Urednilfyo in upravništuo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondei jek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Harocnina listu: Celo leto...................12 K Pol leta................... 6 K Četrt leta.................. 3 K Mesečno..................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ah oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih ozna • nilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 130. Maribor, dne 8 novembra J 912. Letnik IV. Ma pol pota, N;išfa bojazen, da bodo veliki, historični sedar nji dnevi našli male, kratkovidne ljudi), se žalibog uresničuje. /Pod silo bolgarskih zmag 1 so velevlasti spremenile svoj balkanski politični erètto in tudi Avstrija) je v pondeijek po grofu Berobtjoldu dala o-ficfjelno slovo svoji status quo-politiki. Bila je ta politika velika nesreča I za balkanske narode in mi smo vsi/ccl nje prijadrali srečno tako Valeč, da nas na Balkanu nihče ne mara, .Treba je pa bilo vendar, da se je prelilo potoke krvi in je padlo na de-settisoče mladih, krepkih mož in mladeničev, predilo je diplomatija pustila pasti svoje zastarelo stališče. 'Sedaj grozi nevarnost, 'da se avstrijski diplomati zajedo v novo nesrečo. Kakor v Spoji kratkovidnosti niso hoteli svoje politike revidirati, dokler niso balkanske države proti njihovi volji ' same temeljito ! ob računi le j z njihovim ljubljencem Turkom, tako hočejo ostati tudi sedaj na pol pota. Berchloxd je v svojem ekspozeju sicer priznal opravičenost 'balkanskih držak, ki zahtevajo priborjene teritorije zase in je tudj povdarjal, da hoče monarhija ustvariti trdne 'temelje prijateljstva z balkanskimi sosedi, a nastopanje olio. krogov proti Srbiji v zadnjih dneh kaže, da Berchtokl ( svojih besedi o prijateljstvu ni resno mislil. Avstrija, ki priznava konsekvence, ki jih izvajajo balkanske države iz svojih krvavih z-mag, bi morajla skrbeti, 'da ostane z ojačenimi in povečanimi sosedi v prijateljstvu. (Že do sedaj nafcn je vlolga varuha in predslp'/r/ka, kamero! smo sku(š|alji igrati na Balkanu, ;samo ( Šlkjojlovala, bd sedaj1 najprej, ko reprezentirajo združene | in solidarne balkanske države moč velesile, je taka vloga spioh nemogoča in hrepenenje ipo njej bedasto in abotno. In balkanske države so se sedaj otresle vseh jerobov, njihova samozavest se je silino dvignila, njihova živ- P O BLISTER. Lov na jazbece. ! ’ • P, B—e. (Po „'Mentorju.“) Listje je šumelo, drajčje je pokalo pod nogami, lahek veter je pihaj! Skozi bukov gozd. Hlalpec Jože jo udarjal s sekiro po vejah in klestil. Pa se nevtegoma ustavi. Ptiči so, žvrjgoleli. . . Pospuša .. » . Se od bližine prihaj/a neki gjajs . (. . . Pa to ni glas iz vrhov, to je glas iz zemljej . . Tum od brega sem se čuje votel glas. Bil je kakor cviljenje psa ali lajanje lisice . . . 'Pa (to ni bil glas starca, ampak mladiča. 'Jože gre bliže. 'Bukva za bukvo se je vrstila in gabri so se spenjal, kvišku. |V kotli med divema bregovoma so se poznali rovi. Tjudi studenec je izviral izpod mahpvnate ruše. Jože ogleduje. Zagleda precejšnjo votlino . .,. Na drugem koncu zopet eno . . . JJože obistoji, napne ušesa, vleče sapo k sebi ... jTvho . . . 'Aha! Že zopet cviljenje, podobno lajalnju i. w , Jazbec je! Takoj ,se natjhoma vrne in napoti domov;. — Gospod! V Gaberniku so jazbeci. Ce jih ne pobijemo, požrli bodo vso turščieo na njivi. — Pa kako, Jože? — To je moja skrb. Kar puško vzemite;, jaz pa vzamem ogenj in starih cunj, Tjudji krampa, motike in bodalca ne sme mamjkajti. BTlo je na večer. Kmalu sva v gozdu. Izročil sem se čisto Jožetovi oblasti. Pomislek moj je, bil le ta: ali bo kaj sreče brez psa jazbičarj,a? — Petindvajset sem jih že vjel. Tudi ti mi ne uidejo. Z odgovorom sem bil zadovoljen. Ptiči so peli svojo večerno pesem, Jože pa vrže krainp in motiko na tla in pravi:, — Zdaj pa je tiho! Ijenjska moč in volja se je potrojila), podeseterila — pustimo jim jo vdejstvovati, Čj| jim dovolimo in mirno gledamo, kako si bodo razdelile poraženo Turči jo, potem jim ne sipemo postaviti nikakih zaprek v njihovem razvoju. Princip o ohranitvi Turčije je že med staro šaro* ali naj sedaj zajašemo princip o o-hranitvi raznih vmišljenih mej;,, ! ki na,j bi bile za vse čase kamen spodtike 1 in izvor I večnih prepirov. Ce rečemo enkrat a,,1 recimo Še b in pustimo, naj balkanski naroki svojo zmago n ajd šeststoletnim sovražnikom izrabijo tako, kakor jim drago. Pustimo jim, naj se za svoj bodoči razvoj pripravijo, kjajkbr se jim zdi potrebno, in stcjjiiio jim ob strani k večjem s prijateljskim nasvetom* S1 svodmi sijajnimi zmagami so prevrgli celo večstoletno zgodovinoi, ne tisi -mo jih v nove zgodovinske cvire in ne mučimo jih z novimi zgodovinskimi pomisleki. Zgodovina Balkana s Turčijo jo bila, zgodovina Balkanai z balkansko zvezo se pričenja. Ne segammo v te pričetke s kruto, neprijateljsko roko, — ampak pustimo, naj vse sami urède. 'Rane, ki jih zadamo sedaj, so nepozabljive, 'Ce bodo 1 balkanski narodi' videli, |da spoštujemo njihovo narodno samobitnostma ji ne stavimo nikakih ovir, (ampak 'da jo celi prijateljsko in odkritosrčno podfframo, potem se bodo oni naslonili na nas, Iker, / mogočne 1 sosede bd b rjabili tudi v bodoče, a mi smo najbližjji in naši „legitimni interesi“ bodo najboljše varovjanli. Ce bomo mi vpoštevali balkanske države, i bodo 1 vpošte-vale tudi one nas in ne bo nilkakih kjonflikto|v. ’(Kaj je vendar naravnejše,, kakor da bodo živele balkanske države z nami v prijateljstvlu, ko prebiva vendar v naši držafvi toliko milijonov njihovih najbliž-;ih bratov. 'Že radi teh bodo navezani ma na^o državo bolj kot na kako drugo. Seveda, Ctivaji morajo zginiti in koroških, vilajetov ne smemor v,eö poznati! Ptiči niso ubogali, öta bi bili utihnili, pač pa jaz. 'Na star hrastov štor sedem s puško, premišljajoč, kako pomerim i na jazbeca, ko se prikaže iz te luknje. Pa ,.ni bilo tako hitro. Pač pa kmalu spet zar čujeva glasove jazbecev. — Dobro! pravi Jože, !Tfukaj-le notri-: so. Pa mladiči so. Za nama je prilezel pastir Francete — Nai, kramp, pa koplji tukaj-le. Ne govori pa nikar — reče hlapec pastirju. Oba kopljeta, da jima je že vroče prihlajalp. A le kopljeta /,■ ^ . — Oh, koliko sem jih že, pa tudi te bom — me Jože na tihem tolaži, ker sem se že naveličal Čakati. Položim pujško na tla in potegnem fz malhe steklenico, Jožetu so se oči zaiskrile. Hlastno potegne pa dvakrat, se zahvali molče, pa spet kopije dalje . ,, . — Gospod, vam je dolgčas. Pa se le navadite. Tud|' ja)z sem se. Enkrat sem kopal tri dni, pa sem imel psa jazbečarja pri sebi. In to nisem naveliča’., Dobil sem ga pa le. — E, tri dni že nisi kopal, Jože, — ugovarja mu pastir. — Ne samo tri dni, tudi tri noči — odreže se Jože. Morala sva mu ver.eti, Mrak se j,e napravit!, ptiči so utihniti . . Jože preneha kopati, (obstoji kakor zid, ( nama pa mahne zroko, da naj molčiva Cez' nekaj časa mi namigne s prstom In pokaže v jamo: — Vidite, tu notri so! Iz luknje, ki jo je izkopal s Fra/ncekom, je pa pel j a .a rov naravnost v hrib. Jože odreže šibo z rogmiilco in poseže z njo počasi v rov. Dreza . , . drez/a . . . cviljenje se po-množuje, jeza jabečeva se Čuti , j. . Jože podreza še enkrat — in glej ! Iz rova pa Vojska - konec Turčije. Turki poraženi. Carigrad zgubljen. — 50,000 mrtvih in ran enih — Srbi prodirajo proti Adri — Ivan v Meduji in LeS zasedena o Črnogorcih. Vsak "dan prinese poročila o novih zmagah balkanskih držav, vsigc dan je konec Turčije korak bližji. S silno, strahotno vehemenco se ruši pod za-mahljaji balkanskih junakov nekdaj slajvno sultanovo cJrstvo. Evropska Turčija luit — to lajhko mirno zapišemo. Proti Carigradu! 'Okrog Carigrada in v Carigradu samem je žalostno. Samo vojaštvo, kamor se ozreš, puške, topo) vi, konji, vse namešano. Ljudje ne razumejo drug drugega in nezajupno se gledajo. 