oktobristov Gučkov naglaša, da «o razmere v ohrani nezadovoljive, krivce je tirati brez par-dona pred sodišče in ohrano je temeljito reorganizirati Morilec kneza Trnbeckega — oproščen. Novočerkask, 30. nov. Zdravniški izvedenci so izjavili, da je morilec kneza Tru* beckega, Kristi) izvršil zločin v hipni duševni zmedenosti. Sodišče ga je nato oprostilo, Rusija in Perzija. Nota rnska nota. Peterburg, 1. dec. Kuski poslanik v Teheranu je izročil perzijski vladi novo noto, ki zahteva, da Perzija plača stroške ruske ekspedicije (1). Odgovor se zahteva v 48 urah. Ako bo odgovor d e p o v o 1 j e n, bodo v Beštu koncentrirane ruske čete prodirale v notranjost dežele. Perzijski parlament Teheran, 1. dec. Parlament je v viharni seji potrdil novi kabinet. Odločitev je pospešila nova ruska nota. Vsega vkup je zdaj v Perziji 6 0 0 0 ruskih vojakov. Revolucija na Kitajskem. Uspehi in grozodejstva cesarskih čet. London, 1. dec. Po obupnem odporu revolucionarjev se je u d a 1 o predvčeranjem ob 10. mesto H a n j a n g. Cesarski bombardirajo V u č a n g. Med bojem je bilo v Hanjangu strahovito klanje. Cesarski vojaki so klali žene in otroke. Cele rod bine so poklane. Hanjang je v p 1 a m e n u. Odgovorni urednik Pran Bartl. Izdaja in zalaga taložba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. ▼ PoSljite naročnino, lf m če je še niste 1 J Originalne „Helios“-,* steklenice v obdržijo vsebino brez vsake priprave zajamčeno 24 ur vročo, več dni hladno. Za '/2 litra vsebine od K 450 dalje priporoča zastopnik za Kranjsko FR. *.EV/< kg velja SO h. Po pofitl se naroča najmanj pet zavojev. Olavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dana], Joaafstldterstra&e 20, RadeUkyplaU 4, SchOnbrunnerstrafie 109. — Oradec, Sackstrafie S, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Tmkoczy poleg rotovža v Ljubljaul m tudi odda o zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, boL zav. e. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. železnica. Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg štev. 5 katera ima že začetkom sezije nad 30.000 kom. svežega blaga po najnižjih cenah — in to: nad 5000 kom. naj finejši R oBfcJč za gospode od f{ S'— naprej. „ 2000 „ naj finejšifi površnikov, športnifi in zimski fi sukenj od I{ 16'— naprej, „ 3000 ,. pelerin od J{ 4'— naprej. „ 2000 „ posamezn. filae in telovnikov od I{ 4'— naprej. „ 8000 „ oSlek za dečke in otroke od I{ 4‘— naprej. „ 15000 „ najmodernejše konfekcije za dame in deklice, jope in dolge paletot za dame od f{ 8'— naprej, krila in Bluze od I{ 2'— naprej. Solidna postrežba1 Priznano nizke cene „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin. v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subič, Miklošičeva cesta. Sen k, Resljeva cesta. Kane, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoriceva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetete, Zaloška cesta. Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica. Picbler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška. Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta.