w gosp dar brtnišk m narodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. rov. den. Ljubljani v sredo 25. januarja 1865. Gospodarske stvari. Svarilna in poducna crtica vipavskim gospodarjem pa tudi vsem drugim kmetovavceni. čitati in izvrstne doklade njih, kakor so „Vinoreja Kemija so u y doíge in' ,,Povestnicaa Vertovčeva itd. noci. ker pozimi Lahko bi si nekoliko petroleja omislili, ker je dober kup in počasi gori, ne pa, da se pri ognji pripovedujejo kvante. Poklonil roják vas A. Žgur. K 2.) Ker se toliko drv na kmetih pokvari in gozda po nemarno poseče, utegnete že Vi gotovo Žalostna prikazen je dandanes na kmetih, da se to- pa Vaša mladež — doživeti še slabejih časov, kakor liko drv pokvari ; s tem pa se zatirajo gozdje in meje celó so in mlajšim se pripravljajo reve in težave , pa še beraška palica. Dokazati Vam želim, dragi domorodci: zdanji. Nespametno je , da se bahaste , ako imaste skladnico samih ravnih, po štiri sežnje dolgih šib na svojem borjači. Zameriti bi še ne bilo, ako bi stara ini slaba drevesa podirali. Al nobeden noče kakošne kljuke da zares z drvi slabo gospodarite: in kaj tacega na voz djati. Ce pa tudi kdo taka drva da s tem zemljo svojo ob gozde in meje priprav- domů vozi, ga imajo za norca, da vozi kljuke domů ljajte in svoji mladeži slabo prihodnost naprav- da jih ne bo mogel cepiti, ter pravijo ljaste; nasproti pa; r ? da oni imajo da je gozd velik zaklad , ki ga ima dežela se ž njim ravná kakor pamet veléva. 1.) Ce ste tako srečni ) ako sama taka drva, ki se bodo sama klala. Nespamet- gozd sečeste brez usmiljenja 9 neži, ki tako govoriste in r da ? vam ni treba mošnje da ne pomislite příhodnosti! Kleli Vas bodo Vaši 1 • v • JLJfc. J. »y V/^/ Ui V^VUl j UM \ Ciiil XI JL 11 k/C% JUL1VOUJU Hl IRISI y J\v LřUOtU V iiiauui UV1JLJ1I1 l^ZiCiil j VA Ci UlO t za drva odpirati, ne bodite zarad tega nečimerni in ne skrbeli za njih blagostanje. Doživeste pa lahko ko boste v hladni zemlji ležali , da niste bolje V ze Vi kvarite jih po nepotrebnem. Pomislite vendar, koliko sami ako ne boste bolje z gozdom ravnali, da bo še mora ubogo živinče z Vami vred trpeti, predno so drva huja burja po Ipavi tulila ter zemljo in hiše Vam od domá. Celi božji dan se žuliste za voziček drv in pri- našala. Ni treba mi druzih izgledov omeniti razun Krasa, dete vsi izdelani že v noč domů. Vaše gospodinje in kterega nekdanjo podobo in krasoto so sedanjih Kra- kuharice pa prav nič ne vedó, koliko ste trpěli za nje. ševcev^preddedje v golo in kamnitno puščavo spreme- One palijo in podnetavajo, kakor da bi drva sama iz nili. Ce si kdo količikaj podobo sedanjega Krasa v gozda jim v kuhinjo letela. Vi očetje pa tega ne vi- spomin vtisne, mu je gotovo jasno, kakošno škodo so zabivši vse svoje žulje in živinčetove muke. še vsedete se k ognju in se palite pri njem Vaše spodinje rekel pogo- ne kdanj i gospodarji naj so bili kdor koli — seda- sem navadnem ognji, ker ne vedó, njem Kraševcem storili. Izruvali so za nekoliko belega kuhajo pri krešu, ne pa pri denarja stoletne hraste, na kterih danes mogočne Be- da ne potřebuje lonec netke stoje. veče gorkote, kadar že jed v njem vré, kakor tolikšne »v^v, ^ jv^va v lij^iAj. ivarvu! tvimouu, Da jim burja pozimi še celó zemljo odnaša in da da ne jenja vreti. Abote mislijo, da se poprej skuha, če poleti pomanjkanja vode trpé, so njih preddedje krivi, tuđi potem, ko je že v loncu zavrelo, Še bolj podpalijo. ki so prodali za minljiv denar blagostanje svojih mlajših. 3.) Većega zaklada dežela nima, kakor če ima se ve da prav Kdor trdi, da ženska ne potřebuje _ r______^ ____^^ po domače — poduka iz fizike in kemije, to je, nato- lepe gozde in lepe meje. Gorjé pa tišti deželi roznanstva sploh, naj gré na Nanos mravljince kopat! drv zmanjkuje. Gozd nas varuje silne burje, ki bi ? ki Da lonec ne potřebuje veče gorkote kakor tolikšne, da vrè, kaže nam gorkomer dosti jasno. Na njem vidimo, bi nam vse poljske da voda pri 80 stopinjah R. prične vreti in da je ni raško palico. zemljo in vse odnesla, ako bi ji gozd ne bránil. Odnesla pridelke, ter spravila bi nas na be- moč , ako je čista, kar se godi naprej na višo Ko bi gozdov ne bilo, bi nam suša po^ ? je se pri kuhanji le toliko neti , da V loncu zmiraj vrt;. uajt; , ua, uiauui pu bum ill siuucuu vjvijuu vol vi valili, Vse, kar sega čez to, je kvarjenje drv. — Kaj pa zve- vendar šumljajo, ki so nam v vsakdanjem življenji ne- stopnjo gorkote spraviti; leti vse popalila, da ne bi imeli pridelka, kajti gozd prememba v puh. Tedaj naj pošilja poleti hladno roso na naša zemljišča. On je, ki vrè. daje da hladni potoki in studenci vkljub vsi vročini ceri ! Ce stopimo v hišo bornega Ipavca, zagledamo na obhodno potrebni. Listje namreč, ki z dreves v jeseni ognjišči za zglavnik tako veliko čornjo, da jo komaj na tla pade, vzame dovolj mokrotě v se ter pospešuje, eden v kuhinjo pribantraži, in pa toliko polén na ognji, da nam vode ne zmanjkuje. Skoda je tedaj in nespa-kakor na krešu sv. Ivana. Okoli njega pa tiči druži- metno, ako se čisto vse listje iz gozdov za gnojilo ■MB WM WĚĚ ■ H M " ■ I mca A m v% m& W w» Vf» A W Vf U V% w t.* \/ A k U I V-/ ^ l^W V M> ^ JL Vi JL VI JL JLX1 V V 11 W J K V JLX, V KJ V V^ JL V/ %J \/ V k/ V/ A A ^ VI A M ^ V ^ ^ w — Q--- kakor bucele v panji. Koliko bolje bi bilo, ako domů izvozi ; kajti listje , ki v malo letih segnjije si Vi očetje nekoliko mošnjo odtisnili in raji si peč jako dobro gnojilo gozdom samim. Daje narn gozd omislili. Desetino drv stavim, kar hoćete bi si drva za domačo rabo, in mnogo druzeg n a lesa se iz prihranili. Kako lepo bi bilo, da bi bila vsa družinica njega v daljne kraje izpelje , iz kterega se marsikako v izbi in poslušala vašega mlađega sinčeka „Novice" orodje za pohištvo in obrtništvo napravlja. Koliko, zveri 26 se redi v gozdu > ki bi nas bilo. nadlegovala, ako bi Ker pa raznovrstne divjačine gozd redi ga ne ho d ij o ni to zdálo nic; ostala je zmiraj napačna podlaga, po kteri so se davki merili, in to je kor eni na vseh pre- ? vlada sama to, in že več časa lovci nad nje, da nam marsikak košček okusnega mesa napák. Previdila je podajo in kož za našo zimsko obleko. Tedaj tudi vdarja ministerstvo denarstva, kako bi se dala namesti zveri donašajo dovolj činžev v deželno škrinjico. — napačne stare podlage osnovati pravična nova. Vse dav- Gozd podpira tudi kup čij o. Kjer pa kupčija in po- kovske zadeve je dalo po posamesnih krajih in deželah Ijedelstvo cvete , tam je tudi blagostanje na visoki sto- preiskavati, in ko so