'Skoro I nijiqer f ne vidiš civilista. Hiše na polju so zapuščene, vdrta So okna, vrata vlomljena, pohištvu leži na prostem. V Carigradu zaprta hišna vrata, zabita okna (— kakor bi v;lada|a kuga. Šiba. Alahova je prišla nad Carigrad. Vojaštvo trepeče, (če zasliši ime („Bolgar ri“, plaho in nezaupljivo se ozirajo drug na drugega. Mir vlada v Cajrigra) lu, toda to je !mir pred viharjem, moreč in grozeč. Na zapadu pa se zbira že kruta usoda, ki ji zro v Carigradu z vlek ko sk|rbjo nasproti. Iz Carigrada so odšli princi na bojišče, da še povzdignejo duh armalTe. Maršal Fuad paša je odpotoval na bojišče in s seboj je vzel duhovnike, da podžgo hrabrost turških vojakov. Hrabri so IT ur ki, kakor levi so hrabri, toda moči jim manjka. Izstradani so, slabo organizirani, brez pravega vodstva, slabo oboroženi. To go napake vlade, ki so že podpisale usodo te hrabre armade. Vendar vlada v okolici sultana t še optimistično razpoloženje. Se ne verjamejo na porti, da bodo zmagovalci popolnoma, ' razdelili ! evropsko Turčijo, še upajo, da se bo mogoče izogniti n^jhujšemu in popraviti samo meje. Se pišejo listi o zmagah turškega orožja in zaupajo v končno zmago. Toda,, tega optimističnega naiziranjaj ne deli tudi ljudstvo in privleče z rogovilico mladega jajzbeeja, ki se je z|valil na dan, cvileč in renčeč. Takoj ga vzame v naročje, ga pogladi po res lepi svitli koži in ga izroči pastirju. — Bo še! Jože spet dreza . . . Kmalu privleče tudi drugega mlajdiča, na dan. Se dreza, pa ni bilo več čutiti). — Stara dva sta gotovo Še notri, alko ne tudi še kak mladič, — pravi Jože. — Toda teh ne dobo-mo tajko vunkaj. Brž začne kopa|ti na 'drugem koncu rova. Izkopa vsi precejšnjo votlino, zampali ogenj, zavrže s sabo prinešene stare cunje in jih vltakne v luknjp* Pa vzame klobuk in dela veter z njim, da se je dim valil v jamo in v rov. — Tu notri je in na onem koncu mora priti ga dan. Ako ne pride, gja bo pa dim zadušil;. In zopet maha s klobukom ter poganja dim v jamo. f — Veste, jazbeca ne bo tako kmalu konec.. — Svoj rilec vtakne v zemljo in tako gre dim Še mimo njega. Pa bo še dobil dovolj kadila, a|ko ne danes, pa Jutri, Jaz sem se pa, naveličal čakati. Zebsti me je že začelo, — Pa gremo zdaj domov, Jože, saj ga ne pričakamo. — Tudi lahko — potrjuje hlapec nato. — !A sarmo ziijjeziti moram rov, 'da nam jajzbec konečno ne uide. Jože nameče kamenja in prsti I na ‘drugi konec rova. — Zdaj smo pa brez skrbi — pragi. — Prot: ognju ne pojde. Tjukaj vun pa be biore, 'Jutri se vrnemo in prinesemo sabo tudi past. Hitro odidemo domov z mladičema in jih napi-tavarao s kravjim mlekom. Jože pa je 'drugi dan navsezgodaj s Frančkom odrinil za jAzbecem. Se je zamigal stare cunje, pa Stran 2. __________ »______________________- tudi vlada samo na zunaj Jcaže tako naziranje, a v resnici p,a je tudi že njo prevzel strah. Vojne lajdije stoje v bliž/ini sultanove palače za slučaj nevlarnosti. Zlasti v Stambulu je razburjenje veliko. Porta se trudi, da pregovori velesile za Intervencijo, Če pa bi ostal njen trud bresbfspešjen, so baje sklenili, tako vsaj poroča „Frankfurter Zeitung“, prepustiti mesto svoji usodi, V Carigrad so dospelo tudi vojne ladije. Rar zen takozvanih štacijskih ladij, so lile ! tuje vojne ladije v Carigradu redka prikaèen. Sedaj pričakujejo cele {lotile in začudeno gledajo prebivalci te velikane {ter jih primerjajo s svojo zanemarjeno eskadro. Dne 6. t. m. so dospele ruska, angleška in pa francoska vojna ladija. Z,akaj so dospele kot prve vjojne ladije tripe?-ehtente? To daje turškim vojnim krogom misliti. In pri tem pa sjtoji še cela ruska črnomorska dotila že pred Bosporom in angleška: mornarica je pripravljena. Po noči Še pričakujejo nemško in italijansko vojno ladijo. Italiji sultan ni hotel dovoliti, da bi bila poslala pred Carigrad: svojo vojno ladijo, toda moral je to dovoliti1 na pritisk poslanikov. (Za dne 7. novembra pričakujejo avstrijsko vojno ladijo. Vielik del avstro-ogrske kolonije se je tudi že ivjkrcal na Lloydove parnike. Splošno se s skrbjo vprašujejo v Carigradu: Kaj bo? Pod vtiskom ura/dnega poročila o gotovem umikanju turške armade, se je imbustila muslimanskega prebivalstva globoka žalost. Popolnoma resig-nirano ne upa na noben vjspeh več. Kurdi, ki so za-posljleni v Carligrajdu kot težaki, so se zbrali jvče-ra.j v Hagiji Sofiji, kjer so jih begi in derviš* ostro opomnili na njih dolžnost, braniti domovino. bolgarskega tabora. (Od posebnega poročevalca,) Mustafa Paša (Svfdeno), 31. qkt. Skozi glavno bolgarsko taborišče Mustafa Paša (Svileno) se pomikajo ! noč in dan močne vojaške čete v smeri proti Liile Burgaisu. 'Četam, ki napra-vijo izboren vtis, in so prepričane o svoji zmagi, pa prireja ljudstvo prisrčne ovacije. Žene in otroci prihajajo naproti ođkoraika^očim Öqfemj i in jim ; izročajo šopke in druge predmete. Hiše turškega in židovskega prebivalstva so prazne, ker je to zapustilo že mesto, ko je zvedelo, 'da prihajajo bolgarske čete. Da se dožene lastnina beguncev, so Bolgari postavili posebno komisijo, ki obstoji - iz enega i visokega bolgarskega častnika, 1 dveh orožnikov' \ in ; iz dveh meščanov mesta Mustafa Paša. i Oblego vanje .Odrina napreduje ' in I v glavnem bolgarskem taboru računajo sigurno, da pade Odrin v bližnjih dneh.. 'Na nekem griču v bližjim Odrina sem imel pred kratkim priliko, videti vroči boj med Bolgari in Turki. Dvajset turških bataljonov je napravilo poizkus, prodreti < železni obroč, ! bolgarskih jazbeca le ni «od nikoder. Le cvifljemje je čul iz rovai. Kair začne kopati vrhu rovai. — Tu mora biti — pijavi Jože, ko prjidem še tudi jaz za njima. Z dolgim bodalcem je napravil luknjo in gleii, ravno nad jazbečevo glavo, je kopal. Jazbec se pokaže, jafe namerim f puškcii, srce. mi je utripalo . . . Pa ni bilo treba streljati. 'Jože privleče sam'jazbeca, iz jame 4 . . 'Toda $azbec ni cvilil, ni režal . . . Zobe jje imel sklenj'ene i. . . Dim ga je zadušil , . . Vrnemo se. — Jazbečevtka z enim mladičem je najbrže že ušla po drugem rovu. Jazbec pa je stražil in čakal ujetih mladičev, d,a se vrneta). Starec se je žrtvoval za mladiča, S slastjo je hlapec s pastirjem zauživai pečeno jazbečevo meso, kožo pa je dal v stroj . . . Mladiča pa sta postalja živahna v lesenem zaboju in se prav dobro razvajata. Ako pastirju ne u. ideta v gozd,, vam bom že povedal, do katere šole bosta prišla. Kako sodi protestant o katoliški cerkvi. Redkokedaj je protestant talko odkritosrčno in nepristransko sodbo izrekel1 o ! katoliški cerkvi, kot je to storil predsednik bavarskega višjega, konzisto-rija pl. Bezzel. Rekel je najmreč v duhovitem govoru v Lipskem talko-le: „Cisto pravično in prav se mi zdi, ako se najprej spomnimo cerkve, ki je prva med vsemi cerkvami, kar se tiče zunanjega napredka in nje moči na znotraj. Katoliška cerkev dela, to se ji mora pripo-znati. In kako smotreno deità za krščanstvo. Nekdaj se ji je očitalo, češ, da, zaostaja v znanstvenem delovanju. Jaz pa mislim, da katoliška cerkev ni prezrla nobene panoge v znanstvu, ne «ja bi je preiskovala!. jV apologiji- se odlikujejo Hettimger, Weiss, Schanz, Schell, katerimi celo Luthardt in Zoeckler dajeta izvrstno izpričevalo. Kar se tiče modroslovs-ke duhovitosti in bogastva idej, ne zaostajajo ti možje nič za večjimi protestantskimi pisatelji, Kar so storili Angelo Secchi v svojih predavanjih / o 1 veli. 'čanstvu stvarjenja in še Živeči jezuit Waismam, ta izvrsten poznavalec življenja, mravelj, ka!?o ’ so nepristransko uporabili vspehe svojih raziskovanj v oblegovalcev. Poskus sò pa zapazile bolgarske prednje straže in /takoj se je pričel zelo krvav boj, ki je končal s tem, da so se morali Turki umakniti z velikimi izgubami. Bolgari so se trdno odločili, zavzeti Odrin, ki je ključ do Carigrada, in zato jim niso nobene žrtve prevelike. 'Bolgarom služijo : jafio dobro številni zrakoplovi, kateri jim ne razkrijejo samo turških pu-zicij, ampak jim tudi naznanijo, šibke stralli, obleganega mesta, proti katerim potem napravijo glavne naskoke* Izvrstna, skoro nedosežna, je bolgarska artilerija vsled njenega preciznega streljanja. V kratkem času poruši vse predmete, ki so jih ( označili piloti. Nasprotno je pa turška Artilerija zelo slaba. Ne samo, da strelja zelo slabo, ampak ima tudi jako slabe topole in streljivo. Turške granate padajo ali veffiko predaleč, ali pa veliko preblizu, ali se pa še sploh ne razletijo. iTa slaba stran turške artilerije vpliva zelo u-godno na bolgarske naskokovalne čete, ki z občudovanja vredno pogumnostjo, ne meneč se za smrt, — prodirajo. Tako je prodirala bolgarska pehota, ne zmeneč se za silovit ogenj Sz • turških topov, neustrašeno dalje in je zasedla severni grič, ki obvladuje Odrin. Sledila j'i je takoj artilerija, ki je takoj začela streljati na meste- (Učinek obstreljevanja je bil grozen. Kmalu, ko je počila prva granata), se je že dvignil plamen iz severno-vzhodnega dela mesta in po dveurnem dvoboju artilerije, je morajta turška artilerija, ki se ie nahajala v severno-vzhodnem Jortu mesta, utihniti. Ko sem se v)racal v Mustafo Pašo, sem bil pa priča prizoru, ki slika zelo izrazito vojno navdušenje in junaštvo bolgarskih čet. Neka artilerijska kolona ni mogla naprej s svojimi topovi, ker je silno deževje zemljo preveč zrahljalo in kolesa vozov so stala do osi v premočeni zemlji» Sedaj sem videl,, Ha so vojaiki, vkljub neznanskim nalporom, ki so jih že morali prestati in vkljub temu, da že 18 ur niso ničesar zav.žili, {vzeli dele topov na rame' in z njimi dalje korakali. 'Zopet drugi so popolnoma izmučene konje izpregl' in se sami vpregli v vozove in vlekli naprej. Poražene in umikajoče se turške čete se vsled svojih porazov grozno maščujejo i na neoboroženih prebivalcih in vaseh, skozi katere se umikajjo. Po bitki pri Liile Burgasu so se umikale' ' turške čete skozi vas Ai noi. Tukaj so grozno razmesaril in pa pobili 78 starčkov, 10 mladih žen so nataknili na Pole in 27 mladih mož so z bajoneti na grozen način razmesarili. Se celo otroke v starosti 1 do 5 let so brez usmiljenja pomorili. Danes se mi je mudila prilika, da sem obiskal v boju pri 'Lozengradil rajnjene ' bolgarske vojake Ranjence' 1' oskrbujejo I po večini avstrijski zdravniki, ki se vedejo zelo Ijubeznjivo. Tukaj je tudi več se- bogosfovni vedi, vse to ostane nepozabljeno. Povsod je cerkev na delu. Redovnicam dovoljuje, da poslušajo znanstvena predavanja na vseučiliščih, dat lai-žje napravijo izpite za učiteljice v zavodih, da, celo za profesorice, druge zopet obiskujejo gospodinjske 1 tečaje, 'da lahko pozneje tuki vi tej novi stroki ženskega javnega delovanja l poučujejo* (Duhovniki obiskujejo jurifddčna predajvjanja na vseučilišču, da postanejo sposobni za delo v škofijskih in vatikanskih pisarnah, in kurijah, ali da se kot posjlanci v državnem zboru vspešno potegujejo za blagor svoje cerkve. Katoliška cerkev ne prezre in se ne izogne nobeni še tajko težavni zahtevi od strani države: skuša jo izpolniti, med'tem ko protestanti prosijo zia olajšave in djspenze. 'Zavodi za vzgojo mladine so izborno organizirani ih odgovarjajo vsem zahtevam. Vzgoja skuša spojiti svobodo s postavo. Posebno pa slovijo po vsem svetu Šole ( in zalvodi jezuitov, kjer. se vzgajajo sinovi visokega 1 katoliškega 1 plemstva. Vzorno delujejo Cecilijanjska društvai, šole Palestine in Haberla ,v Regensburgu, ! Beuronci se pečajo z umetnostjo, ki spominja na fiezole. jV dušteskrbju skušajo redovni in svetni duhovniki doseči, kar je dosegljivega, pri tem pa ne pozabijo pd vofar j ati visokih idealov, za katerimi moramo koprneti. ’Poleg političnega katolicizma, ki v boju zasleduje svoj cilj, cvete globoko verna), tiha pobožnost (mistika). V boju zoper nenravnost v besedi in podobi, zoper jiavno in skrivno nespodobno življenje, stoji katoliška cerkev na prvem mestu. Razun tega moramo priznati, vsaj kar se tiče nemških katoličanov, Ha nikjer ne ždijo verskega čuta protestantov. Celo slavna škofa. Hefele in Ket-teler, ki sta zgodovino pratf- dobro poznala/, sta pričakovala za. cerkev zaradi verske resnice o nezmotljivosti papeža mnogo viharjev, {a ravno ta verska resiifica, slovesno proglašena, je. utrdila katoSteizem in cerkev povzdignila na visoko stopnjo, odkoder pa obširno kraljestvo duha in misli. Tako deluje v prid cerkve mlačnež poleg gorečneža, visok dostojanstvenik poleg navadnega delavca. Policijske postave kovati proti jezuitskemu redu ne pomaga nfč; Nemčija ima prostor in ga. gostoljubno daje monjstom, te-ozofistom, anarhistom, a za može, ki se imenujejo po Jezusu in ga častijo, nima prostora.“ To spričevalo veleizobraženegai,1 v resnici pobožnega in za svojo vero navdušenega protestejnta, zasluži, 'da ga dobro prečita vsak prijatelj ih neprijatelj katoliške cerkve' in si ga tudi zapomnL ster „Rudečegct Križa“,, ki so, kakor se mi je zatrjevalo, po večini iz Avstrije. V- Stari Z|a— raz 'dva, tri, napred Bolgari!“ C a r i g r a d, dne 6. novembra, (Zasebna brzojavka,.) Razpoloženje poražene turške armadfe, jkC se je v divjem begu rešila za utrdbe pri Kataldži, je tako, da niti ni misliti na obrambo fortov in nasipov pri Kataldži, Umikanje Turkov po bitki pri Liile Bur-gjasu ' se je končalo i v soboto j z divjim begom. Posebno častniki so zapustfli tvoje čete in so zbežali. Nehale so vse vezi med četami. Med Corlu in Kataldže so Mie vse ceste polne prizorov, ki so se odigravali ! le v bitki pri W,ar terloo ajli pa ob Berezini. (O kakšnem redu ni bilo več nobenega sledu, (vsak, je skušal priti kolikor hitro mogoče njaprej, /ja se reši. Na tisoče ranjenih ; je popadalo v obnemoglosti na tla in nihče se ni zmenil za > nje. Vsi ti begunci so bili že tri ‘dni brez vsake hrane, Med 40 in 50.000 bol/nih in ranjenih je pokrivalo obe cesti v Kataj/džo. Generatisimus Nazim paša ( dela j brezvs-pešne poskuse, napraviti zopiet red na ta način, da je lastnoročno ustrelil več častnijkov, in vojakov, jv novem glavnem turškem taboru v Hallenköju so na, mestu ustrelili 57 turških častnikov. Ostanki turške armade uničeni. Z) o I i j a, dne 6. novembra.; ( (Korespondenčni biro.) („jMCr“ poroča, da je velika bitka, ki jo je imela turška angariai pod/ poveljem vojnega ministra Nazim paše, končana / s 1 popolnim porazom, I turške armade. Turške čete so popolnoma potolčene, Bolgari sp jim zafiali iz. gube, ki so dvakrat večje, kakor one prti Liile Burgasu. Turki so zbežali v največjem neredu v Katajdže, tza njimi i so pa pritiskali Bolgari. jSjtevilo pri Utile Burgasu | in pri Corlu zaplenjenih turških topov Znaša nad sto. V bitki pri Corlu 1 je bilo ujetih \ okoli 3000 Turkov. Bolgari hočejo osvojiti Carigrad. Glasifo bolgarske vlade „Mir“ priobčuje nek senzajeijolen uvodnik, v katerem se pramfi med drugim sledeče : „Nadaljuj z bodrostjo, car, započeto delo, da zavojuješ Carigrad. Tam ob stenan Carigrada pri Z(aitih vratih v h;ram sv. Sofije boš končal za,početo delo. Prodiraj y Carigrad f,n idi skozi Zlojta vrata v triumfu v hram sv. So®je ! ter z mečem ' in krvjo tvojih padlih junakojv napiši te-le besede: „.Ferdinand L, car vseh Bolgarov, je prišel v Carigrad, v nekdanjo stolico iztočne ifjmske države. Ko je razrušil'! petviekovno silo turske države, jje u-stanovil eajrstvo balkanske federacije ter proglasil novi Rim i za prestolnico novozgrajenega balkanskega carsjva.111 Tam v hramu sv. Sofije, obkrožen od slavjnih vlajdarjev balkanskih držav, boš položil temelj nove imperije. In pod pokroviteljstvom Boga f in njegove večne pravice in v enodušnem soglasju z balkanskimi vladarji in drž. Ivami I bo carstvo j balkanske federacije zgrajeno s prestolnico v Carigradu j ih ! K, car, boš po-, božji milosti in s soglasjem balkanskih vladarjev ih narodov dobil krono z napisom: „(Ferdinand I„ car vseh Bolgarov, inicijator in zgraditelj ba-ljkanske zveze,1 je bil imenovan za bo-govenčanega in bogomaafljenega- carja federativnega balkanskega carstva, krščen pri kronanju in maziljenju na novo ime Simeon II“ in od žrtvenika se bo Čul glas: „/Simeonu II., kronanemu in maziljenemu carju balkanskemu, carju vseh Bolgarov, Petru L, krar lju vseh Srbov, Georgiju, kralju vseh Helenov,, in Nikolaju, kr:/ju Crnegore in Albanije, in vsem balkanskim narodom — mnogaja ljeta. Amia « , .