se zemljišča z zemljišči, Vsakdanja skušnja prnji blagostanja veseli, stoji pa nas uči , da narod, ki se kraji Iz vsega tedaj je jasno tudi na visoki stopinji omike. izračunilo, se je s kraji, dežele z deželami primerjale in seje vse v številkah ) da so zaklad bolje příhodnosti in više omike. gozdje čedalje bolj kazalo, da korenina j naš to je, največi podlaga je slaba, na ktero je zidano davkosko poslopje. Pazite potem takem, dragi gospodarji, da se gozdje Sto let je že in skor se vec lago , kar so osnovali to pod-ktera nikakor ni več primerna današnjim časom. ne pokončavajo, marvec širijo. Vaš trud in um ne bo Koliko se je v zemljiščinih pridelkih različnih deželá Vam samim v příhodnosti kořistil, temuč tudi za- našega cesarstva od tistih časov premenilo ? namci Vaši se bodo Vas spominjali hvaležni, ko Vas bo že hladna zemlja krila. kakošnih prekucij smo doživeli v preteklih letih v obrtnijstvu îouutt a kj lu ij c* i\i na. 1Q kupCIJStVU , - xvcv j jo o^icujcuiiu v uia^u , rvi. Ne mislite pa, da te moje besede veljajo le kme- izdeluje roka ali ga izdeluje mašina! Tudi državne raz- kaj se je spremenilo v blagu, ki ga tom ) kar se tiče pokončevanja gozdov ) namenjene mere so dobile vès drug obraz, kar je tlaka in desetina so prav tako tudi grajščakom, kteri so včasih huji nehala, obrtnija svobodna postala, so colne meje padle mojstri v tem, kakor borni kmetič! med avstrijskimi deželami in je tudi prepoved prekli- cana, ktera je poprej branila tujemu blagu pot v cesar- Sladkorna pesa na Kranjskem. Preteklo leto sem seme več plemen sladkorne pese na vrtu tukajšnje c. kr. kmetiške družbe sejati dal in takega semena tudi na kmete za poskušnjo poslal. Gospod dr. Pohl, učenik kemije na Dunaji, je razkrojil ske dežele. Pri vseh teh velikih in važnih premembah, ki so toliko prekucnile svet, ostale so vendar davkovske po- > kakor na priliko 1850. leta na Ogerskem in Tudi (analiziral) nekoliko tega pridelka. tega delà poprijel, da bi zvedil: koliko odstotkov liščin. (procentov *) sladkorja ali cukra na Kranjskem pridelana davkovsko pesa v sebi ima. Skušnja je učila, da po preiskavi stave zmiraj po starem, in če tudi se je kaj premenilo v njih, Erdeljskem, niso bile te začasne premembe následek jaz sem se tehtnega prevdarka, ampak sila časa in njegovih oko- poprejšnja stoletja sega tedaj naše dosednje zastarelo, da se ne vjerna več merilo, ki Je ki je na na- dr. Pohlovi ima š lez ka sladkorna pesa nesini (Gerollboden) tukajšnjega vrta c. kr. kmetiške družbe zrastla, 7 in s sedanjim časom in s pravico Iz tega se samo po sebi kaže, da je treba p r e n a- 66 ,oo odstotkov in 100* sladkorja; ogerska Po moji preiskavi pa sladkorna pesa pa ima šlezka sladkorna pesa , ki je na nanesini zrastla, od- pe-od- în /IO odstotkov sladkorja, ogerska pa stotkov sladkorja. Šlezka sladkorna pesa. in ki v v • sceni ilovici na Dolenskem izrastla Je 10 na ima in 10 stotkov sladkorja, ogerska sladkorna pesa v isti zemlji pa 8 in °/10. Ker je lansko leto bilo vreme na Kranjskem pesi zlo neugodno, je gotovo, da bode druga leta pri boljem vremenu sladkorna pesa na isti zemlji sladkorja imela kakor lansko leto. več Prav bi bilo, da bi se tudi letos na vec krajih na redbe in sicer prenaredbe čez in čez, skozi in skozi. Prava in praktična pot, po kteri naj bi se davkovske postave prenaredile, da more ljudstvo zadovoljno biti, se najbolje po te poti spozná: da se na tanko preišce vzajemni upljiv, ki ga ima dosedanja davkarija na današnje kmetijstvo, obrtnijstvo in kupcijstvo v posamnih deželah in soseskah, in če potem na vse te sedanje gospodarske okoliščine položimo merilo znanstveno potrjenega dav-kovanja, da tako iz vsega tega potem moremo presoditi veljavo davkovskih prenaredeb. Kako ministerstvo denarstva to misli doseći, bomo povedali drugi pot. (Dalje prihodnjič.) Kranjskem za poskušnjo sladkorna šlezka pesa ** sa- dila ; posebno pa je želeti, da jo na Hrvaškem in v Jugoslavensko slovstvo. Slavonii poskusili, ker te deželi imate veliko dobre pa malo obdelane zemlje. Edvard Pour, tehniški kemičar. * Paul Jos. Safařik s Geschichte der sïidslavischen Literatur, aus dessen liandschriftlichen Nachlasse her-ausgegeben von J. Jiřiček ; II.. illirisches und kroati j prenaredbi davkov. Ker zraven druzih vzrokov je tudi osnova, po kteri so se dozdaj pobírali zemljišcini, hišni in vsi drugi tako imenovani direktni ali neposrednji davki, zeló napačna, ni tedaj čuda, da tožijo posamesni ljudje kakor tudi cele dežele, da so davki preveliki in da niso po pravi razmeri in pravično razdeljeni. Ce tudi so si dotične uradnije sèm ter tjè prizadevale, kakorkoli zlajšati to ali uno, vendar sches Schriftthum. Prag 1865 Kakor je Šafaříkova zgodovi lovenskeg Da se manj izvedeni bravci ne spodtikajo nad besedo ,,od-stotnikov", jim po domaće poveino, da take skušnje se delajo tako, da se vzame stvari, ktera se preiskuje, 100 delov, to je, 100 funtov, in kemikar zdaj s pomocjo svojega orodja, ki ga ima za preiskovanje, pozvedá, koliko funtov je cukra, vode ali druzih stvari v Í00 funtih pese; će najde, da je 5, 10 ali 20 ali kolikor koli fuatov, potem pravi , da je v njih slovstva od začetka do 1830. leta razveselila nas Slovence , ravno tako dobro bode došel tudi imenovani II. delo i lir ske m in hr v ats k e m slovstvuod začetka, to je, od 12. stoletja do 1830. leta našim bratom Jugoslo- vanom in vsem, ki se pečajo s slovansko literaturo. Akoravno bi bil tudi ta del, kakor izdatelj tudi sam pravi, veliko ugodnejši in bi bil marsikaj truda prihra-nil in delo jako zlajšal njim, ki so sledili zlasti po starjih delih jugoslavjanske literature, vendar bo pa tudi v tej knjigi vsak slovstvar jugoslovanski marsi- ktero dobro zrno našel. delil Safařik je zgodovino jugoslovanske literature raz- del obdeluje ilirsko, drugi hrvat v delà u^iii v u v a uv^ia j x • uv>i u^uuiuju axai. ^ sko slovstvo in ravno tako tudi pisatelj v vsakem Pis. *♦ 1° latinàêini Procentov> ke;:!t0 delu tako obdeluje tvarino, kakor smo svojim bravcem povedali pri zgodovini slovenske literature) namreč v prvém oddelku našteva pisatelje, v drugem pa vreduj se pravi po latinski centum. Na vrtu kranjske kmetijske družbe bo dobil semena Šle z ke taki ceni, ktera ni dosti pese, kolikor ga bo kdo hotel, po visa od navadne. Vred. knjige v 9 oddelkov, in jezikoslovje, govorništvo poetično in prozajicno , iguuuvujy m i* ^ lu i j v j-»* oj ^ , xaiv»- ^««^»uv «i» v*. »v.v? » « droslovje in redništvo , matematiko, natoroznanstvo in je po prirodi v razpad in pogin obrtnijstvo, zdravilstvo, pravdoznanstvo in posJednjic delom pokazal še ie pravo pot duševnega napredka , — Vuk mu je dal pripomočke na zgodovino in zemljopisje ffio- dôbe duševno živel! A telo, v kterem duha Vuk ni, obsojen je s pismom in U L/1 LUI I O í v V , ^Uiamunv/ , 11« • ** ^ ~ m ^ v F ^ ' " p ~ — — "j * —- ------ i-------- bogoslovje. Pisateljev nam našteva: a) iz ilirščine od svojemu narodu 12. 