“ Ta članek! ! bolgarskega cdicijoznega lista je izzval, kolosalno senzacijo ter napravil na narod velikanski vtis, „Daily Mail“ javlja iz Petrograda, da so v tamkajšnjih političnih in diplomatskih krogih f prepričani, da bodo Bolgari \ zavzeli Carigrad ter, f to mesto obdržali, proglasivši ga za prestolnico svojega carstva. Popis bitke pri Lüle Bargain. Dopisnik angleškega lisjtla' „Daily Chronicle“ je dobil od svojega dopisnik^ v turškem gla\(nem taboru sledeče poročilo: Turško armado je zadela nesreča, ki se ne da več popraviti, doživela je striašni poraz, kateremu še sta sledila zmešnjava in beig, (Štiri/ j iepi l .armadni zbori, ki so tvorili armado Abdulah paše, so sePaj premagani in decimirani. Branitelji so bežali 1 brez moči pred napadajočimi Bolgari 1 in sem ; (e radoveden, kedaj pade glavno mesto / v roke zmagovalca. 40,000 mož najboljših turških čet je padlo. Abdulah paševa armada se zd|', da se je stopila 'kakor sneg na solncu. Ta beg, ki se je enkijat začel, je bil/ kar splošen. Stotnije so se razkropile v male oddelke, — dokler ni prenehala vsalka zveza in je postala demo-raliizacijia splošna. En del armade je niašel pot nazaj v Corlu, a bolgarsko topništvo i je tako straluno streljalo > v nje, da jih je na tisoče pobilo. Bšl sem eden dveh Angležev, ikj sta bila od bežečih Turkov povlečena v divje gibanje. Udeležil sem se že mnogo bitk, a prvikjrat pri prema.gafii in bežeči armadi; videl sem strašne prizore, ki mi pa ostanejo vedno v spominu.- Tekom cele bitke se je pokazalo,, da, bolgarska artilerija daleč nadkriljiuje turško. iTuršk)a artilerija se ni mogla upirati mortijnemiu ognju ' in se je polagoma umikala. Mnogo topničarjev je bilo mrtvih, večina njih konj mrtvih, Stako da je ar,tileij(ja morala opustiti mnogo topov. Bolgari, polni eneržije, so viharno drli naprej. KoneČno’ so Turke popoldne i zbombardirali iz Liile Burgasa. Prebivalci so k sreči zbežali popreje, in tajko med civilisti ni bilo izgub. Ko je prenehal boj Turkov, je bolgarska infanterija z bajonetom zavzela,to mesto. Večina turške garnizije se je že umajknila; ostale so le straže, ki so bile ujete, kakor podgane v past. Vojaki četrtega zbora so se, dasi dva dniferez hrane, energično, a zastonj branili ter so paidli vsi do zadnjega moža. Pri železniški postaji, k|i je oddaljena, šest kilometrov od Liile Burgasa^, so Bolgari naleteli na nepričakovan odpor, Tju je bil nastajvljeh ah del konjeniške divizije pod Šalih pašo in Fuacü pašo. Bolgari so postavili na glavni mošeji svojo narodno zastavo in so potem šli pogumno najprej. Liile Burgas leži v kotljinasti nižini, oÜdfani oìdi gričev. Ko so se Bolgari približevali železniški postaji, jih je sprejel brzi ogenj iz topov, kr so bili nastavljeni'! na bližnjih višinah. Skozi vrste Bolgarov so šli smrtonosni šrafpneli. Ko je zmedenost/, M jo je povzročil ta nepričakovani ogenj, dosegla svojo višino, je skoči- O 5 10 15 20 km j- ^Eisenbahnen : Straßen u.Wege £r Befestigungen G. freytag & Bsrndt.Wien. so se Tarkt seveda na vse meči traditi, da bi Cataldčo še bolj utrdili. Pa na nič pomagàio. B i gankim topovom bodo se te utrbe ravno bajonetom turški vojaki l o zadnjih vesteh so bin Turki pred C. talđčo že pobiti. * * * V zadnji št* vilki našega lista smo prinesli splošni zemljevid vseh štirih balkanskih bojišč. Izmed teh bojišč je v ospiedju vseobčnega zanimanja bolgJtrsko-tnrško bijišče, na katerem so Bolgari izvojevali tako sijajne zmage, da je nad njimi zastrmelo vse, eelo nemški neprijatelji. Da bodo naši bralei lažje zasledovali zadnje dogodke na tem bojišča, smo jim za današnjo številko oskrbeli poseben zemljevid za pokrajino med Lile-Bnrgasom in Carigradom. Na levi strani zemljevida je zaznamovan Lile Burgas, kjer je v oni veliki tridnevni bitki bilo postavljeno bolgarsko desno krilo, zgoraj pa Bnnar-Hisar, je stalo le» o brilo. Oi Saraja, ki leži ob cesti, katera pelje iz Rodosta ob Marni?ra morja preko mesti Corlu in Saraj do Midije ob Črnem morju, so Tarki preko Vize prodirati proti bolgarskemu leiemij krilu, pa so bil vrženi nazaj ter so kakor tudi izpred Lile-Burgasa na vse kriplje bežali proti Cataidči Z bežečim* četami je bežal tudi turški generalni štab, ki je svoj sedež prenesel iz Corlu v Chadem Köi za Cataldčo. Čataldča je torej zadnje turško upanje. Čataldča se imenuje predvsem kraj in potem za tem krajem cela vrsta utrdb, ki segajo od Marmara-morja do Črnega morja. Na naši karti so te utrbe zaznamovane s črto, sestavljeno iz zvezd. Te utrbe so že tudi imela svojo vlogo v rusko turškem boju leta 1877—78. Ko so Turki z Rusi sklenili mir, so začeti čataldske utrbe popravljali, pa jim je, kakor je že v Turčiji navada, zmanjkalo denarja. V zadnjih dneh tako malo ustavljale, kakor bolgarskim la turška konjenica iz svojih skrivajjjšč, ter navadila kakor vrtinec na bolgarsko pehoto s klicem: „Alah U Alah ! “ Bolgari so se obrnili, a turška konjenica) jih je enostavno pogazila, kar je napravilo ogromno in veliko škoiio v bolgarskih vrstah. To je dalo Turkom pogumai, da so nadaljevali svoje prodiranje, a so se naenkrat znašli pred bolgarskimi strojnimi puškajmi, ki so pobili Tlurke in njih konje. 'Ostala je le raztrgana in na kup zmetana masa. Le majo teh pogumnih mladičev se je vrnilo; večina njih je našla junaško smrt. Vse to se je izvršilo hitro eno za drugim. Bolgari so si potem, ko so bili potisnjeni nazaj, zopet opomogli in spravili naprej svoje težke topove. Turški vojaki, ki so Še živeli, so se hitro u-maknili proti železniški postaji, ,ai bolgarsko topništvo je talko dobro streljalo, da jih je lie malo pobegnilo Ker so v Ltile Burgasu ostali le še mrtvi Turki in prednja str,aža Bolgarov, so Turki obrnili še svoje topove na mesto ' ter povzročili veliko škodo. Bolgari, ki niso padli pod krogjjami turških topov, so ostali mrtvi pod razvalinami. Med tem pa bolgarsko topništvo ni bilo brezdelno. Turško topništvo je bilo brez kritja in turška pehota brez okopov. Zato je bil topniški boj1 ugoden za Bolgare. V veliko iznenađenje turškega generalnega štaba so Bolgari zasedli s svojimi topovi pozicije, ki so jih bili očividno že preje izbrali.; Baterije so šle na svoja mesta hladnokrvno, kakor bi bil manever in ko so začeli streljati, so očividno vedel: natančno za oddaljenost posameznih ojkoli ležečih višin; merili so tako dobro, da je bil ogenj morilen. Turški vrhovni poveljnik je bitko opazoval iz višin v bližini Sa|kigkeja fin še le ko je videl, dai je potolčena infanteria in artilerija, se je na njegovem obrazu prvikrat pokazal strah, Turška artilerija je imela tafko malo municije, da jo je bila že zjutraj popolnoma izs.t'reljjala. Zjato so stali turški topničarji s prekrižanimi rokami in niso mogli odgovarjati na bolgarski ogenfj. Vsa turška fronta je bila obsuta s strahovitim dežjem krogelj. Bilo je pravo klanje. 'Se le noč je dtecimiranim Turkom prinesla nekoliko miru. ITiurki so nujno potrebovali spanca in hrane, a jesti ni bilo ničesar, dočim spati iz strahu pred Bolgari niso mogli. 'Povsod okoli so ležali mrtvi in ranjenci, a bilo je le prav malo zdravnikovi in ! nikakih ambulane. Zato je večina turških ranjencev poginila že v mrzli noči. Vojaki na levem krilu so se začeli brez ukaza umikati, ker se vsled' lakote niso mogli več bojevati. Poveljnik Abdulah paša je poskušal; umikajoče f se vojake zadrževati s konjenico, fa tudi ta se je pridružila umikajočim se pešclem. Nato $e Abdulah par Šia dal ukaz za umaknitev levega krila. On sam pa je brez suknje in brez klobuka Jn brez adjjutantai še jahal proti Karisdianu, ■ 18 kilometrov' jugovzhodno od sedanjega glavnega tabora, da bi tam zadržuj še vsaj umikanje ceptruma. Njegov odhod pa so turški vojaki kmafu opazili in to je vplivalo naravnost že usodepolno. Neki vojak je zaklical: JBolgari prihajajo!“ in takoj je nastra panika, ki se je razvila v divji beg. Bolgari so začeli bežeče Turke takoj preganjati. Dobili so v roke mnogo topov, vfojni materijal, tnepe itd., Konečno pravi dopisnik imenovanega angleškega listja, da je sam videl rezerviste, ki niso znali nabasati mavzerjevih pušk. Od dveh turških bataljonov je ostalo le 6 mož pri življenju. Sicer so pa imele tudi bolgarske Čete ogromne izgubie. Bolgari v dolini Struma in oh obrežju Marmara- morja. Zofija, dne 7. novembra. Bolgarska brzojavna agentura javlja: Bolgarske čete so dne S. nov. zasedle j mesto Drama. Vasi jv okolici so odposlale vojnemu poveljniku « odposlanstva, (v katerih so bili zastopani Bolgari, Grki in Turki, ki so se izjavili, da odložijo orožje in so ponudili svojo udajo, /Turške čete so se na razne strani razpršile. Večina turških vojakov je oddala prostovoljno svoje orožje in se vračajo na svoj dom V mestu Dimotika se je brala dne S. novembra slovesna maša za kralja in bolgarsko armado. Bolgarske čete so bile z veljikim navdušenjem sprejete. Celo mesto je bilo v bolgarskih zastavah. Povsod se upelje bolgarska uprava. Bolgarske armade neprestano prodirajo v Tracijo. Zasedle so mesti Viza in Rodosto. Ob obali Marm?jrarimorja vihra bolgarska zastava. Srbskoturška vojska. ■J ; Prodiranje Srbov. B e 1 g r a d, dne :6. novembra. /Kor, biro.) Kakor se iz Skoplja uradno naznanja, je zavzela ena srasfca armada Klčevo in Koča in se pomika neprestano dalje proti jugu na Solun, druga srbska armada pod generalom Jankovičem koraka po zavzetju Peči, kjer so se sešli .Crnogorci in Srbi, proti morju. Oddelek te armade bo pomagal s svojo artilerijo Crnogorcem pri bombardiranju 'Skadra- Tretja srb-ska armada je pa prodrla do Prilepa, kjer je trčila na ostanke razpršene armade generala Zekki paše. Po kratkem odporu so zapustili Turki ' tudi to pozi- cijo in se umajknili preti Bitolju, Pred Bi>oljem se pričakuje v tej smeri zadnji turški odpor. Grsko-turska vojska. 1 Grki pred Solunom. Solu n, dne 7. novembra. (.Zasebna brzojavka.) Glasom oficijelnih poročil ( stoji I grška armada Konstantina, broječa 60.000 mož/, preji Solunom in se pripravlja na obleganje mesta. Prestolonaslednik Konstantin je izročil v ali ju v Solunu ultimatum, v katerem ga poziva, da izroči mesto tekom 48 ur, sicer bi moral mesto bombardirati. Rok poteče dne 8. novembra. Solun kapituliral? Drugo poročilo pravi: Atene], dne 7. novembra, (Zasebna brzojavka.) Ladija „Euterpe“, ki je dospela včeraj v luko Volo, prinalša poročilo, da je Solun kapituliral., Potrjena ta vest še ni. v Crnogorsko-turška vojska. S e v e r n a KbIona pod poveljem generata Vukotiča je po zavzetju Peča (Ipek) prodrla do Djakovice. Mesto Djakovica, o katerem smo že zadnjič poročali, se je udalo brez odpora. 'j. Južna kolona pod poveljem prestolonaslednika Danila/j in f oddelek zahodne kolone oblegata Taraboš in Skader, drugi oddelek zahodne kolone pa prodira dalje proti jugu. Glasom brzojavk iz Cetinja z dne 6, novembra' so že Zavzeli Črnogorci Lešo in luko Sv, Ivan v 'Meduji. Proglasili so okupacijo v imenu srbskega naroda. Iz tega se sklepa, da so Crnogorci zasedli te pokrajine za Srbijo. Naši voditelji k položaju, Vsled balkanskih zmag smo pridobili, f le , kap? brez ovinkov povejmo, vsi Jugoslovani f na f ugledu,: Svetovna javnost! in ne najmanj nemška, ' je 1 svoje naziranje o nas temeljito sp re me n ilia.; ' Svet f ve, da prebiva na jugu avstrijske monarhije l in dalje na Bijlkatnu slovanski faktor, ki ga je treba zelo vpo-števati. V takih razmerah so izjave naših voditeljev še toliko bolJCaižne, zato vsi nemški listi obširno poročajo o govorih, ki sta ju imela v( delegacijah dr. Šušteršič i in dr. Korošec, |Tta| dva govorp. f sta tudi zanimiva, ker pojasnjujeta naše stališče n apr am, v laidi, ki iš|če s Srbijo konfliktov, ’'Kakor * izvajamo v drugem članku, je avstrijsko repenčenje napram Srbiji skrajno neumestne, Mesto da bi se z. dalekovidno politiko skušalo pritegniti tega soseda na-se, se mu pri ustvaritvi njegove ne(ve domovine dela ovire in se ga odbija, Cilj in vse stremljenje naše politike mora biti, 'da živimo s Srbijo v prijateljskem; razmerju, ker le potem bomo živeli v dobrih razmerah z ostalimi1, balkanskimi \ državami 1 in le potem bodo naši interesi na Balkanu varovani. Medsebojno izigravanje balka|nskiih držav je minulo, ker j,e medsebojno prijateljstvo posvečeno s krvjo in vtrjeno v bojih in če tudi ne bo prišlo do kakšne ožje zveze, se proti novi Srbiji, ki nam je najbližja, na Balkanu ne bo dalo delati vspešne gospodarske politike. Prijateljstvo s Srbijo mora postati [aksiom v naši zunanji politiki, če se noče tirati državo v propad. Ce smo pa s Srbijo v prijateljskih odnošajjljh, potem se nam ni treba bati srbske luke ob Adriji!. Srbija rabi za svoj razvoj luko, zato jo popolnoma opravičeno zahteva in naj bo potem ta luka Ivan v Meduji, ali Drač, ali pa kje ob Egejskem morju. Alvjstrija, ki radi te zahteve po, svojih! S oficijoiznih listih grozi Srbiji in kliče proti Adriji prodirajočim Srbom svoj „stoj ! “, ’• dela s tem zopet t pogubonosno politiko balkanskega pro;tektorj(a in škoduje največ sama sebi. S tem neti Avstrija znova na Balkatau proti sebi sovraštvo, spravlja v nevarnost vse svoje interese in ogrožava svetovni mir. Ce bomo živeli s Srbijo v miru in prijateljstvu, nam njena Juka ne bo nikoli nič škodovala, 'Seveda z aspiracijami nemškega imperijalizma, ki hoče zavojevati Adrijo in noče o enakopravnosti narodov nič vedeti,1 je ta srbska zahteva nezdružljiva, Toda te politične principe moral naša Avstrija enkrat za vselej zapustiti. Narodi se ne dajo za vse čase potlačiti k tlom, to bi se naši merodajni krogi lajhko naučili iz najbližje — turške — zgodovine. Pride'-dan plačila in potem 1 gorje tlačiteljem! Dr. Šušteršič je v svojem, govoru, ki ga je imel v torek y delega-cijskem odseku za zunanje stvari, slavil slojne zmage balkanskih držav, ki nimajo zgleda, zmage, ki so ustvarile nov status gaio in ustvarile mesto Turčije balkansko zvezo, iz katere j se najbrže1 razvije ilirsko carstvo. Evropska Turčija mora popolnoma likvidirati. 'Najmanjši ostajnek turškega posestnega stanja v Evropi bi tvoril bacil, ki bi vedno povzročal nemire. Ni dovolj, da postopamo složno z našimi zavezniki, marveč mora se iskati in doseči jasno in lojalno sponazumljenje z Rusijo, Ni v interesu naše monarhije., Če ostanejo Dardanele zaprte, Tudi Srbiji se ne sme dohod k morju zabraniti. Največji naš interes je, da, se kolikor mogoče malo v balkanske zadeve vmešavamo. Poraz Turčije . pomen ja tudi:’ konee 'dualizma. Nemogoče je zdaj nadaljevati 'dosedanjo jugoslovjan- sko politiko, jko mejimo ob veliki slovanski državi, kjer vladata švjoboda in pravica, Jugoslovani v monarhiji, ki so za moč in slavo monarhije že prelili cele reke krvi, se odlikujejo z ravno tistimi vojaškimi čednostmi, s katerimi se odlikujejo njih bratje po rgiu v balkanskih državah, a lastne svobode si ne morejo priboriti. Dosedanji položaj je nevgdržljiv. Včeraj je gcjvoril v zunanjem offeeku dr. Korošec. Izvajal je : Jugoslovani so bili monarhiji in dinastiji vedno zvesto udani in sicer celo v takih razmerah, v katerih bi se bila uöanost vsakega drugega naroda omajala. (Pritrjevanje.) Mi hočemo ostati i nadalje monarhiji zvesti. (Toda monarhija mora Ju-goslc/Janom to stališče obešati' s tem, da jim ustvari kulturni in politični centrum. Ako pa se to ne zgodi, se utegne pro|ti! naši volji zgoditi, Jla se bodo oči mnogih obračale proti centru izven naše države. Jugoslovanska irefdenta bi bila tembolj nevarna, ker se je trenje med jugoslovanskim in italijanskim elementom razen nekaterih bojnih točk v nekem oziru z-ma,njŠalo in bi našle take težnje pri Italiji podpore. Politfika, ki gleda na to, da monarhijo obvaruje edi ne-Ie najvecie škode, je slaba. Ako hoče Avstrija na novo oživeti, 'mora gledati na svojo interesno sfero na jugu, a tej nalogi bo le kos, ako svoje Jugoslovane v njihovem nacionalnem ; stremljenjuf podpira. Politični pregled. Obnovitev trozveze. B e r o 1 i n, dne 6.' novembri^: (Listi javljajo., da sta Bethmann-HoUweg in dr. San Giuliano sklenila obnovitev trozveze pa: mnogo širši podlagi, kot doslej. Trozveza bo baje odslej slonela na načej/u : „Eden za vse, vsi za enegai.)