15. veka y iz 16. 55 kj , iz 17. 81 [ iz 18. 167; iz ivau , oi «»vj« ^niiivuuuot , ivvui i ïov> ůuaj* iz hrvaščine pa iz 16. veka kakor oštra sabla, če bi tudi bila starokovka Kraije roke, zagotoviti si svojo prihodnost kteri vec zdajo 19. do 1. 1835 pa 70 3, iz 17. 10; iz 18. 68, in iz 19. do 1832 45. vica Marka. Vuk je razvil zastavo duševnega napredka vsacem pisatelju so zdaj dalje zdaj kračje crtice iz in ugladil narodu svojemu pot, ki ga pelje v kolo iz- življenja dodane. obraženih narodov. Kakor Mozes drugi je narodu svo-jemu v mrtvi puščavi nevednosti odprl bistri studenec imenovanem času se je ta reč vse drugače za- narodnega življenja. Skozi pol stoletja je neutrudljivo suknila, kakor pravi Jiřiček v predgovoru. Pisatelji žrtoval vso svojo delavnost koristi, slavi in časti svo- Leta 1830 je tudi res tako bilo, kakor Safařik pise, po Jega se naroda. Na potem Hrvaškem, na priliko y , je mogel Gaj, ko je Vuk délai na vesoljnost, osnovati v hrvaške kraljevine, zatajivši svoje narečje, poprijeli so se blagoglasnejšega, po Dubrovniških (Ragusaner) slavnih pesnikih izobraženega in njihovih nasledovavcev v trojedni kraljevini sedanji jezik književni. Kaj neki bi Dalmacii in Slavonii, kterega narečja so " " " " " """ ............. se, hvala při- bilo s Hrvati in Srbi, ako bi jih bilo 1848. leto našlo zađevanju Dositeja Obradovića in Vuk Štefanovica Ka- v stari duševni nemarnosti brez vzajemnega jezika knji- tem se je stalni kamen ževnega? Velikansk korak smo storili naprej na Vukovi roči. radžiča, poprijeli tudi Srbi. vložil enemu književnemu jeziku y ki se v pisavi latinici in cirilici) loči; v knjigah pa še tudi veje različnost po vernem obsegu. In v tem jeziku so že tudi šolske knjige tiskane v Dalmacii, na Hrvaškem, v N a z aj vec ne moremo sedaj. On je zasadil ponosno drevó narodne omike. Slava mu na veke ! To je Vuk Stefanović-Karadžić narodu srb- Slavonii, v vojaški Granici, na Ogerskem in Primor- skemu in hrvaškemu, to všemu Slovanstvu. skem. Je Ta vzor zedinjenja jugoslavenskega slovstva da imel Safařik pred očmi, a zdelo se mu Je takrat ; ničila ! prazna misel. In vendar se je tako kmali vres- In ravno iz vresničene te ideje izhaja, da Miklosić v svoji vseslovanski slovnici nic vec ne vé v ilirščini Al, bratje, kaj smo mi storili, kaj je narod storil dobrotniku svojemu? Za Vuka, dokler je živel, nismo storili ničesa. Svoje žive dni je daleč od domovine svoje bival in zdaj počivajo kosti njegove v ptuji zemlji. Přišel je cas y da povrnemo y kar smo zamudili! Sedaj bratje r in hrvaščini, temveč pravi, da spadate ali k srbščini delajmo , da pridejo na svetio tudi tista nje-alinovoslovenščini. gova delà, ktera niso še natis nj ena, pa sča- Rabo velike hvale vredne knjige pridjana imenika soma tudi tista, ki so bila že natis nj ena, pa pisateljev v abcednem redu jako polajšujeta. Zivo priporočamo vsacemu, ki se pečá z jugoslavenščino. J° so pošla y da narodu taka korist doide iz truda veli- Vuk Stefanović-Karadžić ! kega njegovega pisatelja. Pa spominjati se moramo tudi žalostné g a stanja vdove Vukove, 67 let stare., njegovega, unučica Pismo, podp na Dunaj njegove vdove hčere in nejakega kajti Vuk je živel in umri v zeló revnem stanu. Mnogi in Zagrebu od treh so mislili, da skromni Vuk je přemožen, ker ni nikogar Al ni veljavnih mož: c. kr. dvornega svetovavca Ognjeslava nadleževal, da bi mu bil odprl blagodarno roko. Utiešenovića, prof. dr. Fr. Miklosića in dr. Jovana Su- bilo tako. Zmerno podporo, ki jo je dobival iz Srbije in Rusije, potrosil je lahko za živež svoje nekdaj obilne rodovine in mnoga potovanja znanstvena in izdavanja botića , prisednika sodbenega stola sedmorice, hodi sedaj po slovanském svetu in vabi rodoljube vse, kterega koli kolena slovanskeg y naj se udeležijo národ svojih knjig; přišel je naposled v tako zadrego y da je kripcije, po kteri se imajo na svetio dati delà pre- moral prodati dragocen prstan, častni dar cesarja Fer- slavnega rajnega Vuk Štefanovica-Karad on zadeva b tudi Slovenci! tudi na naša vrata trka ta poziv )r jugoslavenske literatu puščeni rodovini Vukovi. , ki si je na y kajt ? p o m c Cuj te pa dinanda, da je poplačal tiskarnino. 771etnega starčeka je vse tako potrlo, da zboli in se vleže na smrtno po- Duhá mu ni omamila bolezen telo pisal prislovico kaj govori ta poziv čelo moglo. Zapusti! je dolgov, ktere je rodovina je one-popla- za- dali Narod, ki ne zna ceniti svojih velikoumnih máz in del njihovih, ni vreden, da se mu rodijo čati mogla po veledušni podpori Njih Veličanstva, ki je 1000 gold, poklonilo vdovi. Da se dvojni blagi namen doseže: izdaja namrec govori tako: „Zapustil nas je najzaslužnejši poti kakor ta Vukovih del in podpora nakloni rodovini y ni m delavec na polji srbské literature, neumrljivi preroditelj njen " ~ ; da druge se stroški za tisk vseh Vuk- y oče Vuk Stefanović Karadžič Vuk narodu srbskému, kaj je vsemu južnemu Kaj je vsemu druzemu slavenstvu, moremo dovoljno presoditi le tedaj, na 15.000 gold, ako se obrnemo na preteklost nazaj. Srbski narod kakor vsa druga plemena jugoslavensk ovih del poplačajo po narodni subškripcii in tiskana delà izročijo vdovi njegovi, da jih prodaja sebi na dobiček. Stroški so prevdarjeni si ta cilj in konec se odprè s tem pozivom národna že v sta- subškripcija, in prosijo se vsi rodoljubi in prijatli pra- rodavnih časih osnoval temelj državnega življenja svo- vega narodnega slovstva, da, kolikor morejo, daruj ej o jega in dokazal je svojo živo ljubezen do svobodě in v rodoljubni namen, in to dajo na enkrat ali v čve- vere Jézusové v petstoletnih krvavih bojih. Branec obé terih enacih obrokih (brištih) od leta 1865 do 1868. te svetinji svoji je dovršil junaška delà, vredna naj- Imena podpornikov se bojo natisnila v kteri Vukovi slavniših narodov svetá. Al omika njegova ni mogla na polji slovstva (literature) do naše dobe razviti zedinjene, visocega namena knjigi. vredne moči v občnem V»1 • • ju, viov^ga uauicua SlljajO ua „vjiluui zjch i^uayaujc v uauviu uvi » x v^v» ^v^-l v v;uv;u0ui, tyčili, narodnem, knji- c. kr. dvornega svetovavca