“ 1 Cesarjev prestolni govor. Pri slavnostnem sprejemu delegacij je imel .cesar sledeči prestolni govor: „Z' odkritosrčnim zaidovoljst*/om! f in ( zahvalo vzamem vaše udanostne izjave na znanje. Odkar so se delegacije zadnjič zbrale,1 so se izvršili na Balkanu resni vojni konflikti, ki zahtevajo tud zvišano pozornost naše monarhije. (Z ozirom na dejstvo, da konflikti na Balkanu tangirajo velike interese, je s maj rati skorajšnji povjrateik urej^nihj političnih i)n komercijalnih razmer v bližnjem OJrijjentu za nujno potreben. JMoja vlada' bo, pripravljena / y popolnem soglasju z zveznimi kabineti v ugodnem trenutku se udeležiti akcije velesil, ki Stremi za restitucijo miru na Balkanu. V zadnji delegacijskl seziji so delegacije s pohya5|evredno požrtvovalnosti! dovolile za mojo armado in mornarico I izredne kredite, ki so ojačili pripravljenost obrambne sps monarhije, Tekoče zajhteve moje, vojne uprave se gibljejo v docela normalnih mejah- Le v svrho, da se končno že reši podčastniško vprašanje, (je zahtevala moja vojna u-prava nekoliko višje svote. Razmere Bosne in Hercegovine se vsled1 lojalnega 1 in patrijtotičnega zadržanja. prebivalstva mirno razvijajo. Bosanskemu saj-boru bo predložen bogat legislatorični delavni program, ki mu omogoča, da se peča s kulturnim in z gospodarskimi napredkom Obeh dežel. V prepričanju, da boste predloge, ki jih bo podafe skjupna vlada, skrbno in proviamo preizkušal^, želim vašemu delovanju najlboljših vspehov! in vas|l prisrčno pozdravljam. Poljaki. Lvov, dne 4. novembra: Vsepojijska stranka je včeraj zborovala. Navzočih je bilo mnogo poslancev in voditeljev ter raznih politikov, ki so razpravljali o mednarodni situaci. Varšavski pisatelj Par lički, ki je bil navzoč, je priporočal, da se posebna pozornost posveti Poljakom v Nemčiji, f ne pa, toliko onim v Kongresni Poljski (Rusiji). Položaj Poljakov v Rusiji ni dalje ko tako slab. Pač pa je žalostno v Nemčiji, kjer se bo treba začeti pečati scrutimi zakoni b razlastitvi Polja/kojv. Koncem zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki zahtev^ da Poljaki zar čnejo z drugačno — slovansko — politiko. Balkan. Bivši ogrski minister grof Julij Ahdraissy je v „Nene Freie Presse“ objavil ölahiek, V katerem dokazuje uvodoma, da je bila Avstro+Ogrska vedno še naklonjena balkanskim krščanskim državam. Po tem uvodu pravi gro,f Andr,assy, da monarhija ne more i sprejeti načela, 'da treba; obraniti v vsakem slučaju status quo. Ko bi Turčija- zmagala^ ne bi bilo dovoljeno, da onia podjarmi balkanske države ; v slučaju zmage Turčije bi bilo torelj moralo ostati pri status quo. Ce pa tnale krščanske države iz lastne moči popolnoma premagajo Turčijo, bi bil status quo absurdum. V zavesti svoje moči se te države ne odpovedo svojim aspiracijam. Ce bi bilja1 pa Turčija od nasprotnikov definitivno premagq)na,_ se mora vsaka krščanska država ojačiti v njžmerju s svojo zmago. Mi moremo' z r-azvojtem i balkanskih držav go-podarski le pridobiti. Cim bogatejši so Bukarest, in Beograd ! in i Zofija, tem bogatejša mesta ^ so tudi Dunaj in Budimpešta. Cim bolj izobraženi in napredni bodo naši južni sosedje, item naravne ji j© tudi naš kulturni in naravni napredek. Omenjajoč razmerje med Avstro-Ogrsko in pa Rusijo, Zaključuje grof Andrassy svoja-n tozadevna Izvajanja: Naj-ä interesi so tako malo egoistični interesi moni, oni tako soglašajo z interesi mime Evrope in prav razumevanimi interesi Rusije — sedanja ruska politika je tako zmerna in pametna t— da ne dvomim na možnost sporazuma! (Nikakor pa ne smemo brezobzirno vstrajati na stališču status fluo. Delegacije. Delegacije pridno zborujejo. iGovorniki se vsi bavi jo z balkanskim vprašalnjem. Izmed Slovencev sta govorila dr. Šušteršič fn dr. Korošec, ki sta o-ba vzbudila; veliko pozornost. [V odseke so se izvolili izmed Slovencev I sledeči poslanci : za j: zunanje zadeve in vojni odsek dr. Šušteršič, za zunanje zadeve in bosanski dr. Korošec, vojni d teck dr. Fon, dr. Korošec je referent bosanskega odseku, Fon pod načelnik vojnega odseka. Državni zbor. V proračunskem odseku l nadaljujejo' r naši poslanci z obstrukcijonistično taktiko. (Neprestano se vrše pogajanja, da bi naši poslanci svojo taktiko o-pustili. Naše prireditve. \ Kozje. V. četrtek, dne 31. oktobra t. (j., se je vršil prvi okrožni zadružni shod z at okraj Kozye v Kozjem. Shod se je radi neugodnih razmer še le letos prvo-krat vršil, la se je izražala želja, da se taki shodi prirejajo vsako leto* V načelstvo so bili izvoljeni gospodje: dr. Barle (predsednik),1 župnik St. Pivec! in nadučitelj E. Morìe. Sklenilo ,se je, da se prihodnje leto vrši okrožni zadružni shod v Bučah. Gospod nadrevizor (Vladimir Puše'n j (a k je govpril o raznih nedostatkih, ka|teri se tuintam najdejo ter dajal navodila ! za izpopolnjenje > naših zadrug. Po govoru se je vnela živahna debata, v kar teri se je zlasti povdairjalo, da naj se viedno strogo gleda na to, da se bodo vsako leto pregledala posojila z ozirom na stanje dolžnikov in porokov, še v to svrho uporabljala knjiga „[Pregled posojil“’, omenjalo, da naj vedno podpiše (zadolžnico kot porok še tudi žena, (razpravljalo f o potrebi ■ dveh { prič, ako stranka ne zna pisati itd. Nato je predaval gospod Vladimir P u Š e n -jak o posojilnicah in bankah in o postopanju poso-jlnic v slučaju vojske ter navajali, na kak način se naj zadruge pripravljajo za evenliuelne dogodke v bodočnosti. i j Loka pri Zidanem mostu. V nedeljo, dne 3. novembra, se je vršil že četrti okrožni zadružni shodi za Posavje v Loki pri Zidanem mostu. Kakor običajne}, so se zbrali) zastopniki skoraj vseh zadrug, kat eni so izvolili prejšnji odbor zadružnega okrožja ter določili, da se prihodnji okrožni zadružni shod vrši v Dobovi. Nato je podal nadrevizor gospod Vladimir P u š e n j a k razna važna navodila za poslovanje. Vnela se je živahna debata, jv kateri je pov-darjal gospod Cerjak iz Rajhenburga, da posojilnica v Rajhenburgu zahteva v ugodnih letih od posojilojemalcev, da vrnejo Četrtino glavnice, ker jje v interesu posojilojemalcev samih, kakor tudi posojilnice, da dolflvajo vsako leto nekaj glavnice nazaj. Govornik povdarja, da so napravili pri tej uredbi zelo dobre izkušnje in se vsestransko omenja, da je zelo dobro, zahtevati vsako leto od shrank, da odplačajo nekaj dolga. {Razpravljalo se je najdalje o zadolžnicah, predznambah itd. Nato predava ■ gospod ■ Vladimir Pušenjak o bankah in posojilnicah in nayaja način, (kako se naj zadruge pripravljajo za slučaj, j da se pokažejo pri nas posledice vojske na Balkanu. Raznoterosti. Umrl je včeraj dne 7>> novembra, zjutraj Častiti gospod Ivan Govedič, župnik pri Sv. Mihaelu blizu Šoštanja, v 68, letu svoje dobe. Rojen dne 29. avgusta 1844 y St. Pavlu pri Voljski, v mašnika posvečen dne 23. julija 1869 vi 'Mjariboru, je sjjužil kot kaplan pri Sv. Juriju ob južni želčznici, v Lučah, pri S\>. Martinu pri Velenju, v Artičah, v Mozirju, pri SV. Martinu blizu Slovenjgradca, pri Sv. Mihaelu tik Šoštanja ■ in od dne 8. septembra 1885 kot župnik pri Sv. Mihaelu tik Šoštanja, (Pogreb bo v soboto, dne 9. novembra, ob VAI. uri predpoldne. R. i, p. ! 801etnica češkega publicista). pine 5„ t. m. je slavil v Pragi svojo ŠOletnico češki publicist in Član gosposke zbornice Anton Otokar Zieithammer. Bil je èden izmed najintimnejših prijateljev Riegepja in je igral svoj čas v Češki politiki' oc$točifl(n!o vlogo. K njegovi 801etniei mu je poslal cesar lastnoročno pismo, v katerem priznava njegovo irajjno lojaliteto in njegov pajtrijotizem ter ga zagotavlja niadajlnjih njegovih simpatiji Naši bratje trpe ne samo na Balkanu, lihe narodne smrti gin e jo tudi najsevernejši Jugoslovani — koroški Slovenci in Slovenci ob štajensko-nemški meji. !Zia svoj rod prelivajo balkanski S/bvani svojo kri, mi pa ne bi utrpeli niti nekoliko desetic, da rešimo brate in zemljo izpod jarma naših narodnih nasprotnikov. Bodimo tudi mi požrtvovalni:, hitimo ko- roškim Slovencem in Slovencem ob šiajersko-nemški meji v prvi vrsti s tem na pomoč, da pokupimo kolikor mogoče veliko srečk na&ega obrambnega društva „Slovenske Straže,“ III. slovenski protialkoholni kongres je preložen z dne 17. novembra na dne 29, 'in dne 30. de. cembra 1912. Vzrok temu je ta, da sedaj vojska vso pozornost in zanimanje na*-se obrača. {Tudi je odšel gospod dr. Krajec, ki je imel haj kongresu predavati, v Belgrad na pomoč. Do ^ajkrat je upajnje, da se povrne in nam morda ve povedali kaj z.^tiimiive-ga iz Srbije, kjer je protialkoholno' ! gibanje ! močno razvito. (Kongres je tudi zato preložen i na božične počitnice, da se ga bodo lažje udeležili učitelji hi katehetje,, za katere bodo v pondeljek, dne 30. dec., posebna predavanja. Kaj bodo dobitki 1 pri žrebanju velike loterije „Slivenske Straže“ dne 18. novembra? V prvi vrsti bodo dobitki dragoceni kmetijski stroji in druge kmetijske potrebščine. Vrednost vseh dobitkov znaša 20 tisoč kron, glavni dobitek’ ima vrednost 5000 kron, drugi glavni dobitek ima vrednost 1000 K, tretji in četrti po 500 osfeli dobitki so po 100,, 50, 20, 10 in 5 K. Vseh dobitkov je 1554. Kmetovalci bodo pa imeli priliko dobiti med dobitki1 iza kmetijstvo zelo potrebne stvari. Kaj je prvi dobitek ? Kdor ne bi hotel za prvi dobitek — vreden 5000 K t— vzeti popolne tì'ne oprave 1 za tri sobe in kuhinjo, [obstoječe iz spalne oprav)e, jedilnice, salonske garniture, glaso-virja in kuhinjske oprale, dobil bo lahko 4—654HP bencin-motor, mdhtilnieo z dvakratnim čiščenjem in slamoreznico. — Kaj je drugi dobitek? Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 K je: i 1 vagon' sortirar nih umetnih gnoji), ( ali pa 1 gjarnitura za košnjo: stroj za košnjo, stroj za obračanje,, bralna, (— 1 Kaj je tretji in četrti dobitek? Tretji in četrti glavni dobitek v vrednosti po 500 K je : oprava za 'spalno sobo za dve osebi, ali 1 gepelj z mlatilnico, / ,ali stroj za košnjo. — Za mal denar lahko dobite dragocene kmetijske stroje in druge kmetijske potrebščine. Ena srečka samo eno krono! Pišite na naslov: Pisarna v,Slovenske Straže“ v Ljubljani. Nagovorite tudi sosedo in naročite več srečk skupaj ! Žrelbanje že dne 18. novembraI Za „Slovensko Stražo“ I je nabrala, ob- priliki srebrne ' poroke gospoda Simona in gospe Barbare Vezjak na Pr fearskem gospfpa Marijla Kancler iz Spodnje Poiljskave 12.20 K, Štajerske*. Mariborske novice. Dr. Pivko je našel milost v „‘Mjarburgerčinih“ očeh, Radi ustanovitve 1 liberalnega „(Maribora“ je „Marburgerca“ nekoliko prijela dr. Pidkota. !To( je tega „(UfjtrarajdikaJJnega“ Slovenca I napravilo' j majhnega in pohlevnega. Kakor poroča JMarlburgerea“ od dne 5. t. m.,, je šel dr, Pivko v Canosso. Hitel je k Jahnu zatrjevat, da on ni nikoli priporoča), naj bi Slovenci volili pri občinskih vojitvjah skupno s socialdemokrati. Čeravno čivkajo vsi vrabci, da so liberalci v Mariboru 1 vedno za zvezo j z rudečkarji, vendar korajžni dr. Pivko to zajnjka. iTo so junaki, ti liberalci! „Marburgerca“ psuje v zadnjih številkah, da, se mora človeku kar zagabiti, Vidi se, da so ji porazi njenih prijateljev Turkov povsem zmešali pamet. Povemo ji pa prijateljski, naj se pomiri, ker se bo mogla sprijaznit' Še z marsikaterim Vspehom Jugoslovanov. j Umrl je dne 7. novembra) 1912 v; koloniji obče-spoštovani delavec Jožef Gugnikar v; starosti 84 let. Pokojni je bil mož stare, ; dobre kforènine,, pdloČen kristjan, pa tudi zvest Slovenec; Vedno je bil naročen na Mohorske knjige, bil je ud podružnice „'Slovenske Straže“ pri Sv. Magda5jehi( ' in bil tudi jako delaven pri katoliškem delavskem društvu v Mariboru. Posebno pa žaluje za rajnim Vincencijema družba pri Sv. Magdaleni, kojega najdejavnejši ud, je bil pokojni od početkja, ko se je društvo u stap n vlilo, do svoje smrti. Kako pridno je hodili od hiše do hiše in nabiral za uboge. Nabral je zanje vsega skupaj najmanj 20.000 K. Ljubi Bog naj mu njegov trud obilno poplača, pogreb bo v soboto popoldne ob 4. uri. Maribor. Gašpar Goričan, infjnterist pri 26. deželno-briambov|skem pešpolku v Mariboru, je bil v nedeljo, dne 3. novembra, doma na Kumenu pri sorodnikih na obisku. Po noči ob 11, uri | se je hotel od postaje Falja peljati domov v Maribor. Ker je pa bil nekoliko preveč pogledal v kozare, je pri vstopu padel pod železniški voz in je prjišel pod kolesa, katera so mu, zmečkala, levo nogo. Goričana so odpeljali v Maribor in rešflni voz' j ga, je na ukaz c. kr. vojaškega zdravnika dr, Metzl/aI odpeljal'\ v; javno bolnišnico, kjer so mu še po noči morali levo nogo odrezati. Pred tednom dni je zginila kovačeva žena Grahova, Studenci, Wiesongasse. Stara je okrog 60 let.. Dozdaj so jo brezvspešno iskali, Kaj jo je gnalo od doma, ni znano. Govori se, da je po prepira z neko sosedo rekla, da gre in da je ne bo nikdar več videla. Št. Iljske novice. Zadnjo nedeljo popoldne se je blagoslovila) lepo prenovljena kapela luršjke Majrijje pri gostilni g. „Vračka tik velike ceste. Blagoslovil je kapelo domači gospod župrfik, 'ki je v lepem govoru pepai zgo-dovi na Lurda in čudežev tor v obilnem številu tukaj zbrane navduševal za zvestobo v katoliški cerkvi, za češičenje in posnemanjje Marije. Pri tej priložnosti je neko mlado železniško uradnišče, ki je prišlo pred kratkim sem, hotelo pokazati svojo pro-svitljenost. Pa njij si ja ne m|isli,, da ga je kdo občudoval, ko je hodil pokrit mimo kapele, jšai takih se danes veliko vidi. Ali zn abiti zato ni vzeli iz glave svoje „jeisenbanerske kape“, ken se je bal,, da bi se nekoliko posvetilo v njegovo glavo ? Ali še ve, kako ga je preli časom njggova gospodinja na cesti podila ? J|a, ja, taki mladeniči, ki po noči ne znajo najti gotovega kraja, naj ostanejo doma. Na našo slovensko šolo je prišla nova učiteljica, neka Rošker. Nam se čudno zdi, {zakaj ni Šla na nemško šolo, stanuje itafić prti1 nemškem nadučitelju Gordonu;, jest hodi v Südmarkhof, naj bi kar še tudi v nemški šoli učila. (Je pačil dobil 'Südmarkin „ofer“ S^du vredno pomočnico! Ljutomerske novice. Noršinci. Gasilno društvo v Noršincih priredi v prid nabave prepotrebnega orodja v nedeljo, dne 10. novembra, itombolo ! v prostorih gospoda Marka Vaupotiča v Noršincih. Zbčetek ob 4, uri popoldne. Pridite ! Žalostna obletnica. Dne.f 26. oktobra t. 1. je preteklo leto, kar je bil tu umorjen šolski sluga g. Pergar. Kakor znano, še do danes nimajo morilca. Čudno je le to, da se je že več osumljenih oseb odselilo v Ameriko. Pred 14 dneM' je zopet izginila neka osumljena oseba. Tolaži nas edino le rek: Nič ni tako skrito, da bi ne bilo keclaj očito. Cuber. V pondeljek, dne 4. novembra), je tukaj zgorela druga viničarija gospoda župnika Weixlajiz Sv. Križa. Nesrečo je povzročila najbrže zioibna roka. Priporočilo. Dobili smo semkaj narodnega me-darja in syeöa-rja gospoda Skjrajnerjal v’ hišo nekdanje gospe Thurmanove, teedaj (gospoda Severja, na glavnem trgu. Novi obrtnik se priporoča skalnemu občinstvu, Ljutomer. ÌZa „Slovensko Stražo“1 ; je 1 nabral Jožef Vršič ob prilik)' godo vari j a našega vjrlega pristaša gospoda Dragotina Novaka v Stročjiviajd 6 K. Bog živi ! Ljutomer. Ako se pelješ! po okrajni cesti iz Sv. Križa na Murskem polju f proti Ljutomeru, moraš skozi lepo vas Noršince. 'Tla nekdaj popolnoma narodna občina ' hoče postati v kratkem nekaka pred-straža posil'i|nem,škega trga ,„Lohnerka.“ Letošnjo jesen so se nekateri posestniki1 Itako daleč') spozabili, da pošiljajo svoje otroke v nemško šolo. Oh, zaslepljeni stariši. Ali menite res, da so vami prinesli seboj lotmerškl nemški pevci iz Norimberka trahtar? Ce vas je sedaj sram najše krasne slovenske šole, ki nosi ime našega presvitlega vladarja?! Ali-niste več ponosni na njo? Torej za župico in za cujnje se že gre, ki jo dobe vaši otroci na nemški Sori. Prihodnjič hočemo svetu razkriti one zaslepljene odpadnike, da jih boste poznali. Naš okrajni šolski svet pod predsddništvom g. Bouvarda pošilja nemščine nezmožnjjm strankam — samonemške dopise. Kako dolgo Še nas bodo otflast-va mučila z nemškimi dopisi? Zjahtevajmo, da se naš jezik 1 ne preziral ter se s slovenskimi strankami slovensko uraduje. Trboveljske novice. Huda nesreča. Z dne S, t. m. )se nam piše: Danes sta se ponesrečila pri tukajšnjem rudniku v vshodnem revirju rudarja, Janez Ziele nšek in njegov 181etni sin Anton. (Zasulo ju je popolnoma, na neznan način. Ko je prišel ob 9. uri’ dopoldne paznik na lice mesta, je našel velikajnsk nasip pred seboj. Ukrenil je takoj vse potrebno za odlivihieu pa do 6. ure zvečer ponesrečencev še niso dobpi t na dan. Oče je bil tu pri rudniku že 35 let, vedno vzoren in priden delavec, ter zapušča Še Štiri nepreskrbljene otroke , in obžalovanja ' vredno slaboumno | soprogo. Nad to težko izgubo, oziroma grozno nesrečo, naše rudarsko sožalje. Še le dan po nesreči so mogli izkopati njuni mrtyi trupli. 'Pokopana sta bila z vsemi rudarskimi častmi. 