Utiešenovic-a na ževnem jeziku, po kterem se še le narod edini čuti Dunaj, hoher Markt Nr. 5, gotovi denarji pa na Zagotovila darov ali vsaka druga pisma naj se po- odbor za izdavanje Vukovih del" v roke zivem in misii in delà v pravém narodnem duhu. Srbski „bankiersko hišo" (Banquerhaus) Simon G. Sina na narod y kakor ostala jugoslavenska plemena, ni do one Dunaj. « Vsak naj natanko zapiše svoje ime ; kaj je, kje stanuje, in koliko daruje ali na enkrat ali v obrokih. Že so darovali svetli srbski patrijarh S. Maširević in svetli biskup diakovaški J. Strosmajer po 1000 gld., biskup bački Platon Atanatkovic ,,za sedaj" 500 gold., baron S. Sina 300 gold., M. Ožegovic 20Ó gold., baron A. Vranicani 200 gold., Og. Utiešenović, dr. Miklošic, dr. Subotić, Ivan Kukuljević, S. pl. Kuševič, N. Krestic in drugi po 100 gold. Že se natiskuje 5. vezek srbskih narodnih pesem. Po odločni želji Vukovi, razodeti še o živ-Ijenji njego vem, prevzame prof. dr. Miklosic revizijo tiska v duhu jezika in pravopisa dosedanjih Vukovih knjig." Slovenci! tudi nam veljá ta poziv; stopimo tudi mi v koló blažih namenov nam na čast in v slavo jugosla-venskega slovstva! Nimamo sicer obilo zlata ali srebra; al saj z malimi doneski kažimo dobro voljo! Zabavno berilo. Novela. (Dalje.) Solnce se je bilo nagnilo k zapadu, ko sem jeseni istega leta se ravno po istem potu vračeval iz mesta N.....proti domu. Gredé po prijetnem gaj- Čeku vsedem se zopet na znano klop , da si nekoliko spočijem. Tiho Šepetanje med dre vjem probudi moj o pozornost. Vstanem in tiho slušam, kaj bi to utegnilo biti. In glej ! na drugi strani šume blizo sebe vgledam na rušnatem počivalu sede dve osebi, ki pa mene niste bili zapazili. Bila sta mládenec in deklica v tihem razgovoru. Deklica, držeča v desni roki knjigo, v tem, ko ji leva počiva na rami mladenčevi, je bila visoke rasti; črni lasje so se ji kodrali krog sneženo-belega vratu, in milo je pogledovala s svojimi modrimi očmi poleg sebe sedečega mladenča. Pa tudi mládenec, srednje visokosti in opravljen odlično po vojaški, je v zalo devico vpiral prežareče oči, iz kterih se je koj v prvem hipu brati mogel čut srčne ljubezni. Kakor kamen sedim in si skoraj dihati ne upam. Zdaj prime mladi vojnik deklico nježno za roko ter ji spregovori: „Jelica, dušica moja! žalostna ura ločitve nastaja. Služba, poštenje in domovina me kli-čejo v boj. Zamorem se li, dušica moja, zanesti na sladké tvoje besede in obljube? Bode me li o vrnitvi moji osrečila zvesta tvoja ljubezen? Se boš li znala zoperstaviti napadom in mamam, ki pretijo nedolžnosti? Hočeš li zavarovati čisto in vdano srce svojemu zaroč-niku? Vedi, dušica, da si mi ti solnce življenja mojega, da na tebe stavim in pokládám vso srečo in prihod-nost svojo , in da brez tebe je ne najdem pod solncem stvari, da bi me razveselila. Govori tedaj , Jelica ! morem se li zanesti na tvojo zvestobo ? — smem li na kreposti in udanosti tvoje ljubezni zaupljivo osnovati srečo življenja svojega ?" ,,Zanesi se, Bogomil, ti edini dragi moj!" — s solzami deklica spregovori — „zanesi se na mene, ker tvoja sem in tvoja ostati hočem do groba; prisegam ti—" Sledečih besed, govorjenih med potokom solz, nisem mogel razumeti. Jez pa, nehoté skrivni svedok sve-čanega tega zarocenja, zdajci odpravim se tiho dalje, da bi s kakim ropotom ne rušil nježnih časov prve ljubezni srečnima zaročnikoma. Ozrvši se še enkrat na mlada ljubovnika vgledam, ko si ravno srečni pa zeló otožni mládenec prs tanu je lepo devico, kakor je namreč pri Jugoslovenih navada, da o zaroki ženin natakne prihodnji ženki prstan na roke. Predpustom sledečega leta sem' potoval v mesto Z—. Dospěvši že o noci tje najdem na ulicah in v gostilnici, kjer sem prenoćiti hotel, vse živo in veselo, vse v svitlobi in blišču. V veliki, lepo okinčani in sjajno razsvitljeni palači nasproti naše gostilnice so ravno ob-hajali venčanje (ženitnino) bogatega plemenitaža s krasno deklico, na glasu v celi okolici zastran lepote njene. Pri vecerji se snidem v gostilnici s znanim nekim gospodom , ter po jedi zapalivši smodko stopiva k oknu gostilniške dvorane, da bi si v razgovoru kratila čas in tudi pregledovala sjajne svate, kterih je v ženinovem domu kakor tudi v naši gostilnici in po ulicah vse mr-golelo. Na spanje v takem hrušu in trušu še misliti bilo ni. Kočija za kočijo je dovažala vesele goste iz bližnjih in daljnih grajščinskih dvorov deloma naravnost v ženitvanski dom, deloma pa v našo gostilnico, da bi se tukaj nastali in za siovesnost preoblekli. V ženinovem domu vršela je glasna godba, in svatovska družba šukala se je že v živahnem plesu. Slednjič godba umolkne, družba se nekoliko raziđe, plesavci pa spre-hajajo se po sjajno razsvitljenih prostorih, zamaknjeni v iskrene pogovore. — In v tem hipu se ravno nama nasproti v ženitvanski dvorani odpre okno, in k njemu stopi dvoje svatov. O polni svitlobi ženitvanske in gostilniške dvorane se je moglo vse popolnoma razlo-čiti: gospodič na unstranem oknu, brisajoči si z ruto čelo, bil je mládenec, opravljen po najnovejšem okusu, šibkega trupla in rumenkasto-bledega íica. Z njim roko v roči je bila pristopila k odprtemu oknu mlada gospodičina visoke rasti, crnih las in modrih oči, čarobna resnična lepotica. Bila je v najbogatejšem lišpu, zaža-rena od plesa v lica, mahajoča z vetrilom, koprné po čistem hladilnem zraku. » Glej, glej , ženina in njegovo mlado nevesto!" — reče mi natihoma prijatel moj. V tem trenutku pa pridruži se nama nek mlad oficir, ki se je bil ravno pripeljal s pošto in tudi ustanovil se v naši gostilnici. Zavzet tolikega hrupa in sjajne blišave, in čuvši najini razgovor pristopi k nama na okno, uljudno naju pozdravljaje šaljivo pristavi, da tudi on je željen poznati novozaročene v sosešcini, okoli kterih se je združilo toliko svatov. Na te glasno in veselo izgovorjene besede mlada nevesta z une straní vsa iznemirjena obrne pogled svoj na mlađega poleg naju stojećega vojnika in zapazivši ga, ime Bogomil! zavrisne, in omedlevša zgrudi se v naročje svojemu ženinu. (Kon. prih.) Pisma slovenskega učenika svojemu bratu. (Dalje.) 