14dnevna plača. Nad tukaj na| novo upeljanim 14dnevnim izplačevanjem ] so naši rudarji! zelo 1 nevoljni. {Sedaj razvidiijo, kake bedarije uganjajo so-cialdemokOajtični voditelji, ki se vedno radi hvalijo, da samo oni vse dobro za delavce napravijo. Ravno 14dnevnja. mezdai je za nekatere delavce 1 vjeliko gorjje. Kaikor se še spominjamo, je bil naš gospod državni poslanec dr. Benkovič proti 14dnevnemu izplačevanju za rudnike,! pa1 socialčjemokratični poslanec Seitz mu je v državnem zboru t predbacival, da govori v korist rudnišjkib posestnikovi, a dajnes razvidi večina 'delavcev, da, je delafvski prijatelj. Po toči pa seveda ni treba streljati, jker tedaj je prepozno. O tem bomo še večkrat govorili. Drugi kraji. Le še nekaj dni je do žrebanja velike loterije „Slovenske Straže.,“ Dne 18. novembra bo nepreklicno žrebanje. 'Iz krajev, kjer nimajo Še srečk „Slovenske Strahe“, jih takoj naročite pri pisarni „Slovenske Straže“ v Ljubljani ! SrečkJa velja samo eno krono ! Dragučova pri Mariboru. ITukajšnji občinski, na novo izvoljeni odbor je zopet enoglasno izvolil] za župana gojspoda Jakoba Valentana in zì> Dom. 25. p Pent. (6. p E >iph.) et 4. Nov. De ea, sem. c. vir. oia. ut in Psalt. (et Dom. 20. p. Pent, not.) et ppr lc Com. S Gregorii Thaumat. Ep. C. in L. et M. Gl. sino 3. Or. Cr. . esp. de seq (ut ppr. ic.) com D un . (ppr. lc.) et S. Gregorii Thanmat. Ep. C. Compì, de Dom. un—......—..............................» Kupim vsako množino vinskih drož, polžev, suhih ,> gob, orehov _ ___________ ____________________ kakor tudi žito vsake vrste po Ni treba si glavo treti ! nalvišiih cenah ^ najboljše špecerijsko bia$o, Jožef Perko, Lajtersperg zanesljiva kaljiva vsakovrstna semena voščenih in drugih vrst sveč, dobivate zajamčeno solidne postrežbe pr se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina. Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu. Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko dražbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. ““IBkCIk Lojzka m Pepca Leon. Liniment mazilo, najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (1(tudi v znamkah). — Pošilja franko. Mesina lekarna pri c. kr, ,0r!u‘‘ v Mariboru Glatnl trg rte rofcvl®. 131 p. Pesniški dvor. 220 staroznani tvrdki flVIlan Jloeevar Celje tik farne cerkte. He pozabite Volno, sukno (štofe), cajge, modno X o fcfll periino blago, preproge, odeje, koce, m platno in vse manufakturno blago s 1 w it r« kupite najbolje in najceneje v domači trgovini e® e 3 a m & M. E. Sepec, 1 Maribor. Grajski trg. ioss* Burgplatz. Pristna srebrna ura K 7~— Pristna srebr. ura ženskaK7-— 1087 Pristna srebrna verižicaK 2-— Pristna srebrna verižica Kmetje pozor! V Mariboru Stolna ulica (Domgasse) je prva ljudska kavarna prenovljena ter je v taisti zopet vse snažno in v lepem redu, Tam se dobiva čaj, punč, kava, mleko in druge okrepčilne pijače, kakor tudi mrzla jedila po zelo nizki ceni. ’ Podpisani vabi vse kmete, kateri vozijo svoje pridelke v Maribor na obilen obisk. MATIJA OBRAN. damska K 3 40 Zlata ura . K 28-- Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal rapasirane ure po zelo nizki ceni. Očale! Budilke! Uhane! Urar, očalar in zlatar Fads Bureš Tegetthoffova cesta i«. 39. c** ■ ffeim jp> li Prevzamem vsa dela .g M eekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Mihael Dobravc v Celje Gospodska ulica 5. Centrala: Ljubljana« Podružnice: Spljet, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Podružnice Ljubljanske “ Delniški kapital: 8 milijon krOO. Rezervni zaklad tez K 890.000 obrestuje vloge na vložne Kreditne Banke v Celju. knjižice po od dne vloge do dne dviga. „„ ... Rent davek plačuje banka iz-svojega. CÌSfiO za ženske in snkno za možke obleket^ zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska raipoiiljalna R. Stermecki v Celju št. 301. Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesioniran vodovodni inštalater Ivan Rebek Celie Poljska aaliea št- 14- Se priporoöa zadrug/amj, občinajm, korporacijam in zasebnikom zia cenjena namočila, namreč za navadne, kakor tuda umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova it'd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi 'vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Briickenwagen), prevzamem iste kakor tudi, uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo fsltroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah. Vsi. ki ste skrbni možje in očetje ! ========== Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok? Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižico g. župnika Haaserja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. Ml OHO f Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče. J. O i O . prj vefjjh naročilih zdatno znižane cene. H5ST A. THEEHUY-aBALSAM edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan. Vsako ponarejenjer posnemanje in prodaja kakega dragega balaama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60. Lekarnarja Ä. Thlerry-a samo pristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in nagotovejšega učinka , .. -i -■ , . - pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet- Ü2üi!iy prsvy Bu.sam =jh> tvorih, odstranjuje vse tuje snovi 3 lik. U andéla siràie h telesa in radi tega dostikrat napravi 4 Thierrvho V Presradš operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pn starih "ll»V«VkV.SI»),ny ranah i. t. d. 2- dozi staneta 8'60 K. Nareči se : Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König. I I Matisno štupo, suhe gobe, jabolke namizne m za most, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno zrnje, ko-:: rnzno slamo od storžev, :: smrekove storže, vinski kameilf želod» krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo Veletrgovina s špecerij© e si m deželnimi pridelki Anton Kolenc Cüt Graška ulica št. 21. m label*! V najstarejši narodni manufakturni trgovini se usteci smrti gospoda Karola Vanič, Celje P Narodni dom 9 PfOdeja vsakovrstno blago, kakor: 3 možko [in žensko sukno, druki, oksforLi, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd. po zelo zollarsi cenil *** Velika množina različnih ostankov pod lastno ceno. KATOLIČANI! SLOVENCU H kateremu krojaču se naj obrnemo? K los. Maciih Maribor, Stolna telica i nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se pre. dšhOVlČM in slay, ebtfnstvu obilen obisk ; osobito se priporoča vse tu cenjenim odsekom „Orla“ za nabavo kompletnih krojev in vso telovadno opravo Orlovske znake itd. Imam nadalje veliko zalogo zim* Škiia črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn. Cene nizke! Delo solidno in vestno! Postrežba točna! Trgovina s špecerijskim blagom ] Poser Slovenci 8 Trgovina z moko in dežel, pridelki Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor: štrang, ujzd, vrvi, vrvi za perilo, mrež za seno in za o-:: troške postelje itd. itd. :: Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. : Ivan Ravnikar Graška cest a 21. Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza ia :: lakov. :: Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva :: semena. 22 Mat drobno! Točna in. solid.n.a. postrežba,! M» defedo! Eda«» iä štajerska nar&dna steklarska ila debelo! trgovina Sla Franc Strupi, Celje Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru ^ regi §fr@van$ zadruga z neomejen© zavezo. Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 41/,°/ , proti tri mesečni odpovedi po 4s/,°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. jnlija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poäti so postno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Bentni davek plača posojilnica sama. Posojila, s© dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5'/,%, vknjižbo in poroštvo po 58/,% na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoio last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne up© so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. Do žrebanja velike loterije „Slovenske Straže“ samo še nekaj dni! Žrebanje že 18. novembra. Hitite z kupovanjem in narocevanjem srečk. Vrednost vseh dobitkov 20.000 K. Srečka samo 1 K.