15. Pismo. *) Pod Ratitovcem na Gorenskem. Da si, dragi brate! čakal od lani do letos mojega pisma, ne bodi hud; če pa si, primi za to in za vse drugo odgovornega vrednika. Pripeljala me je pot, kakor že veš, v Holomuc, iz kterega so Nemci „Olmiitz" skovali. Ravno je vrlo častitljivo odmeval od stolpa nad-Škofijske cerkve glas vélikega zvona, ko sem bil stopil med holomuška mestna obzidja. Prvo opravilo mi je bilo zdaj, poiskati si preljubega prijatla svojega. Sreča mi je bila mila, da ga kmali staknem. Povej mi vendar kršanska duša — me vpraša po prvem pozdravu — kako da tako daljo le sèm priđeš?" Komaj mu o'dgo-varjam na vprašanja: kdaj, kam, odkođ? kako to in uno in tretje in sto druzih reči. 1 .11 .i-i ■ II ■———M^» *) Nadaljevanje iz lanskih „Novic", ki se je zoper našo voljo zakasnilo. Vred. 2Í> Brez pomude nastopiva potovanje, da v naglici ogle- svetišču so prekrasnega, novookusnega značaja, kakor dam holomuške znamenitosti. Prvo Je i da me pelje v šnega doslej še nikjer »nisem vidil. Orgie Mavricijeve cerkve so najveće na Moravském in štejejo 60 spreme trdnjavo „Fort Tafelberg" imenovano, kjer bivajo vjeti poljski begúni, kterih je bilo takrat blizo 800 zaprtih ; nov; tudi njihova zunanja oblika je neskončno okusna. od tod se razgrinja najlepši pogled na mesto in daljno Pa tudi sloveče zvonilo ima ta cerkev; veliki zvon okolico moravske dežele. IV,v, vi^v^. ,,Devica Marija m^uuvau, iv>uia xt^ ^vutu y . vcofti Memo raznih trdnjavinih obzidij in prekopov pri- še nisem nikjer vidil in mi je bilo posebno všeč, je deva zunaj mesta in stopava polagoma na zmerni holm, bilo to, da pri vhodih cerkvenih namesti kroplinikov ? imenovan, tehta 133 centov. Cesar tudi ViV f L« "MLI V«J JLX4 VU tw JL i^L w W w V*. » V« JJ^ Vil^^ V «-V KAi CJ LU V JL JL A t M.M. \J X 4JLJ J M11V7 KJ KJ J U Ui 1 1 ▼ XX V Vil UL VV1 Ui T VU1 XX XX b« L-U UUVi XX X UJ^lilllLXU Y ki se dviguje na zapadni strani. Nič nisem vidil razun stojé veliki angeli, ki blagoslovljeno vodo držijo v malih posodicah. Od tacih naprav, kakor so viditi v tedaj grica pred saboj , in vendar mi je prijatel trdil, da Mavricijevi cerkvi, se res Slovenec ne loči lahko, bližava eni najvećih unanjih predtrdnjav. Kar prideva res do moćnih zemeljskih nasipov, za kterimi so vrav- sem se tudi jez precej dolgo tukaj pomudil s prijatlom nani prostori in pota za razpostavljanje in prepeljavanje svojim Ko prideva iz cerkve, se sprehajava še enmalo po topov; pred nama pa so zijali globoki navpični prekopi, ki obdajajo krog in krog mocno vojašnico, po nasipih mestu, poslopja in kamnite spominke po trgih pregle-popolnoma zakrito, prav tako, kakor da bi se bila od dovaje; al kmali nama noČ veleva skončati za danes teže vsa v zemljo pogreznila. Prostora ima za bata- svoj ogled. Toraj stopiva v vabilne hrame prijazne go- lijona pešcev. Namesti strehe nosi celo poslopje visoki stilnice, da bi pri kupici dobrega vinca nadaljevala po- zemeljski nasip , ki je kos bombám in najsilnišim so- govor o daljni svoji domovini. Nisem mislil, da bi stak- vražnim kroglam. Po rušnatem površji čvrste vojašnice nil tù še kakega rojaka, pa glej! v eno mer dohajal je so korakale resnobno vojaške straže. Razpostavljene kteri tistih mož, ktere imajo nekteri Dunajčanje in drugi so bile bojé zato, ker se je malo dni popřej nepovolj- za reprezentante" Kranjcev, ker od naše slovenske denim tukajšnjim prebivavcem (Poljakom) trdnjavino po- žele toliko vedó kot zajec od bobna. Prihajali so nam-slopje pretesno zdelo in jih je mikalo zopet v zeleni reč marljivi Kočevarji, prodajaje tudi tukaj pomaranče, log in na zemljo domačo. Vganjali so tudi ta dan po smokve in druge ropotije. Přišel je tudi še nek drug notranjem vojašničnem dvoru tak šunder, da si misjiti gospodič v gostilnico, in se vsede k najini mizi. Bil mogel, da se odpravljajo na nov boj zoper Rusa. Cez rodovine ljubljanske, pa v svojih idejah še deljec za viseći most, ki drži čez globoki překop tje v drugo nemškimi Kočevarji. Ko mu namreč moj tovarš pové, nadstropje, prideva s prijatlom tje v notranje močno da sem priromal iz daljne domačije na sloveči Vele- izobokane prostore. Nekoliko vojakov stražilo je vhod, mau, ťumi^a, Buoťuuiv> v po dolgem zatemnelem mostovžu pa so hodili vjeti be- ein Panslavist!" „Dobro je to! Jože, zdaj saj ve hrad pomrda gospodič in jo zagode v brado: 9 auch kdo gum gori in rošti doli. Bili so razne obleke in razne sta- in > raznih obličij in menda tudi raznih narodov i kaj si" si mislim, in pomiljujem revceka > ki spadal tudi v tisto vrsto ljudi Je ; ki potřebovali saj po da ni pokrivala (kape, ulanskim čakam nekoliko podobne, troje očál na nosu, da bi bolj razlocno vidili, z belo kožuhovino obšité) so bile vsem enake, kakor sledni Slovan „panslavist" ali morebiti še celó psogla- tudi zamišljena otožnost, ki se je vsem znala na obličji. vec > Prijatel mi je hotel razkazavati zdaj notranje hrame in biti votli nemškutar. kdor se zaveda poštene svoje národnosti in noce predele ; prosil Pa zdaj morem že pismo kon- sem ga, naj raje greva. Vesel sem čati, ljubi bratec, da mi ne uide kakošna pregrenka iz 7 kolika raz-duha tlačivni j bil, da stopiva zopet pod vedro nebo. lika med znotraj in zunaj ! Notri temni dom otožnosti, obupa in osveteželjnosti : zunaj pa pih-Ijanje čiste zdrave sape, prosto gibanje in rajski raz- ust ; ki bi utegnila pod ves Tvoj priti. Srčno Te pozdravlja Jože Žl in dro vic. gled na vse straní lepe skončno lepo od popoldanega jesenskega solnca Moravije. Mesto, obsijano nestalo Dopisi. Celj ska volit ev 16. pred menoj na svoji skainati višini, na dnu zarob- dne t. m. je tudi tukajšnje Slovence napolnila z velikim Zagreb 21. jan * * % ljeno z zelenirni drevoredi ij^uu Li ii^ibuimi uic¥ui&uij - na levi stare, rujav0*crne ua^uu^ujcuia jui^u pi vi uau uu vuiuvi avcuui omv zidine sv. Mavricijeve cerkve z poklafutjenim orjaškim nekem gospodu, ravno iz Celja prišedšemu, preradostno začudenjem. Brzo prvi dan po volitvi zvedili smo po stolpom ; v osredku zvonik mestne hiše, naprej tje ona dva vojaške cerkve pri Marii Sněžnici in zadej metropolitanska bazilika novico drug 5 kakor izvan sebe velikega veselja hiteli smo xTxui ii K^uv^uivi lu i^auuj ui u^ a, drU^GIDU ! ^kji n zjKj vjkjll \j ojajui ziiiiagi wijon-i • na desni pa imenitno sve- Razlag jednoglasno je izvoljen!" — toda skoro vsak Si že cul o sjajni zmagi celjski? vjckunirv«, - jjct ucoui jja imcuiiuu ove" xbaMag j o u u u g i il a u u jc - ivua oauiy vcao. tišče sv. Mihaela s ponosnimi tremi kupljami zápore- je kot neveren Tomaž z glavo pokimal. Ko nam pa doma. Vse to in množina ostalih poslopij in zidin da-jalo je obilno hrano vidaželjnim mojim ocem. — ..Ta- pridejo „Novice", smo se v kavani za nje trgali; vsak se je hotel s lastnimi očmi prepričati o resnici volitve, felberg-u" ravno nasproti dviguje se unkraj Holomuca, kterej ni lahko para najti. In res , ona je tako redka dobro uro dalječ proc Božja pot, imenovana predtrdnjave > ki s 7) delajo 7 obsega strahovit kraja; v daljavi pa lica kromeriška, preravska in prosniška. kA M-J JLXV*VLUtlVU| JJLUV1. V j XXX AUUUk V J^Uíl i/V XX J Uli X XX JL VU J VUVV J v * w slavna Marijna prikazen, da ji je celó malo enakih v povestnici parlamentarizma; saj kolikor pomnim, za celi čas mlađega Tafelberg-om" vred Holomuc tako našega konštitucijskega življenja, ni ješe bilo v Avstrii 7 7) na ljubki višini Swatá hora". Tudi ostale manjše večidel razgled raz tega kaže se ti v velikem okrožji oko- , belocerkevska, sternberška take, rekel Pred 10 tedni bil sem pri g. dr. Razlagu in sem mu, da ga hočejo v Celji za poslanca izbrati; odgovoril mi je, da se za to čast ne bo poganjal; ako ivomoua, ga pa volivci počastijo s svojim zaupanjem, ^^ w Počasi korakava zdaj s prijatlom navzdol, in po najsvetejša dolžnost volitev sprejeti in skazati se vred- da mu bo drugi poti prideva v mesto ter ravno proti cerkvi nega velikega zaupanja Celjska volitev me spominja sv. Mavricija, v ktero stopiva zdajci ogledovat. Zunanji jednake, ki se je dogodila leta 1789 v Parizu in notranji obraz te starogotiške in najveće cerkve ho- je volilo za „vkupne države" (Generalstaaten). ko se. Neki lomuške sta si zopet različna ko noč in dan: zunaj malo mládenec pride k visokospoštovanemu B ailly- u in mu drugač ko razvalinski ostanki, v znotranjih visocih pro- storih pa neskončni bliš. Ravnokar so jo popravili in prenovili. Marsikaj bi se tu podobarji in slikarji mogli učiti: rece: „Gospod, narod Vas hoče za svojega zastopnika izbrati." Častitljivi mož mu odvrne: „Jaz o tem še od naroda, tolika je čast, da nic ne vem; biti izvoljenemu zlasti steklene malarije na visocih oknih v pre- se je nikdo ne sme braniti, pa tudi ne sam se za njo 30 poganjati. — Slovenci, pred seboj imate zdaj najlepši vahno gibanj izgled i. ———~ -—j — koliko premore složna in krepka volja; trsite 9 smo mi čilišče. Lansko leto se pali. Poglejmo le na vseu učilo tù nad 120 Slovanov iAgiCU , IVV111YU ^IV/LUVIU OIVUUU i" IVi J 7 VM. KfM jV V.V/..V VV» se, da boste pri vseh prihodnjih volitvah mogli roke med njimi 76 Slovencev. Edino društvo * ^ ^ - ^ « ^ « m . « . . A « m M 1 A A m m * -m m m. 99 in reci kterem se jih je več zedinilo Slog i< volj eslog podajati vrlim volivcem iz celjskih okrajin bomo mogli ponosno, da Slovenska še ni izginila, zakaj složna in krepka volja celega naroda, veli- je hotel modrej čanstvena je moč, ktere glasú nikdo ne sme svetu preslišati. kolikor biti 9 pa taki Je naj bilo kmali razpadlo toliko misli ? y V 9 9 9 p 1 C S 1 1 » it ti. — Vam pa, vrli volivci, gré presrčna hvala vsakega Slovenca za moško Vaše obnašanje, ktero podlage in pravega namena ne, le načela in načelnika sili najveće nasprotnike , da morajo s spoštovanjem o vino druzeg ki imajo veliko za- vsak kakor je to po vsem domo- ? pa nič besed Imelo je vse drug za prave iskrenosti slednjic tudi članov ne. Osno celjski volitvi govoriti. Ponosno more vsaki izmed Vas vali so si tudi letos društvo „Slovenijo" s prelepim na- — ^ X! . i. J ! n A r. r. A U i I TT O 1 T 1 1 íí ínvinnMiníí lr m+i m ÛITi A m C3 Û dl A tr Ark D Al ^ A iri ctftVvS Ai ri a n ai^-i Iam rvrvrif m /\ r*m reči : „tudijaz sem bil v Celji 16. januarja volitev ta je vsakemu izmed Vas najveća čast. Vami vrli možaki ! ; kajti Bog z V Pragi 22. jan Dve leti je že, kar se je menom, se slovenščine in srbščine učiti ter pošteno za bavati se; ali udov je le kakih dvajset, in društvo 0 u neki tudi hira čuda nesrecne loge. Ni tedaj 9 Tim Je nastala nova odprlo češko začasno gledišče. dôba češki dramatični umetnosti. Kakor sploh preroko- tudi peščica vrlih rodoljubov, izmed kterih imenujem da se pogostoma vidijo Slovenci z nemškimi ,,Ce iskappeln" —res veselo in lepo! — Biva sicer tukaj vali so neki ljudje tudi tej narodni napravi le kratko življenje. Al kmali so omolknili. Komaj je leto in dan da! jak k j/ v/s, va vv« i a aai.1 a vuvijtiwvy ! y a ca 1x4 vva utvi 1u i^lli u u u j v> u trudljivega g. Gršaka, ki nas je s svojo ,,Citalnicoť o veselil, Čeravno ne biva stanovitno tukaj. Z zdru c přeteklo , m ZiC oc JO mugiu a vu^iiioauu k)i\uoau , ua » uíwjv «v» ^h^imt ijaju íiuaj n i uuvijuu večkrat ga je prekosilo. Ne le Cehi, tudi Nemci so jeli svečana kakor poprejšnja leta (samo lani in že se je moglo z^nemškim skušati mocj pripravljajo zdaj ti rodoljubje, da bodo prihajati v ta novi dom češke Talije krátit si dolge večere. Jasno je tedaj bilo, da je treba većega gledišca. dni rojstni dan obhajali. Prav tako , .Vod Vidil sem te Ivanišču nektere Povod zanimive rokop v çvjui d • fJ ciojliv/ j Kj iv>u c*j KJ1LKJ y viCm J \j t> 1 Ks CA v \j\j\j Ç^C* ^ilulouci. * x t wuxuvu xivivtvi ^ x. zj c\ u.1 ljj i V \j 1 W W a O j. Zdaj zopet se oživí v domoljubnih srcih misel, da se da bi pač hotel kdo posebno njegovo „ptujsko kroniko" čim pred napravi veliko narodno gledišče, za ktero se je že leta 1848 prostor kupil. Mnogo se je zopet o tej stvari pisarilo in nasvetovalo po novinah; prišla je celó v slovenščini izdati Iz Lutomera 21. jan mislite, ker sem se na vas še le zdaj prvikrat naročil, Lahko drage ,,Novice" .. r ., jv vv.v --------- j . ----- 7 .• — "—r- —v "— na svitlo posebna knjižica. Marsiktero grenko moral .da ste dosihdob meni čisto neznane bile. Hvala Bogu je glediščin odbor slišati , ZÍO.O.O.J oo iix JJi CUCJ 1UII1 JUL- ^^ ouiix gluhoj y laaiu xvi cij lia , ûjoi ov danja velikega gledišča mesto začasnega. Iz vseh straní zvesti vaši bravci radi vaše občno koristne svete, mične jeli so zopet prihajati prineski, ter se vedno množijo. prigodbe svetá in brez števila zlatih podukov med ljud-Težko smo tedaj pričakovali letne seje glediščinega od- zakaj se ni precej lotil zi- da ni tako! Bil sem zmiraj v takih krajih kjer y SO stvo širili, in tako sem slišal tudi bora ki je bila na preteklo nedeljo napovedana. jaz vas glas glas Bila naše matere Slave, ktera nas vedno kliče na pot de- UUia , Al JU kfiioi li« ^ivvvaiv/ UV/UV/1JU uauv V guaua« XJl ic% «juwwí v , xxuwt* uao »uuuv »n^vi u« ^vu uo- je prav živa, al vendar ne tako, kakor smo pričakovali. lavnosti in srcnega napredovanja za blagor domovine. Nekteri so nasvetovali, da bi se s zidanjem velikega Ker sem pa zdaj z vami v ožjo zvezo stopil, dovolíte gledišča še čakalo i večina je bila zato y da se delo mi, da vam dopisujem. Pisal bom rad o šolstvu, kme-tovanji in o marsikterih drugih rečéh, ako mi bote dali Čim pred začne. Razun prostora za novo gledišče in inventarnega premoženja je odbor do 31. dec. 1864 le kaj prostorčeka. *) — Lutomerski kraji so marsikomu v sprejel 19.686 gold. 66 kr. v gotovih denarjih. Sprejet ljubkem spominu — tudi zavolj žlahne vinske kapljice ; al je bil predlog g. Palacky-ga, da ima od prihodnjih do-hodkov spadati 2 72 odstotka penzijski glavnici. Ker žalibog, da ta to leto tudi tukaj slabo teče. Vino , kakor povsod drugod ki je lani prirastlo, malo se ceni y y uuui\uv D^auail /g uuotu trvc* jj u li ij o rv X giaviliU. XVCA I^wu. » 1UU , I\1 j u iaui ^iiiaouw , ujciiw ou vuui, se je gosp. dr. Rieger predsedništvu odpovedal, je bil dasiravno je tako dobro, da ga marsiktero iz drugih na njegovo mesto voljen gosp. Dietrich namestnik mest- krajev dobre letine komaj prekosi. Toča je lani neusmi- nega župana; za podpredsednika pa gosp. Sladkovský, ljeno po vinskih gorah tolkla, in kar je zdravega trsja ~~ * """ ~ "" " " " ~ * " ga grozni mraz, da grozdje Potem se je volilo V se nekoliko novih odbornikov. Ve- še vendar ostalo , umoril je čina sedanjega odbora je za to, da se ne odlaga zidanje ni moglo več popoinoma dozoreti, čeravno so potem še velikega narodnega gledišča. Bog daj srečo ! *) — Da bili prav prijetni dnevi. Posestniki tedaj , kteri so na-češko gledišče res napreduje, kažete nam zopet dve vadno le samo iz vinskega pridelka vse svoje potreb- ovi izvirni operi: „Templáři na Moravě" sestavil ebor ; pa 99 Dalibor" sestavil Smetana. ščine Danes inštalacija prvega rektorja na novo osnovaní tehniki Je zíveza druzih oskrbovali, kterim pa zdaj ne le samo potrebnega ampak tudi denarja za priskrbljenje sto in sto reci prirnanjkuje se ve 9 da po vsem takem Kořistka. Gospod Kořistka je mož, ki bode zadostoval bridko tožijo. Le o tem hudo leto ni celó brez koristi v vsakem obziru potřebám sedanjega časa. > Iz vseh da ni čuti tistih razvad, ki so navadni nasledki preobil krajev prihajajo nam vesele novice o volbah za okraj- nega božjega darů v goricah. Raj š p. ska zastopništva. Narodna stranka povsod zmaguje Iz Podkraja poleg Vipave 18. jan. M. E. Novo leto přineslo je tukajšnim časopisom čez skarnih tožb! 30 ti- Silna nesreća je zadela Podkrajsko vas dan t. m. da bi iz Gradca. naše Ni V se tako davno da bilo 9 Bilo je popoldne in ljudje se vsedejo za mizo »u v.uuvu. j. — «u «a, je bilo mirno povžili pičlo južino , pa zdajci začuje se silni glavno mesto edino ognjišče národně zavesti in krik: Ogenj! Vas gori! zvonovi začnejo se milo glasiti omike na Stajarskem. Bilo je tukaj slovensko društvo, in naznanovati ljudem, da nevarnost velika preti vasi dveh urah bilo je ----„v* «..v,*., UHiVUV,i, ťv/ pokončanih 25 hiš s hlevi in drugimi poslopji vred, 25 vseh slovenskih pokrajinah. Kaj pa, da se zdaj tako gospodarjev pahnjenih v veliko revščino, in mnogo malo iz Gradca sliši? — Slovencev tudi dandanes biva zmed njih na beraško palico. Od silne vročine pa vžge tiskalo se je precej slovenskih knjig. Možje, ki so ta- Podkrajski. In res je tako bilo! krat tù živeli, so zdaj prvaki narodovi, raztreseni po tù na tisoče a žalibog! „tempora mutantur" • VI* prišli se ob treh tudi streha na cerkvenem stolpu, zvonoví so drugi časi, drug zarod, in v tem, ko je drugod ži- popadajo na tla, ognjeni tramovi pa se zvrnejo na cerk veno streho ; vendar pa je bila cerkev rešena grozne Id Skuanja bo kazala, čigava je prava je kmali gotov; „al „nervus rerum gerendarum" Sklep ?? . r- j« ------ ; ------; i nesreće. Očitno pohvalo zasluži gozdni oskrbnik y vrli Vred Srčno radi! Vred. 31 osp. Scheyer iz Cola ; očitno pohvalo zaslužijo pa tuđi bili kuge prosti in sejmi so bili dopusčeni, kar so se zopet ože Bajc, Janez Repié in Jur Rovan jz Višenj, Janez prikazal Bajc iz Bele, Janez Rudolf, Matija Stefancic in Jur in so morali tihotapstva, da Puc iz Vodic, Janez Bajc iz Trševja in še mnogo biti, ker ravno so bili sejmi v prepoved dj več kug mnogo druzih, kajti s smrtno nevarnostjo oteli so sve- predpisanih 21 tišče. Ob šestih zvečer pripeljali so gasilnico iz Ipave, slednj in s pomočjo njeno rešena je bila še ena hiša in ogenj ej mi h se spečá naj-po deželi. Preteklo je zdaj zopet po postavi zivince y c. kar lil v Vinici pod zlo šlo deželna vlada bo tedaj d po ukroten toliko, da je gorelo samo še med zidovjem. Pa (kantonih) Kranjskeg zopet v prihodnje sejme v vseh tistih okrajih ktere se ne nesreče ni bilo še konec; silni nalivi pokončali so re- vaško ti kaj z mejo hr vežem še to kar so bili oteli pozresnemu ognju, ter jim razrušili in predrli gola zidovja. Kolika je zdaj v Podkraji, tega moje pero popisati ne more. revščina V«OIW, <\L iVCVIVV hrvaške meje ogenj kako dolgo bo trpělo, da ne bo zopet iz strehi? Morebiti pa bojo vendar Iz- razpisane premije stanovitno zamašile kužne luknj Kip (podoba) sv. Janeza, ki j stal pred mostom med vseh 25 gospodarjev pa je zavarovanih bilo samo črnuškim, pa se je že nekoliko podrl, je od dežele pre 5! Gospodarji, ako vas ne zmodri nobena še tako lepa vzelo mesto beseda, naj vam vsaj ta nesreća odprè V 9 OC1 v .«»v »fgiu uiooiu , da ju jpuoiavi ua i^čiiv připraven Kr da spoznate bi škoda bila, da bi umetno delo iz kararskeg postavi na kak pripraven kraj j veliko korist zavarovavnic ! Res Je f ker 7 da časi so slabi mar ; ; davki silo veliki, pa vendar tudi tega tajiti ne morete da le gola zanikernost vam brani, zavarovati svoja po- w ^ mm «1*1 • \ » melj fesor in palo; začasno je spravljeno v mestni hiši Mnogospoštovani nekdanji c. k. gimnazijski pro telj gosp. Elij a Reb VA Ci IV ^VIM ÍJUIII^VA . —------7----------- — F ~ J^í HJ W XV Vj KJ L KJ J 6 ^ hištva. — Očitno se je zopet pri tej priliki pokazalo, umri 17. dne t. m. Pogreb je bil slovesen. 81 let star ; da tisti ki je zmožen našega domaćega jezika 7 7 more pri vsaki priliki dostojno opravljati svoj posel na klukarj; slovenski zemlji med slovenskim narodom; prišla sta izvoljen katehet normalnih šol gospTAnd. Zamej Na mesto sedanjega kanonika gosp. Janeza Po- učenik pastirstva na bogoslovskem učilišču bila namreč iz Ipave dva žandarja na pomoc; pa prvi je bil trd Nemec, in drugi trd Lah; tavala sta okoli ognja, v* ^i^ixjv,^, —---o -------7 t----—; ------77 pa ljudje niso razumeli žandarjev, in žandarji gosp dr poslednj seji Ori db t ko w ^ v ^ * viua v UIUIUI^ IV' oglasno izvolil za podpred ne ljudi! Vse drugaČe pa se je obnašal tretji žandar i • i • _________i : u * ■ ~ * 7 sednika, odločil sledece premembe o plesih za pustni časttMrilMM" MÉ1' WM kterega so ljudje razumeli, kaj je hotel, on pa ljudi. 7 po kterih bojo, ker odpadejo mali plesi, veliki Iz Kranja 23. jan Tukajšni „Sokolci" so na- plesi 12., 19. in 26. februarja; ples 19. februarj začne z ,,besedo Slovesnost v pa se pravili včeraj v čitalničini dvorani veliki ples s sreč-kanjem. Komaj bi se bil nadjal tako lepega večera. Nenavadno veliko gospode se je združilo v krasno okin- v poglavnih rečeh pom Vodnik od 2. februarja zavoljo sledečega petka prestavlj delj čanih poslopjih in še možakov, manjkalo ni. diti um nismo vajeni j luauj^uiv ~ ^ J^i \jl ¥ u u u i a u ua o ^umiu oc u u u. u YIOlllC h urugl LU povabili ta večer tudi nečitalniške ude, kazinarje itd., produkcijami mične nove pesmi (zbori) različnih slo in res se jih je sešlo, kar je koli v Kranji sposobnih vanskih narodov; slovensko pesem bo zastopal dr kterih v čitalnicah vi-Sokolci" so namreč februarja. Po programu, ki je že osnovan, imamo ta večer pričakovati posebnega duševnega vžitka v dvorani čitavničini. Po prologu Vodniku na spomin se bodo vrstile z drugimi y po Vodnikovih besedah zloženi zbor za salon. Celó topničarski častniki so se v sredi so- lp kolskega krdela prav veselo gibali in znabiti se bolj domači čutili kot drugod. Da ne delam veliko besedi, goričeva bo pela sama, pa tudiv dvosp rečem bilo ne sledu ne tirú; vse je bilo v najprijaznišem duhu program pětja. Pa "tudi ---------- — i- — »Iliriji slavna naša pevkinja gospá Leopoldina Gre gosp Vikt to da navadnega razdvojenja danes tukaj ni Bučarjem, prvakom ljubljanskih tenorov. To je zanimiv trumental muzik dovršeno tako, da vsak nazoči je moral vesel biti take bo izvrstno zastopana: hvaljena gospodicinja M. Hohnova lepe sloge. Mislite si še možato obnašanje naših „So- kolovcev", kterim so se poslanci ljubljanskega Sokola produkcij bo igrala na klavirji, in od mojstra Uršiča bomo slišali na pridružili mislite si vrle gorenske krasotice Mi 1U1 U^lli j - llilOlUU Ol V I1U ^vnuuyuv njimi marsiktero iskreno domoljubkinje 7 med gležkem rogu ; orhester pa bode igra! Mozartovo klasično overturo spevoigre 7 še razveseljevanje pri plesu, sreckanji lepih dobitkov poleg tega Titelnovo slovanko To 7y Juan << in nacrt muzikalneg pro (tudi mlad ŽIV jjuvttui wn i««« cnavuiuiui guop. jl: 3 še ne ve. Njih Veličanstvo je 15 let starega dijaka Karola Kobera, ki je zavoljo velike izdaje obsojen v ječo Gospod Polák Edvard, dekan v Leskovcu na tri leta, pomilostilo na usamljen zápor na mesce, v kterem se ima primerno poducevati. — Kraljević Friderik p ru s k i je zapustil 20. dne t. m. Dunaj. Važno je moralo biti poslanstvo, da je přišel na Dunaj ; pa kaj prav za prav je bilo , in kaj je opravil y se ni znano. Silne homatije so přetekle dni bile na dunajském vseučilišču. Ker dijakom ni po godu? kar je sklenil vseučiliščini konzistorij o praznovanji SOOletne ?? Yovk Janez, kaplan v Zagorjan Mart., fajmoŠter pri sv. Duhu Albrecht Leop., fajmošter na Studencu Bogolin Miha, kaplan na Studencu . Petek Andrej, kaplan v Skocijanu Vovk Janez, fajmoŠter v sv. Križu pri Kostanjevici........ KraŠovic Jožef, fajmošter v Cirklah . Srabon Valentin, kaplan 2 2 2 2 2 2 ?? ?? ?» 11 11 11 19 19 17 19 If If 11 ktero obletnice obstoja vseučiliščinega , meseca hotli imeti, konzistorij pa avgusta so oni s u s c a Zaječ Andrej, fajmošter v Doljnah . Knavs Janez, kaplan v „ Gospod Tomec Jakob, priv. uradnik v Ljubljani 9 SO stopili ii Torkar Matija, kaplan na Raki 2 2 2 2 2 2 2 19 99 11 11 19 11 99 99 99- ié 99 ir 99 9> Po gosp. dekanu J. Grabrijanu v Vipavi so poslali kot ustanovniki: dijaki na noge, da so jih komaj potolažili profesorji. Spomladi ima biti deželni zbor hrvaš ki. Cesarski Gospod dr. Ložar Gregor, c. k. notar reskript od 16. dne t. m., poslan banu v Zagreb ve- leva, da se brž skliče banska conferencija, ktera naj svoje mnenje izreče o sledečih vprašanjih, ktera se tičejo kako naj se volitve razpišejo za deželni tega, zbor bi se velikaši pozvali, da pridejo osebno v zbor ali da jih zastopajo izbrani zastopniki? od česa da bode odvisen virilni glas ali pravo izbora? kako bi se gledé na stroške in olajšanje razprav število zastopni-kov zmanjšalo in prav razdelilo? na koliko se odloči število volivcev za vsako občino (sosesko) in kako naj gosposke čujejo nad volitvami v županijah in mestih? Domobran" piše, da na 4. in sledeče dneve februarja 99 99 91 11 11 11 Ferjančic Jožef, župan na Slapem Grabrijan Juri, dekan v Vipavi Hiti Luka, vodja glavne šole v Vipav Koder Matevž, kurát na Slapem . Erjavec Matija, kurát v Podkraji za letni donesek: Nakus Jožef, kurat na Planini . . to 3) Pecar Janez, kurat Colu Stupar Janez, kurat v Budanjah Petrič Blaž, kurat S tur j Košir Jakob, vikar v Šembidu . . Šraj Valentin, beneficijat v Podrag Tomažič Janez, kaplan v Vipavi . 10 10 10 10 10 10 19 11 11 19 11 19 19 99 99 99 99 99 2 2 2 2 2 2 2 99 99 11 11 11 11 99 99 99 99 19 99 99 19 meseca je sklicana banska skupščina, ki bode obstajala iz 40 zbornikov. Važno nalogo prej me banska skup- volitni zakon hrvaš ki od 1848. leta ima mnogo Skup aj 8509 gold. 84 kr (Dalje prihodnjič.) Ščma V Ljubljani 22. januarja 1865. Dr. Jer. Županec. ? prednosti memo druzih avstrijskih dežel ; vidilo se bo ali bo banska konferacija se tako vedlo, da ostane to 7 Naznanilo. Slavno c. k. dezelno namestnistvo kar je ustavna preteklošt za dobro spoznala. — Občin- v Trstu me je na prošnjo moj o blagovolilo odvezati sila ska (srenjska) postava za Dalmacijo je bila 9. t. m. tezavne službe okrajnega zdravnistva v liribovitem to razglas ena. Ruski veliki knez Ko nš an tin je iz- minském okraji. Zahvaljajoc se srcno za preprijazm to sve- sprejem vrlim Tomincem, naznanjam ob enem kranjski voljen za predsednika državnega svetovavstva ; tovavstvo je najveća državna oblast v Rusii car sam v v T ÍAj Y W U Y v7 JV^ UtiJ V VLA JLèCAj V JL ICC \J KJXCitkJ U V XlUOli j ^Cil OCiiU V Itv/I/H/I/ wu ,7 mu předseda, veliki knez je tedaj njegov namestnik ; zaupanja skazala okolici in sploh gorenski strani, ki mi je dosihmal toliko ? da tan em v Kra nj udje drž. svetovavstva so ministri že po svoji časti, vse druge imenuje car sam. Ta skupščina razpravlja o vseh \ Kranji 24. jan Dr. Karl Bleiweis zakonih in naredbah državnih, in ministri so odgo- vorni. Poklic velikega kneza Konstantina na to važno mesto se more radostno pozdravljati kot dobro znamenje, da bode ruska vlada o državnih reformah čedalje bolj Kursi na Dunaji 24. januarja 5 0 metaliki 72 fl. 25 kr. Narodno posojilo 80 fl. o ó 0 kr. A žij o srebra 14 fl. 80 kr Cekini 5 fl. 34 kr. Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljublj